C. C. potiate. — Ete• ogni gtevail matti*».
Potamaxna Ittvilka 3% »tot,, iter* 59 stot
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu Via Valdirivo 19/ITI: telefon št. 39-08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Naročnina za celo leto 15 L„ za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po l.— L., osmrtnice, poroke, poslana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 Pr.
ŠTEV. 32.
V GORICI, ČETRTEK 31. OKTOBRA 1929.
LETO L
Tedenski koledarček.
1.	novembra, petek; Praznik vseh svetnikov. — 2., sobota; Spomin ver« nih duš. — 3., nedelja: 24. pobinkoštna nedelja. Zahvalna. Viktorin, škof. — 4., ponedeljek: Karel Boromej, škof; Vital. — 5., torek: Caharija in Eliza« beta. — 6., sreda: Lenart (Lenko), o« pat. — 7., četrtek: Janez Gabriel Perb., mučenec; Engelbert, škof.
V petek 1. novembra je mlaj; sneg in dež.
Novice.
Prestolonaslednik se je zaročil.
Že dolgo se je govorilo v poučenih krogih in tudi časopisje je o tem po« novno pisalo, da se bo prestolonasled« nik Humbert zaročil in poročil z bel« gijsko kraljičino Marijo Josè. Vendar je bila vsa javnost radostno presene« čena, ko je zadnji četrtek časopisje priobčilo uradno poročilo o zaroki in z iskrenim veseljem pozdravilo tesno združenje italijanske in belgijske vla« darske hiše. Ko je dospel kraljevič Humbert v Bruselj, je bil zelo slovesno sprejet. Ko se je potem bliskovito raz« nesla vest o njegovi zaroki, se je bel« gijska prestolica okitila in je na vse mogoče načine skušala dokazati mla« demu paru svojo ljubav in vdanost. Kraljevič Humbert ima sedaj 25 let, njegova visoka zaročenka pa 23. Kr a« lju, kraljici in prestolonasledniku so ob tej priliki došle nebrojne čestitke od vseh strani države in iz inozem« stva. Sv. oče, kateremu je kralj v po« sebni brzojavki naznanil zaroko, se je brzojavno zahvalil za veselo vest ter je zaročencema in njunim staršem podelil apostolski blagoslov.
Svečanosti v proslavo veselega do« godka so bile v polnem teku, radost« no razpoloženje je kipelo in bučalo, ko je v to neskaljeno srečo počil strel in pretresel ne le obe prizadeti državi, temveč svetovno javnost.
Atentat na kraljeviča Humberta.
V četrtek 24. oktobra se je presto« lonaslednik kraljevič Humbert, obdan od sijajnega spremstva, podal na grob belgijskega neznanega vojaka, da po« loži nanj venec. Ko je izstopil iz avto« mobila,. je počil strel. Milanski dijak De Rosa, ki je bival zadnje čase v Franciji, je oddal na prestolonaslednik ka en strel, potem ga je množica zgra« bila. Strel ni zadel in prestolonasled« nik je med viharnimi pozdravi zdrav korakal dalje.
Atentat je vzbudil v vseh krogih Italije in inozemstva hud odpor in ostre obsodbe. Pri tej priliki se je spet pokazalo, da nasilja ne žanjejo uspe« hov, posebno če so namerjena proti tako plemeniti in visoki osebnosti kot
je kraljevič Humbert, ki se je tudi na« šemu ljudstvu ob nedavnem obisku srčno priljubil.
Ko se je razvedla vest, da je princ rešen, so po mestih in vaseh zavihrale zastave. Goriški nadškof in tržaški škof sta v stolnicah opravila slovesno zahvalno službo božjo.
Kraljevičeva zahvala.
Goriški župan je poslal na kraljev in krajevičev dvor čestitke k srečni prinčevi rešitvi. Z dvora so se tako zahvalili.
»N j. V. kralj se Vam iskreno zahva« ljuje za voščila in tolmačenje čustev v imenu meščanstva.«
General Assinari di Bonezzo.
Kraljevičev pobočnik general Cie« rici pa je brzojavil županu:
»Visočanstvo princ se toplo zahva« ljuje ljudstvu za ljubezniva voščila.«
Bravcem.
Našega precej obširnega odgovora na Poslano g. Cacceseja radi pomanj« kanja prostora v tej številki nismo mogli priobčiti. Bravci naj potrpe do prihodnjič.
Za moderne romarje.
Govori se za trdno, da bodo speljali iz Solkana na Sv. goro vzpenjačo. Nič več se ne bo torej treba potiti vkreber. Kljub temu bodo pa pravi romarji de« dali raje malce pokore in se do vrha spotili, kakor da bi hodili po izletni« ško na sveti kraj prodajat zijala.
Zopet protifašisti.
Iz Luksenburga brzojavljajo, da so tam zopet napadli dva italijanska de« lavca. Eden je dobil kroglo v hrbteni« co in se bori s smrtjo. V Nizzi so pa položili bombo v restavracijo nekega Italijana. K sreči se ni razpočila.
Zimski pozdrav.
Preteklo nedeljo je zima prvič po« kazala svojo ostrost. Naši hribi, celo Čaven, so že dobili tanko odejo. Po tržaški okolici in v mestu pa je že burja malce pokazala kaj zna. Bržko« ne se niso motili oni, ki so prerokovali hudo zimo.
Praznovanje sedme obletnice.
Zadnjo nedeljo se je po vsej državi slovesno praznovala sedma obletnica pohoda na Rim. Obenem je bilo ta dan o tvor jenih skoro 10.000 javnih naprav, ki so bile izvršene v min. sedmem letu in so stale 4 milijarde lir. V vseh glav« nih mestih so se vršili veliki nastopi in obhodi vseh fašistovskih organizacij. Govorili so pri teh velikih manifesta« cijah najvidnejši predstavniki faši« zrna. V Rimu je pregledal fašistovske vrste in jim govoril načelnik vlade sam. Njegov govor priobčujemo na drugem mestu. V Gorico je prišel go«
vorit podminister Ricci. Mesto je bi’o v zastavah, pred mestnim vrtom j c bila postavljena častna tribuna, s k a« tere so zbrani gor iški in pokrajinski fašistovski veljaki sledili obhodu m?« stnih in podeželskih udruženj. Prej je na Telovadnem trgu (Piazza Cesa re Battisti) podminister Ricci v nav dušenem nagovoru vnemal zbrano množico k delu za veličino domovine. Popoldne je podminister prisostovG med drugim otvoritvi nove farno, cerkve v Št. Petru pri Gorici in jo obiskal Krmin in Gradiško. Zveže i je bila Gorica razsvetljena.
V Trstu je bila proslava sijajna. Slavnostni govornik je bil general De Bono, ki je izmed prvih sledil Musso liniju na pohodu. Ta dan je prvič brizgnila voda iz tržaških vodometov, uradno so namreč odprli novi vodovod. Pred prefekturo so napravili za časen vodomet, ki je poganjal vodo nad 15 metrov visoko. Tramvaj je stU v nedeljo 10 stotink več kakor navadno, tudi v gostilnah in kavarnah je’ vsak gost plačal 10 stotink več. Preb e tek gre za Balillo.
Nov odvetnik.
Dne 2. novembra bo g. dr. Vence slav Reya otvoril v Gorici v ulivi Contavalle 2 svojo lastno odvetniško pisarno.
Kulturno delo.
Največja slovenska knjigarna v Ljubljani, bivša »Katoliška« sedaj »Jugoslovanska knjigarna«, je te dni obhajala 50 letnico svojega obstoja.
V tej dobi je izdala 854 del v 2,736.615 izvodih.
Za tujski promet v Trstu.
Na pobudo tržaškega prefekta g. Hektorja Porro se je vršil na prefek turi sestanek predstavnikov tržaške« ga mesta za povzdigo tujskega pro« meta skozi Trst. G. prefekt je govori! o pomenu Trsta kot središču lepe de« žele, ki mora radi svojih naravnih da« rov očarati vsakega tujca. Na slikoviti Kras, v kraške jame in v Postojno, v Gradež, Opatijo in v druga morska le« tovišča vodi pot skozi Trst. Vsi govor« niki so poudarili potrebo, da bi Trst bolj pazil na tujski promet in sicer to« liko bolj, ker skuša Jugoslavija z vztrajnim delom v tem pogledu kon« kurirati Italiji.
Komunisti na Ogrskem.
V Budimpešti je policija odkrila tajno komunistično tiskarno. Zaple« nila je stroje, vse tiskarske pripo« močke in tiskovine. Ugotovila je, da je tiskarna izdajala letake, brošure in tudi lasten časopis. Listi pravijo, da,,-je tiskarna bila vzdrževana z inozenv« skim denarjem.	, .
NOVI Ust At, «
1929 C iVifHgl ' ÌZ2
Cita v Bruslju.
Zadnja avstrijska cesarica Cita se je iz Španije preselila na Belgijsko. Imenovala se bo vojvodinja bazelska (mesto Basel je v Švici). Stanovala pa bo v gradu, ki ga ji je dal na razpolago grof de Croy.
Pavelič izgnan iz Avstrije.
Bivši hrvatski poslanec dr. Ante Pa» velie je kakor znano sklenil z make* donskimi revolucionarci zvezo proti Jugoslaviji in začel hujskati v inozem* stvu proti jugoslovanski državi. Zato ga je izredno sodišče v Beogradu ob* sodilo radi veleizdaje na smrt. Te dni se je pa dr. Pavelič pripeljal na Du* naj in hotel tu nadaljevati propagali* do proti Jugoslaviji. Toda avstrijska vlada mu tega ni hotela dovoliti in ga je izgnala čez mejo.
Sprememba imena.
Goriški župan in senator Jurij Bom? big je naznanil prefekturi, da misli spremeniti svoje ime v Jurij Bombi.
Drobne novice iz Trsta.
V torek 22. oktobra je 17*letni slikar Danilo Štokavs iz Dekanov padel z balkona neke nove stavbe v ulici Tie* polo deset metrov globoko. Nesrečni mladenič si je razbil lobanjo. Izdihnil je v rešilnem avtomobilu na poti v bolnišnico. V petek so ga peljali iz Tr* sta v domačo vas, kjer so mu domači priredili lep pogreb. —■ Marcel Šker* jan, star 20 let, od sv. Ane, se je zastru* pil s plinom v škedenjskih plavžih. Peljali so ga z rešilnim avtomobilom v mestno bolnico. Njegovo stanje ni nevarno. — Srečko Fakin, star 45 let, z Grete, se je za dobro najedel gob. V trebuhu ga je pričelo strašno zvijati. Brž so ga spravili v bolnišnico. Zdrav* nik je ugotovil, da Fakin ni zastrup* ljen, pač pa da je pojedel gob preveč. — V sredo so pripeljali v tržaško bol* nišnico posestnika Antona Urbanči* ča z Vrha sv. Mihaela. V domačem občinskem gozdu je sekal drva. Deblo mu je padlo na nogo in mu jo zlomilo.
Čiščenje.
Tržaški poslanec Domeneghini je v svojem glasilu »La Fiamma« vzel v roke veliko metlo in zahteva, naj se začne tudi v fašistovskih vrstah či* ščenje. Glavno fašistovsko glasilo Ju* lijske Krajine »II Popolo di Trieste« navaja v nekem razgovoru s poslan* cem, katere so tiste osebe, ki jih je treba pomesti. Domeneghini jih deli v 3 vrste: 1) »Take, ki so pred ali med vojno kaj takega storili, da že njih navzočnost globoko žali naš narodni čut. 2) Take, ki so pod sovražnikom imeli častniške čine ali pa ki so bili pod c. kr. habsburško vlado na odgo* vornih mestih; čeprav moralno neopo* rečni, ne smejo imeti javnih mest ali kakorkoli se obnašati kot predstav* niki javnih zadev. 3) Take osebe, ki niso zaprosile za italijansko držav* ljanstvo ali pa ki je niso prejele (torej inozemci), morajo čutiti za prikladno, da počasi čim se nudi potreba, pre* puste svoje mesto Italijanu.«
Da poslanec Domeneghini s tem resno misli, kaže dejstvo, da je napa* del znanega goriškega trgovca Orza* na, ki je bil menda avstrijski stotnik
in spada torej v 2. vrsto. Ostavko na službo je moral podati tudi višji urad* nik tržaškega »Stabilimento Tecnico« Camus, ker da je bil priča pri obrav* ,navi mučenika Nazarija Saura, in spada torej v 1. vrsto.
Tržaški »Piccolo« pripominja, da se je podobno čiščenje začelo že 1. 1918., ko so se za to delo ustanovili posebni »meščanski« odbori. Tedanji namest* nik general Petiti di Roreto pa je od* ločno nastopil proti temu in je odbore razpustil.
Estonska zakonodaja.
Znano je, da ima Estonija, država ob Baltiškem morju, najpopolnejšo zakonodajo, kar se tiče manjšin. Zdaj so ravnanje z manjšinami (Nemci, Judi i. t. d.) še zboljšali. Poslanska zbornica prav te dni pretresa nov za* kon, po katerem bodo narodne manj* šine smele rabiti na sodnijah materni jezik. Tudi na osrednje vladne urade bodo imele pravico pošiljati vloge v svojem jeziku.
Smrt.
Pretekli torek zjutraj je v Trstu umrl tajnik čehoslovaškega konzulata g. Franc Hocke. Pogreb je pokazal, kako se je ta diplomat znal priljubiti v tržaškem mestu.
Vojna mori...
Ob obrežju Severnega morja v bli* žini mesta Maasholm so ribiči ribarili. Nepričakovano so naleteli na neko mino, podmorsko granato, s katerimi so med vojno bojujoče se države za* varovale svoja obrežja, ki je plavala po morju. Zajeli so jo in jo spravili v čoln. Tam so pa tako nerodno ravnali z njo, da se je razpočila in tri izmed njih ubila, enega pa težko ranila.
Vzgled!
Protestantje zb ero vsako leto 56,909.485 milijonov dolarjev za svoje misijone. Pomnoži to številko z 19, pa dobiš milijone v lirah! Zdaj pa pri* merjajte: Katoliški svet zbere j a v* no za svoje misijone komaj kakih 50 milijonov lir letno. Tudi s prispevki, ki jih naprosijo razni redovi, še nikakor zdaleka ne dosežemo protestantovske svote.
»Russicum«.
Z okrožnico »Quam curam« je pa* pež izdal določbe za ustanovitev rus* kega seminarja, ki bo stal na rimskem Eskvilinu. V to višje duhovsko od* gojevališče, ki je bodo vodili jezuitje, ne bodo sprejemali le Rusov, marveč vse, ki bi hoteli med Ruse z delom za katoliški apostolat. To je zopet en dokaz več, kakšno važnost polaga sv. stolica na slovanski vzhod.
Predujem na posojilo.
Jugoslovanski finančni min. dr. Šver* ljuga se mudi že teden dni v Parizui, kjer se pogaja s francoskimi finančni? ki, posebno s skupino Rotschild, da bi dali Jugoslaviji 1 milijon dolarjev na račun velikega posojila, ki se bo skle* nilo z Angleži, Francozi in Amerikan* ci. Po velikem posojilu misli Jugosla* vija vpeljati zlato valuto.
Edisonova proslava.
Največji sodobni izumitelj Edison je pretekli teden doživel dneve, ka* kršnih so deležni le največji sinovi
domovine. Po celi Ameriki in drugod po svetu so se obhajale Edisonu na čast proslave. Glavni dan je bil v rojstnem mestu Deardornu. Edison se je peljal tja v starinski Stephensonovi (izumitelj železnice) železnici; z njim so šli predsednik Hoover, znani Owen Young, Ford, od evropskih zastopni* kov sloviti profesor Einstein in drugi. Pred zbranimi gosti je Edison razka* zoval svoje največje iznajdbe. Po slavnostnih govorih in potem, ko so odigrali Edisonu priljubljeno »Oj, Su* zana« ..., so omenjeni visoki gostje s slavljencem vred prodajali med navzočimi razglednice in orehe v do* brodelne svrhe. Na koncu je pa še predsednik Združenih držav Hoover imel šaljiv govor o tistih časih, ko so si Američani še svetili s petrolejko.
Lakotna stavka.
Na Madjarskem imajo po zaporih par sto političnih zločincev. Menda so to komunisti. Ker jih po ječah precej stiskajo, je kakih 100 političnih jet* nikov začelo odklanjati hrano. Prav* dni minister ne ve, kaj bi ukrenil. Ba* je bodo jetnike zvezali ter jim po ce* veh vlivali hrane.
Spet na Kitajskem.
Na Kitajskem je bil dober mesec mir med generali. Nekaj je bilo krivo tudi rusko žuganje v severni Mand* žuriji. Te dni sta se pa zopet spoprije* la stara nasprotnika general Feng, ki je zasedel Peking ter prodira od severa doli proti Nankingu, prestolici pred* sednika in diktatorja Čang*Kaj*Ščeka. Fenga podpirajo ruski rublji, Ščeka pa angleški funti. Zato se prav za prav na Kitajskem merita ti dve sili, Kitaj* ci pa hodijo po kostanj v žerjavico, kot smo že večkrat poudarili.
Objave.
Cepljenje koz.
Opozarjamo starše, da so po zakonu dolžni prinesti k cepljenju koz otroke rojene v prvi polovici 1. 1929.
Cepljenje se bo vršilo:
V	mestu: V soboto 9. novembra ob 13.30 v ljudski šoli v via Leopardi, v soboto 9. no* vembra ob 14.— v ljudski šoli v via Cappue* cini, v soboto 9. novembra ob 16.— v šoli pod Kapelo.
Starši bodo še posebej obveščeni, kam naj otroke prineso.
V	priključenih občinah: V torek 12. nov. ob 13.30 v Podgori, v torek 12. nov. ob 14.— v Pevmi, v nedeljo 10. nov. ob 14.— v Ločniku, v nedeljo 10. nov. ob 15.— v Štandrežu, v nede* ljo 17. nov, ob 10. v Šempetru, v nedelju 10. nov. ob 11.— v Solkanu, v nedeljo 10. nov. ob 13.— na Vogerskem.
V	teh občinah se bo cepljenje vršilo v šol* skih poslopjih.
Darovi.
Za Sirotišče sv. Družine: p. n. Antonija To* roš, učiteljica, 20 L; N. N. 5 L. — Srčna hvala tudi vsem onim posestnikom v Gabrjah na Vr* hu, v Sovodnjah in v Kanalski dolini na Koro* škem, ki so nam darovali poljskih pridelkov.
»Zvesta bodi »PEKATETOM«! Dajemo nasvet dekletom:
Če ostala tem boš zvesta, prava tudi boš nevesta!«
Štev. 32.___________ »NOVI LIST«
Rako je s politiko.
Ob priliki sedme obletnice rimskega pohoda so se največje slavnosti izvr» šile v Rimu. Vladni načelnik je že z ju* traj pregledal oborožene čete. Po kom čani paradi so se množice zgrinjale na trg Venezia, kjer je bil pred vladno palačo postavljen oder, odkoder je načelnik govoril.
Mussolinijev govor.
V začetku svojih besed se je vodja fašizma spominjal sedem let nazaj, ko so prvi oddelki milice korakali mimo Kolose ja. »Sedem let ni minilo zaman,« je vzkliknil, »in danes so vaši batali» joni, vaše legije pristni izraz novega fašistovskega italijanskega ljudstva, ki ima oborožene roke in še bolj srce.
Vi ste gotovo brali z dolžno pažnjo mojo poslanico. V njej je jasno poz vedano, da lahko fašistovska vladavi» na po svojih možeh in ustanovah prež maga in se postavi po robu katerikoli preizkušnji, tudi nenadni. Ponavljam vpričo vas in pred obrazom vsega itaz lijanskega ljudstva, da je to res. Je nez potrebno in na koncu lahko celo škodljivo, če se stavijo ovire, ki bi motile to veličastno složnost, ki veže Nj. V. kralja, Nj. V. prestolonasled» nika (klici »Živijo princ«) z zadnjo kočo v zadnji vasi.« (Vzklikanje.) Naz čelnik nadaljuje:
»Sedem let ni prešlo zaman. Spričo tega sestava sile in duha, kaj zmore bojazljivo in zvijačno govoričenje tv stih maloštevilnih, katerih po lastni napaki nismo v oktobru 1. 1922. poz gnali k zidu pred naše oddelke us mr z čenja? (Klici »Smrt ubeglicam«). Toda dočim so druge revolucije po sedmih letih kazale znake negotovosti in okostenelosti, to ne velja za fašiz stovsko revolucijo, ki si še po sedmih letih upa premišljeno poslati v hrbet izdajalcem domovine svinec iz svojih mošket.« Nato je načelnik prešel na omembo javnih del ter je nadaljeval:
»Črnosrajčniki! Je neko orodje, neka reč, ki se vam je včasih zelo do= padla, morda ste že razumeli, kaj hoz čem reči. (Kriki »gorjača, gorjača«.) Nekaj prahu je na njej, zadostuje od» pihniti prah. Toda danes po sedmih letih imate poleg orožja vaših skvaz drističnih zmag tudi puške, moškete in strojne puške: orožje, s katerim se bijejo velike bitke. (Klici »Znali je bomo rabiti!«)
Ne obljubljam vam, črnosrajčniki, fašisti Rima, lahkih časov. Niti leto VIII. vam jih ne bo prineslo, ker poz loža j je težak ne le za nas, marveč za celo Evropo, za cel svet; toda v razliko z drugimi deželami in ljudz stvi, je Italija res taka kot sem jo ho» tel: vojska državljanov in vojakov, ki so pripravljeni za delo v miru, dez lavni, tihi, disciplinirani. Če bo skušal kdo jutri motiti mirni razvoj našega ljudstva, če bo kdo hotel razbiti vzviz Seno enotnost duhov, boste tedaj vi odgovorili na moj poziv? (Oboroženz ci in množica zagrmi »Da!«) Šli proti ciljem? (»Da!«) Mi boste sledili v vsaz
kem trenutku? (»Da!«) Dobro, jaz sprejemam ta vaš mogočni »da« ter ga tolmačim kot mogočen »da« vsega italijanskega ljudstva, ki danes, ob proslavi 7. obletnice naše slavne revoz lucije, izjavlja, da je pripravljena za sleherno borbo in za sleherno zmago!«
Po končanem govoru se navdušenje množic kar ni hotelo poleči. Vodja se umakne v vladno palačo. Množica se pa še ne razide, marveč kliče. »Vodja, vodja,« dokler se on ne pokaže pri oknu. Šele potem se je ljudstvo razz šlo.
Rusko gospodarstvo na novih potih.
Zveza socialističnih sovjetskih rez publik je s 30. septembrom zaključila svoje prvo leto nove gospodarske doz be in je 1. oktobra začela novo. Lani je namreč posebna državna komisija izdelala za vse glavne panoge gospoz darstva, za kmetijstvo, obrti, induz strijske stroke, rudnike in prometna sredstva podroben načrt, po katerem naj se gospodarstvo vodi in razvija. 1 a sloveči »petletni gospodarski naz črt« (pjotka), ki otvarja »žitno in in» dustrijsko bitko boljševizma«, se je pričel izvajati s 1. oktobrom 1928. Zdaj je torej že mogoče v glavnem pregledati, kakšni so bili uspehi prvez ga leta boljševiške gospodarske bitke.
Pri tem preudarjanju se ne moremo naslanjati na poročila zapadnoevropz skih listov, ki so često netočna in naz rekovana od naklonjenosti ali sovra» štva do sovjetske Rusije. Zato se bo» mo opirali le na dvoje reči: na uradne številke državnih statističnih uradov sovjetske Rusije in na pisavo boljšez viškega tiska.
Petletni gospodarski načrt.
Jedro tega načrta je gradba javnih del. Sedanji sovjetski voditelji hočejo v tem petletju zgraditi mrežo novih železnic, postaviti na stotine tvornic, vpeljati na kmetih obdelovanje s stroz ji. V prvih petih letih boljševiškega gospodarstva je država izdala za javz na dela 25 milijard zlatih rubljev, v tem petletju pa računa v te namene izdati bajno svoto 60 milijard zlatih rubljev, t. j. 600 milijard lir. Vlada je določila 15 milijard za podvig starih in ustvaritev novih industrijskih podjez ti j, 3 milijarde za izrabo vodnih sil, 9 za železnice in plovbo, 24 milijard pa za podvig kmetijstva.
Iz načrta se jasno vidi, da boljšez viki na vse moči gredo za tem, da se zasebna posestva na kmetih čimbolj omejijo ter da se razširijo in utrdijo državna posestva ter kmečke komune za obdelovanje zemlje. Državna pose* stva, ki jih vodijo uradniki in obdeluz jejo dninarji, so precej številna, medz tem ko je komun, kjer skupina kmetoz valcev skupno živi in obdeluje zemljo in si deli pridelek, razmeroma še prav malo. Koncem petletja, tako pravi naz črt, bo moralo 22 milijonov hektarjev zemljišč pripadati državnim posestz vom in komunam, ki bodo proizvajale
. ;; " ^ •
40 odstotkov vseh zemljiških pridel» kov v Rusiji. Tako naj se ude j stvi in zakorenini komunizem na kmetih. — Obenem se je boljševiška Rusija spu» stila v žitno bitko in se trudi, spraviti med kmete motorne pluge, mlatilnice, kosilne stroje, umetna gnojila, izbraz na semena — da bi več pridelali. To je žitna bitka po navodilih petke.
Za Rusijo je težka reč, da mora vez cino industrijskih izdelkov uvažati iz inozemstva in jih plačevati z dragimi dolarji. Zato se mora po petletnem načrtu industrija mogočno razširiti. Medtem ko so v letu 1926. izkopali za 11 milijonov ton premoga, pravi novi načrt, da bodo morali v letu 1933. izko» pati 75 milijonov ton premoga. V tem petletju naj sovjetska industrija doz seže tako višino, da bo mogla letno izz delati po 50.000 motornih plugov, 7 miz lijonov ton kemičnih tvarin, 10 mili» jonov ton litega železa itd. Troški za proizvodnjo naj se znižajo za 35%, delavci naj delajo tako, da bo njih dez lo donašalo dvojne uspehe, železniške tarife naj se ob koncu petletja znižaz jo za 25%, stroški za gradnjo stavb pa za 50% .
Tako se sovjetska vlada napenja, da bi iz razvalin sezidala novo gospoz darstvo in rešila Rusijo iz velike revz ščine, v katero je po boljševizmu zdrknila. Petletni gospodarski načrt je velik in lep, ni mu kaj reči. Toda ena reč je, pisati načrte in iz pisarne ukazovati, koliko milijonov ton prež moga naj rudarji izkopljejo — druga je, kako se to v resnici izvede. Poglej z mo, kako se je sovjetsko gospodar» stvo razvijalo v prvem letu »petke«.
Kako je bilo z industrijo?
Po uradnih podatkih so uspehi prav lepi, vse je šlo po smereh petletnega načrta. Premogovniki, železokopi, strojne tovarne, tkalnice, kemične to» varne, elektrarne in železnice so de* la le za 1 — 3 odstotke več kot v prej» šnjem letu. Na prvi pogled je torej produkcija narasla. Toda uradne šte» vilke tudi odkrito kažejo, da se kako» vost izdelanega blaga ni zboljšala; iz» delki so prav tako slabi kot prejšnje leto. Zraven tega številke pričajo, da so delavske plače ostale na isti nižini kot preje — kljub temu, da so se v tej dobi cene živi jenskim potrebščinam zvišale za 7 odstotkov. V industriji je torej zaključni račun ta: produkcija je narasla, izdelki so slabi kot preje, do» hodki delavstva so slabši.
Kaj pa s trgovino? Tudi tu so prvi smotri »petke« doseženi. Državna in zadružna trgovina sta narasli, zasebna trgovina se je precej skrčila. Seveda, to doseči ni nič težavnega: država je tisočim zasebnim trgovcem kar zaprla trgovine, druge je silno obdavčila, vsem pa prepovedala prodajati neke zelo važne vrste blaga, n. pr. čevlje, kožuhovino itd. Posledice teh nasilnih sprememb pa niso bile dobre. Tiste» mu, ki gre v trgovino, ni mari ali je go» spodar država, zasebnik ali zadruga: za to mu gre, da dobi dobro blago po primerni ceni. Izkazalo pa se je, da zasebna trgovina mnogo bolj pošteno in vestno zalaga svoje odjemalce kot
pa sovjetska zadružna in državna tr« govina.
Najvažnejše je v Rusiji kmetijstvo. Tu nam številke kažejo, da so se or« ganizacijski načrti »petke« več ko iz* polnili. Število državnih veleposestev je zrastlo za 27 odstokov, število kine* tijskih komun pa se je potrojilo. Torej spet korak naprej po poti k popol« nemu komunizmu kmečke zemlje! Toda kaj pomaga vse to, če sovjetski uradniki s ponosom izračunavajo te odstotke, ko pa vsa ta velikanska ve« leposestva donašajo le pičlo žetev, ker so nemarno obdelana —- in sicer pridelajo za 5 odstokov manj kot pa posestva, ki so v zasebni lastnini. Prvo leto »petke« je pokazalo sledečo go« spodarsko resnico: zemlja, ki je za; sebna last kmetova, se bolje obdeluje in donaša več sadov kot pa zemlja, ki je državna last. Rusko kmetijsko go« spodarstvo stopa v drugo leto »petke« z znatnim primankljajem.
V zvezi s kmetijsko politiko je skrb za prehrano prebivalstva. Vlada je za mesta vpeljala izkaznice za vse važ« ne j še potrebščine, za živila, obleko itd. Deleži, ki jih ruski državljan dobi na te izkaznice, so vedno manjši in slabši. Vlada ima prav, da trdo varču« je, da bo živeža in obleke za vse leto. Toda kako to, da časopisje trobi, da gre vse dobro, ker se zemlja sodalizi; ra — da pa milijoni meščanov dobi« vajo na izkaznice le po IV2 kg kruha na teden?
Važen činitelj v kmetijstvu so kme; tijski delavci, dninarji, ki jih že po uradni statistiki 7 milijonov in pol.
Kljub vsem obljubam delavskih sindakatov so plače še vedno mnogo nižje kot so bile pred vojno. Delajo po 12 — 14 ur na dan; plača znaša za moške 19 — 23 rubljev (190 — 230 lir) na mesec, za ženske pa 16 — 18 rub« Ijev (160 — 180 lir). Kmetijski delavci s temi mrtvaškimi plačami ne morejo naprej — in prav oni povzročajo, da se načrti »petke« na deželi dejansko morejo le v majhnem delu udejstviti.
Borba med sovjeti in kmetom.
Jeseni, ko se žitnice napolnijo, po« šilja vlada po vaseh komisije za rekvi«
žici j o pridelkov. Kmetje seveda pri« delke skrivajo, ker jih vlada plačuje po nizkih uradnih cenah, medtem ko kmet, ki mora za industrijske pred« mete plačevati v dolarskih cenah, ra« je proda žito skrivaj za zlato plačilo ali obleko. Posebno večji kmetje, ki so si po revolucionarni razdelitvi zemlje s spretnostjo in varčnostjo razširili posestva, se upirajo vladnim rekvizicijam. Prof tem kulakom, ki so dejansko najbolj sposobni, nap re dni in delavni kmetovalci Rusije, je sovjetska vlada započela ostro borbo. O tem boju nas poučuje moskovska boljševiška »Pravda«, ki piše dne 26. septembra 1929:
»V boju, ki se je razvil proti kula« kom, so zelo važne »delavske briga« de«, oborožene čete mestnih delav« cev, ki letajo od vasi do vasi, da zbi« rajo hrano, ki naj iz kmečkih skrinj preide v državne shrambe. Prihod de« lavske brigade v kmečko vas je velik dogodek. Kulaki, duhovniki in imovi« tejši možje so v mnogih krajih delav« ske brigade sprejeli z bajoneti. Širili so glasove, da prihajajo brigadirji po« brat ves živež, da se vasi izstradajo. Ker je zadnje čase odpor bogatih kmetov vedno hujši, so delavske bri« gade začele proti njim široko ofen« živo. Četudi njih nastop ni tako oster kot v letih 1918. — 19., vendar se la« hko reče, da je po kmečki deželi v vsej Sovjetski zvezi izbruhnila notra« nja vojna, v kateri padajo sovjetski uradniki, brigadirji in kulaki. Da se boj proti nezadovoljnemu kmečkemu stanu bolje organizira, se bo dne 5. decembra t. 1. vršilo v Moskvi - vse« zvezno zborovanje zastopnikov de« lavskih brigad, ki bo izdelalo načrt za bodoče leto.«
Boljševizem se v silnem naporu trudi, da bi preosnoval rusko gospo« darstvo in mu dal komunistično obli« ko. Zaključki prvega leta »petke« ka« žejo, da pravih uspehov ni dosegel. Velikanske kmečke množice ruskega naroda se tej gospodarski politiki s pasivnim odporom ustavljajo; ta od« por je tem večji, ker sovjetska vlada preganja vero in sploh ne pusti du«
ševne svobode. V mučnem položaju obubožane in duševno tlačene Rusije so velikanske, duševno zdrave in sil« ne kmetske množice, ki odklanjajo boljševizem, edini činitelj, ki obeta, da se bodo ruskemu narodu odprli boljši časi.
Številke govore.
Pri vsakem dokazovanju so najzgo« vornejše priče številke. Same zase so sicer mrtve kljuke, toda za onega, ki jih zna čitati, so najbolj pretreslji« va pridiga. Mnogo se je že pisalo o iz« seljevanju iz naše dežele, ni bilo pa še ugotovljeno število onih, ki so šli v tujino iskat si grenkega kruha. Tudi naslednja statistika ne bo niti oddaleč popolna. Iz več važnejših in številnejših vasi sploh manjkajo po« datki o izseljeništvu, drugod številke niso povsem točne, ker valovanje iz« seljeništva narašča in vsak novi teden veča število emigrantov. Navedeni po« datki bodo torej le povprečna sodba, ugotovljena na podlagi izkazov o iz« seljencih, vendar bodo jasna priča, da je izseljevanje iz naše dežele eno iz« med najbolj perečih vprašanj, mimo katerega ne moremo iti brez resnega pomisleka.
Koliko je naših izseljencev sploh?
Točen odgovor je težak. Ugotovljeno je, da je iz 2/3 naših vasi odromalo v tujino 8820 izseljencev. Ne bo previ« soko število, ako trdimo, da živi v tu« j ini iz same Goriške nad 10.000 izse« ljencev. Dodajmo k temu dejstvo, da so to večinoma moški in ženske pri najboljših letih, pa imamo pred očmi bridko resnico, ki da veliko misliti. Odkod se ljudje najbolj izseljujejo? Najhuje je prizadeta bovška in sred« nje « vipavska dolina. Par podatkov iz Srednje « vipavske nam bo nudilo ja« sen dokaz, da se delovne moči od leta do leta zelo krčijo. V vasi Kamnje se je izselilo nad 200 ljudij (140 moških in 60 žensk), iz Črnič 169 (115 m. in 54 ž.), iz Batuj 95 (56 m. in 39 ž.), iz Dornberga 212 (108 m. in 104 ž.), iz Rihenberka 108 (52 m. in 56 ž.), iz Pr«
E. A. Poe:
ZLATI HROŠČ.
»Kaj hočete reči, gospod?«
»Ali mi prinašaš kako sporočilo od Legranda?«
»Ne, gospod, pač pa pismo; tukaj je.« S temi besedami mi je izročil pi« smo, ki se je glasilo tako:
»Moj ljubi!
Zakaj Te ni tako dolgo? Upam, da nisi bil tako nespameten, da bi se ra« di mojega nekoliko robatega vedenja čutil užaljenega; toda ne, to je never« jetno.
Odkar si bil pri meni, sem prestal mnogo razburjenja. Nekaj bi ti rad povedal, pa komaj vem, kako naj ti povem in ali naj ti sploh povem.
Več dni se nisem počutil čisto do« bro in dobri stari Jup me muči s svojo dobro mišljeno pozornostjo do nežno«
snosti. Ali se ti zdi mogoče — oni dan je pripravil debelo palico, da bi me nabil, ker sem mu ušel in ker sem dan preživel čisto sam na višinah celine. Prav zares mislim, da me je samo moja klaverna zunanjost rešila udarcev.
Svoje zbirke nisem od tvojega zad« njega obiska nič pomnožil.
Ako ti je le mogoče, pridi z Jupi« trom sem. Prosim, pridi! Rad bi davi govoril s teboj o neki važni zadevi. Zagotavljam ti, da je stvar skrajno važna.
Vedno Tvoj
Viljem Legrand.«
V pismu je bilo nekaj, kar me je ze« lo vznemirilo. Ves njegov slog je bil od Legrandovega bistveno različen. O čem je pač sanjaril? Katera nova muha se je polastila njegovih zelo dov« zetnih možgan? O kateri zadevi »naj« večje važnosti» bi se za vraga rad me« nil? Jupitrovo poročilo o njem ni ka«
kazalo na nič dobrega. Bal sem se, da je trajni pritisk nesreče pamet moje« ga prijatelja končno čisto zmedel. Ne da bi se obotavljal le trenutek, sem se pripravil, da bi spremljal zamorca.
Ko sva prišla do brega, sem na dnu čolna, s katerim naj bi se peljala, opa« zil koso in tri lopate, vse čisto novo.
»Kaj pomeni vse to, Jup?« sem vprašal.
»Kosa, gospod, in tri lopate.«
»Že prav; a čemu so tu?«
»Gospod Viljem mi je rekel, naj kupim zanj to koso in lopate; plačal sem jih preklemano drago.«
»Toda pri vseh skrivnostnih silah! Kaj pa bo tvoj gospod Viljem počel s koso in lopatami?«
»Tudi jaz ne vem; tudi on sam ne ve; vrag naj me vzame ... Vse to pri« haja od hrošča.«
Ker sem videl, da ne morem iz Ju« pitra izvleči nobenega zadovoljivega
vačine 320 (70 m. in 250 ž.), iz Vo* genskega 51 (35 m. in 16 ž.), iz Oseka 115 (68 m. in 47 ž.), iz Renč 406 (272 m. in 134 ž.), iz Šempasa 118 (75 m. in 43 ž.). — Iz tega razmeroma majhnega kompleksa je torej odšlo v tujino 1824 ljudi, med njimi 833 moških in 794 žensk. Vsi ti — izvzemši nekatere Renčane — so se izselili za stalno, ali vsaj za dalj časa. Isti pojav opazuje* mo tudi na Bovškem. Močno je število izseljencev tudi v Brdih, na Krasu, razmeroma najmanjše je še po Gorah.
Kam se ljudje izseljujejo? Največ izseljencev je privabila Argentina — skoro 3/5 vseh. Iz Bovškega, Idrijskega in deloma Cerkljanskega se selijo naj* več v Francijo, Belgijo in na Iioland* sko, ker so ti ljudje večinoma že vajeni rudnikov. Goriška okolica, Prvačina, Renče itd. pa ima najmočnejši dotok v Aleksandrijo, kjer je v službi veliko število naših žensk. Poleg omenjenih
krajev prihajajo v poštev tudi Jugo* slavija, Brazilija, Uruguaj in celo A v* stralija.
Kdo se največ izseljuje? V pretežni večini gredo z doma moški, zadnje čase je pa zlasti narastlo izseljevanje žensk, ki ponekod dosega, včasih celo presega število moških izseljencev.
Zavreti tega toka ni mogoče. Lju* bežen do domače grude in skrajna varčnost bi ga omejili. Eno pa je nuj* no potrebno, namreč: skrbeti, da do* bijo izseljenci zanesljiva navodila zla* sti glede poštenja in značaja. V vsa* kem pismu naj bi stal tak očetovski opomin in iskrena prošnja. Posebne prošnje za naše izseljence pa naj bi se dvignile v nebo zlasti tekoče dneve in nedelje, ker smo ravnokar obhajali praznik sv. Rafaela, zaščitnika iz* seljencev. Naj bi se vsakdo izmed domačih spomnil svojcev v tujini z molitvijo in pismom.
bi se dalo kaj zaslužiti. Zato smo tudi pozabili na »Novi list«. Sedaj pa po* glejmo nekoliko v katinarsko cerkev. Že od nekdaj smo pričakovali nove zvonove. Hvala Bogu, sedaj jih ima* mo. Kar je tudi še zelo potrebno v naši cerkvi, je petje. To se ne sliši več. Nekaj let tega smo imeli še pre* cej močan pevski zbor. Sedaj pa je slabši. Fantje so se nekam »zbirsali« in dekleta za njimi, ker ni bilo složno* sti. Sedaj se pa sliši samo par mladih deklic, ki se trudijo zvršiti težko na* logo. Po pravici in na kratko poveda* no: na Katinari potrebujemo cerkve* nega pevskega zbora. Če se nas ne usmili kakšen strog pevovodja in do* ber organist, bo treba postaviti v cer* kev gramofon.	Faran.
Boršt. Neusmiljena smrt je ugrabila vrlega Karla Hreščaka, pevovodjo in organista. Težka bolezen, srčna hiba, ga je položila pred tremi meseci na bolniško postelj. Mirno in vdano je prenašal hude bolečine; upali smo vsi in tudi on sam, da bo prestal bolezen. Toda moral ji je podleči star komaj 26 let v nedeljo 20. okt. zvečer. Kako zelo smo vrlega pokojnika ljubili in spoštovali, je pričal lepi pogreb v to* rek 22. okt. Kljub delavniku se je po* greba udeležilo vse domače ljudstvo,' a mnogo mladine je prišlo tudi iz so* sednih vasi, iz Ricmanj, Boljunca, Doline, Lonjerja in Ratinare. Sprevod je vodil domači g. župnik ob sprem* stvu čč. gg. dekana iz Doline in žup* nika iz Katinare. Pred hišo žalosti je cerkveni pevski zbor, pomnožen s pev* c.i iz sosednih vasi, zapel »Človek, glej dognanje svoje«. Na čelu sprevo* da je igrala dolinska godba pogrebne žalostinke, za križem je šla šolska mia* dina, sledili so venci, ki so jih poklonili fantje in dekleta iz Jezera, zatem ven* ci borštanskih fantov in deklet, nato lep venec, ki ga je daroval cerkveni pevski zbor. Nato venci pokojnikove družine, zaročenke in sorodnikov. Kr* sto je nosilo šest mladeničev, cerkve* ni starešine so nosili sveče ob nji, de* kleta v beli obleki pa šopke svežih je* senskih cvetic. Na pokopališču se je poslovil od dragega pokojnika v ime*
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz tržaške okolice.
Rocol. — (S m r t. — V r 1 dobrot* n i k.) — Dolgo časa se nismo nič ogla* sili iz našega okraja. Ker nas je zato sram, sporočimo zdaj par vrstic. — Po kratki bolezni je preminula 20. t. m. Josipina Slamičeva, žena našega prezaslužnega starešine Avgusta Sla* miča in «nati preč. mons. Antona Sla* miča. Pogreba se je udeležilo ogromno občinstva. Pevski zbor iz Lonjerja je zapel pokojnici na pokopališču »Bla* gor mu« in »Nad zvezdami«. Naj v miru počiva!— 22. t. m. je praznoval naš zaslužni mož, posestnik in obrt* nik Anton Škrk svojo zlato poroko. Ob tej priliki je pokazal svoje dobro srce. Dal je na razpolago upravi kati* narske fare 5.000 lir; za podaljšanje tramvajskih tračnic tramvajski upravi 5.000 lir in 5.000 lir cestni upravi za popravo ceste v Rocolu. Hvala naše* j mu dobrotniku!
Ricmanje. — (Požari. — Suša. ! — Letina.) — To leto beleži rie*
majska kronika kar tri požare. Pogo* relo je pred časom poslopje dedičev Bogateč, pred par tedni je vničil po* žar hišo Ferdinanda Kureta, minuli teden pa je gorelo poslopje Josipine Kuretove. To slednje ni požar popol* noma vničil, ker so došli tržaški ga* siici še pravočasno.
Težko je pri nas poleti z vodo. Če suša le količkaj pritisne, ostanemo brez nje. V tem pogledu je treba sa* mopomoči. V »Brajdah« bi se voda dobila. Trebalo bi samo — kopati. Pa bo kdo oporekal: »To bi stalo denar* ja.« Prav malo, dragi vaščani! Stalo bi samo malce dobre volje. Vsak vaščan naj bi delal en dan, po potrebi 2. Skopali bi veliko luknjo, takozvani — rezervoar ki naj bi zadostoval za 3 mesečno potrebo vode. Vozniki naj bi vozili materija!, za katerega naj bi vaščani zbrali potrebno svoto.
Z letino se ne moremo pohvaliti. Zrnja skoro nič, s krompirjem ravno* tako, sena malo.
Katinara. — Skoraj nikdar se ne sli* ši nič od nas! Dela ni, vsak gleda, kje
pojasnila, kajti hrošč je čisto prevzel njegov razum, sem vstopil v čoln in razvil jadro. Lep in močan veter naju je kmalu pognal v mali zaliv severno od utrdbe Moultrie in po sprehodu treh kilometrov sva dospela do koče. Prišla sva v tretji uri popoldne. Le* grand naju je zelo napeto pričakoval. Prijel je mojo roko zelo razburjeno, kar me je vznemirilo in kar je moj do* tedanji sum še potrdilo. Njegov obraz je bil pošastno bled in njegove glo* bok o ležeče oči so se svetile z nena* ravnim sijem. Ko sem ga pobaral po zdravju, sem ga vprašal, ker nisem ve* del nič boljšega reči, ali je že prejel skarabeja od poročnika G.
»O da,« je rekel in čisto zardel, »drugo jutro sem ga prejel. Nič bi me ne moglo pripraviti do tega, da bi se od skarabeja ločil. Ali pa veš, da je imel Jupiter prav glede njega?«
»Kako?« sem vprašal z zlo slutnjo v srcu.
»Ko se mu je zdelo, da je hrošč iz pravega zlata.« To je povedal z glo* bok o resnim obrazom in meni je po* stalo neizrekljivo tesno.
»Ta hrošč bo naredil mojo srečo,« je nadaljeval z zmagoslavnim smeh* ljajem, »pomagal mi bo zopet do mo* jega rodbinskega imetja. Ali je potem čudno, če ga tako visoko cenim? Ker se je sreči zdelo primerno, da mi ga je podelila, ga moram samo pravilno uporabiti, da pridem do zlata, kate* ro naznanja. Jupiter, prinesi mi ska* rabeja!«
»Kaj, hrošča, gospod? S tisto zve* rino nočem imeti opravka — le sami pojdite ponj!«
Nato je Legrand z resnim, sloves* nim obrazom vstal in vzel skarabeja iz steklene posode, v kateri je bil za* prt. Bil je lep skarabej in prirodopis* cem do takrat še neznan — z znan* ! stvenega stališča resnično dragocen
plen. Dve okrogli črni lisi sta bili na enem koncu hrbta in ena dolga na drugem. Krilna pokrivala so bila iz* redno trda in bliščeča; podobna so bila uglajenemu zlatu. Žuželka je bila zelo težka; če sem vpošteval vse to, res ni* sem mogel Jupitru zameriti njegovega mnenja; kako naj si pa razlagam Le* grandovo pritrditev, bi pa za nobeno ceno ne vedel povedati.
»Poslal sem pote,« je rekel slovesno, ko sem si hrošča ogledal, »poslal sem pote, da mi boš svetoval in pomagal, da izvršim namene hrošča in usode.«
»Ljubi Legrand,« sem ga z vzklikom prekinil, »gotovo ti ni dobro; malo bolj bi se moral paziti. Pojdi v poste* ljo; nekaj dni bom ostal pri tebi, da boš okreval. Mrzlico imaš in —«
»Potipaj mi žilo,« je rekel.
Storil sem, a da govorim resnico, ni* sem našel najmanjšega znaka mrzlice.
»Toda lahko si bolan, ne da bi imel
nu pev. zbora in vaščanov Lojze Kos* mačev. Mešani in moški zbor sta spet zapela.
Pokojni Karl je obiskoval z dobrim uspehom tečaje za pevovodje pri biv* ši Glasbeni Matici v Trstu, prevzel je nato orglanje v domači cerkvi in v kratkem času je preuredil cerkveno godbo ter opravljal tajniške posle pri zavarovalnici za govejo živino. Težko ga bomo pogrešali, še težje njegov oče in sestre. Naj jim bo naše sočustvovat nje v tolažbo! Tvoji duši, dragi Karl, večni mir!	Trničev.
Iz Vipavske doline.
Slap pri Vipavi. — Vinsko letino smo spravili. Imeli smo na splošno vsi manj od lani. Pred dobrim pol letom nas je zapustil radi slabega zdravja preč. g. župnik I. Vadnjal. Želimo mu skorajšnega okrevanja ter da se čim prej povrne med nas. Kljub električni napeljavi imamo po vasi temo. Prosit mo občinsko upravo, da nam preskrbi vsaj drugo luč. 29. t. m. se je poročila Ivanka Ambrožičeva z Antonom Pot trato. Obilo sreče!
Dornberg. V sredo so odpeljali iz tržaškega sanatorja gospo Jožefo Co* tičevo iz Dornberga, ki je umrla v ponedeljek. V Dornbergu pod Tat brom so pokojnico sprejeli Dornbert Žani. Dornači župnik je ob asistenci: prvaškega blagoslovil krsto, pevci so zapeli in sprevod se je razvil proti cerkvi. Tu se je zopet oglasila žalna esem, potem še na pokopališču. Pot oj niča je bila stara komaj 53 let. Vzgojila je veliko družino, trpela je večkrat pod raznimi boleznimi, dokler je ni zadnja, za katero je dolgo bolehat la, spravila v grob. Njeni so vse storili, da bi ji rešili življenje, a podlegla je dobro uro po drugi operaciji. Bog ji daj večni mir!
Selo. Izseljeniška bolezen divja še vedno. Zopet se odpravljajo štirje v Ameriko. Pred nedavnim se je vrnil ves pohabljen en družinski oče. Ob majhni odškodnini pohajkuje doma. — Našim mlečnozobnim ženinom
mrzlico. Dovoli mi samo tokrat, da ti nekaj predpišem. Najprvo pojdi v posteljo! Potem —«
»Motiš se,« me je prekinil, »počutim se tako dobro, kot je pri mojem razt burjenju pričakovati. Ako me imaš resnično rad, mi boš pomagal to razt burjenje odstraniti.«
»In kako naj se to zgodi?«
»Čisto lahko. Z Jupitrom bova nat redila izlet na gore celine in pri tem izletu potrebujem pomoči osebe, kat teri lahko zaupava. Ti si edini, na kat terega se lahko zanesem. Razburjenje se bo poleglo, pa naj se stvar posreči ali ne.«
»Pripravljen sem, ti pomagati v vsat kem slučaju,« sem odvrnil, »toda ali hočeš reči, da je ta vražji hrošč v zvet zi s tvojim izletom v gore?«
»Seveda.«
»Potem, Legrand, se pa tako bedat stega podjetja ne morem udeležiti.«
moramo povedati, da jim bomo sto» pili na prste, če bodo cele noči razt grajali po vasi.
Iz Brd.
Kojsko. — (Sv. birma in d rut g o.) — Dne 20. t. m. smo imeli pri nas sv. birmo. Prevzvišeni je prišel k nam v soboto zvečer. Običajnega slovesnet ga sprejema ob slavoloku ni bilo radi slabega vremena, še bolj pa iz drugih vzrokov. Sprejem se je vršil v cerkvi, kjer ga je sprejela s šopkom cvetlic mlada birmanka. Oblastva so sprejela prevzvišenega pred cerkvijo. Drugi dan je prevzvišeni daroval sv. mašo. Po sv. maši je imel pridigo. Vert niki so ga vneto poslušali. Saj so redki dnevi, da imamo čast videti in poslu* šati našega ljubljenega nadpastirja. Po pridigi se je vršila sv. birma. Bilo je kakih 60 birmancev in birmank, ki so bili lepo pripravljeni, da jih je bil vesel sam nadškof. Pevskemu zboru se mora dati vsa čast. Hvala gre mlat demu organistu gosp. Levpuščeku iz Pevme. Po popoldanski službi božji je prevzvišeni obiskal našo znamenito cerkev pri sv. Križu, kjer ga je jako zanimala umetna rezbarija. Zvečer je hotel pevski zbor zapeti par pesmi t podoknic prevzvišenemu. Zapeli so le eno pesem. Nato je prevzvišeni pot vabil vse pevce v farovž, kjer je zbor nadaljeval s prepevanjem. Po končat nem petju je naš nadpastir prišel med pevce ter jih spodbujal k nadaljnji gojitvi lepih pesmi.
Enkrat smo že pisali o naših mladih kolesarjih. Pa nič ne pomaga. Spet se je neki kolesar zaletel na Njivicah v neko ženo in jo tako nerodno prevr* nil, da so jo morali nesti domov.
Gor. Cerovo. — (Poroka). — 12. t. m. sta se poročila Korenjak Franc in Pavla Pavšičeva. Ženin je več let delal v francoskih rudokopih. Zdaj namerava nazaj. Obilo sreče. — Not vembra bomo imeli sv. misijon. Fat rani, pripravite se!
Vedrijan. — (Birma). — Po dob gih letih smo 21. t. m. zopet imeli v svoji sredi prevzvišenega nadpastirja.
»Žal mi je — zelo žal — kajti potem bova morala sama poskušati.
»Poskusita sama! Ta človek je znot rei! — toda stoj! Kako dolgo namerat vaš ostati z doma?«
»Najbrže celo noč; odrinila bova tat koj in ob solnčnem vzhodu bova zo* pet tukaj.«
»In ali mi hočeš dati svojo častno besedo, da boš, ko bo ta muhavost mit nila in bo ta hroščevska zgodba (O sveta nebesa!) v tvoje zadovoljstvo rešena, šel domov in ubogal moje nat redbe, kot da bi bil tvoj zdravnik?«
»Da, obljubljam; sedaj pa pojdimo, kajti časa ne smemo zgubiti.«
S težkim srcem sem spremljal svo* jega prijatelja. Ob štirih smo odrinili: Legrand, Jupiter, pes in jaz. Jupiter je nesel koso in lopate — vztrajal je pri tem, da bo vse nesel — zdelo se mi je, da bolj iz strahu, da bi katero teh orodij prišlo v roke gospodu kot pa
Sprejeli smo sivolasega vladiko z iskrenim veseljem. Mogočno so se dvigali mlaji in slavoloki, za kar gre vsa čast domačim fantom. Vse je zvesto poslušalo cerkvenega kneza, ko je ljudstvu pokladal na srce besedo za besedo. — Letina je bila ugodna. Škoda, da nima vino prave cene. — S cestami je pa pri nas tudi tako, da si bomo morali zrakoplove omisliti.
Iz Reške doline.
Bistrica. — (Regulacija Re* k e.) — Veliko se govori in piše o re* gulaciji vod v Reški dolini, a do sedaj je ostalo samo na papirju. Vsako je* sen in pomlad stopijo vode iz bregov ter nam delajo občutno škodo, — Da voda nima pravega odteka, je vzrok v tem, ker je struga Reke preozka, pre* več vijugasta in z drevjem takorekoč zamašena, kajti vsak lastnik zemlji* šča ob vodi sadi drevje v vodo in ovira odtok vode. Odpraviti nedostatek je lahko, oblast naj ukaže lastnikom drevje posekati. Da bi se presekali o* vinki, posebno pod Kosezami do Zemljaka, ter reka Bistrica odpeljala tako, da bi tekla sporedno z vodo Re* ko, ter za odkup jezov v Kosezah, To* polcu in Zemljaku bo treba pomoči od vlade. Pred časom se je osnoval pri* pravi j alni odbor, a od ustanovnega občnega zbora ni nič slišati o njem, ker spi spanje pravičnega že 2 leti. Prosimo Kmetijsko zadrugo in Kme* tijski potovalni urad, naj zbude iz spanja dotični odbor.
Kar se tiče Pivskega p o* 1 j a je stvar drugačna. Pri izviru Pivke pri Zagorju je 549 metrov nadmorske višine, a pri Prestran* ku 520 metrov. Umevno je, da je iška* ti vzrok, da voda stoji, v premajhnem odtoku. Najboljši dokaz, da ima voda podzemeljsko zvezo, sta nam Palško in Petelinsko jezero, kateri se vedno ojezerita do enakih višin kakor Cerk* niško jezero, katero je pri polni vodi 550 m nad morjem. Palška uvala ima dno 543 m nad morjem, Petelinška pa 530 m; a voda se dvigne do 550 m nadmorske višine.
iz navdušenja ali postrežljivosti. Nje* gov obraz je bil čisto skremžen in »prekleti hrošč« so bile edine besede, ki so med pohodom ušle z njegovih usten. Jaz sem nosil dve slepilni luči, Legrand pa se je zadovoljil s skara* bejem, ki ga je nesel privezanega na vrvici; vrtel ga je po zraku kot kak zagovarjalec. Ko sem opazil ta zadnji dokaz blaznosti svojega prijatelja, sem se komaj ubranil solz.« Vendar se mi je zdelo bolje, da sem se začasno vdajal njegovim muham, seveda samo tako dolgo, dokler ne bi z upanjem na uspeh lahko ukrenil kaj bolj odločne* ga. Medtem sem se trudil, čeprav za* man, da bi ga izprašal o pomenu na* šega pohoda. Ko se mu je posrečilo, da me je pregovoril, da sem ga sprem* Ijal, ni imel volje, da bi se z mano po* menkoval o manj važni zadevi, in zato mi na vsa vprašanja ni dal drugega odgovora kot: »Bomo že videli!«
(Dalje.)
Kjer izvira Podstenjšek je 500 m nad morjem, a hudourniki privrejo pri 540 m ven. Torej je jasno, da ima* jo te vode zvezo med seboj in bi bilo treba samo prebiti naravne jezove in Pivka bi tekla ven v Podtabru in ne bi več škodovala Pivškemu polju, ampak Malenškemu, čemur bi se dalo lahko odpomoči.
Umetna gnojila. Sedaj je čas za gnojenje z umetnimi gnojili; jesen* sko gnojenje s Thomasovo žlindro je veliko več vredno, kakor spomladan* sko. Kmetijska zadruga v Trnovem je naročila 30 vagonov Thomasove žlin* dre, kalija in dušičnatih gnojil, kate* ra daje tudi proti šestmesečnemu pia* Čilu.
Zdravilne rastline. Po po* sredovanju kmetijske zadruge in g. dr. Bankota bode prihodnjo pomlad začela neka večja tvrdka iz Genove saditi v našem okraju zdravilne rast* line. To bo velikega pomena za naše ljudi, posebno za revnejše. Da se vpe* lje trgovina s tem pridelkom, kakor tudi da so se začele gobe sušiti in pro* dajati, je velika zasluga Oblaka iz Kozleka, ki je s pomočjo Kmetijske zadruge napravil že pred leti moderno bosansko peč za šušenje češpelj in gob.
Gmajna. Okrog Bistrice je po zaslugi nekaterih starokopitnežev res gmajna, kajti polna je kamenja in trnja in nihče se ne zmeni, da bi se kaj izboljšalo. Bil bi že čas, da se to neha in da se pašniki izboljšajo.
Smrje pri Bistrici. — (Poroke.
—	Letina. — Izseljevanje.)
—	Minuli teden smo imeli v naši do* mači cerkvi dve poroki, kar se v naši vasi redko zgodi. Poročila se je Ton* čka Faturjeva iz Smrji z Antonom Skokom iz Mereč in Ivanka Malečkar* jeva iz Smrji z Antonom Počkajem iz Smrji. Obilo sreče! — Letino smo ime* li prav dobro, žito je bilo bolj slabo. Pohvaliti moramo naše fante, ker se ne izseljujejo v Argentini j o kot dru* god. Od približno 30 fantov in deklet ni šel dozdaj še nobeden tje razun enega dekleta. Zdaj se odpravljajo 4 boljše moči v južno Ameriko. V naši vasi ni bilo plesa od sv. Petra, drugod pa plešejo vsak mesec enkrat.
Iz goriške okolice.
Podsabotin. — Dragi »Novi list«! Težko Te pričakujemo, kdaj prideš k nam, pa Te komaj pričakamo. V če* trtek izideš, pa prideš k nam eno uro daleč komaj tretji ali četrti dan.
Z našim cerkvenim petjem še zdaj ni nič. Čakamo, kdaj bo kaj lepega za* donelo s kora. — Usmilili so se nas in nam popravljajo cesto skozi vas. Zadnji čas je bil. — Naši naborniki se nič kaj lepo ne pripravljajo. Vsak dan rogovilijo okrog in nesramno govori* jo. Mladina bo še bolj podivjala, ker nimamo svojega stalnega dušnega pa* stirja.
Renče. — (Dvajseta žrtev.)
—	V petek okrog 1 ure popoldne je na naši gmajni »Nad latniki« v bližini cerkvenega zemljišča 42 letni Andrej Beltram iskal železje. Našel je še ne*
razstreljene granate in jih pričel od* pirati. Pri tem je tako nesrečno rav* nal z njimi, da se je ena razpočila in njega ter v bližini stoječega 16 letnega Vincenca Preglja, ki je gledal, kako Beltram dela, popolnoma razmesarila. Ko so prihiteli na lice mesta ljudje, ki so slišali zlovešči pok, ni bilo več no* bene pomoči. Nesrečna Beltram in Pregelj sta že dvajseta žrtev zaklete* ga neeksplodiranega streliva. Ljudje božji imejte že enkrat pamet in ne do* tikajte se tega vražjega blaga!
Vrtojba. — Dne 25. t. m. je nena* doma umrl tukajšnji posestnik An* ton Cijan, star 58 let. Bil je pošten, krščanski mož, ki je iskreno ljubil svojo rodno zemljo. Žalujoča družina se iskreno zahvaljuje vsem, ki so so* čustvovali z njo ob težki izgubi.
Iz Gor.
Dol. Tribuša. — Dne 16. t. m. se je poročila Jan Antonija z veleposestni» kom in trgovcem Kumarjem Mihae* lom. Poroka se je vršila prav sijajno. Šeškarjev nas je bilo prav obilo. Fantje domačini so pa bili tudi prav veseli bogate odkupnine. Bog daj že* ninu in nevesti dosti sreče!
Sv. Lucija. — (Spet je padel hrast.) — V nedeljo popoldne je umrl po kratki mučni bolezni tukaj* šnji čevljarski mojster Štefan Taljat v starosti 54 let. Pokojnik je bil obče znan po Tolminskem in splošno spo* štovan. Bil je mož jeklenega značaja in je tudi svojo družino vzorno vzga* jal. Poleg tega je bil tudi cerkven ključar v tej najtežji in najvažnejši povojni dobi ter je s svetom in de* janjem zelo podpiral obnovitev cer* kve in vseh cerkvenih poslopij. Za njegovo vzorno življenje in delavnost naj ga Bog poplača, Tolminsko ga bo pa ohranilo v najboljšem spominu. Vsej družini in sorodnikom naše srč* no sožalje.
Iz Istre.
Porton pri Kopru. — (Župnija R i ž a n.) —. Zakonca Jakob in Anto* nija Furlanič, r. Valentič, roditelja v svetovni vojni pogrešenega in vsem, ki so ga poznali priljubljenega učite* lja Angela Furlaniča, sta dne 21. t. m. obhajala 50*letnico svoje poroke. Ju* bilanta imata še dva sina in eno hčer ter 17 vnukov in 4 pravnuke. Srečna zakonca sta v krogu svojcev prazno* vala svojo zlato poroko s sv. mašo, ki se je za njiju čitala v župni cerkvi na Lazaretu. V naši fari ne pomnimo, da bi se kdaj vršila taka redka sloves* nost. Želimo in jima voščimo še mno* go. mnogo srečnih iri veselih let zado* voljnega življenja!
Jelšane. — (O vodi, elektriki in plesu.) — Mraz se bliža. Vrhovi gora se že belijo v snegu. Tudi letoš* nja zima bo najbrž tako huda kot lan* ska, pa tudi če So, bomo bolj zadovolj* ni, ker je letina dosti bolje izpadla kot lani. Naš vodovod ne daje dovolj vode za potrebe vseh vaščanov. Že par mesecev nam primanjkuje vode. — Že junija meseca so začeli postav* ljati po hišah električno napeljavo in so zagotavljali, da jo bomo imeli že v
septembru. September je preč, toda elektrike ni. Ne vemo, kaj ti ljudje mislijo. Začeli so ter pustili delo na polovici. Čas bi bil, da bi se zdramili.
—	Plešemo tudi dovolj! Zdi se, da se tam, kjer je najmanj umestno, naj* prej dobi dovoljenje.
Movraž pri Buzetu. — (Poroka.
—	Šola.) — Te dni sta se poročili sestri Hrvatin. Obe sta že v letih, zato še topleje želimo zakoncem srečno ljubezen. — Zadnjič smo poročali, da je občina delo pri naši šoli ustavila. Sedaj pa so začeli znova in bo kmalu končano. Kdaj se bodo pa cest lotili, ki so take, da petletni otroci ne more* jo po njih. — Z letino smo pa zado* voljni.
S Krasa.
Sveto. — (Cestna nesreča.) — V ponedeljek okoli dveh popoldne sta se odpeljala z motornim kolesom 42 letni Čepak Jožef, Tržačan, usluž* ben pri okr. bolniški blagajni v Kom* nu in domačin 27 letni Viktor Zega. Ko sta srečno prevozila čez Komen in Štanjel, sta zavila proti Skopemu; ravno na ovinku sta pa zadela ob voz, ki je peljal kamenje. V naglici ni mo* gel Čepak dovolj zaokreniti ter je za* del z nogo ob kolo voza. Pri tem ga je vrglo z vso silo na stran in ob ka* men, da si je razbil črepinjo. Zlo* milo mu je še nogo in roko. Bil je ta* koj mrtev. Zadaj sedeči Zega je pa precej poškodovan in pretresen. Po* kojni je bil spoštovan uradnik. Poko* pan je bil na štanjelskem pokopališču v sredo zvečer. N. p. v m.!
Repentabor. — (Smrt. — Nalez< Ijiva bolezen. — Letina. — Kamnoseško delo). — Dne 18. okt. smo spremili k večnemu počitku, najstarejšo ženo v občini 92 letno Minko Grahorjevo. Bila je čila in zdrava skoro do zadnjega, le zadnjih par mesecev je bila v postelji zastran polovičnega mrtvouda. — Imamo še 3 orjake nad 90 let. To sta dve ženi in en moški, ki je še letos nameraval peš na Sv. goro, pa je odnesel na pri* hodnje leto.
Pri nas oziroma v Vrhovljah je ne* ka nalezljiva bolezen. Vse hiti k zdravniku, pa ne od * recnij, le k one* mu od * paragrafov, — tako da ena tožba še ne poteče, pa je že druga na dnevnem redu. — Letina je sprav* Ijena, žita malo, sena srednje, krom* pirja je dovolj, terana tudi, in je iz* vrstna kapljica, ajde malo, ker je bila suša, repe in zelja je tudi precej.
Delo po kamnolomih gre na bolje.
—	Na pokopališču so tudi pomrla drevesa; bilo bi dobro, če bi se nova vsadila. Bližajo se Vsi sveti in vernih duš dan. Lepo bi bilo, da bi se gro* bišča olepšala, kakor vsako leto. Spominke ima naše pokopališče jako lepe, pa ni čudno, saj imamo prav lep kamen in tudi prvovrstnega mojstra.
Tomaj. — Pretekli teden je smrt pobrala tri farane. V Tomaju je umrl Andrej Pipan, v Šepuljah Obersnelo* va Marija in Vitezov fantič. Tovorni avto, ki vozi kamenje iz Ponikev, ga je tako povozil, da je nekaj ur po* zneje v bolnišnici izdihnil.
S Pivke.
Zagorje. — (Ustanovitev fa* re — Jubilej Marijine d r u* žbe — Blago sl o v zastave.) — Po več mesecev dolgem enoličnem življenje smo imeli v nedeljo v Za* gorju zopet znamenito slovesnost. Že štirinajst dni so hitela dekleta iz vseh vasi naše župnije plesti kite in vence, da je bila že v soboto cerkev od zunaj in od znotraj prav lepo in okusno okrašena. Fantje pa so postavili že v petek tri velike mlaje. A glej smolo! V soboto je divjala nevihta in veter je spravil vse tri mlaje ob njih košate glave. Kljub temu in kljub nestalne* mu vremenu v nedeljo je slovesnost lepo potekla. Za to ih pa za vse oku* sno okrašen je cerkve gre v prvi vrsti zasluga našemu neumornemu gospo* du župniku Morelu. Dopoldne je bila slovesna sv. maša v proslavo ustano* vitve zagorske župnije (Doslej smo imeli samo vikarijat). Popoldne je praznovala tukajšnja Marijina dru* žba svojo petindvajsetletnico in bla* go slo v nove družbene zastave. Dra* go ceno in okusno vezana zastava je delo šolskih sester trnovskega samo* stana. Sliko na njej, predstvaljajočo Brezmadežno stoječo na polumesecu, pa je umetniško dovršil naš znani slikar Franc Šabec. — Na slavnost je prišlo tudi precej ljudi iz bližnjih va* si, saj ima Zagorje že star sloves, da njegove proslave in naj si bodo že ka* 1 ršnekoli vrste, vselej dobro izpadejo. Vendar se tudi pri nas opazuje hitro moralno nazadovanje zlasti pri mo* skih. Ti se kaj radi zatekajo v gostil* ne, namesto tja, kamor bi se morali. Seveda niso vsi taki in imamo še do* volj izjem, katerim gre vsa čast.
Studeno. — (Letina. — Sveži g r o b.) — Med poljskimi pridelki r ta najbolje obrodila krompir in fižol. Tudi drugi pridelki so bili dobri, tako da ni bil celoletni trud kmeta trpina zastonj. Sadja je bilo razen jabolk dosti. Tepke so bile lepe, zdrave; po* s rimo dobro so obrodile hruške boljše vi ste, za katere je še vse premalo za* m manj a pri nas. Marsikdo se je spom* n il pri obiranju blagokopojnega učite* tja Mežana, ki je tako vneto cepil ter opozarjal vaščane na važnost sadje* tt'je. Brin j evo grmičevje je tudi polno zdravilnih jagod, le žal, da je žganje* 1-uha radi visokega davka ovirana. Tekoč so tekmovale marljive ženice, katera bo več pristnega brinjevčka skuhala. Vse mine. V Bukovju je dne 22. oktobra nenadoma umrla žena po* sestnika Marjeta Marinšek, mati 12 otrok. Bila je obče spoštovana in zna* na kot vestna gospodinja, dobra mati in vrla krščanska žena. Naj ji sveti večna luč!
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Za hvalnic a. — V petek 25. m. m. ob pol šestih zvečer se je vršila v tuk. farni cerkvi slovesna zahvalnica za srečno rešitev kraljeviča Humber* ta. Udeležili so se je poleg številnega
meščanstva tudi zastopniki vseh kra* jevnih oblaste v.
Poštno poslopje. — Poslopje poštnega urada, iz katerega se je pred par leti preselila vsa poštna uprava ra* di slabih prostorov, so pričeli poprav* 1 jati. Uradne prostore nameravajo primerno preurediti in v njih nasta* niti registrski urad, ki se sedaj nahaja v poslopju okrajne hranilnice. Vrh* nje prostore pripravijo za stanova* nja.
Novi grobovi. — V soboto 26. t. m. je v tuk. bolnišnici umrla 65 letna Marija Rudolf, posestnica v Lomeh pri Črnem vrhu. Blaga pokoj* niča je bila skozi vse življenje vzor delavne krščanske žene in matere. Radostno je zatisnila oči, ko je imela v zadnji uri ob postelji vse svoje otro* ke, med temi tudi č. s. Julijo, katera je vsem stotinam bolnikov, ki so že iskali zdravja v bolnišnici, po svoji izredni ljubeznivosti predobro znana. V torek je bila prepeljana v Črni vrh, kjer je bila ob veliki udeležbi poko* pana. Naj uživa večno plačilo v ne* besih! — V Prontu je umrl 62. letni
Leopold Božič, gozd. čuvaj v p. Naj v miru počiva!
Zavratec. — Bolj redko se ogla* samo v javnosti. Letina nam je dala bolj srednje, vendar dokaj bolje ko lani. — Izseljujejo se od nas malo, toda iz okoliških frakcij jih je pa že lepo število zapustilo dom.
Sp. Idrija. — Poročil se je ru* dar Karol Prelovec z Zofko Felcovo, hčerko posestnika iz Idrska. Obilo sreče!
Žirovnica. — Tudi iz tega ob* mejnega sela naj pride glas v Novi list. — Zadnje dni je posestnici Mar* j ani Zajc na nejasen način zginila ko* za. Zadnji petek sta jo v bližini drža* vne meje še videla dva miličarja. Ker je žena revna in nima skoro nobenih dohodkov, se prosi vsakdo, ki bi kaj vedel o tej kozi, da javi prizadeti go* spodinji.
Gore nad Idrijo. — V pone* del jek zjutraj smo dobili prvi sneg. Toplo vreme ga je pa zaenkrat še pre* gnalo. Tudi po vseh drugih hribih tu v okolici so bili deležni njegovega o* biska. Na Vojskem ga je pa baje pre* cej padlo.
Okno v svet.
Kriza francoske vlade.
Pretekli teden je načelnik francoske vlade Aristid Briand nenadoma od* stopil in ž njim so seveda padli vsi drugi ministri. Vzrok ostavke je bil ta, da je Briand ostal pri nekem glaso* vanju parlamenta v manjšini.
Pogajanja za sestavo nove vlade se vršijo že cel teden, a niso prinesla uspeha. Za novega načelnika vlade je predsednik republike Doumergue (re* ci : Dumerg) predlagal gospoda Dala* diera, voditelja radikalne stranke, Da* ladier je skrajni demokrat in se zelo približuje socialistom. Zato je tudi ta* koj povabil socialne demokrate, naj stopijo z njim v vlado in sprejel celo vrsto njihovih programatičnih zahtev. Tako jim je n. pr. obljubil, da zniža vojaške stroške za eno milijardo ali 1000 milijonov frankov, da pomilosti zaprte komuniste, uvede monopol na uvoz žita in tako dalje. Socialnodemo* kratski poslanci so izjavili, da so pod temi pogoji pripravljeni stopiti v Da* ladierovo vlado, a da morajo prej vprašati stranko za dovoljenje. Tako je francoska socialna demokratična stranka prvič po svetovni vojni raz* pravljala o vstopu v vlado, kar pomeni velik politični dogodek za Francijo in je važno za Evropo. Ako bi namreč socialisti šli v vlado, bi bile v Evropi kar tri države, kjer stoje na državnem krmilu socialisti: Nemčija, Anglija in Francija. Nasprotstva, ki so po Mac Donaldovem nastopu nastala med Anglijo in Francijo, bi se dala tako lažje izravnati. Toda francoska so* cialno * demokratska stranka je z majhno večino vstop v vlado odkloni* la. Obljubila pa je, da bo kljub temu vlado Daladiera v parlamentu podpi* rala, kar je tudi nekaj. Vse kaže torej, da se francoska politika vsekakor po* makne še bolj na levo, nego je bila do*
slej. Briand ostane tudi v novi vladi minister za zunanje posle. O koncu francoske vladne krize bomo še pi= sali.
Izid volitev na Češko * Slovaškem.
Preteklo nedeljo so se vršile na Če* ško*Slovaškem volitve v parlament. Borba je bila zelo ljuta, toda zakonita. Nikjer v državi ni prišlo do nasilstev. Volivci so v popolni svobodi glaso* vali za stranko, ki je odgovarjala njih prepričanju. Izid volitev je zanimiv. Nekatere stranke, ki so bile doslej v vladi, so pridobile na glasovih in po* slancih. Tako na primer Agrarna ali Kmečka stranka gospoda Švehle. Do* bila je v nedeljo 1 milijon 104 tisoč glasov, dočim je imela zadnjič 1 mili* jon 5 tisoč. Narasla je torej za 99 ti* soč volivcev. V parlamentu, ki šteje v Pragi vsega 300 poslancev, bodo imeli agrarci 46 sedežev, prej so jih imeli 4L Čudno pa je, da je Češka ljudska stranka pod vodstvom monsi* gnor j a Šrameka, ki je tudi več let v vladi, radi tega pri volitvah močno tr* pela. Število njenih volilvcev je padlo od 690 na 623 tisoč, poslancev pa od 31 na 25, kar pomeni, da je Šramek zgubil v parlamentu 5 sedežev. Ravno* tako je pretrpel zgube voditelj Slo* vaške ljudske stranke Hlinka. Nje* govi glasovi so padli od 478 na 425 ti* soč, število poslancev se je znižalo od 23 na 17. Tudi Slovaška ljudska stranka župnika Hlinke je bila v vladi.
Če pregledamo v celoti izide nedelj* skih volitev, moramo ugotoviti, da so največje uspehe odnesli socialni*de* mokratje, in sicer toliko češki kolikor nemški. Češki socialni demokratje so pridobili nič manj kakor 338 tisoč gla* sov, zakaj poskočili so od 631 na 970 tisoč volivcev. Mesto 29 bodo imeli sedaj v praškem parlamentu 39 po*
slancev. Nemški socialni demokratje so povečali število volivcev za 94 ti* soč; zadnjič jih je bilo 411, sedaj jih je 506 tisoč. Poslancev bodo šteli 20, prej so jih imeli 17. Komunisti so pa bili pri zadnjih volitvah potolčeni in so zgubili 10 poslancev. Mesto 41 jih bo sedaj 31. Glasovi komunistov so pa* dii od 941 na 752 tisoč, zguba znaša torej 188 tisoč. Kljub temu so pa ostali še precej močna skupina v parla* men tu.
Dosedanja češko * slovaška vlada je
bila sestavljena iz 6 strank:	Češka
agrarna stranka, Češka ljudska stran* ka, Češka stranka majhnih obtrnikov, Slovaška ljudska stranka, nemški kr* ščanski socialci in Nemška agrarna stranka. Doslej so te stranke imele v parlamentu večino, sedaj so jo izgu* bile. Proti 146 poslancem vladnih strank stoji opozicija, ki šteje s komu* nisti vred 154 mož. Pri nedeljskih vo* litvah je bila torej češko * slovaška vlada poražena, in sicer v korist skraj* nih levičarskih strank. Radi tega se je
načelnik vlade češki agrarec Udržal podal k predsedniku republike Masa* rvku in mu javil odstop vlade. Masa* ryk je ostavko sprejel in naročil mi* nistrom, naj vodijo do sestave nove vlade tekoče upravne posle.
Kljub temu da so socialni demokrati pri volitvah zmagali, niso sami dovolj močni, da vzamejo državno krmilo v roke. Če hočejo priti na vlado, se mo* rajo združiti z eno ali več meščanskih strank. Kako se vlada sestavi, sporo* čimo o prvi priliki.
Sli so proti nami...
Anton Medved:
Vernih duš večer.
Na gomile zapuščene prišla je nocoj pomlad, pred slovesom jih poljubit zadnjikrat.
Kar je cvetov še žarelo z vrtov in prisojnih lin, s sabo je prinesla mrtvim za spomin.
In zazvonil zvon je v stolpu, in zaplakal je oblak, in zaječal silen veter v gluhi mrak,
in zapeli so duhovi žalno pesem davnih let: z Bogom, zlate sanje, z Bogom lepi svet!
Eno misel prižgimo —
Zvonijo, turobno zvonijo zvonovi iz lin. Vabijo, prosijo žive, naj si obu* de spomin na mrtve. In dvignejo se z ljubeznijo in toplim spominom v srcu po vsem svetu tisočeri in milijoni na grobišča rajnkih pomolit njim in sebi v dušni blagor.
Pa dosti jih je, ki ga nimajo, da bi pomolil nad njih strohnelimi ostanki ter prižgal svečko spomina.
»Ich hatte einen Kameraden ...«
Tako začne nemška vojaška po* pevka:
»Tovariša imel sem, bolj zvest ni bil noben; je krogla priletela, je padel ustreljen.«
Tak napis »Tovariša imel sem ...« že spran od burje in dežja je vklesan na križ, pod čigar senco spe smrtno spanje tisoči vojakov na solkanskem vojnem pokopališču.
Spominu neznancev, ki so padali in umirali v gališkem blatu, po kraš* kih skalah, v peklu Verduna in celo v Mezopotamiji, Egiptu in Sv. deželi so zgradili veličastne mavzoleje z napisi »Neznanemu vojaku«. Lučka brli pred temi mogočnimi spomeniki, da živo spričuje, kako narodi spoštujejo padle mučenike.
Toda dosti jih je, ki se jih molivci ob mavzolejih »Neznanemu vojaku« ne spominjajo. To so tisoči naših oče* tov, bratov, zaročencev. Vojna, ki ji niso vedeli pomena, jih je pahnila v strelske jarke. Tam so končali. Kdo ve kdaj, kje in kako? Steptani v zem*
ljo čakajo vstajenja; morda v sprav* nem objemu s »sovražnikom«?
Na te pozabljene grobove, kjer ni moč prižgati svečke za duše rajnih, ponesimo misel na nje ter jo prižgi* mo...
»Imeli smo jih, v gori hrast...«
»Joža moj je bil po koncu mož ...«, poje naš pesnik o njem, ki ga je rad imel zastran značaja, trdnega ko kre* men.
In koliko takih mož, krepkih in značajnih je že leglo v grob, ki je morda danes že pozabljen. Živeli so lahko skriti v oddaljenih grapah ali sredi gozda, pa s svojo značajnostjo od dedov naučeno so kot živ vzgled svetili, tudi če samo svoji družini; in dovolj so storili. Morda niso zatis* nili svojih trudnih vekov letos, lani, lahko so jih pred sto leti in so že po* zabljeni. A bili so »po koncu mož«. Tudi na take grobove poromajmo ter jim eno svetlo misel prižgimo ...
»Klesali so naš obraz ...«
»Narod, ki ne časti svojih mož, ni vreden, da jih ima!« Učimo se od na* ših sodržavljanov, kako spoštljivo znajo hraniti in iz roda v rod izročati dedovino velikih mož.
Tudi v naših grobovih spe. Ne bdi li Šimen tam gori nad Sočo pri Sv. Lo* vrenci? In prirodoslovca Erjavca ne slavi li sleherna trava na razbitem go* riškem pokopališču? Pa zgodovinarji Carliji, Sile, Rutarji, Kosi? Stari budi* telji Tonkliji, Lavriči, Gregorčiči? Misleci in sejavci Mahniči, Kreki, Ju* gi, Čibeji?
To so le nametana imena za trume drugih, ki so prav tako klesali poteze na obrazu ljudstva.
Marsikateri teh grobov je zapuščen in osamljen, brez lučk in cvetja. Aj* mo, poromajmo z mislijo na te grobo* ve in prižgimo misel, ki bo nam sve* tila ...
Življenje - smrt.
Vsi sveti in vernih duš dan!
Kako pomenljivo obhaja Cerkev ta dva praznika, ki sta za poedinca tako tesno združena z njegovo osebo. Ka* kor da je postavila Smrt nasproti Živ* ljenju in priklicala v spomin nam, pra* hu in pepelu, grozepolno veličastje Smrti.
Ob vseh svetih gledamo občestvo nas vseh poveličano po smrti. Odtrgan je pogled od teh par bežnih dni in
uprt v slavo svetnikov, ki so bili tu na zemlji morda zadnji berači, teptani in zasramovani od mogočnikov. Teh slednjih morda ni v občestvu svetni* kov ... Oni drugi pa so dosegli slavo, ki je svet ne more dati. V pravičnosti so umrli in so pravico zaslužili.
Nepravičnim sveta je pa roka Pra* vice napisala kot babilonskemu Na* buhodonozorju »Mane, Tekel, Uphar* sim,« »prelahek si bil najden!«
In ko pride ura, tedaj grozno izena* čevanje Smrti ne pozna razlik med re* vo in bogatinom, med oblasti polnim in praznim, med slavnim in nepozna* nim. Ni je večje sile na svetu, trepet vzbujajoče, kot je sila Izenačevanja, sila Smrti. Vsi postanemo enaki, kup za črve, le dobro duše bo pričalo nam v prid pred večno Postavo.
Čemu bi jokali na grobovih rajnih, če imajo takega pričevavca, saj gredo v življenje občestva. Trepečejo naj raje na vernih duš spomin vsi, ki jih je strah grozepolnega izenačevanja Smrti...
Tu leži —
Kratka je doba enega leta, pa koliko se jih preseli v tem času v večnost. Lani še zdravi, polni načrtov in moš* kih upov, letos — prah in pepel. ..
Le nekaterih in z njimi vseh se spomnimo. Smrt je pobrala lani h kon* cu leta župnika Likarja, pastirja ovčic na Ubeljskem; poznal je skoraj ves sedanji rod goriškega kateheta Taba* ja, ki smo ga paglavci jezili; šel je po plačilo. Zlatomašnika Godniča ni več. Brž za njim so šli vedno uslužni knjigarnar Silič, stari in zaslužni zbi* ratelj narodnega blaga nadučitelj Jo* sip Kenda. V marcu je nagloma vzelo profesorja Gustava Novaka, še hi* treje Žbono, uradnika na goriškem »Montu«. V Ljubljani je zatisnil oči dosti obetajoči mladi mislec rojak dr. Čibej. Vse nas je pa pretreslo, ko smo 8. junija "polagali v grob prof. drja. Jo* sipa Ličana. S tem imenom je združe* no kulturno in politično življenje zad* njih desetletij naše dežele. Tu leži še livški kurat Pavle Jelovčan, samozata* jevavec in trpin, tam sta šolnika prof. Žnideršič in stari učitelj Trnovcev Franc Cicero, ondi zopet počivajo krepki fantje, dekleta v cvetu let, go* spodarji naših kmečkih domov, naše matere*trpinke, otroci in pozabljenci, a vsi danes v našem spominu, v spo* minu življenja, v katero verujemo!
Kaj se sliši po
Pariz brez konj.
Pariški mestni očetje so sklenili, da počenši s 1. januarjem prihodnjega leta ne sme krevsati po pariških uli* cah nobeno fiakarsko kljuse več. No, pa že sedaj nimajo izvoščeki v velikih mestih nič kaj prida zaslužka, ker jim vsega prevzemo avtomobili.
Nenavadni potniki.
Ko je pred nekaj dnevi dospel v Rim brzovlak iz Turina, so železni* čarji opazili, da so izpod nekega va* gona prvega razreda zlezli štirje mo* ški, ki so bili vsi črni, razkuštrani in zamazani. Varnostno oblastvo jih je prijelo in zaslišalo. Ugotovilo je, da so skrivnostni potniki — štirje še ne 20 letni mladeniči — mehaniki iz Turina, ki so prišli iskat dela v Rim. Ker niso imeli denarja za vožnjo, so se prive* zali pod vagon in na ta način dospeli v večno mesto. V svojem neprijetnem skrivališču so potovali skoro 14 ur.
Sloni z lučkami.
V	velikem indijskem mestu Bom* bayu ni nič čudnega, če ugledaš na ulici orjaškega slona, kako dobrodu* šno mahedra in vleče za seboj naložen voz. Za cestne policijske predpise se tak debelokožec kajpada ne zmeni veliko. Zato se je pa tudi pripetilo, da je oni dan zvečer neki motociklist zadel v to orjaško vprežno živino. Mo* tor se je razbil, slon pa še kihnil ni. Da bi se slične nesreče ne pripetile več, je bombayska policija določila, da morajo imeti sloni ,če gredo po no* či na ulico, spredaj dve svetli in zadaj eno zeleno lučko.
Ob ustanovno listino.
V	mestu Ujpestu na Madjarskem so hoteli slaviti obletnico ustanovitve mesta. Manjšina pa je bila iz samega političnega nasprotstva proti proslavi, češ da se itak ne ve, kdaj je bilo me* sto ustanovljeno. Župan in njegovi pristaši so na tako nesramnost postali rdeči kot raki ter tekli v mestni ar* hiv brskat za ustanovno listino. Našli so jo, a v svojo grozo in v veselje opo* žici j e so opazili, da so jo podgane raz* jedie prav na tistem mestu, kjer je bila zapisana letnica ustanovitve.
Gore, umaknite se!
Znano je o Mohamedu, da ker ni gora prišla k njemu, je pa on šel k njej. Danes pa nima moderna tehnika niti z gorami več tolikanj obzira.
V	mestu Los Angelos, ki je iz maj* hne španske naselbine na zapadni obali Združenih držav, postalo mili* jonsko trgovsko središče, je sredi mesta delal napotje 33 metrov visok grič Bunker Hill. Močno jei oviral raz* voj prometa. Zato so sklenili, da bo* do cel grič kratkomalo odstranili Pre* računali so, da bo treba speljati proč 20 milijonov kubičnih metrov ka* menja in zemlje. Vse delo bo stalo 40 milijonov dolarjev. Zato bodo pa pri* dobili 90 hektarjev dragocenega zem* ljišča uporabnega za stavbe. Če ga bo mesto po kosih odprodalo, bo še dobiček imelo. Amerikanec že zna preračunati.
svetu.
No. luno.
Marsikateri bravec »Novega lista« bo neverjetno zmajeval z glavo, češ saj spada v kraljestvo domišljije letati na luno. Res je spadalo še pred par desetletij, a danes ne več .
Predhodniki.
Sicer pa ni nič novega, da človek v jasnih nočeh obrača poglede na ne* besni svod, kjer po zakonih nevidne* ga Računarja krožijo ozvezdja in osolnčja v brezbrežno vsemirje. Že več kot eno tisočletje je stara težnja odkriti tajne vsemirja. Morda se je že Asircem, Arhimedu, Galileju ali Ko* perniku kaj podobnega sanjalo.
Prvi pa, ki je sodobnikom razkla* dal načrt, kako poleteti v vsemirje ali na luno, je bil Herman Gauswindt iz Berlina koncem preteklega stoletja. Toda imeli so ga za norca. Le šiloma se je ubranil norišnice. Za Gauswindtom sta se bavila s tem načrtom Ziolkow* sky in Goddard. Tudi ta dva sta imela smolo z načrtom. Znanstveni svet ju je smatral za neresna.
Oberthov poskus.
Par let se nihče ni več oglasil. Prav te dni so pa vsi listi prinesli oznanilo, da bo profesor Oberth poslal raketo v vsemirje. To se bo zgodilo 25. novem* bra blizu mesta Treptowa na severnem Pruskem. Dolgo so učenjaki ugibali, kako bi se dalo prodreti v zračne pia* sti. Toda z letali so se dvignili do zdaj komaj kakih 15 kilometrov visoko; do lune je pa precej dalje, celih 385.000 kilometrov. Tako daljavo je mogoče premagati le z umetno sestavljenim strojem, ki ga potiskajo rakete vedno višje in višje. Kako? Raketa za na lu* no ima obliko torpeda. Ta torpedo je v zadnjem delu napolnjen z raketami, ki po vrsti eksplodirajo. V gotovi vi* šini eksplodira prva, ob eksploziji se razvijejo plini, ki torpedo potisnejo višje, ob enem pa vžgo vžigalno vrv druge rakete, ki zopet v gotovi višini eksplodirala in to se potem ponavlja, dokler ne dobi torpedo hitrosti 40.000 kilometrov na uro.
Spočetka se bo profesor Oberth za* dovoljil le z manjšim poskusom. 25. novembra bo poletelo v zrak njegovo torpedo brez posadke v njem. V aparatu bodo le meteorološki instru* menti. Ko se bo v doslej še nedoseže* nih višinah torpedo razpočilo, bodo ti samozaznamujoči instrumenti priveza* ni na padalo prišli lepo na zemljo in pokazali, kako je v visokih zračnih plasteh.
Izlet na luno.
Sam profesor pa pravi, da bo mogel človek podvzeti polet na druge plane* te in zvezde šele čez kakih 20 let. Da* nes ni še moderna znanost dovolj raz* vita, da bi mogla biti pripravljena na vsa presenečenja, ki jih še skriva na* rava.
Iz fizike je znano, da segajo zračne plasti kakih 200 kilometrov visoko, po* tem pride brezzračje, nato pa spet ozračja planetov. Privlačnost zemlje
se javlja le v ozračju. Baš privlačnost pa povzroča, da stoji človek pokoncu. Človeški organizem zahteva pokončno ali vodoravno lego. Kako bo pa s po* sadko torpeda, ko pride v brezzračni prostor? Profesor Oberth trdi, da je že na sebi preskusil take kapljice, ki pomagajo človeku, da bo lahko pre* stal v raketi tudi z glavo navzdol, ker truplo bo v brezzračnem prostoru kar viselo. No, pa je tolažba v tem, da bo vožnja na luno trajala le 36 ur.
Toda zopet druga nevarnost. Ali se ne bo raketno letalo, ki bo brzelo s 40.000 kilometri na uro, raztreščilo, ko bo trčilo ob luno? Oberth je tudi na to mislil in se bo tej nevarnosti izognil s tem, da bo usmeril eksplozijo plinov v raketah v nasprotno smer kot bo letelo torpedo proti luni. Na ta način si bosta držali ravnotežje privlačna sila lune in sila raket, ki bo zdaj tor* pedo poganjala od lune proč. Tako bo letalo 20. stoletja mirno pristalo na luni. — Čakajmo; nemogoče pa ni!
Za umnega gospodarja.
Trg hmečiiiii yidelkoa.
Trst, 29. oktobra:
Grozdja je čedalje manj na trgu; cena gre stalno navzgor in se suče med lir 1.50 in 2.60 za kg.
Hruške: 1.60 do 2.80.
Jabolk je na trgu precej, večinoma iz Istre, nekaj iz Brkinov po 130 do 220.
Kostanj: srednje debeli 80 do 110, maron 130.
Krompirju se je cena ustalila okoli 50.
Fižol v stročju 300.
Vrzote, večinoma iz Goriške, malo iz Istre: 60 do 70.
Drva (suha): 16 do 18 lir kvintah
Gorica, 30. oktobra:
Vse kar se prodaja na trgu, gre za domači ali tržaški konsum; v inozem*
Dr. VENCESLAV RE^fl
bo otvoril 2. novembra 1.1. lastno pravno pisarno v GORICI via Contavalle 2/1
A TOLMIN ^
Zdravnik - kirug - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt
Izvežban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
^ V Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10) A
stvo odpošljejo trgovci kakšno redko košaro grozdja, kostanj v Jugoslavijo, Avstrijo, suhe (briške) smokve na Češko, olupljene češplje v Hamburg. Cene so sledeče:
Grozdje (ga je malo): rebula in dru: go belo 200 do 240, črno 120 do 140.
Hruške (večinoma iz Cerkljanske: ga « Idrijskega) od 60 do 200; jih je mnogo vrst, drobnih in debelih.
Jabolka (iz Reške dolinesBrkinov) : drobne po 100, lepe tudi 200.
Kostanj droban 40 do 50, maron 70 do 90. V splošnem je kostanj zelo slab, tako nizko ceno pa ima, ker je bilo vreme do sedaj še pretoplo, in je bil zato konsum bolj pičel.
Češplje, olupljene in suhe 400 do 450, suhe in olupljene smokve 230.
Krompir 35 do 40.
Zelenj ad: Kapus 40, vrzote 20, repa 10, solata endivija 20 do 40, solata letna 70 do 80, špinača 40.
Cvetlice: krisanteme 10 do 15 sto* tink za kos.
Godspoarski koledar za november.
V	hiši: Zima je pred durmi. Če še nisi pre: skrbel potrebnih drvi, oskrbi si jih. Če si shra: nil kaj sadja ali grozdja, preglej, če ti ne gnije. Odstrani vse nagnito in plesnivo. Plesen one* roogočiš z zažvepljanjern shrambe s tem, da zažgeš v njej nekoliko žvepla. Pazi, da se ti koruza dobro osuši, zato jo hrani na zračnem mestu, dež pa naj nima dostopa do nje. Pre= ganjaj miši. Zastrupljanje s cinkovim fosfo: rom najbolj zaleže.
V	kleti imaš novo vino. Pazi, da bodo sodi vedno polni, zato jih zalivaj. Če ni sod polen, se na vrhu kaj rad (gotovo) razvije kan; kan tvorijo glivice, ki spreminjajo alkohol v ogli» kovo kislino in vodo. Če nimaš s čim zaliti soda in tudi ne moreš dobiti primerne manjše posode, potem dobro zažvepljaj praznino nad vinom. Ne hrani v prostoru, kjer imaš vino, tudi krompirja; v kleti ne kisaj repe in zelja, ker vsi ti pridelki dajajo vinu in vinski posodi neprijeten duh.
V	hlevu: Živina je obsojena, da mora od sedaj naprej skoraj stalno bivati v hlevu, razen ko jo ženemo na vodo ali še nekoliko na pašo. Ne goni živine na pašo zgodaj zjutraj, ko se še ni posušila rosa. Žival se ne napihne samo radi ugrete in plesnive detelje, temveč tudi ra: di mrzle, rosne in od slane pobeljene jesenske paše. Zato pazi, kdaj in kod paseš.
Pazi v hlevu na čistost. V Gorah imajo mnogi živinorejci grdo navado, da ne izkidajo gnoja vse od začetka novembra pa tja do marca. Gnoja je v takih hlevih nad kolena. Kaj bi rekel ti, če bi te zaprli štiri ali pet mesecev v stranišče? Kako bi se počutil? Res daje gnoj nekoliko toplote, a resnica je tudi, da postane živina v takem hlevu jetična in da jo napadajo vse mogoče bolezni. Zato iz: kidaj gnoj večkrat in skrbi za toploto- v hlevu z nastiljem! Pazi tudi, da se gnojnica odteka, ker vlažen mraz je najbolj škodljiv (revmati: zem). Mnogi imajo tudi grdo navado, da za: maše mala hlevska okna z gnojem. Nekoliko zraku pa moraš le dovoliti živali in tudi malo svetlobe, zato naj ima hlev okno s šipo. Zato pa pazi, da ne bodo imele dostopa v hlev skozi špranje različne sapice. Špranje zamaši, a ne z gnojem, temveč z lesom. Popravi! Naberi do: volj stelje, da bo živina na toplem.
V	vrtu: Če nisi še povezal solate endivije, poveži jo; ravnotako tudi zeleno (šelno). Sedaj
Olga Nemec Ludovik Mozetič
poročena
Bilje - Renče 23. j 10. / 29.
Samo
M ECONOMI! FAMIGLIARE
Trst - Piazza Ponierosso M. 5
boste radi vedno novih prihodov Hupiii po NIZKIH EEHflH prvovrstno in izbrano blago. Motors cene.
Lawn Tenis	od	Lit.	2.30	naprej
Frštanj za halje	„	„	1.90	„
„ dvojno lice	„	„	3.90	„
„ za srajce	„	„	2-70
„ za srajce križan	„	„	3.70	„
„ rdeč in moder, križan „ 3.70	„
Žamet fantazija za halje „ 6.50	,,
Flavina „Rè dei blùu	„	„	3.90	„
Volneno blago za suknje 150 c „ 18.50	„
Mušlin, volnen vseh barv „	„ 10.50	.,
Volneno blago zamoškeobleke„ 29.50	„
Pullower	„	„	18.50	„
Tople otroške majice	„	„	3.90	,.
Jajčna koža (pelle ovo)	„	„	2.85	„
Platno Madonna	„	„
„	„ za rjuhe 150 c, „
Površniki (ugodna prilika) „	„
Prtenina bela in	barvana „	„
Saten črni, dvojna širokost „ » barvan	„	„
2.50
4.50 75. -
4.50 3.90
3.50
VELIKA iZBERA nogavic za moške, ženske in otroke odej, pokrival, blazin, žepnih rut, lanenega platna poljubne širokosti, čipk, vezenin, itd. itd. Proučite naše cene in prepričani boste da ni nižjih v Trstu.
I Darovi za birmo
izredno nizke cene, velika izbera samo v
■ ZLATARNI F. BUM
J TRST - Corso Baribaldi 35
POTREBŠČINE
za
Kovače, melBanlKe
t m mizarje *
PEILER, K mm & c.
d. z o, z.
Trieste, via S, Miccio Lastna skladišča v prosti luki
TOVARNA REMSCHE1D - NEMČIJA
Pozor na cene
pri tvrdki
S. LEVI
TRST - nia S. Lazzaro št. 9 - TRIESTE Vedno novi dohodi po najugodnejših conah.
1.80 naprej 2.40
Frštanj 1	od
Lawntenis v vseh barvah po
„	črtan	po	„	2.70
Frštanj za srajce	od	„	3,30	„
Flanela težka	po	„	5.50
Volneno blago za obleke	od	„	5.50	„
Žamet za	obleke	„	„	5.50	„
„ za	moške hlače	„	„	7.—	„
Podvleke	svilene	„	„	3.—	„
Blago za zimske suknje 140	c.„	„	12.—	„
Cajh za hlače	po	,,	6.—	,.
Blago za hlače	po	,.	11.—	„
Moške nogavice	po	„	1.50
Ženske nogavice močne na prav in narobe.
Veliki ponusti na bombaževini (kotoninah) za srajce in za rjuhe. - Velika zaloga maj za otroke in otroških spodnjih hlač, nogavic, i. t. d,

JOK KRIK JEZA TRMA snmi.fiVNOST
Evo kako sprejme vaš otrok zdravila posebno pa ricinovo olje.
Odvajalni čokoladni bonbon ARRÌSA, katerega smatrajo otroci za slaščico, je edino sredstvo, katero pozdravijo, otroci s ploskanjem, nasmehom in z izrazom veselja.
ARRIBÀ je edino čistilno sredstvo, ki učinkuje v resnici dobro. Dajte ga vašim otro-kom in vzemite ga tudi vi, ker koristi mladim in starim. I
L 0 50 komad
ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON
Naročite
se na mesečnik
„ Družino ** I
jo čas, da vkletiš kaj zelenjadi za zimo. So« iata, zelena, peteršilj, kapusne glave in druga 'zelen j ad ti bo v zimskem času zelo prijala. Pazi le, da vkletiš suho zelenjavo v lepem vre« menu. Vlažna bo v kleti plesnila in gnila. Skoplji zelcnjad s koreninami vred in v kleti jo vloži v droban pesek, a ne pregosto, da ne bo gnitje prestopilo iz ene rastline na drugo. Zelenjad potem večkrat preglej in porabi naj« prej tisto, ki je kaj poškodovana. Vrtno zemljo prekoplji in pognoji s hlevskim gno« jem, potem pa jo pusti, da črez zimo dobro premrzne in sc odpočije.
Ali imaš na svojem posestvu kakšno solnčno, toplo lego? Tam bo kmalu mogoče saditi zgod« nji grah, sedaj pa lahko' sadiš zimsko zelje (vrzote).
V	sadovnjaku; Ali si že prečital knjigo »Sadjarstvo«, ki jo je izdala lansko leto Gor. Moh. družba? Potrebno je drevesca pregledati, odžagati nalomljene in suhe veje, rane pa za« mazati s cepilnim ali drugim voskom. Kmalu bo zadnji čas za nalepljenje pasov z lepilom, na katero naj se vjame samica pedica in še kateri drugi škodljivec, katerega boš spomladi zastonj preklinjal. Ali si že poskrbel za jesen« sko sajenje sadnega drevja? Kdor sadi v je« seni, prihrani navadno celo leto.
Na njivi: Ali si že posejal zimsko žito? Čim pozneje seješ, temveč semena moraš porabiti, ker se žito slabše obraste. Na noben način ne odlašaj s sejanjem žita, ker drugače bo pre« pozno. Žitu lahko še vedno pognojiš z malo količino čilskega solitra ali pa apnenega ni« trata. Na vsakih 100 m2 vzemi po pol kg enega izmed imenovanih umetnih gnojil, zdrobi ga na perilniku ali na deski, premešaj z zemljo in posej po njivi navzdolž in počez. Če le mo« reš, preorji že sedaj njive za pomladansko setev in če misliš gnojiti krompirju s hlevskim gnojem, potem podorji ga sedaj, da gnoj do pomladi dovolj razpade in da bo takoj nudil krompirju dovolj hrane. Sveži gnoj ravno vse« janemu krompirju prav nič ne koristi, ker ne razpade dovolj hitro.
Senožeti dobro pognoji s Thomasovo žlindro, na nelapornatih tleh tudi s kalijevo soljo, ker senožeti so zelo potrebne. Gnojiti pa je treba v jeseni, da gnojilo dobro razpade in bodo ko« renine imele takoj spomladi dovolj hrane za bujnejši razvoj. Če imaš navado trositi pepel po senožeti, raztrosi ga tudi sedaj, da se črez zimo dobro premoči in raztopi. Spomladno trošenje pepela je lahko zelo škodljivo, če pri« tisne suša. V ostalem pa svoje senožeti očisti. Izgine naj mah, trnje, nepotrebno grmičevje in kamenje. Vsak gobec sena ali trave ti mora biti dragocen. Mah na senožeti je znak, da zemlji primanjkuje kalija in če nočeš kupiti kalijevega umetnega gnojila, raztrosi tam pe« pela, ki tudi vsebuje precej kalija. Mah pa mo« raš najprej iztrebiti z železnimi grabljami.
V	vinogradu je sedaj glavno opravilo oko« pavanje in gnojenje trt. O gnojenju čitaj v zadnji številki poseben članek. Čimprej okop« lješ trte, tem bolje bo. Lahko tudi začneš z obrezovanjem.
Lovci in mačke.
Mnogi lovci vstrelijo vsakega psa in vsako mačko, katero najdejo v svo« jem lovišču. Našim kmetovalcem je večkrat zelo hudo, če na ta način zgu« bijo zvesto žival, a ni mogoče poma« gati, ker imajo lovci v novih pokra« jinah pravico vstreliti vsako žival, ki bi lahko škodila divjačini. In mačka tudi vniči divjo zajčjo zalego, samo če jo dobi.

MELIKU SKLHDISCH
'N
HLEB
Corso 8. E. III šf. 16 TRST-TRIESTE Corsa 1. E. III št. 16
NADALJUJE SE
ZAČASNA SPLOŠNA LIKVIDACIJA
po zelo znižanih cenah. '
T e dl e n
plašče» in površnikov
PLAŠČ ,an,aziK L. 96
nriicr „Eva“, blago fantnzija, ve- 1111 I Untiti lik kožuhovinast ovratnik n lUU
PLAjjp zel<,releganten^' ** „ 155
PLfisc dvoine8a „ zzo
nfilčp „Mia“,Duvetin volnen, ve- 11C itinUU lik ovratnik in zapestnice n UlU iz prave kožuhovine
Pf nor „Nina“, ponarejena kožu- ICfl lilnUU bovina različne barve, po- UDU polnomas svilo podvlečen
Plašč
KOŽUH ”^osa“ *a^n eie^rNue’
DEŽNI
črn zelo svetel	n
plašč „Pia“, podoben irhastemu, izbranih barv u Ì1P7NI Plašč »Clea“ različnihbarv UCtilll sličen Trechoat	d
fiHFFKii »Lulu“ iz žameta, fanta-UuUUilH zija, zelo okusna	u
uana „Zora, kitajski žamet, kroj flHuJM „goded“	„
785 160 95 90 95
Vse naše suknje brez izjeme imajo svileno popolnoma iz volne z ovratnl- podlogo, so modernih barv in popolnoma kom, zapestnicami in godet pol-	dovršenega kroja,
kožuhovinastimi.
NaoBdene cene so brez odbitka, ber so že znižane za ZB"/..
gg	MELIKA SKLHDIŠČH
O H L E B
v
EOPSO V. E. lil Št. 16 TRST-TRIESTE Corso U. E. III Št. 16


'J
Tečaji za nabiranje zdravilnih rastlin.
Širom dežele se je vršilo nekaj te; čajev za zbiranje zdravilnih rastlin. Ti tečaji so organizirani od zavoda za pospeševanje majhne obrti (Istitu; lo per il promovimento delle piccole industrie), in sicer povsod tam, kjer je upanje, da bi zbiranje zdravilnih rastlin prineslo kaj dohodka okraju.
Na tečajih se pokaže in- razloži, kdaj naj se zbirajo zdravilne rastline, kako se jih bere (katere dele), kako se jih potem suši in kako odpošilja. Pove se tudi, kakšno ceno imajo in se skuša ustvariti tudi stik med podeželskimi nabiratelji in trgovci z zdravilnimi rastlinami.
Mnogi udeleženci tečajev bi se pa radi naučili več: kako se delajo zdra; vila ter za kaj jih je mogoče rabiti. Umljivo je, da se predavatelj ne sme mešati v delo zdravnikov in lekar; narjev.
Sežanski trg.
Na trgu v Sežani je bilo v mesecu juliju, avgustu -in septembru t. 1. na prodaj 4471 glav živine, in sicer 2115 krav in volov, 500 telet, 559 konj in 1297 prašičkov. Cena goveje živine (živa teža) od 350 — 450 lir stot, te; leta (mrtva teža) od 5 — 600 lir stot, konj po lepoti in pasmi od 1000 — 3000 lir; prešiči (6 — 10 tedenski) od 70 — 140 lir glava. Kupčije v obče dobre. Razen živine se prodaja na tr; gu tudi raznovrstna manufaktura, že; leznina, čevlji, usnje, kotlovina, lesni izdelki i. t. d. Semenj sv. Justa se bo vršil 4. nov., a drugi 12. nov. in tretji 22. nov. t. 1. Železniške, vozovne in avtomobilne zveze na vse strani v in iz Sežane.
			
| J! buon mercato” j TRST — Via Arcata 16 - TRST j m Velika zaloga moških in deških oblek. - Štajerske S jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. S Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne hlače in jopiči. j Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.		i i i i i i i	ZDRAVNICA	* dr. VILMA DOMINGO, > bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo , in ženske bolezni v Firenci	^ sprejema	1 od IO. - 12. in 15. - 1©. ure i> GOBICA, Corso Vitt. Em. III. štev. 59.
j f   ——r	..—n.,..,....—   ..........-,
Tvrdka
DAVIDE CAVALIERO
Trst - Corso Garibaldi 5 » Tel. 7$>-32
Najjvečja zaloga napravljenih oblek, površnikov, dežnih plaščev, Trenchcoais, lahkih in težkih sukenj, otroških oblek, kamečinčh podvlek, črtanih hlač.
Sukno na meter iz domačih in inozemskih tovaren.
i L A S T M A KIOJAČMICA.

Kdor pošlje 2 L v znamkah, preime knjižičo z vsemi navodili za dosego patenta in popravila pri motorju
Nove
postave.
SLUŽNOSTNE PRAVICE.
Služnostne pravice so osnovane na zakonu ali pa na pravnih činih strank. O služnostnih pravicah, ki so osno; vane na zakonu, smo v »Novem listu« že poročali.
Danes hočemo razložiti služnostne pravice, ki se osnivajo na pravnih či; nih strank, na pogodbah in oporokah.
Pravica lastnikov.
Vsi morajo vedeti, da so čevlji
FOECESS8N
najboljši in najcenejši.
Samo e TRSTU
via Gaprin 5 (Sv. lakoti)
! Čevljarnica FORCESSIN °zZnZ
Lastniki smejo na svojih zemljiščih S in na korist svojih zemljišč ustanoviti , katerikoli služnost, toda ta služnost | mora bremeniti samo na enem zemlji; šču ter služiti drugemu zemljišču in ne sme nasprotovati javnemu redm
Način izvrševanja ter obseg služ; t nosti je določen v strankini pogodbi, , ali pa po zakonu.	j
Kakšne služnosti razlikujemo?
a) Služnosti so nepretrgane ali pre; j trgane.
Nepretrgane so služnosti, če je nji» i hovo izvrševanje nepretrgano brez so; , delovanja človeka, kakor vodo» .
SKLADIŠČE
izgotovljenih oblek, površnikov, Trenck-Coats, „Pale-tot“, „Raglan“, jop in hlač za moške in mladeniče.
Posebnost: Obleke iz volnenega blaga vseh velikosti za dijake.
Posebni oddelek sukna, blaga črnega, pjavega in fantazija. JNa-ročilapo meri se izgotavljajo v lastni prvovrstni ltrojacnlci po skoraj tovarniških cenah. Vse to dobite samo v modnih skladiščih za gsopode
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
TRST — CORSO GARIBALDI ŠT. 10 - TELEF. 79-35 - TRIESTE
NB. Blago, katero ne dopade, se lahko zamenja ali pa vrnemo denar.
vodna in razgledna služnost itd. Služ* nosti so pretrgane tedaj, če se ne mo« rejo izvrševati brez sodelovanja člo* veka, n. pr. služnost, ki daje pra* vico do prehoda, zajemanja vode, gnati živino na pašo in druge.
b) Služnosti so vidne ali nevidne. Vidne služnosti so one, ki se javljajo v zunanjih znakih, n. pr. po oknu, vratih, vodovodih. Nevidne služnosti so pa one, ki se ne javljajo po vidnih znakih, n. pr. prepoved, da se ne sme na kakšnem zemljišču zidati ali da se ne sme zidati črez določeno vi* šino.
Kako nastanejo služnosti?
1.	Nepretrgane in vidne služnosti nastanejo na podlagi pravnega posla (pogodba, oporoka), po 30 letnem priposestovanju in na podlagi odred* be družinskega poglavarja.
2.	Nepretrgane, toda nevidne služ* nosti ter pretrgane služnosti, pa naj si bodo vidne ali nevidne, se ne morejo na drugi način ustanoviti, nego na podlagi pravnega naslova.
Sama posest, četudi bi trajala od davnine, ne more v nobenem slučaju utemeljiti teh služnosti.
3.	Po volji družinskega poglavarja obstoji služnost v slučaju, ko se na en ali drugi način dokaže, da sti bili dve zemljišči, ki sti prej pripadali raz* ličnim lastnikom, v posesti enega ter istega lastnika in da jih je ta lastnik pustil v stanju služnosti.
Če pa preneha skupna lastnina na teh dveh zemljiščih in ni bilo ničesar določenega glede služnosti, ostane služnost v polni veljavi za obe zem* ljišči, ki odslej pripadati različnim lastnikom.
Kdaj prične priposestvovanje?
Pri služnostih, ki dajo lastniku »go* spodujočega« zemljišča pravico do do* ločenih dejanj na »trpečem« tujem zemljišču, (n. pr. zgraditi vodovod), prične priposestvovanje z dnevom, ko je lastnik zemljišča, kateremu tuje zemljišče služi, započel izvrševati služ* nost.
Pri služnostih pa, ki ne zahtevajo nobenih dejanj, pač pa nasprotno, da ne sme lastnik »trpečega« zemljišča s svojim zemljiščem svobodno razpola* gati, prične priposestvovanje z dne* vom, ko je lastnik »gospodujočega« zemljišča lastniku trpečega zemljišča na formalen način zabranil v eni ali v drugi smeri svobodno razpolagati s svojim zemljiščem.
Zgoraj smo rekli, da je mogoče ne* katere služnosti (to je vse nepretrga* ne, toda nevidne služnosti in vse pre* trgane služnosti, naj si bodo vidne ali nevidne) osnovati samo s pomočjo enega ali drugega pravnega posla (n. pr. pogodbe). Če manjka pravni na* slov pri omenjenih služnostih, ga ni mogoče na drug način nadomestiti ko z listino, ki jo izda lastnik »trpečega« zemljišča; v tej listini mora lastnik priznati obstoj določene služnosti.
Priposestvovanje pa je pri teh služ* nostih popolnoma izključeno, četudi bi obstajala posest že od davnine.
!
lir na do.Fi
prav z lahkoto zasluži 14 letna deklica s pletilnim strojem
„DUBIED"
| Stem strojem lahko pleteš obleke, maje, hlače. ; nogavice i. t. d. Glavno zastopstvo
ELIJA ČUK, Gorica, Piazza Cavur štev. 9.
Tu vdobiš tudi najboljše vrste šivalnih strojev, dvokoles in vse tozadevne potrebščine.
Lastna mehanična delavnica, Via Duomo št. 11 Brezplačen pouk v pletenju in vezenju.
MODNI SALON
Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah.
Preoblikovanje in po* pravila po naročilu.
Borica, via Mazzini 6 (ex via Municipio)
Petra Mozetičeva.
KMETOVALCI !
Radi višjih cen masla je sedaj čas zelougoden, da si nabavite posnemalnik
DIABOLO
Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-seperator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so radi svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLJŠE.
Večletno jamstvo tovarne.
Plačljiv je tudi v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike.
Zahtevajte brezplačne cenike!
Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano.
Za vsa pojasnila pišite na naslov:
Vittorio Joiison — GORICA, Via Contavalle 4- II
Odiiilcoveioo. tovorno
Anton Hreščale, Gorica
via Carducci št 14
Največja zaloga pohištva na Goriškem. — Velikanska izbera postelnjakov po ceni od 100 L naprej. Cene zelo zmerne! Solidna In skrbna Izdelava.
LASTNA DELAVNICA
v via Carlo Fa v etti št. 1 (prej via Vetturini št. 1)
ICifBetovagci zapomnite si s
Kakor je potrebno zavarovati hišo pred ognjem, tako je tudi potrebno zavarovati vsako jesen drevje pred pedicem. To storite najceneje in najbolje z lepilnim pasom
F I X-F E RT I G
katerega prodaja in razpošilja po pošti tvrdka
„Visioagrariaw v Gorici
po 9 L škatla, ki zadostuje za 15 - 30 dreves.
Dobi se tudi pri .FEDERAZIONE AGRARIA GIULIANA^ v Krmlnu in v Trstu (Via Raffino-ria štev, 7) v Idriji pri Vrtnarskemdruštvu, in pri zadrugi v Dobravljah.
i
Josip Kersevani, Gorica
Piazza Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev. 5
Bencin Lampo" 'M
Telefon it. 415,-Brzojavite: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
Vprašanja in ndgoioii
Vprašanje št. 248. Leta 1923. sem zgubil eno oko. Nesreča je hotela, da se je pri nekem delu razbil od vojakov puščeni bet (mocola) in mi pokvaril popolnoma oko. Ali napravim lahko, kam in kako, prošnjo za pomoč?
Odgovor: Napravite prošnjo na vojno mi« nistrstvo v Rimu, da Vam prizna odškodnino radi nesreče. Če so zakrivili nesrečo res vo« jaki, je mogoče, da bo prošnja ugodno rešena. V prošnji natančno opišite, kako se je zgodila nesreča. Prošnji priložite izjavo štirih prič (ta« ko zvani notorični akt, ki ga Vam izda župan« stvo), da so nesrečo zakrivili vojaki.
Vprašanje št. 249: Ali bodo rešene prošnje za vojno odškodnino, ki so bile vložene po roku 24. aprila 1924.? V prošnji je bila nave« dena samo škoda na nepremičninah. Kako pridem do rešitve teh prošenj ter do odškod« nine (mnogim posredujejo razni pisači in od« vetniki)?
Odgovor: Če gre za navadno vojnoodškod« ninsko prošnjo, ne morete pričakovati, da bi bila Vaša prošnja ugodo rešena, ker je bil rok za vlaganje vojnoodškodninskih prošenj do 31. decembra 1921. Mislimo pa, da gre v Vašem slučaju za tako zvane avstrijske rekvizicije. Če ste prijavili svojo škodo do 24. aprila 1925. na« sproti Avstriji, lahko pričakujete, da boste še dobili primerno odškodnino. Ne trosite pa v ta namen nobenega vinarja, ker Vam ne more nihče pomagati.
Vprašanje št. 250: Dne 26. septembra sem bil obsojen od sodnije na 110 lir globe radi le« toviščarjev (dovoljenje za oddajo sob). Ali je mogoče doseči olajšanje?
Odgovor: Proti razsodbi se ne morete pri« tožiti, ker je po zakonu predpisano, da mora imeti stranka, ki hoče oddajati letoviščarjem sobe v najem, tozadevno posebno dovoljenje, ki ga izda oblast javne varnosti (županstvo).
Vprašanje št. 251; Odvetnik me terja 50 lir za obravnavo (glej prejšnje vprašanje). Ali sem dolžan plačati, ko pa ni niti ust odprl. Naj še dodam, da nas je bilo 19 sojenih, tako da bi gospod celih 950 lir vtaknil v žep, kar je pač lepa svota?
Odgovor: Glede odvetniških stroškov popro« site odvetnika, da svojo terjatev nekoliko zniža; če pa ne bo hotel znižati, je najbolj pa« metno, da plačate in se tako izognete še dru« gim morebitnim stroškom.
Vprašanje št. 252: Prijatelju sem bil za po« roka za 2000 lir. Poleg mene je bil še en sopo« rok. Ko sem podpisal menico, nisem vedel, da je prijatelj do grla zadolžen in da tudi sopo« rok nima nobenega imetja. Ob zapadlosti me« niče sem plačal polovico meničnega zneska, se« daj me pa terjajo še za ostalo polovico. Ali sem dolžan plačati?
Odgovor: Kdor podpiše menico kot porok, naj se zaveda, da bo mogoče on moral plačati celotni znesek, ker to ravno pomeni poroštvo. Lastnik menice zahteva plačilo od poljubnega podpisnika; navadno jo zahteva od tistega, ki kaj ima in kjer upa, da bo prišel do plačila. Vi ste torej dolžan plačati tudi ostalo polo« vico, Vaš prijatelj pa postane Vaš dolžnik za vse, kar morete plačati zanj.
Vprašanje št. 253: Kje stanuje in kako se imenuje oni mož, ki zdravi za jetiko bolne ljudi, o katerem so pisali, da so ga zaprli in zopet izpustili?
Odgovor: Ne vemo naslova, sicer pa itak ne sme zdraviti.
Vprašanje št. 254: Glede starega vinograda, zgodnjega graha, itd. dobite odgovor v poseb« nem članku, ko bo za to čas.
1 'prašanje št. 255; S čim naj zavarujem sad« na drevesca, da jih po zimi zajci ne obgrizejo?
Odgovor: Čitajte v knjigi »Sadjarstvo«, ka« tero je lansko leto izdala Gor. Moh. družba na strani 83.
Vprašanje št. 256: Letos je obilo kostanja, kupčija pa jc slaba. Kako naj ga zavarujemo pred piškavostjo?
Odgovor: Samo tisti kostanj postane piškav, v katerega zleze kostanj ar svoje jajčke. Iz jajčka se razvije ličinka, ki grize kostanjevo meso. Zato jc lahko piškav tudi tisti kostanj, ki tega na zunaj ne kaže z luknjico. Kostanja v shrambi torej ni treba čuvati pred piškan« jem. Proti piskanju se je treba boriti drugače, in sicer ob cvetju kostanja. V Pijcmontu de« lajo v tem oziru že drugo leto poskuse in ko bo jasno, katero sredstvo je najboljše proti piškavosti, bomo poročali.
Kar se pa kupčije s kostanjem tiče, Vam svetujemo, da ga prodate ali pa da še nekaj počakate; kostanj hranite do prodaje v ježi« cali, da se preveč ne posuši. Vedno in povsod pa je bilo in bo, da je cena nizka, če je pri« dclka zelo mnogo.
Vprašanje št. 257: Na kakšen način bi mo« gel ohraniti mošt sladak več let? Kakšna sredstva so za to?
Odgovor: Mošt bo ostal sladek, če ne bo vrel. Vrel ne bo, če ne bo v njem vrelnih glivic, katere jc treba vničiti s prekuhanjem (pastori« zacijo) mošta, ali pa da hranimo mošt pri zelo nizki toploti. Danes ohranjajo mošt sladek na ta način, da ga komaj zmaščenega filtrirajo (posebna priprava ali pa tudi skozi platno) in močno zažvcpljajo. V zadnjem času se siri iz ■, Nemčije neki kemični dodatek »abakterin«, ki ! ubije sploh vse glivice v moštu in ohrani mošt ' potem sladek baje skozi več let. Vsi dosedanji ; načini za ohranjenje sladkega mošta skozi več 1 let pa so šele v proučevanju; zadnja beseda še ni izrečena.
Vprašanje št. 258: Sem letnik 1910. Kdaj bom vpoklican pod orožje?
Odgovor; Mogoče oktobra 1930; mogoče pa šele spomladi 1931. Se še ne ve.
Vprašanje št. 259: Mož in žena se hočeta iz« seliti. Ali potrebujeta vsak svoj potni list ali oba enega in ali plačata le eno pristojbino ali dve.
Odgovor: Zadostuje en potni list za oba in z istim potnim listom lahko potujejo tudi ne« dorasli otroci. Plačate eno pristojbino. Če ho« četa, si seveda lahko dasta izstaviti dva potna lista, potem seveda morata plačati dve pri« stojbini.
Vprašanje št. 260: Poročil sem se maja mese« ca, a davkarija zahteva, da plačam kljub temu samski davek. Kako je to mogoče?
Odgovor: Ko so sestavljali seznam samske« mu davku podvrženih ste bili upravičeno v se« znamu in davek za letos Vam je bil odmerjen. Lahko boste ostali v seznamu tudi dr go leto, in boste morali plačati, če ne boste javili dav« kari ji, da ste sc poročili. Zato po pojdite na davkarijo in javite, da ste se poročili.
Vprašanje št. 261: Ko sem bil star 13 let. sem zgubil na desni nogi dva prsta. Ah imam pravico do kake podpore?
Odgovor: Treba je vedeti, kaK3 ste zgubili prsta. Sicer pa po 10 letih ne mot ete več vla« gati prošnje.
Vprašanje št. 262; Star sem 57 let. Moj edini sin jc letos potrjen k vojakom. Koliko časa ho služil?
Odgovor: Vaš sin najbrže nima pravice do skrajšane vojaške službe. Po prejšnjem zako« nu bi jo gotovo imel, po novem zakonu (kr. odlok zakon od 8. novembra 1928. št. 2430) pa je zelo dvomljivo, če ima pravico do skrajša« ne vojaške službe. Svetujemo vam pa, da kljub temu vložite prošnjo, da se Vašemu sinu pri« zna skrajšana vojaška služba Če bo prošnja ugodno rešena, bo služil šest do devet mese« cev.
Zahvala.
Težko prizadeta družina Antona Ličana izreka najtoplejšo zahvalo stotnikom, poročnikom, avijatikom letališča Aviano (Udine), posebno stotniku Muzardu, in poroč. Re-gnaliu za njihove ginljive govore ob odprtem grobu, g. ravnatelju in dijakom zavoda ..Principe Umberto" iz Gorice. Dalje tukajšnjemu vojaškemu poveljstvu in posebno finančnim stražnikom iz Bistrice, stotniku Briziu, č. g. duhovnikom, g. podeštatu, polit-čnemu tajniku, tuk. fašju, vsem civilnim organom, bojevnikom, invalidom, dekletom, fani-tom bistriškim in trnovskim pevcem, zavodu N. D. iz Trnovega. — Sploh vsem, ki so z venci, cvetlicami, s sožalji pomagali lajšati pretežko izgubo našega nepozabnega sina, brata, siri ca, 21 letnega
ANTONA LIČANA,
avijatičnega narednika,
kateri se je dne 22. oktobra obstreli popoldne z letalom smrtno ponesrečil na letališču Aviano (Udine)
II. Bistrica, dne 27. oktobra 1929.
BsenisassMRaBeaceeciSBssgasKassgaisuais
S Tvrdka Teod. Hribar - Gorica !
g
I
a
a
a
SI-
CORSO G. VERDI št. 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukns za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkven® prte, Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vs® potrebno za njihovo popolno opremo.
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.

Valuta ^ tuji denar.
Dne 30. okt. si dal ali dobil za:
1 dolar 1 angl. funt 100 dinarjev 100 šilingov (avstr.) 100 čeških kron 100 nemških mark 100 švic. frankov 100 franc, frankov 100 belg. frankov
19.05 lir 93.10 lir 33.78 lir 268.45 lir 56.56 lir 456.65 lir 369.87 lir 75.18 lir 266.75 lir
Beneške obveznice 71.10; obvezni* ce »Consolidato« 78.55.
Loterijske številke
dne 26. oktobra 1929.
Bari	39	63	24	30	78
Florenca	74	29	78	38	52
Milan	56	36	24	62	2
Neapolj	90	85	86	53	23
Palermo	38	47	23	11	2
Rim	66	52	67	54	72
Turin	2	78	38	28	59
Benetke	56	21	29	53	85
Sejmi v prihodnjem tednu.
Nedelja, 3. nov.: Sv. Lucija ob Soči, Osp, Galežan.
Ponedeljek, 4. nov.: Cerkno, Krmin, Gorica, Kobarid, Sežana Dutovlje.
Torek, 5. nov.: Pazin, Sv. Križ na Vipavskem.
Sobota, 9. nov.: Lokev.
v G. TV-V: ' G -,
S potrtim srcem naznanjamo, da je 21. t. m. preminil previden stolažili sv. vere naš nepozabni
Dominik Lapanja
v starosti 36 let. Ob izgubi nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata in strica se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu lajšali trpljenje v bolezni ter nam stali ob strani. Zahvaljujemo se posebno še u°-uženju vojnih invalidov v Tolminu, kojega član je bil pokojni.
Na Reki pri Cerknem, dne 23. oktobra 1929.
Žalujoči ostali.
Zelo važno za skrbne gospodinje!
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno* vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3
(nasproti bivši vojašnici.)
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoaly
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11.
Ob sredah In sobotah ordlnira
v POSTOJNI
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Riva Piazzutta štev. 18.
mali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir.Na vpraSanja brez znamke ne odgovarjamo Ce je navedeno posebno geslo, poiljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem* bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No» vi list« in »Istarski list«.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze* lenjadnemu trgu).
Tropinovec pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dom« bergu.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilikel
Domača vina, namizna in sortirana, od* daja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji.
Smilajod zdravi naduho, poapnenje žil, od» pravlja težko dihanje, kašelj in čisti kri. Pri* poroči j ivo predvsem za nad 50 let stare ljudi. Prodaja lekarna Castellano, lastnik F. Bo» laffio, Trst, via C. Belli, ogel via dell’ Istria 7. Pazite na novi naslov!
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34.
Brivec Andrej Rojic v Gorici; se je prese* lil v via Arcivescovado, vogel via Stretta. Se priporoča.
Kupujem prage, bukove, hrastove in do»
bove, izgotovljene; pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava.
Kmetovalci! Menična posojila daje banka. Pojasnila daje G. Weiss, Gorica, via Bar« zellini 20.
Ivan Kacin, Gorica, P. Tommaseo 29 (Piacuta), tovarna orgel, harmonijev in glaso* virjev, je najstarejša in najzanesljivejša to« varna. Ker so padle cene kositru (činu), izde» lujem nove orgle po 2500 lir od registra. Plača se po kolavdaciji, tudi na obroke.
Poročne sobe, zel° močne, masivne po 1400.— lir, iz češnjevega lesa 1500.— lir, iz ma» bagonija 1600.— lir. Pohištvo je iz posušenega lesa, najboljše izdelano in po tovarniških ce» nah. Turk — Trst, via Battisti 12, vogal via Palestina.
Vsem ljubiteljem prekrasnega zimskega cvetja naznanjam, da so mi dospele iz Holan« dije čebule in gomolji hijacint, tulipanov cesarskih kron, frezij, anemon in narcizov. — Zahtevajte cenik! — Just Ušaj (Vinoagraria) Gorica.
Klavir(Koncert=Fliigcl) jc na prodaj. Na« slov pove uprava.
Pozor! Hiša konsumnega društva v Biljah, na jako prometni točki z gostilno in trgovino ter vsem inventarjem se proda ali odda v na* jem po zelo ugodnih pogojih. Pojasnila daje Andrej Frančeškin, istotam.
Vino motno, zavreto, kislo, pokvarjeno popravim. Pošljite vzorec in 2 liri za odgovor. Peter Škerbic, Ljubljana, Kette Murnova 26.
Najlepše, najboljše, ijajcenejše obuvalo se dobi pri Rebcu v Trstu, via Carducci 36.
Gospodična s 4 razredno meščansko šolo, vešča strojepisja, močna, zdrava, išče primer* ne službe kot blagajničarka ali pomoč v pisar« ni. Naslov pove uprava.
Krojna šola za šivanje, vezenje, izdelova» nje klobukov, umetnih cvetic. Donda, Trst, via Lavatoio- 5/1.
Motorio »Ewans« 2 HP je na prodaj. Go» rica, via Ristori 24.
Neveste, pozor! Žimnice in vzmeti do* bite voznine prosto za 300 lir. Jelerčič, Trno» vo 2 Postojna 136.
Prodam posestvo na Kneži (2 hiši, hlev, travniki, njive in gozdi). Pojasnila daja Anton Kogoj, kovač, Klavže.
Gospodična, zmožna strojepisja, išče službe kot uradnica ali vzgojiteljica. Naslov pove uprava.
Čebele, 20 panjev, med, 100 kg voska, pro* da Winkler Franc, Postojna.
Dekle zmožno tudi šivanja, išče službe kot sobarica. Naslov pove uprava.
Gospodarska zadruga v Rihenberku je otvorila zalogo vina v Ajdovščini pri Josipu
Žnidarčiču.
Na prodaj 1° zemljišče za stavbo ob cesti v Gorici. Cena ugodna. Pojasnila daja uprava.
Slivovec, najokusnejši, in najboljši tropino* vec dobite vedno v vsaki množini in po izvan« redno nizki ceni pri žganjamici Koglot I. — Vrtojba.
V Trnovem pri Ilirski Bistrici se proda enonadstropna hiša št. 63. Pojasnila se dobijo na licu mesta.
Posestvo, srednje, s potrebnimi stavbami, krava (24 litrov mleka dnevno) z junčkom za odrejo, 1 telica 13 mesecev od zgornje krave, 50 kvintalov krme se proda v Skriljah (Vipav* sko), po domače na Rovni.
Vabilo. Kmetijsko društvo v Cerknem, v. z. z n. j. vabi svoje člane na izvanredni občni zbor, ki se bo vršil dne 10. novembra 1929. ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red: Sprememba pravil.
Načelstvo.
Mati išče enajstletnega sina; ima dolge lase, bel jopič, dolge, črne, žametaste hlače, rujave čevlje. Kdor kaj ve, naj javi karabinerjem.
5*x»xtx*x*x»x»x>x»x»x»x»xtxtx*.2 g	ZDRAVNIK
* Dr. (fresie Adalberto
sin, po domače mladi,
m sprejema vedno v svojem
v	ambulatoriju
N	v GORICI/
na Trauniku (Piazze Vittoria) št. W/I.
k na Traiin
na(
nad lekarno Cristofoletti.
NOVI list
1929 C I