Izdaja-- in tiska časopisno-založniško podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. — Glavni In odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Franc PleveL Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1 in 3, telefon Btev. 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. l/n, telefon štev. 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova cesta štev. 7, telefon štev. 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — PoStnl predal 29. — Tek. r. 60-KB 5 Z-357. — Mesečna naročnina 200 din FO PETEM SESTANKU ODBORA PETIH Z NASERJEM Povedali so vsak svoje V diplomatskih krogih pravijo, da so razgovori obtičali, da sta na zadnjem sestanku obe stran: pojasnili svoje stališče, da pa ni bil dosežen nifcak napredek. Naser se je omejil na pojasnilo egiptovskega stališča glede sueškega vprašanja, ne da bi povedal svoje pripombe k načrtu ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa. Fraviijo, da je :mel odbor petih danes zasebni sestanek v avstralskem veleposlaništvu. . Poluradna egiptovska agencija za Srednji vzhod je danes v svojem poročilu jzrasila mnenje, da dejstvo, da ni bil določen dan prihodnjega sestanka, še ne pomen: krizo v razgovorih o Suezu. Doslej so govorili o poglavitnih vprašanjih — svobodni plovbj in vzdrževanju prekopa. Zastopnik odbora petih je izjavil danes v Kairu, da bo pr:-hodnji sestanek odbora s predsednikom Naserjem verjetno v soboto. Na vprašanje, če bo to zadnji sestanek, je odgovoril, da tega ne ve. Pripomnil je, da bo avstralski predsednik Men-zies, ki vodi odbor petih v razgovorih o sueškem problemu, v nekaj dneh odpotoval v London. kjer se bo z britanskim Na poti ■ Brionov v Zagreb, kjer bo danes prisostvoval otvoritvi velesejma, se je včeraj opoldne ustavil v Ljubljani predsednik republike Tito S soprogo. — Slika kaže predsednika republike ob odbodu a obiska v sanatoriju .»Emona«. BAVARSKI NOTRANJI MINISTER SPREJEL VZHODNONEMŠKA NOVINARJA Vzhodnonemški prodor Roditelj odbora petih Robert Menzles ln predsednik Naser sta si krepko stisnila roke. Kakšen bo stisk ob slovesu? vinarji vprašali o poročilu agencije Associated Press o tem. da je Grčija na pariški konferenci imela določene pripombe v zvezi z britanskim načrtom za Suez. Dejal je, da je grško stališče znano: zagotovitev svobodne plovbe, vzdrževanje naprav, spoštovanje suverenih pravic Egipta in njegovega dostojanstva, brez vmešavanja Atlantskega pakta. WASHINGTON, 6. sept. (AP). V State Departmentu so sporočili, da bo navzoč na zasedanju sveta zahodnoevropske zv»ze, kj se bo 15- septembra zbrala v Parizu, ameriški opazovalec. Na sestanku v Parizu bodo razpravljali o četah zahodnih držav, razvrščenih na področju Zahodne Evrope. Ameriški opazovalec bo George Perkins. zastopnik ZDA na sedežu organizacije atlantskega pakte Jordan zahteva pojasnilo AMAN, 6. sept. (Reuter). Jordanski minister za runami e zadeve Abdulahi Je dejal, da bo v soboto zahtevaj od britanskega, francoskega in ameriškega veleposlanika, da mu pojasnijo namen zbiranja brl*.amsik'h in francoskih čet na Cioru. Onozorii Jih bo. da botdo takšni ukrepi no. slabšali odnašale arabskih držav * zahodnimi velesilami. Arabske države vidijo v tem pritisk ua Opozorilo na zaroto KAIRO, 6. sept. (AFP), — Egiptovski časopisi so danes obširno pisali o izjavi sirijskega zastopnika, kj je opozoril prebivalstvo, da nameravajo francoski in britanski agenti dvigniti v zrak naftovode petrolejskih družb, da bj opravičili oboroženo intervencije, sklicujoč se na 51. člen Ustanovne listine. Ravnatelj »A! Gamhuri-je« polkovnik El Sadat piše, tla gre tu za francosko-angleško zaroto, katere namen je ovirati n’ovbo 'po Sueškem prekopu. Glasilo majorja Salaha Salerna »Al Saab« pa piše, da tira Francija Veliko Britanijo v totalno vojno proti Arabcem, da bj si zavarovala pomoč britanskih sil s Alžiru. Avkcij ska prodaj a tekstila nesreča v brez licitacij Bot mam Se penUS Ji bila *. septembre ▼ Beogradu wM). «ka prodaja uvožene*a tefestih-nega blaga za tiroko potrošnja. Za to avJccijo ja bilo veliko m-nimanja, kar letaka tudi udeležba potreb Mi motooatt eotreaja*« ko fcrtla podjetja z autllo raz-kupeev, ki jih je bilo okoli 300, trga, ao pristali trgovci v na- Uko tvoje morebiti« pomanj-Kupci so se ln te režirali za vse drobni prodaji na ceni;, okoli kijlve kalkulacije pri prejšnjih Vrste blaga, ki je bilo uvoieno 1600 cKn za nylon in 11.000 din nakupih. Kaj takega bi se lahko Iz Češke, Zahodne Nemčije. Av- za k rombi. Taka cena pa je zgodilo. Pri prejšnji avkciji n* s trije, Italije, Izraela ln Poljske, močno odstopala od dejanske primer so kupili trgovci itali-gtrodamo je bilo ose blago, razen kakovosti navedenega blaga, ki janski toromnbi po nenormalno poljskega, ki ga je ostalo ne- je zaradi tega obležalo. Drugo, visoki ceni, tako da stane v prodanega okoli 70°/o, kar znese kar prihaja v poštev, je skoraj maloprodaji 11.000 din. Po svoji 7°/o vrednosti vsega uvoženega gotovo bojazen, da bi ustvarili kakovosti pa je blago precej blaga na avkciji. Poljsko blago preveč salog, kor je trg razme- slabše, kot bi ga lahko dobili ni šlo v prodajo, kot pravijo, roma dobro založen s tekstilnim za teko visoko ceno- Mnogo »aradi nerednih dobav tekstila blagom. To dejstvo je bilo up o, boljši krombi so sedaj kupili po Ib ite države. Itevano tudi pri razdelitvi de- ' 7000 din. Ne bi bilo izključeno, Ta zadnja, avkcijska prodaja vi* m nadaljnji nakup tujega da bi bili sedaj znižali ceno uvoženega tekstilnega blaga je potresnega blaga, zato j« od- prejšnjemu krombiju na račun bila pravo nasprotje prejšnjih, padlo več sredstev za uvo* ko- zvišanja cene sedaj kupljenega, vinskih, elektro in papirnih.pro- m preprosto zamenjali cene. izvodov. Kot tretje pa bi lahko Vsekakor potrošniki niso neza-omenili zadostne količine blaga, interesirani, kako bo s prodajo Lahko bi rekli, da gre za dve skrajnosti. Prej nerazumno dviganje cen, to pot pa odsotnost takoreikoč vsakega licitiranja, tako nekako kot miroljubna porazdelitev blaga Po vnaprej določenem ključu. Edina izjema je bila prodaja volne za ročno pletenje, kjer se je dvignila cena od 4500 din na okoli 6600 din pri slabai, in od 5300 din na •» ga kupovali trgovci na mrluU ji pred mosecem po 5600 din, j« oOtal na tej avkciji pri ceni 4000 din neprodan. Gaberdea iste kakovosti, k; bi ga trgovci lahko kupili n* tej avkciji po 4000 din, bi lahko pomagal prodati tudi prejšnjega, ki sedaij zaradi previsoke cene leži. Nakup ga-berdena po 4000 din bi namreč omogočil tudi znižanje cene že prej kupljenemu. Avkcij sike cene - tekstilnega blaga so bile kljub enaki ali boljši kakovosti blaga .pod ravnijo naših notranjih cen. Ker ni prišlo do licitacij, je pri tem tudi ostalo. Od količine blaga, ki je bilo prodaaio, im od kupne moči .potrošnikov je odvisno, koliko bo ta akcijska prodaja poleg ostalih vplivala na domačo proizvodnjo tekstilnega blaga ter- 'kakšna prizadevanja Zemeljski plus js zasul 18 ljudi, tsmsd katerih m. jih rešili sedem, enajst pa jih Se niso izkopali 6900 din pri boljši volni. Avkcij- nemogoče. _ .. . .. domačih proizvajalcev bo to za- to so bile na raspoiago, zaradi na tej avkciji kupljenega tek- htevalo, česar J* odpadla tudi ta vrst« »tila na drobno, __ mrzlica. V primeru, ki smo 8« navedli. Dobre ali IžXX X w V 014 J B cesta prazna, ko se je za- Vpralanj«. dobre ali slabe po- _ , „ _ „ . ... _ , . čela premikati zemlja. To bo sledice avkcijsk« prodaje, je za Beograd, 6. sepft. V Skupnosti ter i oc n v '-• bržčas znano šele jutri po posedaj torej še odprto, ker je jugoslovanskega eJektrogospo- Kaknjiu Ki wmu prilivov «ui i.2Vedovainjih v vseh bližnjih očitno, d* vse pomanjkljivosti darstv® je bilo danes posvet o- udi f ' vaseh, od koder hodijo po tej SKOPLJE, I. sept. — VtaraJ s« J« pri vm! Moklišt* v kavu-darskl občini (W»»eleSU okraj) pripetil« huda elementarna ne. sreča, v kateri je zemeljski plaz zasul 10 ljudi. Reševalne skupine so rešUe T ljudi, ismed katerih sta dva hudo poškodovana, medtem ko je usoda drugih negotova. Zemeljski usad se je pripetil na kraju, imenovanem Gradot, in je zadel prostor v dolžini J km in v širini 400 m. Na posameznih krajih znaš« višina cdtrgane zemlje do 100 m. Na kraj nesreče je takoj odšla večja Skupina državljanov še niso bile odpravljene. Z-ek vanje * zastopniki republiških elektrogospodarskih skupnosti s Ki namen s to prodajo pravzaprav ni bil dosežen. Računajo, da je bilo blago razprodano z* okoli 200 milijonov dinarjev ceneje, kot bi lahko pričakovali. Razlogi, ki so po vsej verjetnosti pripeljali udeležence av-SvCijske prodaje do popolnoma, drugačnega ravnanja kakor smo ga bili navajeni pri prejšnjih avkcijah, so v glavnem naslednji: kot prvo bi lahko navedli slabe dosedanje izkušnje trgovcev, zlasti pri nakupu nylona in krom bi ja. S pretiranim dviganjem cen na avkciji ut neza- Po vsem tem, kar je avkcija prinesla, pričakujejo potrošniki, da blago tudi v maloprodaji ne bo predrago. To pričakovanje potrošnikov je upravičeno in realno, če je bil edini namen udeležencev avkcije in njihovega ravnanja ta, da »e, zagotovi potrošnikom čim ugodnejše cene in blago dobre kakovosti. Cena blaga v maloprodaji bi bila lahko največ 10ty» višja, kot je bila v avkcijski prodaji, ker je uvoznikova marža že vračunana nega sveta. Na sestanku so razpravljali o začasni ustavitvi obratovanja hidrocentrale na Jablanici zaradi remonta. Sekretariat za industrijo pri zveznem izvršnem svetu se j© strinjal a tem predlogom in bo ta hidroenergetski objekt prenehal delati okoli 12. septembra. Remont hiidrocenitrale bo trajal , . , . .- . okoli 40 dni in bo v tem času Kitajski pravniki previjanju. Predsedstvo je ptrala lajične motive in mrtvo sedan.je potrošnike električne V Beograda sklenilo, naj se ob koncu ok- prirodo s fresk v Prizrenu, ki ener«ije iz, Jablanice oskrbovala Beograd, 6. sept. Sekretar tobra sestane plenum central- izvirajo iz 14. stoletja, sta sku- termocentrala v Kaknju, ki ima zvezne ljudske skupščine Mi- ne®a sveta. Prav tako je do- šala pokazati pojmovanje živ- ^ agregat že v poizkusnem obra-tar Bakič je sprejel danes lo5Uo. delegacijo treh članov Ijenja in sveta v srednjeveški ^3^. člane kitajske delegacije, ki J Josipom Cezijem na čelu, ki Srbiji. Na posvetovanju so ugotovili, - Kaknju, čeprav S« SA udelfririli konference M bo Vrnila V oktobru obisk Če-v avkcijako ceno. Od drugačnega merinarodno pravo v Dubrov- žkoslovaškim sindikatom, ka-ravnanja trgovine potrošnik ne niku Na spre^mu ^ biU pro_ terih zastopniki go bili lani fesor mednarodnega prava na v naši državi, pekinški univerzi Chen Ti-Chiang, dekan pravne fakultete v Pekingu Jang Hua-Nang in drugi člani delega- dostnim poznavanjem dejanskih bi imel ničesar,, pač pa bi lab Stirinajstletnica JVM cije. V enournem . razgovoru Split, 6. sept. Proslave Dneva jev venec pred spomenik bor- so se člani kitajske delegaci-rnorna.rice ao se začele z mno- cev, padlih v narodnoosvobodilni je seznanili Z organizacijo in goštevilnimi prireditvami, kul- vojni. Venec bodo - položili tudi delom ljudske skupščine in turno - prosvetnimi n&stopi, na skupno grobnico padlih bor- državne uprave. ustnimi časopisi in športnimi cev v Splitu, medtem ko bo pri p--,b ifplnirnrHp nnEona tekmovanji. V tej največji kul- otoku Jabuki delegacija Jugo- rOVIthSK aejegaClje HOSega turno - prosvetni manifestaciji slovanske vojne mornarice vrgla VOJHBga IBlfiioiVn IZ Csit pripadnikov Jugoslovanske voj- v morje venec v počastitev pa- Beograd, 6. sept. Popoldne se ne mornarice sodeluje veliko dlih pomorščakov, število mornarjev, podoficirjev Na sestanku so sklenili poslati 100.000 belgijskih frankov za- pomoč družinam rudarjev, ki so se ponesrečili v belgijskem premogovniku Martin elle. zveznemu izvršnemu svetu pred-da odredi omejitev neka- A*oII 2000 ljudi iz celjskega okraja na proslavi 20-!etnice stavke tekstilcev v Kranju Čeprav so že in še bodo d-elov- in oficirjev vseh enot mornarice. V okviru prosiaVe 14-letnice Jugoslovanske vojne mornariee predvajajo mornarjem filme o morju in mornarici ter organizirajo obiske v ladjedelnicah, tovarnah in muzejih. V ponedeljek, 10. septembra, na dan, ko je bil pred 14 leti V Ppdgori ustanovljen prvi partizanski pomorski odred, bo priplula. v to prvo partizansko voj- Za Dan mornarice bodo v Domu Jugoslovanske vojne mornarice v slik ofic Pa b0 slavnostna akademija. V okviru bogatega športnega programa bo tradicionalna regata Podgora—Split, medtem- ko bodo v nedeljo popoldne'v splitski luki tekmovanja športnih čolnov, na mestni obali pa kolesarske dirke- Tudj v vseh dru- _ . . 1 « da centrala v Sodelovanje slavistov 1>[ začela delati s polno zmoglji- Fo sestanku slavistov pred vostjo (z dvema agregatoma), letom dni v Beogradu jugoslo- ne bo mogla zadovoljiti v^e-h vanski slavisti posebno aktivno potrošnikov električne energije, sodelujejo z drugimi slavisti v Zato *o predlagali, naj se posije inozemstvu. Poleg osebnih stikov in dopisovanj sodelujejo lo^’ . , , tudi na razne druge načine, torih potrosmkov ali skupne Tako n. pr. objavljajo Jugo- potrošnikov, ki so s« doslej sl-ovani svoja znanstvena dela oskrbovali z električno energijo v strokovnih publikacijah dru- i* hidrocentrale na Jablanici, gih držav, sodelujejo pri delu Mednarodnega odbora slavistov in se. pripravljajo za kongres slavistov, ki bo prihodnje lato meseca septembra v Moskvi. Sovjetski komite slavist-ov na- Zagreb, 6. sept. — Na seji merava v kratkem objavit; več- upravnega odbora Zvezne zuna_ je število izdaj, posvečenih n j ©trgovinske zbornice, ki je razpravam s področja Slovan- bila danes v Zagrebu, so po-skih jezikov in književnosti, udarili, da se jugoslovanski cesti na trg v Kavadarju. Smrtna nesreča v Fali Maribor, 6. sept. Dopoldne se je smrtno ponesrečil pri delu v elektrarni Fali elek-tro-mojster Jože Volavšek. Kot vodja montažne skupine mariborske »Hidromontaže« ja delal pri rekonstrukciji 10-kilo vatne razdelilne postaje. Ko je stal na železni konstrukciji, se je preveč približal razdelilnim kablom in prišel v stik z visoko napetostjo. Učinek toka je bil smrten in tudi takojšnja pomoč ni mogla rešiti mladega življenja. Za njim žaluje žena, dva otroka in kolektiv »Hidromontaže«, kjer je pokojnik nastopil svojo prvo službo. Po izjavi v-odstva elektrarne Fale je nesreča zaradi kratkega stika povzročila tudi na razdelilnih napravah blizu 2 milijona din škode. (jp) UGODEN IZVOZ je vrnila z letalom iz P-rage de- ni kolektivi tekstilne industrije v legac ja Jugoslovanskega vojne- celjskem okraju pripravljali in- ga letalstva z generalpodpolkov- terne proslave v spomin na 20 nikom Zdenkom Ulepičem na letnico velike stavke tekstilnih čelu, ki je prisostvovala prosla- delavcev Slovenije, lepo proslavo vi Dneva češkoslovaškega le- v ta namen je priredil zlasti ko- Za to priliko je naprosil jugo- izvoz ugodno razvija in da je v talstva. lek-tiv tekstilne tovarne -v Prebol- slovanske slaviste, med njimi prvih 8 mesecih letos dosegel Seja predsedstva Central- , du preteklo nedeljo, - se bodo todi beograjska znanstvenika, vrednost 59 milijard dinarjev. nafld ivaln «lmlilni)wp ' tekstilni.^driaveuin delavke ude- akademika Aleksandra Beliča Poročilo, ki'ga je podal gene- - stopnjki jugoslovanskega go - — * -■ - ... ■: .'*n....ir, — ic..ni.»' r. -uiniv.'. Drofesoria* Ki-rtiii Ta— ' 1 j______L___:_______________ sDodarstva v kratkem začeli Beograd, 6 ralni sekretar zbornice Ivan Barbalič, pravi, da zbuja mesečno povprečje izvoza za približno 7.4 milijard© dinarjev upanje, da bo letošnji plan izvoza občutno presežen. Nadalje je tajnik zbornica Barbalič izjavil, da bodo za- s ept. Prsdsed-' ■ stvo centralnega sveta Zveže sindikatov Jugoslavije je imelo sejo, na kateri je izdelalo načelne pripombe k načrtu zakona o delovnih odnosih, ki ležali centralne-proslave v Kranju' ter .univ.;, profesorja; Kiril« Ta-lepem Številu. Po podat- ranovskega in Miha j,la Stevano- v prav kih bo v nedelje odšlo • v Kranj vica, naj v no luko bojna ladja * delegacijo gih enotah mornarice bodo fi-Jugoslovanske vojne mornarice, nalna športna tekmovanja, Raki bo na pomolu položila lovor- kar bodo razglasili zmagovalce, je že dalje časa v javnem raz- DANES BODO ODPRLI Zagrebški velesejem Razstavlja 27 držav — Prvi naš sejem za široko potrošnjo — 8000 izdelkov razstavljenih okoli 1.500 do ?.0Q0 ljudi iz ceij- vijo svoja dela. Podobno pova- skega okraja. Za organizacijo te- bilo je posuala tudi organiza- ga izleta v Kranj so bili pri okra— cija poljs,kih slavistov. V eni nem in vseh,občinskih sind-italtvih izmed njihovih publikacij bo svetih ustanovljeni oosebni odbo- objavljeno delo prof. Taranov- ri, ki so zbirali prijave za ude- skega o srbsko-hrvatskem naložbo. Razen tega bo ©krajni sin- rodnem in umetniškem stihu. teh izdajah ob ja- Zaključek IV. občnega zbora drkalni svet organiziral poseben vlalc. iz Celja. Predsednik Srbske akademije CMD Drugi dan IV. rednega občnega zbora Ciril metodi j skega društva katoliških duhovnikov Slovenije so poročali predstavniki »tanovsko-pastoralne, poli-tično-socialne in organizacijske leta pa bo odpotoval v Prago, odbora. Zastave 27 držav sveta in vse naše nacionalne vihrajo na več ato stebrih v »Drevoredu narodov« ter po vsem velesejmu in tisoč; motorjev, naprav in izdel- nost velesejma bo omogočila kov, ki jih serijsko izdeluj© na- vsakomur, da Si bo lahko ša industrija. Vsi' razstavljeni predmeti so mestu' Zagrebu. Sedemindvajset zapisani v ogromnem katalogu, posebej. Ta obsežnost bo omo- Nov obrat za izdelavo natrijevega klorata SPLIT, 6. sept. — V tovarni »Jugovimi« v Raštelu Sučurcu se je začela poizkusna proizvodnja natrijevega klorata. Naši strokovnjaki io projektiral- Ln opremili nov obrat, ki bo izde- . 1 lal 7»? to» hffjevpsa sk^n ^ejmu v' SpUto"]r 1« dal vse brez vsake gneče in do- na lem. Ta te.mcina sluzi za razstavljalcev države sedanijih neprilik vsak predmet uničevanje plevela. V*o letno proizvodnjo bodo odkupile Ju- znanosti dr. Belič se je letos komisije, sprejeli so sklepe in meseca maja udeležil zasedanja po3lali PUmo duhovnikom, ki Mednarodnega odbora slavistov niso včlanjeni v CMD. v Moskvi, januarja prihodnjega ^ pokušali PoročHio o delu zadruge -katoliških duhovnikov kjer bo naslednji sestanek tega ^er blagajnika in Uspeh Jadranskega sejma SPLIT, 6. sept. — Na Jadran- držav razstavlja nad 8000 izdelkov, ki, so spretno izbrani, da bi zbudili zanimanje tistih, ki ko jim potrebni. Tu je na tisoče strojev, tisoče električnih in drugih naprav, tu so izdelki daljne Indije skupno z izdelki ZDA, Izraela, Vzhodne Nemčije, Francije, Velike Britanije, ki so ga letos natiskali na 1450 straneh- Nad 8000 . izdelkov predstavlja samo glavne predmete, poleg teh je pa na ato in sto inačic, vrst in o-blik. Na novem, velesejmu bo posebna restavracija za tisoč ljudi, cela vrsta stojnic za okrepčila, ogromni Luna-park pa bo za- gočjla, da bo vsak predmet raz- goslovanske državne železnice ZSSR in drugih držav. Gotovo baval obiskovalce globoko v noč. Je, da bodo interesenti našli, V Zagrebu je že nameščen ve-kar žele, kajti za ta sejem so lik cirkus »Adria«, igra sloviti bile izvršene v vsakem pogledu velike priprav«. Niso pozabili,- da bi na tem aejmu prvikrat dali možnost vsem nabaviti' si predmete za iirciko potrošnjo. Tu bodo našli vse, od najbolj preciznih naprav ra merjenje iz Švice do vseh podrobnosti izdelanih sesalcev prahu ia Vzhodne Nemčije, do najlUiej-ših ročnih izdelkov Kitajske, praktičnih hišnih naprav Italije, šivalnih strojev Poljske *n suhega sladoleda iz ZDA. Na »tetram in novem'delu velesejma J« postavljena vrsta paviljonov, V katerih si bedo interesenti lahko izbrali, kar jim je všeč. Kdo bi našteval, kar bo mogoča videti? Ko ao odpirali veijke •abcije, smo občudovali nove ti-•karske stroje, tiskajo pp 10,000 izvodov na uro, prelepo pohi-fctvo, avtomobile, čarobne tkanine, dobro zamišljene aranžmaja in neštete stroje, med katerimi so že naši radioaparati, telefonske centrale, razni inštrumenti in predmeti za široko potrošnjo od živil do hišnih potrebščin, ki imajo vse prelep Videz in jo v skladu a svetovnim stardadojn. Na sejmu bo vsakdo aašel nekaj zase. Zlasti kitajskega paviljona ne bo pozabil, videl bo tud; prekrasne zidne okrasko na •tropu, v katerih ja čratega »lata za okoli 19 kg. Eden izmed paših paviljonov, ki .je velik kakor najveoje nogometno igrb. ftč«, bo zapustil ia večji vtia a newyorški balet, gledališča m kinematografi bodo predvajali izbrane nove program«, poletni kinematografi ln vrtne restavracije ter kavarne bodo obratovale globoko v noč, poleg vsega 'i&ga bo vrsta športnih prireditev, modnih in drugih revij pa bo okoli dvajset. Letošnji zagrebški velesejem bo prekosil vse dosedanje. Po svoji ureditvi bo nudil obiskovalcem mnogo, kar doslej še niso videli v naii državi. Obiir- stavljen v najboljši sliki in., perspektivi, kar je najvažnejše. Milan Rabič Svetozar Vukmanovift na zagrebškem velesejmu Zagreb, 0. sept. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmamovič je obiskal dopoldne novi del mednarodnega zagrebškega velesejma, ki ga bodo jutri slavnostno odprli Po obisku na velesejmu Je podpredsednik Vukmancvič obiskal zagrebško tovarno »Chromos«, kjer je prisostvoval sestanku zastopnikov tovarn »Chronvos«, »Pliva« in. »Katran«, ki je bil sklican zaradi proučitve nadaljnjegfi razvoja tovarn organska kemije v Zagrebu. za polivanje tračnic, da bi uničili tako škodljivi plevel na že_ lezrjiških progah. Natrijev klorat bodo uporabili tudi kot surovino Z« proizvodnjo kalijevega klorata, ki ga uporabljajo pri proizvodnji vžigalic in ki smo ©a doslej uvažali. Razstava srbskih fresk v Kanadi Od 6. oktobra do 30. aprila bodo priredili v Kanadi razsta nadzornega odbora. Ob zaključku so izvolili nov glavni odbor CMD, ki ga sestavljajo-dosedanji člani, in poslali pozdravna pisma predsedniku republike, Mihi Marinku, B. Kraigherju, glavnemu odboru SZDL za Slo-sklenilo za 2.6 milijard© din vehijo in slovenskim škofom, pogodb. Največji poslovni uspeh Predstavnike CMD je tudi je doseglo podjetje »Dalmacija- ©prejel predsednik republiškega cement«, ki j« prodalo za 400 izvršnega sveta Boris Kraigher, milijonov din cementa. USPEL POIZKUS uporabe ivematih ploiS za izdelavo pohištva V Ttovarni pohištva v Novi pohištvo. Z uporabo teh plošč Gorici so zaključili tridnevni namesto dosedanjih panei-plošč tečaj, ki se ga je udeležilo okoli 30 zastopnikov lesne ind>u- bi se proizvodnja lesa znatno pocenila, ne da b; trpela kako- vo »Ljudje, priroda in predmeti stari je in strokovnjakov inštitu- vpst. Zaradi tega bi kazalo tudi na freskah' Bogorddice. Ljeviške tov za lesno industrijo iz vseh pr; nas kupiiti licenco oziroma v Prizrenu«. Priredili jo bodo v krajev države. Teoretični in zgraditi tovarno za izdelavo ju ln Victorijl .Razstava, „ bila doslej prŠtjena V 15 fran LRS- Namen tega tečaja je bil ooskih mestih, obsega 117 ek- seznaniti udeležence s prektiČ-sponatov, ki sta jih pripravila n0 uporabo in lastnostmi iver-jugoslovanska slikarja Zdenka naitih plošč kot nadomestila za jn Branko Zivkovič. Ko sta ko- panel-plošče v proizvodnji po-' " '* hištva. T« plošče drugje po sve- tu že uporabljajo in jih izdelujejo i* odpadnega lesa iglavcev. ' Iveimate plošče uporabljajo calo v Nemčiji, čeprav morajo surovine v ©lavnem uvažati. V ta namen so v Tovarni pohištva . v Novi. Gorici izdelali 3 poizkusne garnituro pohištva Iz teh plošč, in sicer kombinirano sobo, spalnico in opremo za jedilnico iz prav v ta namen uvo- koristno uporabiti odpadke, ki s© sedaj pokurijo ali pa celo »trohna v gozdu. -Jp spodarstva v kratkem razgovore z vrsto držav o možnostih razširjenja trgovine. Tl razgovori se pričakujejo s Kitajsko, kamor bo v kratkem odpotovala jugoslovanska gospodarska delegacija. V tej delegaciji bodo poleg izvoznikov tudi zastopn ki posameznih in-, dustrijskih panog. Prav tako sa pričakujejo pogajanja z Egiptom, Romunijo, Madžarsko in Indonezijo. V kratkem se bo. sestala tudi jugoslovansko- sov_ jetska gospodarska komisija, da bi proučila dosedanjo medsebojno' trgovinsko izmenjavo. NA SEJI SVETA ZA ZDRAVSTVO LRS predlogi proračuna za prihodnjo leto Idubljana, 6. sept. Danes dopoldne je bila seja republiškega sveta za zdravstvo, na kateri so. člani razpravljali o predlogu proračuna osebnih in materialnih izdatkov sveta za prihodnje leto. Tedaj je med drugim padel tudi predlog, naj bi sa zvišal proračun za usposabljanje kadra mikrobiološkega laboratorija pri Centralnem higienskem zavodu za okrog dva milijona dinarjev- Svet se 'j«. 3 tem predlogom strinjal zlasti zato, ker je dober laboratorij S izvežbanim kadrom nujno potreben za uspešno proučevanje nevrotropnih virusov, kar ja važno za preprečevanje raznih epidemičnih bolezni, n. pr. otroške paralize, meningitisa itd. Nadalje so člani sveta govorili še o predlogu odredbe o posebnih nagradah zdravstvenih strokovnih nadzornikov. PRIPRAVE ZA REFORMO ŠOLSTVA Beograd, 6. sept. V septembru Posebno pripravljajo predlo* in oktobru bo več sestankov celotnega šolskega sistema za zvezne komisije za reformo šol- sej^ komisije, ki bo v oktobru, »tva ter njenih podkomisij in q tem predlogu so že razprav-delovnih skupin, na katerih bo- ijajj en; izmed sej, sedaj ps do definitivno izdelal; elabora-.e predlog končno določen. Po o glavnih vprašanjhi, da bi ^eji bo predlog o novem sl- končno določili obrise novega £temu bržkone izročen v javno šolskega sistema. razpravljanje. V septembru se bodo sestale •podkomisije za gimnazije in V prihodnjih nekaj mesecih ženega "materiala. Te ivernate strokovne šole. Obenem bodo b0 zvezna komisija posvetila po- Rn gaikoalovaika utrlljMk plošče so bil© izdelane zla«ti za naše razmere iz sestavin mehkega in trdega lesa v sorazmerju z našimi gozdnimi sestoji, kjer prevladuje bukov les. V takih proporcih so bile surovine poslane v nemSki tovarni »Behr« in »W endlnger«. I* Nemčije je prišel v Novo Gorico tudt poseben strokovnjak, ki j® skupno z naiimi strokovnjaki prisostvoval praktični preizkušnji uporabe teh plošč. Polaku« J« popolnoma uspel, »aj tudi sestankj podkomisije za sebno pozornost izdelavi načrtov predšolsko vzgojo in podkomi- za osnovne zakone o Šolstvu in sije za materialno podlago šol- posameznih vrst šol. Pri izdela- stva. Obe bosta razpravljali o elaboratih, ki jih sedaj dokončujejo. Za osemletne šol« in gimnazij« so že določena osnovna načela reforme ter jih sedaj pro- vi teh načrtov bodo sodelovali tudi drug; organi zvezne ljudska skupščine. Računajo, da bo zvezna ljudska skupščina razpravljala o teh predlogih že prihodnje leto. Na ta način bo učujejo strokovnjaki v Beogra- delo za ugotavljanje osnovnih du in republiških središčih. Gre načel reforme našega šolstva ▼ za določitev vsebine učnih pro- doglednem času končano in bo gramov, učnih metod ter notra- glavna naloga državnih, šolskih njo organizacijo osemletnih id m prosvetnih organov Izvedb« «»1»Jtt la jirciMtib plošč dobre in gimnazij. zakonov. ŠT. XII — T. SEPTEMBRA IMS f SLOVENSKI POROČEVALKO / ste. * 1 ! mnom comoM Trenutek resnice Prvi trenutek resnice je prijel šestega februarja letos v 'AlžirU, ko se je spretni politik, uglajeni diplomat, zgovorni' delegat iz evropske skupščine v Strasbourgu Guy Mollet znašel iz oči v oči z vreščečo in histerično množico 20.000 kolonov, ki ga je obmetavala z gnilimi paradižniki. V žepu je že imel Catrou-xov odstop. Iz Alžira se je vrnil bled, prepaden in — poražen. V Alžiru je takrat doživel poraz tudi program socialistične stranke in vlade za rešitev alžirske krize: neposredna pogajanja z uporniki in nobenega pošiljanja vojakov. Samo dva meseca potem, ko je socialistično glasilo »De Populaire« razglasilo volilno zmago francoske levice z naslovom »To se mora nehati«, je francoska vlada pod vodstvom Guya Molleta razpravljala o tem, koliko rezervistov'bo treba še vpoklicati. In neposrednih pogajanj z uporniki doslej še ni bila. In vendar se je Mollet kot socialist boril za več revolucionarnih ustavnih sprememb za prekomorska ozemlja, odobril je radikalno zemljiško reformo za alžirska veleposestva in jasno povedal svoje mnenje o jalovosti dosedanje politike atlantske skupnosti. Toda šestega februrja letos je kapituliral pred alžirsko desnico in odtlej se je položaj slabšal. Vsakomur je postalo jasno, da več vojakov v Al-liru ne pomeni več miru, »Februarja ni bilo slišati niti ene puške v pretežnem delu Oranije, v okrajih Medeje, Miliane in Orleansvilla, ali na področju Setifa in v južnih predelih. Danes je zavrelo na vseh teh področjih in celo tam, kjer so se pred nekaj meseci lahko turisti še nemoteno sprehajali,« piše bivši francoski generalni rezident v Alžiru Soustelle v »Fi g ar o ju«. Danes se Mollet spet vrne v Alžir. Nihče ne more zanikati, da njegov položaj ni težaven, Nihče ne more trditi, dkl ni poskušat rešiti krizo, toda poskušal jo je rešiti napak. Predvsem pa je ni poskušal rešiti socialistično — v skladu s svojimi predvolilnimi obljubami. Ko bi prvič ne bil kapituliral, bi mu morda ne bilo treba hoditi drugič V 'Alžir. B. Pahor Megatoni... Eisenhovoer je 31. avgusta sporočil javnosti, da sta eksplodirali dve hipermočni atomski bombi v — Sovjetski zvezi. S tem je spet prehitel TASS, ki je nekaj ur kasneje — petič, odkar v SZ delajo poskuse z nuklearnim orož- jem — uradno potrdila dve nuklearni eksploziji. Američani zamerijo Rusom, ker »so tako skrivnostni glede datuma, jakosti in kraja poskusov«; očitajo jim, da mora svet šele od ameriških znanstvenikov zvedeti, da je , bila vsaka od eksplozij enaka detonaciji 1 rniftjona, ton tri-nitrotuola... »Rusi na_ ves glas ponujajo svoj ^ načrt o atomski razorožitvi, hkrati pa v največji tajnosti izpopolnjujejo svoje atomsko orožje«, je vzkliknil Eisenhomer, koda Američani ne bi počeli prav isto. Državni sekretar za suhozemske sile ZDA Wil-ber Brucker pa je strašnim posledicam radioaktivnega izžarevanja nasproti postavil le patetični vzklik: »Sedaj pa vrimerjajte našo odkritost s sovjetsko konspirativnostjo!« TASS je po svoji strani sporočila, da so poskusi izredno dobro uspeli, da se bodo v kratkem nadaljevali, da pa je »Sovjetska zveza še vedno, kljub vsemu, naklonjena misli o nuklearni razorožitvi«. Dvogovor med atomskima gigantoma torej v nobenem smislu ni konstruktiven: sleherni od njiju skuša opravičiti sebe za početje, ki je mednarodno priznano kot izredno škodljivo tudi za prihodnje generacije, češ, krivec je tam... In tako se kljub naraščajoči zaskrbljenosti človeštva druga za drugo nizajo megatonske eksplozije, realistični in za obe strani sprejemljivi indijski predlog o prekinitvi teh apokaliptičnih poskusov pa že dobri dve leti leži v »propagandni rezervi«, ne da bi mu eden ali drugi dal praktični dih življenja. _ Na vprašanje »ali je dovoljeno plačati življenje enega genija z devetindevetdesetimi kreteni«, ki ga je v polemiki o genetičnih posledicah, atomskega izžarevanja zastavil pariški »Exvress«, pa oba atomska Frankensteina molčita — M. S. Pot združitve odprta Predstavnik socialistične internacionale Conunin Je izjavil, da med socialistično in socialno demokratsko stranko Italije ni več ideoločklh razlik, da pa so Se nekatere ovire, ki jih bo treba odstraniti — Predlagal je pot do združitve v petih obdobjih Kraljica Viktorija: — Jas bi opravila ■s Egiptom v 24. urah. Rim, 6. sept. Na pobudo predstavnika socialistične internacionale, francoskega socialističnega senatorja Merra Commina sta se danes ob njegovi navzočnosti segla generalni sekretar italijanske socialistične stranke Pietro Neuni in generalni sekretar socialne demokratske stranke Matteo Matteotti. Govorili 90 o nadaljnjih skupnih toorafc.ii obeh strank za združitev. Ker je bila s tem zaključena posredniška vloga delegata internacionale, bosta vodstvi socialistične in socialne de-rnokraitske stranke odslej v neposrednih stikih poskušali odstraniti še ostale ovire in razlike ter pripraviti potrebne pogoje za ponovno združitev obeh strank. Medtem bo, kakor domnevajo. Metro Nenni italijanska socialistična stranka ponovno sprejeta v socialistično internacionalo, pred tem pa bo poslan še en zastopnik interaa- TASKENT. — mdoaeziOefci predsednik Sukamo, ki Je na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, je prispel v Taškent, v Moskvo pa je 'prispel zunanji minister Ab-dulgani, ki se bo pridružil predsedniku Sukarnu na njegovi turneji. , , CQLOMBO. — Ceyl»nski ministrski predsednik Bandaranaike je naročij cejlonskemu delegatu v OZN, naj da pobudo za vključitev alžirskega vprašanja na dneivni red Generalne skupščine. TRIPOLIS. — Libijski ministrski predsednik Ben Hal im je izrazil ameriškemu v C-tcp c slaniku vznemirjenje zaradi premikov francoskih čet na Cipru. Akcija bi utegnila imeti j>o njegovem resne 'poslp (lice. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhoiver je na rednem sestanku z novinarji izdavil, da se ZDA zavzemajo za mirno urrplitev sueškega s.pora v diuhu konvencije iz leta 1888. Obširneje zaradi sedanjih pogajanj v Kairu sueškega vprašanja ni hotel obravnavati. Glede rasnih nemirov v južnih državah je dejal, da bi bilo napak, če bi uporabili policijo. Na. to je zavrnil predlog za novo konferenco na najvišjem nivoju z zastopniki Sovjetske zveze, češ da ne bi mogla prinesti nič novega. Dejal je, da ZDA spreminjajo sveije načrte, da bi se .postavile po robu »novi sovjetski politiki gospodarske propagande«. MOSKVA. — Najdaljšo leningrajsko ulico, ki vodi z letališča v središče mesta, so preimenova. 11 v Moskovski bulvar. Ulica, dolga 15 km. se je doslej imenovala Stalinov prcsjjelc*. AVASHINGTON. — Eisenhower Je jmenoval Benjamina Fairlessa za predsednika novega »odbora državljanov«, ki naj prouči, program ameriške pomoči tujini in pripravi predloge za morebitno spremembe. BANGUN. — Ministrski predsednik U Ba Sve oe izrazil upanje, da bo burmansko - kitajski obmejni spor poravnan s pogajanji. Burma bo ostala v prijateljstvu s Kitajsko, ne bo se po. stavila na stran SEATO in njena politika bo še naprej nevtralna. MONTEVIDEO. — CK KP Čile- Ja Je razpravljal o kultu osebnosti. CK je 'pozval k enotnosti akcije komunistov, socialistov in narodnih socialistov. cionale. verjetno sam predsednik Morgan Phillips. Med. in-tern aoionalno in socialistično stranko je bil vnovič navezan uradni stile pa včerajšnjem sestanku socialističnega vodstva, na katerem jo bil navzoč tudi Commin, kil' bo o uspehu svojega poslanstva poročal na pri* Češkoslovaška si Seli zbliianja s Francijo Praga, 6. sept. (Tanjug). Češkoslovaški minister za zunanje zadeva Vaclav David je izjavil, da je njegova vlada predlagala, da bi ae zastopniki CSR sestali z zastopniki francoske vlade in se * njimi posvetovali o najvažnejših mednarodnih problemih in medsebojnih odnosih. Pogajanja za ta sestanek so v teku po diplomatski poti. Medla stališča London, 6. sept. (Tanjug). — Kongres britanskih Trade Unionov v Briglitonu je danes soglasno sprejel resolucijo o problemu Sueškega prekopa. V resoluciji pravi, da mora rešitev sueškega problema zagotoviti Egiptu suverene pravice, hkrati pa poudarja velik pomen Sueškega prekopa v mednarodnem prometu ter njegov svetovni pomen. Resolucija izraža upanje, da bodo predlogi 18 držav, ki jih je odbor petih predložil egiptovski vladi, privedli do hitre in zadovoljive rešitve. Ce pa bi bili razgovori pretrgani, sile ne bi smeli uporabiti, dokler celoten problem ne bo predložen Združenim narodom, pa tudi tedaj ne brez j»rivolitve te organizacije. hodnjetn sestanku dwvršnega odbora internacionale 20. septembra v Londonu. Na sinočnji tiskovni konferenci je Commin izjavil, da med. strankama ni več ideoloških razlik, pač pa so na poti samo še nekatere ovire, da je pot do združitve odprta in da bodoča združena stranka ne bo sestavljena samo iz soc alistične in eocialn® demokratske stranke, pač pa še nekaterih drugih, pri čemer je verjetno mislil na nekatera manjša socialistična gibanja v Italiji, ki so bila doslej izven levo usmerjenih političnih skupin. Dejal j«, da je zastopnikom obeh strank razložil nekatera načela, ki naj hi jih vodila pri nadaljnjem delu za združitev. Po njegovi zamisli bi ta smoter dosegli v petih obdobjih: 1. Takoj bi morali prenehati s polemiko med obema strankama, da bi tako podčrtali medsebojno razumevanje; 2. zatem bi morali v dnevni politiki do* sečj akcijsko enotnost obeh strank; 3. izdelati bi morali skupno politično platformo za socialno obnovo in utrjevanje demokracije; 4. pripraviti demokratičen ustroj bodoče združene stranke in 5. na koncu sklicati sestanek članov obeh strank, ki naj bi prerasel v ustanovni kongres združene socialistične stranke. Dividend ne bo Pariz, 6. sept. (Reuter). Sueška družba je sporočila, da 1. septembra ni mogla izplačati letnih dividend, ki so ta John Buli: — Jas pa hl danes v tem času uspel ■praviti na kant le Anglijo ... BRITANSKA VLADA JE PRIVOLILA NA IZREDNO ZASEDANJE PARLAMENTA Eden bo odgovoril V imenu opozicijo bo glavni govornik Gaitskell — Laburisti zahtevajo, da bi poleg Sueza razpravljali tudi o Cipru — Na tiskovni konferenci v Foreign Ofhceu so bili skopi z odgovori dan zapadle. Doslej je družba sueške krize je bila glavni P°- London, 8. sept. (Tanjug). Po današnji seji britanske vlade pod predsedstvom Anthony Edena je bilo uradno sporočeno, da bo parlament imel Izredno zasedanje prihodnjo sredo in da bo na zasedanju razpravljal o sueškem vprašanju. Vlada je do* ■lej odklanjala zahtevo opozicije, da bi določili dan zasedanja parlamenta, rekoč, da je treba najprej zvedeti za rezultat razgovora odbora petih s egiptovsko vlado. Nenadno sklicanje parlamenta dopušča domnevo, da je že danes mogoče napovedati izid Mensiesove misije. 1 Vodja opozicije Gaitskell bo glavni govornik laburistične skupine o sueški debati. Debata bo v sredo ali četrtek, laburisti pa pritiskajo, da bi se zasedanje nadaljevalo tudi v petek, da bi parlament lahko proučil tudi ciprski problem. . Čedalje večja razdvojenost v državi zaradi vladne politike do podpore Združenih narodov. Britanski minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd v včerajšnji izjavi pred sestankom Atlantskega pakta ni dal obljube v tem smislu. Tudi na današnji tiskovni konferenci v Foreign Off ceu so izplačevala 3% obresti. Ko pojasnjuje razloge, zaradi katerih ne more izplačati dividend, pravi družba, da je imela pred nacionalizacijo Sueškega prekopa v Egiptu sklade za izplačilo dividend, ki jih sedaj ne more več izkoriščata. vod, da sta se predsednik Eden in laburistični vodja Gaitskell posvetovala s svojimi kolegi- Vlado in opozicijo j« v politiki do Sueza doslej razdvajalo to, ker vlada ni hotela slišati o zahtevi laburistov, naj bi javno obljubila, da v sueškem vprašanju n« bo uporabila sile brez Bof za podporo sindikatov Republikanska administracija se hvali z ukrepi, ki jih je storila v prid položaja delavstva, da bi člane sindikatov odvrnila od njihovega vodstva, ki se je izjavilo za podporo demokratski predsedniški Jisti — Stevcnson pa pravi, da so vladne trditve o zboljšanem položaju samo na papirju WASHINGTON, 8. sept. (Tanjug). — Letošnji ameriški dan dela sta dve glavni stranki izkoristili za pridobitev sindikalnih volivcev, katerih vodstvo se je bilo pred kratkim izjavilo v prid demokratski predsedniški listi Stevenson—Kefanver. Izražajoč odkrito nezadovoljstvo zaradi takšnega sklepa večine Izvršnega odbora ameriške federacije dela in kongresa industrijskih organizacij, sta predsednik Eisenhpwer in minister za delo Michell sindikalnemu članstvu pojasnila uspehe na socialnem področju, da bi tako povečala prepad med sindikal. nimf Člani in vodstvom, ki se je bil pokaral že na prejšnjih volitvah. Po njunih trditvah je vlada poskrbela za rekordno zaposlitev približno treh milijonov brezposelnih, dala za 8 dolarjev višjo povprečno mezdo kot Trumanova vlada, razširila zavarovanje za primer brezposelnosti na štiri milijone, splošno socialno zavarovanje pa na deset milijonov delavcev ter ustvarila pogoje za splošno gospodarsko konjunkturo. Vlada se bo v kongresu glede plač zavzela za izenačenje moških in žensk, za državno zaščito sindikalnih, socialnih in zdravstvenih skladov, za razširitev minimalne mezdo I dolar na uro na nove gospodarske panoge, za posebno pomoč krajem s stalno brezposelnostjo, dala pa bo nove olajšave za sindikalno zavarovanja glede na to. da vključujeta ameriška federacija dela in kongres Industrijskih organizacij ramo četrtino vse delovne sile Stevenson je sindikalnim članom pokazal popolnoma drugačno sliko položaja v ZDA. Vladna trditev o zboljšanju položaja, pravi, je samo na papirju. Po njegovi trditvi hi bilo treba za zboljšanje življenja rešiti naslednje poglavitne pro_ bleme: dati zvezno pomoč za graditev novih šol, kar pa je v kongresu propadlo zaradi omahovanja vladajoče stranke, zdravstveno zavarovati ljudi, ki tega ne zmorejo z lastnim denarjem, zagotoviti zaposlitev za dva milijona novih delovnih rok na leto in priučiti delavce za novo delo. Stevenson je navedel. da zasluži 14 milijonov delavcev z družinami na leto manj kot tisoč dolarjev, 10 milijonov delavcev, starih nad .65 let manj kot poldrug tisoč dolarjev,-minimum za'življenje pa znaša dva tisoč dolarjev na leto. Predsednik sindikata avtomobilskih delavcev Reuther, znan kot goreč pristaš demokratov pa je izjavil, da podpora, ki bi jo dal enotni sindikat Stevensonu in Kefauverju, ne pomeni avtomatično podpiranje vseh demokratskih kandidatov za kongres In guvernerje, zlasti pa ne pripadnikov konservativnega južnega krila, kot so senator Easland in drugi. Po Reu-therjevih besedah ni izključeno, da bo enotni sindikat podprl tudi kakega (republikanskega kandidata za kongres. DAKA. — Generalni guverner Pakistana je odpeitvival v Dako, da bi uvedel preiskavo o demon-ctracidaih v D alki. prCbiivalcj so demonstrirali in metali kamenje na ameriški konzulat, zahtevajoč hrano Policija je v torek ubila Sest lačnih kmetov, ki sp prišli v mesto in zahtevali hrane. DAMASK. — Vodja komisije ZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini general Bura« je imel v Damaska razgovore z vodjem generalnega štaba sirijske vojske ln generalnim sekretarjem ministrstva za zunanje zadeve Tara-zUem o položaju na sirijsko-izraelski meji. Misija senatorja Georgea London, 6. sept. (AP). Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata George, ki je sinoči prispel iz ZDA v London, se je danes popoldne srečal' z britanskim ministrom za finance Macmillanom. Danes je bil gost na kosilu pri predsedniku Edenu. Iz ameriških krogov s« je zvedelo, da je predsednik Ei-senhower naročil senatorju Georgeu, naj prouči način za sodelovanje držav članic atlantskega pakta na nevojaškem področju. George bo ostal v Britaniji do 10. septembra, nato pa bo odpotoval v Pariz, kjer bo navezal stike z odborom treh. BONN. — Nova zahodnonemšika mornarica Je doslej prevzela v »vajo službo 47 bojnih ladij raznih kategorij. Po načrtu bo Imela mornarica 21 eskader s 178 lad. Jami. ostala mnoga vprašanja novlr narje-v brez odgovora. V Foreign Officeu pravijo, da ima Menziesov odbor jasna navodila in da nima pogajanj, pač pa posvetovanje z egiptovsko vlado. Menzies ne pričakuje ni* kakih pobud 18 držav londonske konference in njegov odbor ni predlagal ničesar drugega kot Dulilesov načrt za rešitev spora, £» katerem naj bi za Sueški prekop našli obliko mednarodnega nadzorstva. V uradnih britanskih krogih ne dajejo nikakih pojasnil, kako bi se v prihodnosti razvijali sueški razgovori, če bi se Men-zie3 vrni-l v London z izdelanimi temelji, ki bi omogočili nadaljevanje razgovorov. Zavračajo tudi mnenje, da bi spor predložili Organizaciji združenih narodov. SS oficir]! v »demokratični vojski« Bonn, 6. sept. (Tanjug). Ministrstvo obrambe je objavilo pojasnilo o sprejemanju častnikov Hitlerjevih SS čet v novo zahodnonemško vojsko. Bivši pripadniki SS enot vseh činov do podpolkovnika bodo lahko sprejeti v Bugdeswehr. Medtem ko so bili doslej vključeni samo kot navadni vojaki, jim novi predpisi priznavajo položaj, kot so ga imeli v SS enotah. Od tega so izključeni samo generali in polkovniki SS čet in tisti, za katere ministrstvo obrambe ugotovi, da »niso primerni za službovanje v Bundeswehru«. »Odločilni ukrepi** Francosko vlada je sklenila, da bo pred koncem leta poklicala pod orožje še en letnik obveznikov PARIZ. 6. sept. (Tanjug). Francoska vlada se Je danes v zadnjih Štirih dneh Se tretjič sestala, da bi proučila splošni mednarodni položaj, zlasti pa sueško vprašanje. Na dnevnem redu vseh teh sej in dveh sestankov ožje vlade so razmišljali o morebitnih »novih odločnih ukrepih« za primer, da .bi kairski razgovori med odborom petih in predsednikom Naserjem ne uspeli. Na vojaškem področju so sklenili, da bodo pred koncem leta poklicali pod orožje še en letnik obveznikov. Reto vdriranih je bilo še deset oceanskih ladij »za potrebe vojaških transportov«. Skupno ’je sedaj rekviriranih 48 ladiij. Rekvizicija je povzročila dvig cen v vsej državi. Na današnji seji je minister za zunanje zadeve Christian Pineau poročal o vče- rajšnji izredni seji stalnega sveta atlantskega pakta, na katerem so razpravljali o Suezu. V francoskih krogih so zelo nezadovoljni, ker stalni svet ni sprejel francoskega in britanskega nasveta, naj hi uradno objavili, da so vse dr-jave članice »zainteresirane za Suez kot mednarodno vodno pot«. Včeraj je na pariški borzi prvič po nacionalizaciji sueške družbe padla cena zlatu, kar ocenjujejo pcslovni krogi kot ugodno znamenje, da se' ostrina krize okrog Sueza zmanjšuje in da je upanje za mirno rešitev spora. Politika In glasovi Z imenovanjem kandidatov obeh glavnih ameriških strank — kandidatov manjših strank nihče ne jemlje resno se je uradno začela volilna kampanja, ki ima vsak dan večji zalet. Glavne publicitete dobivajo seveda kandidati — Stevenson, Kefanver, Eisenhower in Nixon. Do volitev, ki so po zakonu vsako četrto leto na torek po prvem ponedeljku v novembru, bodo listi zabeležtij vsako besedo, ki Jo bodo iz- reklj __ manj pa je govora o načelnih stališčih obeh strank, o tako imenovanih volilnih platformah. Oba programa, demokratskega in republikanskega, sta sprejeli konvenciji, oba sta Po svoje zanimiva že zato, ker sta si zelo podobna in oba, pravijo strokovnjaki, bosta igrala manjšo vlogo pri zbiranju glasov. Programa »ta zelo obSlrna, republikanski ima okoli 14.000 besed. demokratski pa okoli tisoč manj — toda če odštejemo samohvalo republikancev ln napade demokratov, ostane gola »linija« obeh strank, ki dokazuje, da so razlike med političnimi cilji letos še manjše, kot so bile pred štirimi leti. Opaznejša razlika je predvsem v načrtih, kako nameravajo en-i in drugi doseči to ali ono. Državljanske pravice: obe stranki obsojata diskriminacijo zaradi rase. barve ali vere — pa tudi uporabe sile pri izvajanju odločitev vrhovnega sodišča. Toda demokrati samo priznavajo, da je vrhovno sodišče telo, ki je s svojimi odločitvami imelo velik vpliv v življenju ZDA, republikanci pa odobravajo njegove odločitve in menijo, da je treba diskriminacijo v šolah odstraniti »z zmerno hitrostjo«. Zunanja politika: obe stranki se zavzemata za samoodločeva-nje narodov, za »osvoboditev sovjetskih satelitov«, za ameriško pomoč nerazvitim deželam, za krepitev OZN, proti sprejemu LR Kitajske v OZN, za okrepitev vojaških paktov, kot sta NATO in SEATO, za politiko dobrih eoradh^ odnosov, ra dvostrankarsko zunanjo politiko in zunanjo trgovino v okviru tarifnih zakonov. Razlika v zunanjepolitičnih načrtih je samo, da bi demokrati dali Izraelu orožje za obrambo, republikanci pa so pripravljeni braniti izraelsko neodvisnost pred oboroženo agresijo. Armada: demokrati in republikanci se strinjajo, da morajo ZDA imetja takšno armado, da bo preprečila oborožen napad. Toda demokrati napadajo republikance, češ, da »o zadovoljni z »drugo najmočnejšo armado na svetu«. medtem 'ko pravijo republikanci. da »i boljše armade od ameriške. „ Delo: obe stranki podpirata delavske pravice za organiziranje v ■ sindikatih, se zavzemata za polno zaposlitev, in zvezno pomoč deficitnim krajem. Toda demokrati so za preklic Taft-Hartleyevega zakona, medtem ko bi ga republikanci samo nekoliko spremenili. Demokrati tudj obljubljajo zvišanje minimalne urne mezde z enega dolarja aa dolar in četrt, , Finance: obe stranki obljubljata uravnovešen proračun, zmanjšanje davkov pri ljudeh z manjšimi dohodki in strogo izvajanje zakona proti trustom. Poleg tega obljubljajo demokrati, da bodo zvišali vsoto, ki je oproščena dohodninskega davka za 200 dolarjev, republikanci pa obljubljajo znižanje davkov samo, če bo proračun to dovoljeval. Demokrati se tudi zavzemajo za dajanje kreditov manjšim podjetjem, medtem, ko bi bili republikanci pripravljeni dati takšna posojila samo podjetjem, ki so v »začasnih težavah«. Kmetijstvo: obe stranki »ta mnenja, da imajo kmetje pravico 60 svojega polnega deleža blaginje, da je treba nadaljevati * kmetijskimi bankami in elektrifikacijo vasi ter da je treba pomagati malim kmetom. Toda demokrati še vedno zagovarjajo strog sistem zagotovljenih odkupnih cen, pri katerih bi bila pariteta vsaj 90-odstotna. Republikanci- pa v svojem programu samo zagovarjajo »elastičen in raznovrsten program, ki bi odgovarjal današnjim spreminjajočim se časom«. Pri rod n« bogastva: republikanci i-n demokrati so za obsežnejše »laterne varovanj« gozdov, jezer in rek ter zemlje, za večjo podporo nacionalnim parkom in za povečanje števila zabavišč na prostem. Toda demokrati se zavzemajo z« hidroelektrične sisteme, ki bi jih finansirala zvezna vlada dn za večje nadzorstvo zvezne vlade nad pri-rodnimi bogastvi. Republikanci pa menijo, da morajo takšne projekte finansirati zvezne, državne in krajevne oblasti v enakih delih z enako od g o vo r ndstjo. Pretresljivih razlik, kot Je videti ni. Tudi tisti odstavki, ki bi lahko razburili opazovalce, puščajo slednje bolj ali’ manj hladne,- Na primer odstavek o »osvoboditvi držav vzhodne Evrope«. Demokrati v svojem programu celo očitajo republikancem, da so leta 1952 obljubljali »osvoboditev vzhodne Evrope« in vrnitev Cangkajška na celino. p« tega niso storiti. In vendar je popolnoma jasno, da tu n{ kaj osvobajati in da bi Stevenson prav tako malo »osvobajal«, kot Je Eisenhower. Gre za nekaj drugega. V ZDA je na milijone priseljencev Iz vzhodne Evrope, kar pomeni milijone volivcev, in med.njimi so tudi takšni, ki ■ jih podobna gesla pritegujejo. Tudi odstavek o Izraelu je temu podoben — Truman j« dal Izraelu presneto malo orožja in vprašanje je, ali bo Stevenson radodarnejši, če bo izvoljen. 1 Zato pa je precejšnja razlika med programi 1956 in programi leta 1952. Položaj je bil tedaj obrnjen: demokrati so bili na oblasti, republikanci pa v opoziciji. Na Koreji je bala še vojna, tisočj mladih Američanov so bili od doma, na dnevnem redu so bili škandali in škandalčki v Washingtonu itd. Kljub temu, da pripisujejo zmago leta 1952 izključno Eisenhowerjevi priljubljenosti. so imeli tedaj republikanci mnogo močnejši program, ki je pritegnil na stran republikancev precejšnje število volivcev. Tedaj so demokrati dokazovali, da je blaginja, da je vsa v redu, da ni potrebna nobena sprememba, danes pa so v istem položaju republikanci. Eisenho-wer govori danes o uravnovešenem proračunu — Stevenson Pa o tem, da se Je v zadnjih štirih letih - povečal nacionalni-dolg za 13 milijard dolarjev. Takšnih razlik je še precej — in vendar dokazujejo eno: da so ameriške stranke močno drugačne kot evropske, ki so »1 včasih diametralno 'nasprotne. (Se nadaljuje) j r 4 «tr. / BL07EMSH POBOeBflUC ] m -1. uftembra mm ■t Široke možnosti za zboljšanje notranjih odnosov v Prva razprava o predlogu družbenega plana za leto 1957 v celjskem okraju Svet za industrijo, obrt in bla- energije leta 195-7 povečala. Po- govni promet pri okrajnem ljud- večanje bo sio v glavnem na ra- fckem odboru v Celju je na svo- čun rednega obratovanja termo- j; zadnji seji razpravljal o pred— elektrarne v Šoštanju. Tudi v i*u— logih družbenega plana gospodar- . barski industriji se predvideva skih organizacij za naslednje le- povečanje. Največji proizvajalec to. Na podlagi teh predlogov, zlasti pa le na osnovi -proizvodnih uspehov v letu 1955 ter na podlagi -izpolnjevanja planskih obveznosti v prvem polletju letošnjega lera, je urad za planiranje pri OLO Colje sestavil tudi predlog okrajnega družbenega plana za gospodarska podjetja. Kakor so v glavnem predlogi gospodarskih podjetij, tako je tudi predlog družbenega plana s strani urada za planiranje ijen na zdlo solidno, realno osnovo. Še vež, iz njega se vidi, da v družbenem planu za naslednje leto in prav tako za nadaljnje obdobje ne bo moči zagotavljati izredno visokega porasta družbenega bruto proizvoda. Tako se bo po teh predlogih družbeni bruto proizvod v letu 1957 v celjskem okraju povečal le za 1,2 odstotka napram letu 11956. Hkrati računajo, da se bo vrednost industrijske proizvodnje v prihodnjem letu povečala za 6,* odstotka napram vrednosti iz leta 1955. S tem še ni rečeno, da kolektivi nimajo več možnosti za povečanje storilnosti, zmanjšanje proizvodnih stroškov in končno Ba nenehno zniževanje cen izdelkom- Nasprotno, predviden minimalni porast' bruto proizvoda odpira še večje možnosti, da kolektivi posvečajo svojim notranjim organizacijskim, proizvodnim in poslovnim problemom dosti več pozornosti. Po predlogu družbenega pla-Ba se bo proizvodnja električne premoga bo rudnik v Velenju, ki naj bi dal 1,400.000 ton lignita- Zraven tega je predvidena povečana proizvodnja še -pri rudniku v Laškem in sicer od 90 tisoč ton na -110 tisoč ton ter pri rudniku Zabukovca od 1'38 tisoč ton na 150 tisoč ton. Medtem ko železarna Store prediv-deva v naslednjem letu precejšnje povečanje proizvodnje, bo v celjski Cinkarni vrednostni postav- izkupiček manjši na račun zniža-~ n ja cen, čeprav bo po količini proizvodnja večja, kot je bila leta 1955. V glavnem bodo. povečala svojo proizvodnjo tudi podjetja kovinske industrije. Tako tovarn* emajlirane posode za en odstotek, oziroma za tisoč ton posode m podobno. Sicer pa se bo na splošno precej zmanjšala proizvodnja poljedelskega orodja in strojev. V celoti je predvideno -povečanje proizvodnje v kemični industriji. Tovarna organskih barvil bo povečala proizvodnjo anilia-skih barv, nadalje i predvideva »Aero« povečanje za 14 odstotkov. Ta tovarna bo dala na trg zlasti večje število trakov za pisalne »troje. Delno povečanje bo zabeležila lesna industrija. Ne -glede na to, prečno za 6 odstotkov. Ne glede na to pa se bo vrednost proizvodnje, in sicer zaradi splošnega zniževanja cen, občutno zmanjšala. Tako bo na primer tovarna nogavic v Polzeii povečala svojo proizvodnjo na račun -sintetičnih vlaken, čeprav je računati, da bodo cene v prihod* njem letu padle za 9 do 10 odstotkov. V usnjarski industriji je računati na 5 odstotno povečanje proizvodnje v primeri z letom 1955. Največji delež pri tem povečanju bo imela konjiška tovarna »Konus« in to zlasti pri umetnem usnju. Zraven vsega tega pa *e bo povečala proizvodnja tudi v živilski industriji. Glavni delež za to povečanje bo imela mlinska industrija, ki računa na 30 odstotno povečanje proizvodnje v primeru z letom 1955. Delno povečanje proizvodnje bo izkazovala tudi industrija papirja, ki ima v celjskem okra tu edineg* predstavnika v papinAi v ViJ-njU vasi. M. B. VESTI IZ POMORSTVA 4 se bo r celoti zmanjšal razrez lesa, se bo povečala proizvodnja drobnih predmetov. Po predlogu družbenega plana se bo povečala proizvodnja tudi v tekstilni industriji in sicer pov- V suša šk em delu roške luke montirajo šest premičnih električnih žerjavov. Štirje »o že postavljeni in jih eedaj preizkušajo, ostala dva pa Sela montirajo. Te žerjave so Izdelali v ladjedelnici »3. maj« in so po svoji konstrukciji in zunanjosti zelo podobni Ganzovim žerjavom v reški luki. Obala, na kateri so ti žerjavi postavljeni, bo služila izključno za raztovarjanje razsutega tovora. • e Veliki turški potn iško- to vorn 1 parnik »Ege«, k; vozi na redni progi Istanbul—Benetke in prihaja vsak drugi torek v reško luko, je pripeljal prejšnji teden 19.5 tone svežega grozdja, ki so ga poslali čez reško luko v Anglijo. Na Reki je prevzelo grozdje podjetje »Jugošped«, fcj je v sodelovanju » nemško tvrdko »Interfrige« odposlalo v posebnih hladilnih vagonih še istega dne vso ko-ličino grozdja 180'-letni jubilant sredi Ljubljane Figovca, svojega starega, zna-Bega brata iz Prešernovih časov .jc ljubljanska Šestica, — eno najbolj 'priljubljenih in znanih gostišč iz časov stare Ljubljane -— preživela. Za eno nadstropje višje poslopje in ugodnejša lega — čeprav sredi Ljubljane, sta menda pripomogla k temu. Prav danes bo delovni kolektiv Sestice s skromno svečanostjo proslavil njeno 180 obletnico. 2e pred približno 300 leti jc bila Šestica na današnjem mestu, ki je zdaj sredi Ljubljane, včasih pa je bila na robu stare Ljubljane. , Do iprvotnega imena v popačeni nemščini pri »Zeksarci« Je prišlo že leta 1805, ko so na halo ob Dunajski cesti obesili hišno številko 6. Čeprav so potem leta 1S77 nabili novo tablico številka 10, leta 1'900 pa na hišo mestnih urbarjih, ki se nanaŠaijo na . prve posestnike te hiše; hkrati |pa o kmečkih prebivalcih današnje Šestice pričajo tudi vpisi v maticah šempeterske župnije. Kmečke lastnike je leta 1738 zamenjal orglar, leta 1747 pekovski moister, nato pa se je od leta 1776 pa do današnjih časov v hiši zvrstila cela vrsta gostilniških rodbin. V zgodovini stare Ljubljane lahko zasledimo imena Grmekov, Golobov, Debeljakov, Kanci jani jev in Jevnikarjev. prikupen restavracijski vit Olepšal je še zunanje lice in tako je nekdanja predmestna gostilna dobila videz moderne meščanske restavracije. Prišli pa so sovi časi. Leta 1952 so notranjost restavracije temeljito preuredili, nekdanjega »Zek-sabirta« pa je pri upravi zamenjal delavski! »vet. Leta 1953 je oTOmct restavracije znašal 62 milijonov dinarjev, naslednje letu 74 milijonov dinarjev, 'lani pa že 88 miilliionov dinarjev. S-ez Francijo v London. Ta prevoz se je izkazal hitrejši in cenejši kakor pa z ladjami naravnost v London, zaradi Cesar pričakujejo nove pošiljatve. Tudi grški izvoznik} se , zanimajo za prevoz čez reško luko. Za prevoz -svežega' sadja Je rešfca luka zelo primerna, ker ima eno Izmed največjih hladilnic na Balkanu, v kateri morejo ohraniti dalje časa velike količin« živil In sadja vseh vrst. • • »Jugoslovanska linijska plovba« bo v kratkem naročila v naših ladjedelnicah šest velikih oceanskih ladij, kj Jih bodo gradili s sredstvi iz amortizacijskega sklada. Štiri ladje bodo imele po 6500 ton nosilnosti, dve po 10.000 ton, vse pa bodo opremljene z močnimi motorji, ki bodo 'razvijali brzino 16 do 17 navtičnih milj ha uro. Prve ladje bodo dobavljene ob koncu leta 1959. Ker grade na račun »Jugoslovanske linijske plovbe« 9 tram- perjev z nosilnostjo po 10.00(1 ton in tri linijske ladje po 2500 ton, bo imelo to podjetje ob koncu 1. 1962 20 novih ladij * 163-500 tonamj nosilnosti. V Istem času bo starejše ladje, ki so sedaj v pomoč linijski službi, odstopila pomorskim podjetjem v Kotoru, Dubrovniku in Piranu, tako bo imela 1. 1962 skupno 43 motornih m turbinskih ladij nove konstrukcije, sposobnih za uspešno vzdrževanje zvez* a vsemi kontinenti. KA VABO DRUŽIMO ILUSTRIRANA REVUA »T d V A R I 3« ltiibni razulgdi D cbcsjli tablico 8, se je ime hranilo še do danes. Iz podobe iz leta 1670 v Valvasorjevi pregledni sliki mesta Ljubljane kaj dahžto razberemo, da je bila tudi v tistih časih šestica ena izmed ljubljanskih kmečkih domačij. In res nam to mnenje potrdijo tudi podatki v »Delo i» varnost« Prarvlkar je izšla 5. štervilika etiro-kotvnega časotpisa »Delo in varnost«, ki ga izda*j a Zavod za proučevanje orgamizaciije dela in varnosti p*ri deilu LRS v Ljubljani. Delovni programi Zaveda, Ki prciučuje ne samo ■pc-goje za večjo prahevodnest v našem gospodarstvu, marveč tudi sidteorna za ocoDtievanije del in delovnih mest, tarifne sisit-eme plač v gospedar-6>tivu, vp-rašatn.ia varnega dela in psiho--.Giglije dela ter druge probleme, ki so z organizacijo dela v najtemnejši organski zrvezi — ta širGki delavni preigram in dosedanje izikušnije so dale obširno in alktusilno vsebino zveznemu po-»vettovanjiu reipubilišikili sefleretari-aitcv in iinžpektOTaitov dela, komisij za plače in reipu.blilikib u-prav za posreidoivan.le dela. Uvodnik 5 š.tevillke prinaša nekaj glavnih misli in ugotovitev. KI sta jih na tel j važni konferenci o »goraj navedeni problematiki podala tov. Milita Marinko in tov. France Popi.t. Več kot 4 strani obsega nad2ireivam je tehtnega članka s Ipadrcaja organizacije dela. ki ga ped naslovom: »Delavec In časovne Študije« objavlja ±nž. Ervin Perne. V rubriiki •Vzgoja kadrov« nadaljuje prof. Ivan BertonccPj svojo razpravo o metodah praktične izobrazbe vodilnega kadra v proizvodnji. S ©odrečja varnosti pori delu piše inž. S. PItc v čtaafku »Kdaj lestev Icdaij stopnice« o pravilnem postavljanju oziroma gradnji lestev, »toipnlc in klančin ali ramp v naši ih IndnstrMisfcih obratih, gradbiščih in rudnikih. »Dvigalo naj ne bo giljotina v gradbeništvu« — tako je naslov Članika, v katerem Inž. Ludoviik Tvavs cbSirno raz_ pravflia o ukrenih za tehnično tireL eo razpravljali • izvršitvi plana »avarovaaj. Ugotovili m\ aa M je vefilna za*topnH kov potrudila in fla so dosegli ali pa celo presegli plan za pretekla mesece Razpravljali so tudi o drulbeni vlogi zastopnikov EO?. -nc Premalo prosvetnih droštev S seja okrajnega odbora SZDL v Kopra Te dni je bil« v Kopru sej-a iokranjega odbora. SZDL, na kateri so razpravljali o Ijudsko- 5>rosvetni dejavnosti v občini. Predsednik -okrajnega odbora Zveze »Svobod« in prosvetnih oruštev, Srečko Vilhar, je v »voj e m poročilu omenil, da ja ©paziti v zadnjem času napre-Idek predvsem v večjih, krajih, kjer so se močno razvile zlasti ljudske knjižnice, k; imajo vedno večji krog Skalnih obiskovalcev. Zlastiv je razveseljivo oejstvo, da sega po knjigah predvsem mladina. Zelo pomanjkljive pa so še vedno knjižnice Po vaseh, zato jim bo ■treba nuditi vso možno pomoč.. .Vestno bo treba zbirati tudi naročnice Prešernove knjižnice, e a j jih je ilanes v vsem okraju 1^/okrog 3500. F-egistriranih prosvetnih dru-■Stev je v okraju 57, res aktivnih pa le 35, od teh 2o na podeželju. Vsa društva štejejo okroS 7000 članov. Predvsem v nekaterih -občinah pa skoraj ne moremo govoriti o kakšni ljudsko-prosvetni dejavnosti. V her-peijski občini i« 44 vasi, v vseli pa delujejo le tri prosvetna cruštva, še slabše je v bistriški občini. Ker se vsa društva Sikvarj&jo v-glavnem s petjem in dramatiko, predstavlja največjo težavo pomanjkanje spo-ecbnih pevovodij in režiserjev.’ Zaradi lega so sprejeli več sklepov/, ki dajo upati, da se bodo tudi ta težave postopoma odstranile. Med drugimi s0 tudi poudarili, da bo v bodoče nujno okrepiti še delo ljudskih univerz, ki v večinj. večjih krs-jev v okraju že delujejo. Ljudske univerza naj bi povezovale narajzličnejš-o organizacije, ki so že doslej prirejale razna predavanja, skrbele pa naj bj tudi za kvaliteta predavanj in pridobivale v krog predavateljev razne strokovnjake ter politična in kulturne delavce. Odločno se t>o treba zavzemati tudi za to, da bo v društvih prevladoval socialističen duh, k; ga doslej prav povsod ni bilo. M. V. T0¥AHNA IGEL V KOBARIDU -»prejme v službo POMOŽNEGA KOMERCIALISTA POGOJI: srednja ekonomska ali trgovska Sola ali popolna srednja Sola ter 5 let prakse. Vse ponudbe, z opisom dosedanje zaposlitve, pošljite upravi Tovarne igel Kobarid. GB JUBILEJU NIŠE ČESTITKE Te dni praznuje 50-letnico (na oddihu na morju) predsednik delavskega sveta Ca-Eopisno-zalcžniškega podjetja »Slovenski poročevalec« in od-delkovodja klišame tovariš Nova tovarna Lesno-pred&lovalna industrija v Kočevju ima precejšnje količine lesnih odpadkov. Te so doslej prodajali le za kurjavo, ker je dajalo majhne koristi. Zaradi tega so prišli na kmetij sko-gerzdarskem posestvu do zaključka, da bi zgradili tovarno izoliranih plošč, ki bi lahko koristno uporabljala lesne odpadke. Urejanje tovarne zadovoljivo potička m upajo, da bo proizvodnja kmalu stekla. (ox) Mirna gora — biser Dolenjske FRANJO PLOH. Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let vsi skupaj, ^posebno pa še tovariši iz klišar-ne in kegljači. Iz Celja »vet za gradnje in komunalne fca-d&ve pri občinskem ljudskem •ciboru v Celju je te dni pripravil prvo razpravo o osnutku generalnega urbanističnega načrta mesta Celja k* ga je sestavni inž. *trmecki iz Ljubljane. V tei zve-Ci sla glavne značilnosti osnutka Urbanističnega načrta podala inž. B. Fristovšek ter inž. arh. J. Hartman. Čeprav je bil osnutek oačrta v glavnem nepoznan, so Udeleženci posvetovanja vendarle izrekli 2e precej koristnih pripomb in predlogov. Vse te pripombe in predloge bo po sklepu sveta zbrala posebna komisija, ki bo razen tega pripravila še razgovor s projektantom in z vsemi ustanovami, podjetji, organizaci-|a.mi in podobno, >; so^ kakorkoli lainteresiran; za bodoči urbanistični razvoj mesta ob Savinji. GARNITURE IN PERILO V 5ARMEZU, MILANEZU, INTERLOKU IN V FINI TKANINI IZ UMETNE SVILE, BOMBAŽA IN FINIH SINTETIČNIH VLAKEN, IZDELANO V PLAUENSKIH ČIPKAH. PREPRIČAJTE SE SAMI NA NASI RAZSTAVI V C ASU Gospodarska poslovna zveza v Kočevju Te dn< je zaCela v Kočevju po-glovati gospodarska poslovna zve-t# za ves kočevski okraj. Ta :cna fcar precejšnje naloge, sai bodo odkUDOvsla od zadrug vse pridelke \ delo nekoliko zastane, fcar se zlasti občuti pri ctoiskilfti iredrajh itreniinigov en v vsacn opg,ani'zaoi,.iS!kern delu. Po-črtaHka oseka je pravzaprav docela priroden pojav v našem šporimem življenj u, kor je vel:'k del •aktivne d-sjavnosii tudi zu-neij oicvira nabili klubov in sek-oiu, na »ouvj'3h« poljanah, ob našiti pofcokiilh, retkafo, jezesrih in morju, na gotaoLiih poteh in gorskih ste-B5ih. (Z nosiinciga srtali^ea telesne vzgoja je to obdobje največje »plume«). Ljudje se vračajo spo-Coai, siveži, vedri zagoreili, polni novih moči tiia svoja delovna me- frba v tovarna-, ugtanove in šole. Naše organizacije morajo biti na povratek ljudi na svoja delovna področja pripravljene, da jih ta-koj zajamejo spet v svoje vrste, ksijtii sicer bodo morali zaičsia inova, skoraj od Jeraja. Tega aili onega iiz vrst aktivnega članstva ali uipreivnilh organov cnorda ne bo. A vetndax kako Je škoda za vsalkega PIONIRJA, MLADINCA *li člana, 3oi smo g>a že imeli v »vojah vrstah, pa jih je kar tako zapustil, ali d©Iovns*g a čleina nia-šh upravnih organov, ki je pomagal na katerem koii podnočju. Taiolli izgub ne smemo dopuščati, insi5--lii vrst ne ecriLirno sisibotii, mairveč 3'ijh moramo čedialoie bolj krepite. K cior ne naipredaije, ta nazaduje! V našem športnem gibanju pa smo Si svoje prve naloge zapisali — množičnost! Po-ftitraiSka sezona nam ne sme po-mamitoi z ato ziaipraivlčl2>njla ciaš-iti moči in organizacijske trdnosti našega športa, marveč nasprotno, vzpon za ahiranje našito moči in novega poleta v novi jesenski surami, XAKS\E so tedaj naloge NAŠIH ORGANIZACIJ PRED NOVO JESENSKO S KZ ONO? Uprave nažih društev, klubov fcn sekaij morajo najprej same Urediti svoje vrste, da bodo sipo-EOibne piravlllno voditi svojo organizacijo, .kar pcmeni, da morajo utrduti zavestno disciplino vseh tucikcionaTjev in vsega članstva. V duhu sklepov III. redne skup-fceine Sportine zveze Slovenije, ki 60 napotilo vsem organizacijam ca trajno delovanje in akci j o in z osveitlitvsjo vloge našega športa na prvem posvetu športnih trenerjev v času naše skupščine. i METODIČNA NAČELA Fcd besedo metodiko razumemo načrtno ravnanje pri poučevanju. V šolah in društvih bodo ta mesec spet začeli z redno vadbo. Zato objavljamo tokrat splošna metodična načela, veljavna kakor za telesno vzgojo nasplch, tako tudi za posamezne športne panoge. Prvo načelo: Pri izbiri vadbenega gradiva upoštevaj 'gibalne potrebe m interese učencev. Loti se najprej lažjih nalog. Ko učenci le-te obvladajo, preidi k težjim. Poučuj verno in veselo. Ure športa naj bodo ure radosti. Ne filozofiraj, v razlagi bodi kratek in jasen. Pri sleherni vadbeni uri na prostem ali v telovadnici skrbi tudi za spremembo. Poučuj nazorno, da bodo dobili učenci kar najboljšo asociacijo viznelnih, akustičnih in ritmičnih predstav o. gibalni nalogi. Poveljevanje naj bo vselej premišljeno, ustrezno najboljšemu načinu izvedbe. Napake, ki Jih delajo učenci, popravljaj vzpodbudno, nikakor pa ne žaljivo. Šolska ura Je kratka (traja samo 45 minut!), zato dobro izkoriščaj čas. Pri tveganih nalogah bodi previden, da ne bo nesreče (varovanje!). Vse, kar zahtevaš od učencev, naj bo primerno njihovi zmogljivosti, spolu in starostni stopnji. Kdaj pa kdaj opazuj učence pri športnem udejstvovanju o prostem času. To je najboljši način- da ugotov'5. kater«* telesne vaje jih veselijo, katere radi delajo. To. kar del-*jo učenci spontano. Je navadno izraz njihovih gibalnih I>pfreb. Jasno spoznati biološke gibalne potrebe In ji™ v najboljši meri zadostiti, pa Je prva naloga učitelja telesne vzgoje. NA 5 LEKSIKON SKITlLER — tekmovalni čoln. v katerem ima vsak tekmovalec on flvo vedi: SLIBINO »nemško Oleitsitz) — premični sede* na tirnicah (v tekmovalnem čnlTuj); SONDA — floltra palica, navadno kovinska /»z enega ko«a ali se^^vfl«-na>. ki slnžl n i«kau*e ponesrečencev v sne*->ih piarovfh: sondirat! snažni pl?* se nravi načrtno p^ežok?« ea: SOS — Moršelev znak na pomoč (...------------.. .) tol- mačen kot: save our so-uls. reSlte naše duše: ŠPORT — igra, zabava, Šport; lerati se, Šaliti »e (po ' sodobnem pojmovanju Je Šport razvedrilno ali tekmovalno udejstvovanje. ki slnSI utrjevanju zdravja, stonnjevanju telebne R"- EDI SEBPAN ' lovanjecn v posamezna športna panogi delajo športu in sOtupnosti vo’:ko uslugo. Zarardi tega bi bilio prav, da hi vse naSe orgainizacije razpravljale na svojih sestankih o tem, kako 1'avršujejo skleipe slkupščime Športne zveze Slovenije. Samo taiko bedo misli in sklepi skupščine postali »meso in kri€ našito organizacij in le tako bo eetotma organiia3Ci!ja Ikrenila po skupni poti novega kvalitetnega razveja našega športa na višjo raiveia. PREMALO TK, 6e se z vsebinsko problematiko, globinskimi vprašanji našega športa ukvarjajo naše organizacije parno enkrat na lato na letnih obonito zborih in ob tej priložnosti morebiti »zmolijo svoj eco-ffiteor« in menijo, da je sedaj s tem vse opravljeno. V;e-ka razprava v našito organizacijah in vsaik reden trtening naših šport-niifcov bi morali vsebovati žive el«*nente naše šporlne poiiatdfkein ne le goli »športna prakitiiedfcem« naših uprav in tnenierjev, kri se omejuje zgolj na vpraiianja materialnega značaja samo teih- MIMOGREDE Predstavniki Izvršnega odbora Športne zveze Slovenije in Sekretariata Rokometne zveze Slovenije so na skupnem sestanku razpravljali o problemih in stanju rokometne organizacije, sklenili sklicati is. t. m. izredno skupščino Rokometne zveze Slovenije. Skupščina je sklicana predvsem zato, da se uredi in izboljša organizacijsko stanje republiške rokometne organizacije prav tako pa tudi p od zvez, dalje da se sprejme primeren tekmovalni način v smislu sklepov skupščine Športne zveze Slovenije. Jutri in v nedeljo, 9. t. m., bo na vodni smučarski skakalnici na Ljubljanici trening vrhunskih smučarskih skakalcev iz Ljubljane in Gorenjske. Treninga se bo udeležilo 35 članov in mladincev Prav tako pa bo tudi v nedeljo kondicijski trening alpskih tekmovalcev na Zbiljskem jezeru v smuku po vodi. Torej kot vidimo so se pričeli tudi naši smučarji pripravljati na sezono. Na skupščini Boksarske zveze Srbije so soglasno sklenili, da se skliče izredna skupščina Boksarske zveze Jugoslavije zaradi nepravilnega dela Boksarske zveze Jugoslavije. SkupSčina je obtožila Boksarsko zvezo Jugoslavije, da na večini sestankov upravni odbor ni razpravljal o vprašanjih in problemih, ki zadevajo razširitev in napredek te panoge v Jugoslaviji, nadalje, da niso bila merila za gostovanje klubov v inozemstvu zmerem enaka. Nekaterim članom BZJ očitajo samovoljnost pri odločanju in pod-pisoa . 195*: Člani: Grosuplje : Svoboda K., Igr. Grosuplje, ob 16, služb. Kobilica. Kočevje : Škofljica, igr. Kočevje, ob 16.30, služb. Jelenc. Kočevje - B : Elan, Igr. Kočevje, ob 14.45. služb. Jelenc. Ribnica : Bela krajina. Igr. Ribnica, ob 16.30, služb. Bulatovič. Olimpija : Stane Rozman, igr.. Ljubljane, ob 8.30. služb. Bizjak D. Sava : papirničar. Igr. Tacen, ob 10, služb. Jakus. Medvode : Krim - B, igr. Medvode. ob 16. sluib. Ogrizek. PoStar : Slovan - B. igr. Slovana, ob 14, služb. Spetič. Jadran : Litija, igr. Odreda, ob 10, služb. Tvrdy. Tabor : Kamnik -< B, igr. Ihan, ob 16, služ. Repe. Kamnik : Domžale, irr. Kamnika, ob 16, služb. DolinSek. Svoboda : Svoboda - B., igr. Duplica. 14. t. 1666 Ob 16.30, služb. Kotalk. Mengeš : odred B, Igr. Mengeš, ob 1«, služb. Skok. Domžale - B : Tabor - B, Igr. Domžale, ob 16.30. služb. Pečovnik. Slivnica : Javornik, Igr. Cerknica, ob 16, služb. Lipovec. Ljubljana - B : Usnjar, Igr. Ljubljane, ob 14.30. služb. Bizjak D. Mladinci: Grafičar : Ilirija, igr. Graflčarja, ob 16, služb. Milavec. Logatec : Borovnica, igr. Logatec, ob 16, služb. Lipovec. Ljubljana : Domžale, igr. Ljubljane, ob 10, služb. Bizjak D. Medvode : Svoboda, 15. 9. 56., Igr. Medvode, ob 16.30. služb. Ogrizek. Sava : Krim, Igr. Tacen, ob a, služb. Jakus. Mengeš : Odred. Igr. Menge*. ob 14.30, služb. Skok. Slovan : Litija, ier. Slovana, ob 10.30. služb. Spec P!o~lrJl: SIoveh : Odred, Igr. Slovana, ob 9.43. vsak teden v sauno, ne kadijo in se sploh vsemu odrečejo, kar bi utegnilo škodovati zdravju in fizični kondiciji. »Vi ste narod športnikov«, sem ga pohvalil, na kar je pripomnil: »To šele bomo. Prvo desetletje po vojni smo morali stisniti pas, obnoviti domovino, plačevati obveznosti v smislu mirovne pogodbe, oskrbeti domačije beguncem iz Karelije. To je bil za finski narod velik napor, zato je razumljivo, da smo v športu popustili. Toda odsej bomo spet med prvimi.« Tako je pripovedoval trener Veps&iainen, profesor na pedagoški akademiji v Jyvaskyld. Z budnim očesom se je neprestano oziral po jezerski gladini, hvalil svoje in grajal Švede. Pol za šalo, pol za res. V nadaljevanju razgovora sem zvedel, da so vsi finski veslači navdušeni smučarji, teka- STANEK V PETEK, 7. t. m., V prostorih Športne zveze Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva ul. 12. Začetek ob 19.30. VSEM OSNOVNIM ORGANIZACIJAM ROKOMETNE ZVEZE. DRUŠTVOM TVD PARTIZAN EKIPAM JLA, KI SO TEKMOVALE V TEKMOVANJU ROKOMETNE ZVEZE, IN ROKOMETNIM PODZVEZAM Dragi tovariši! V zadnjem obdobju Je naša organizacija zabeležila viden porast v množičnosti. Veliki uspehi v razvoju rokometa nam narekujejo, da našo To ne velja samo za veslanje, temveč prav tako za plavanje, atletiko, smučanje, negomet itd. • Ponovno in ponovno so novinarji ugotavljali, da je bila organizacija blejskega šampionata v dobrih rokah, vendar čutim potrebo, da objavim še svoj zadnji pomenek s predsednikom FISA gospodom Gastonom Mullegom. Ko sem se pod ciljno hišico poslovil od energičnega, postavnega moža z zlatimi naočniki, je povedal, da j c doživel veliko veslaških šampionatev, da pa je bil bleiski zares najuspešnejši in najlepši. Pripomnil sem, da smo imeli zadnje dni izredno srečo z vremenom, predsednik pa mi je segel v besedo: »Nisem mislil na srečo, tudi na na vreme, temveč na zgledno organizacijo.« D. U. e) volilne komisije. 4. Razprava o poročilu o stanju in nalogah rokometne organizacije in o finančnem poročilu. 5. Poročilo verifikacijske komisij e. 6. Poročilo kandidacijske komisije. 7. Volitve novega upravnega odbora. 8. Sprejem statuta in pravilnikov. 9. Razgovor o bodočem sistemu tekmovanj. 10. Poročilo volilne komisije • izidu volitev. 11. Sklepi skupščine. Glede na nepravilnosti na zad- Slovan • B : Ljubljana, igr. Slovana, ob 9. Papirničar : Jadran, igr. Papir-ničarja, ob 10J5. Papirničar - B : Ljubljana - B, igr. Vevče, ob 9.30. _ Svoboda : Krim. igr. Svobode. 15. organizacijo utrdimo ter ji damo njTlkupščini!"opVzrrj7mo“orgTm-9. 1996 ob 17. v našem družbenem življenju ti- z^cije pošljejo na skupščino Mengeš : Tabor, igr. Mengeš, ob sto vsebino, ki Jo mora imeti naš -- - - šport v socialistični družbi. Sekretariat Rokometne zveze Slovenije je skupaj z IO SZS razpravljal o trenutnem stanju v rokometni organizaciji in sprejel sklep, da se skliče izredna skupščina RZS 15. septembra 1956 s pričetkom ob 9. uri v prostorih 13.30. Domžale : Svoboda D., Žale, ob 15.30. igr. Dom- Vaška moštva: Dobrava : Vnanje gorice, igr. Dobrava, ob 10. (pionirji ob 9.) Borovnica s Log. igr. Borovnica, ob io. tovariše, ki bodo v vseh vprašanjih lahko polnomočno zastopali svojo enoto. Ker so poročila, kakor tudi pravilniki in predlog o bodočem sistemu tekmovanj še v delu, jih bomo dostavili vsem osnovnim organizacijam pravočasno v razpravo. Vse osnovne organizaelle imajo Horjul : Usnjar, igr. Horjul, ob športne zveze Slovenije v Ljub- pravico poslati na skupščino po 10. (pionirji ob 9.) Sindikalna moštva: 17. 9. 1956: Gluhi : Tela, igr. Grafičarja. ob 17. SKIP : Akademski kolegij, Igr. Ilirije, ob 17. . 2TL : Sloveni Jaš port. igr. Ljubljane, ob 17. Podzveca nogometnih sodnikov Ljubljana obveSča svoje -člane, ‘i Litija : Olimpija, Igr. Litija, ob 19. b« OBVEZEN PLENARNI SK- ljani, Likozarjeva ul. 12. DNEVNI RED: 1. Otvoritev. 3. Sprejem skupščinskega pravilnika. 3. Volitve delovnega predsedstva a) zapisnikarja, b overltelja zapisnika, c) kandidacijske komisije, d} verUlkacljaka komisij«. enega delegata, ki mora imeti poverilnico društva oz. kluba. Osnovna organizacija Je dolžna sporočiti Rokometni zvezi ime delegata najpozneje do 10. septembra t. 1. Potne stroške deler.itov kakor tudi dnevnic® bo o*a?a!s Rokometna r^eza sipimfie Za sekretarja RZ: Vlado Zori, 1. r. onivnt vesti OBVESTILO : v aw«ai s. toldamUa par • zallsa m do preklica pr*» « poved uj«jo Tat obMhl oskrbovancev v domu za du— - Sevno-defektn« otroke v | Dornavi. Istočasno sporočamo svojcem, da v do-; mu ni nobenega primera j • paralize. Uprava doma < ► 1 .....M.......... POTNIK SLOVENIJA VAS OBVEŠČA: 24. septembra 12-dnevno avtobusno potovanje po JUGOSLAVIJI (Jajce — Sarajevo — Mostar —■ Dubrovnik; — Split — Zadar — Crikvenica — Opatija), cena 9.800.— din. POSEBNO OBVESTILO V času mednarodnega jesenskega velesejma v ZAGREBU od 7. do 20. septembra prirejamo stalne enodnevne avtobusne izlete. Podjetja in organizacije! Poslužujte se naše hitre in udobne avtobusne zveze in omogočite Vašim članom, da si ogledajo LETOŠNJI JESENSKI MEDNA-. RODNI VELESEJEM V ZAGREBU. Istočasno Vas vabimo, da zahtevate v najbližji poslovalnici PUTNIK — SLOVENIJA programe naših avtobusnih izletov, ki Jih prirejamo v inozemstvo: Poleg večdnevnih avtobusnih izletov, ki jih prirejamo v septembru V MILANO, MCNCHEN, BOLZANO in PRAGO posebej; opozarjamo na PETDNEVNI - AVTOBUSNI IZLET V FRANKFURT, ki ga prirejamo v oktobru in naše stalne dvodnevne avtobusne izlete v TRST in po ROBOSKI. Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIK-SLOVENIJA. »cvetu tako se bo imenovala nova slikanica »Slovenskega poročevalca«, ki začne Izhajati že v nedeljo. Zgodbo je napisala Mimi MALENŠEK, risbe so delo Mikija MUSTRA. Doslej smo vam predstavili že dva mlada junaka. Lučko in Boberčka, danes pa si oglejte še njunega zvestega spremljevalen ŠOLSTVO Tedi je lep in pogumen eskimski pen. Mnogo bost« 8e slišali o njegovih junaštvih, seveda če boste redno prebirali in pregledovali našo novo slikanico. Zato pazite, dragi mladi bralci, da ne zamudite začetka! VPmo Zfl OBISKOVALCE ZAGREBŠKEGA VELESEJMA! ZiLitmo smo znižali cene kvalitetnim Posebna objava: PUTNIK- SL O VENI J A v Ljubljani potrebuje večje število privatnih sob od 2. do 6. okt.. 1956. Interesenti naj se zglase v poslovalnici PUTNIK-SLOVENIJA V Ljubljani, Titova 12 do 12. septembra. bolonjskim vodam zato naj nas predstavniki grosistične In maloprodajne trgovske mreže pred nakupom kozmetičnih izdelkov zanesljivo obiščejo na našem razstavnem prostoru v paviljonu RG mesto 114. KOZMETIČNI ODDELEK NARTA, tovarne kem. izdelkov ILIRIJA, Ljubljana Ob bridki Izgubi moj« »eztr«. ■vaklnje in tete ROZALIJE SLANA M iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tudi iz oddaljenih krajev, ki so jo spremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti in ji poklonili številne vence ‘ in cvetje, posebno hišni sostanovalci ter tovarišici za poslovilno besede ob odprtem grobu. 2alujoči brat Franjo Slana In sorodniki. • V Ljubljani, 2. 9. 195«. RAZPISI UMRLI DELOVNI KOLEKTIVI SGP »SLOVENIJA - CESTE« sporočajo žalostno vest, da sta se dne 4. septembra 1956 smrtno ponesrečila Sporočamo žalostno vest, da naa Je nepričakovano, za vedno zapustila naša ljuba Jena, mama, stara mama AVGUSTA HUMAR Na zadnji- poti Jo bomo premili v petek 7. t. m. ob 15. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: mo# Franc, hčerka Anica por. Pelcar, zet Stefan, vnuka: Štefko in Silva ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Solkan, Šempas, S. 9. 1958. MIRKO KLANJŠČEK RAZPIS Dermatovenerološka klinika 'v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta: 1. administratorke a srednjo strokovno izobrazbo, perfektna strojepiska, po možnosti s prakso; 2. medicinske sestre za voditeljico oddelka; 3. 2 otroških negovalk; 4. 3 bolničark. Nastop službe takoj ali pa po dogovoru. Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku. Reflektantke naj se javijo pri predstojništvu Dermatološke klinike v Ljubljani. R MTON ŠTABUC Dobra delavca in zvesta tovariša bomo ohranili v lepem spominu! Sporočamo žalostno vest. da Je umrl po dolgi bolezni JAKOB BOKAVSEK Pogreb bo danes ob 16. uri. Žalujoča sinova Slavko in Robert z družinama. Novo mesto, Ljubljana. GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA Sobota, 3. septembra ob 20: Cankar: Hlapci. Izven in za podeželje. Sreda, 12. sept., ob 20: Axelrod: Sedem let skomin. Abonma A. Predsezona 1956-57 V soboto, 8. septembra, bodo Kot otvoritvena predstava predsezone 1958-57 uprizorjeni Cankarjevi »Hlapci« izven abonmaja. — To bo prva predstava »Hlapcev« po povratku s svetovnega gledališkega festivala v Parizu. Zasedba bo ista kot v Parizu, -scena je prenovljena. — Posebej opozarjamo, da bo pri tej predstavi v prodaji manjše število izvodov reprezentativnega Dariškega gledališkega lista. ' Prodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v Operi. V sredo, ‘ 12, septembra bo premiera obnovljene Axelrodove komedije »Sedem let skomin« za abonente reda A. Stane Sever je toliko okreval, da lahko zopet igra vlogo Richarda. V predsezoni bo komedija odigrana za lanske abonente. Pri abonmajskih predstavah »Sedem let skomin« v predsezoni veljajo lanske abonentske vstopnice. • Direkcija Drame razpisuje mesto rekviziterja. Plača po Pravilniku o plačah delavcev SNG v Ljubljani. Ponudbe vsak dan v 'tajništvu Drame. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 8. sept. ob 20: Svarkin: Tuje dete. Izven. Otvoritev predsezone. Nedelja, 9. sept. ob 20: Svarkin: . Tuje dete. Izven. . MESTNO LUTKOVNO .GLEDALIŠČE ročne lutke Uprava Mestnega lutkovnega gledališča, vabi na avdicijo tovariše, ki s d1 se že ukvarjali a ročnimi lutkami (predvidena nastavitev 2 stalnih igralcev v gledališču ročnik lutlc). Prijave sprejema do 12. sept. vsak dan od .10, do 12. uprava MLG, Ljubljana. Resljeva c. 28. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE razpisuje abonma za sezono 155S-5T V novi sezoni bodo rednim obiskovalcem na razpolago naslednji redni abonmaji za 12 premier: torek č 6 t r t 6 k sobota «- po glqboko znižanih cenah nedelja •- popoldanski premierski in srednješolski. Vpisovanje za stare abonente od 10. do vključno 13. septembra, za nove pa od H. do 17. septembra 1956 od 9. do 11. in od 16. do 18. ure pri dnevni blagajni na Slan-drovem trgu. — Stari abonenti lahko tudi pismeno rezervirajo svoje sedeže in jih dvignejo v dopoldanskih urah. Abonenti imajo -10% popust od osnovne cene. Abonma je plačljiv Dotrpela je naša ljuba hčerka, sestra, svakinja in Sindikalna podružnica Splošno gradbenega podjetja »Slovenija ceste« — Centralni obrati Ljubljana javlja žalostno vest. da nas je nenadoma zapustil naš zvesti in dolgoletni član in to-variš MARKO KLANJŠČEK šofer Zvestega jn nepozabnega tovariša bomo spremil; v njegov prerani grob dne, 7. septembra t. 1. ob IS. url iz hiše žalosti na pokopališče v Cepovanu. Ljubljana, S. IX. 1956. MABUA OBLAK roj. BRADAČ iz Fodhoste pri Dolenjskih Toplicah Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 8. sepA 1986 dopoldne v Podhosti. Žalujoči: mama Jožefa; bratje: Jože, Ivan, Avgust, France, ing. Viktor in Alojz z družinami in ostalo sorodstvo. Podhosta, Ljubljana, Beograd. RAUI0 TRGOVSKO UVOZNO !N PODJETJE LJUBLJANA, Prešernovo 40 telefon 51-238 In 31-250 obvešča vse Interesente, da sklepa pogodbe za nakup kamionov In avtobusov Vse Informacije na gornjem naslovu. Ir. m -1 J SL8VMB MROemn ? *. f r s «tr. / suram ,xl ML-Ml! elcTlMUh« **Z* -SL V/3HT ~2r 3k iahovika^ouhpmda Jugoslavija že v finalu V IV. Icolu tekmovanja v polfinalnimi skupinah šahovske olim-pia.de v Moskvi so favoriti vnovič- potrdili svojo premoč. Jugoslavija Je imela za nasprotnika Mongolijo, ki jo je odpravila s 4:0. Ostali rezultati druge skupine; Izrael—Nizozemska 2:2, Avstrija — Danska 2:2. Francija — Škotska 3:1. Prekinjeni dvoboji Iz prejšnjih kol: Nizozemska — Mongolija 33, Francija—Danska 2:2, jzrael—Avstrija 3:1, Ju go« la- Filipini—Iran 2:1 a), CSR—Or«ja vila—Avstrija 3.5:05; prva skupi- * 3n. Prekinjene partije: Vzh. na SZ—Poljska 4:0, Sv^kT- {Nerev«ja^-Iran 2.5tl.S. Madiarska Bolgarija 1.5:2.5, Posarje— Švica .—Kolumbija 2:2. 1 : 3. Portoriko — NorveSka 2:2 , v kolu je Jugoslavija lgra- tretja skupina: Argentina—Irska Ja> . l2raejom. Dvoboj se je kon- 4:0, Anglija- Cile 25.15, Island— iarj,?.5:1.5 za Jug. Ostali rezultati Zah. Nemčija 2:2, Indija — Luksemburg 3.5:0.5. V prekinjenih partijah je Islamd premagal Irsko 4:0. Argentina pa Indijo 4:0, četrta skupina: Kolumbija—Belgija 2:2, Romunija—Madžarska 15:2.5. SVETOVNO PRVENSTVO V ODBOJKI Dragi poraz naših Pariz, 8. sept. V D. kolu svetovnega prvenstva v odbojki se le Jugoslavija pomerila z Bolgarijo ki je bila boljši nasprotnik m je po hudi borbi premagala Aaše igralce 3:2. V zanimivi tek- PLAVALNE TEKME V POMURJU Ob Muri pri Brodu v Krogu je bilo preteklo nedeljo nenavadno živahno. Sončno vreme je privabilo dosti kopalcev jz obeh bre-gov rex.g. Iti so prišli tja zato, da bi videli svoje fante, kako hitro majo plavati. Najboljši so dobili lepa darila. Po plavalnih disciplinah je bilo še tekmovanje s kajaki. Gledalci so bili navdušeni ln želijo, da bi videli še več takih prireditev. KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU Konji ljutomerske Ijasaške reje mo se letos udeležili dirk v raznih krajih Slovenije in tudi Hrvatske ter želi prav dobre uspehe. V nedeljo, 9. t. m. bodo ti konji pokazali uspehe celoletna vzgoje, »kr bi m treninga na zaključnih letošnjih dirkah v Ljutomeru. 16. seotembra bo nekaj ljutomerikih koni dirkalo v Ljubljani 23. t. m. pa v Zagrebu • Košarka v Maribo-ru. V prvenstveni tekmi LRS je Branik premagal Rudarja (moški) 98:33 (38:8), ženske Maribora pa Rudarja 55:23 (23:6). Na mednarodnem atletskem mitingu v Malmoju je angleški atlet Pine zboljšal svetovni rekord na 3000 m s časom 7:52.8. Boljši čas od dosedanjega rekorda je dosegel Madžar Roszatvollgvi. .ki Je bil drugi s časom 7:53.8, tretji Je bil Iharos. čerti pa Tabori. mi Je CSR odpravila Romunijo, čeprav je slednja vodila že z 2:0. V preostalih srečanjih tega kola Je SZ premagala ZDA 3:0. Madžarska Francijo 3:2, Pbljsika pa Kitajsko 3:0. Tudi v m. kolu Je Jugoslavija doživela hud poraz, in sicer v dvoboju z ZDA, ki so zmagale 3:0 (15:8, 15:12, 15:12). Ostali rezultati: SZ—Madžarska 3:0, CSR — Kitajska 3:0. Francij a—Poljska 0:3. drug«- Skupine: Danska—Mongolija 4:0 iTizozemsika — Franclja 3:1, £kotsl:a — Avstrija 0:4. Jugo-slavij a vodi s 17 točkami pred Nizozemsko 14. Izraelom 13 itd.; prva skupina: Norveška — SZ 0 :i4, Bolgarija — Portoriko 3.5:0j poljska—Posarje 4:0, Švica — ŠvedRka 2 : 2. Vodi SZ s 18 pred Rtolgarijo 13 (3) itd.; tretija slaUpma; Zah. Nemčija — Argentina 1:2 (1), Irska — Indija 0.5:3.5, Cf^2—Island 2:1 (1), Finska —Anglija) ; 0.5:3.5. Vodi Argentina s 14.5 preši Islendom 14 (2) itd.; četrta skhipina: Belgija—Romunija 15:25. \7zh. Nemčija—CSR 2:2, Iran — Kolumbija 1-5:2.S. Grčija — Filipini a.l (l). Vodi CSR s 13 točkami pred Vzh. Nemčijo 11 itd. V V. kolu' »o si favoriti pravzaprav že prVborlll vstop v finale. kamor pojde tudi Jugoslavija. »MISS NEBA« V LJUBLJANI Za »mis sinjih višav« so na zadnjem svetovnem prvenstvu jadralnih letal v Saint Jeanu proglasili naše kovinsko jadralno letalo »Meteor«, ocenjeno ko* najlepše in na j elegantne)še med vse. mi na prvenstvu. Zato smo na zahtevo Italijanov poslali to letalo tudi .na zadnje VI. tradicionalno razstavo motornih in Jadralnih letal na otoku Lido v-Benetkah. Razen. Jugoslavije so Sodelovali še Američani z letali »peiper« in »Bonamca«, Švicarji »o pokazali svojo »Česnu«, CSR »Aero 45«, Švedi »Safir«, Italijani pa lahko motorno letalo »Meteor«« ln dvosedežno jadralno letalo »Kengu- r°*Va« Jadralni pilot Saradič Je napravil s »Meteorjem« ve« drznih akrobacij in nazadnje ■ 15« m vi-Stne iz šolskega kroga prlstalpred tribuno. Občinstvo Je bilo navdušeno. Letalski strokovnjaki ln inženirji so se zelo zanimali za konstrukcijo letala. Lahko rečemo, da je »Meteor« predvsem v zraku naravnost zasenčil ostala motorna ln jadralna letala, k čemur je mnogo (pripomogel tudi I”IOtToamVbo>ljSe jadralno letalo svetovnega prvenstva pa bo Jutri popoldne nastopilo tudi na Tolikem letalskem mitingu v Ljubljani. CONSKI L IG AS I SO NA VRSTI Odred doma, Ljubljana v Zagrebu Splošnemu nogometnemu diren-če; a se ’ bodo v nedeljo pridružili že "conski ligaši. med katerimi sta tokrat le dva slovenska zastopnika — Odred in Ljubljana. Kako se Jima bo godilo v novi sezoni. je težko reči. pa čeprav sta moštvi v rokah dobrih trenerjev ln da bosta imela tokrat, po računih na papirju, lažjo nalogo kakor lani. Ta dva kluba sta bila v pretekli sezoni v družbi še dveh iz Slovenije, zdaj pa si bosta morala sama utirati pot na- fivto-raolo dirke na Dolenjskem Avto-moto društvo v Šentvidu pri Stični se že nekaj časa zelo lepo uveljavlja na Dolenjskem, zlasti pri vzgoji mladih šoferjev. Društvo šteje 120 aktivnih članov iz bližnje m daljne okolice, med katerimi so predvsem kmečki fantje, ki se uposabljajo za traktoriste in vozače ostalih motornih vozil. Preteklo nedeljo pa Je društvo priredilo velike avto-moto dirke, prve v tem delu Dolenjske. Nastopali so motociklisti vseh kategorij. kakor tudi avtomobilisti, in sicer 27 po številu, med katerimi so bili razen domačinov, ki so se prav dobro izkazali, še dirkači štirih dragih avto-moto družin. Tekmovalna proga je bila dolga 1.900 m, povprečna histrost pa je bila eca 90 km na uro. Najlepše uspehe so dosegli Čuden (Puch-Tomos) s časom 1:16. Ažman (Puch-Tomos, iz Ljubljane) 1:20 ter Bivič (Puch-Tomos) 1:22. Med domačin- pa so bili najboljši Martinčič (Radohova vas), Zupančič (Šentvid) ter Hribar (Gaber). Med avtomob:listi je zmagal Štritof iz Ivančne Gorice. A. E. ... IN V LOČAH V Ločah so bile v nedeljo tudi motorne dirke, in sicer na 700 m dolgi progi, ki so jo morali tekmovalci prevoziti od 5 do 12-krat. Najboljši motoristi in avtomobilisti so bili tile: Arih (Loče), Pav_ lič (Mrb), Tlaker (Mrb). TrupkoZ Vič (Celje). Horvat (Mrb), Smeh (Šmarje). Organizacija je bila v rokah AMD Loče. prej . . . Kakšne so bile njune priprave v teh poletnih mesecih, bomo vsaj približno zvedeli že v nedeljo, ko bo start vseh desetih članov. . \ . Enastorica. ljubljanskega Odre_ da sprejema v goste novega člana lige Turbino iz Karlovca, Ljubljana pa se bo v Zagrebu pomerila z domačim Grafičarjem. ki si- je prav tako šele letos priboril vstop v to družbo. Glede na to, da imajo Siškarji jn Bežigrajčani že bogate izkušnje v takih tekmovanjih, je naša napoved za nedeljo 1, ozir. 2. toda pikrcglo usnje pa ima večkrat tudi svojo pot. .. Ostale tekme I. kola: Rijeka—Trešnjevka, Split—Tekstil ac (Var.). Šibenik—Jadran ter Metalac—Uljanik. SMUČARSKI SKOKI V LJUBLJANI SZS priredi v nedeljo 9. t. m. s pričetkom ob 10. enodnevni trening za smučarje — skakalce na letni skakalnici S. K. Enotnosti, v bivšem kopališču na Ljubljanici. SZS je povabila na ta zanimivi trening, ki ga bosta vodila trenerja Fribošek. in Zalokar, naše najboljše skakalce, trening pa bo dovoljen tudi ostalim skakalcem, ki jih bodo poslali klubi in društva na svoje stroške. Na veliko mednarodno etapno kolesarsko dirko po Poljski je odpotovalo tudi jugoslovansko moštvo štirih dirkačev, med njimi tudi Ljubljančana Vinko Perne ter Janez Rožnik. Dirka bo devet dni. Kegljaški klub »Elektro« v Šempetru v Sav injski dolini bo priredil v dneh od 9. do 15 t. m. pester spored športnih tekmovanj sindikalnih aktivov v kegljanju, namiznem tenisu, odbojki’, balinanju in nogometu. Po dosedanjih prijavah bodo v vseh disciplinah nastopili člani 27 sindikalnih aktivov iz Šempetra tec Savinjske doline in Celja. Za zaključek, v soboto 15. t. m. pa se bodo v vseh teh panogah, razen vJ nogometu pomerili, še član; klubov elektrogospodarskih podjetij Slovenije. Na tel zaključni prireditvi bo sodelovalo 8 športnih klubov »Elektro«. KONFERENCA ZA NOVI VOZNI RED Konference za novi železniški vozni red, ki bo uveljavljen junija 1957, bodo v naslednjih mestih: Dne 12. septembra 1956 ob 9.30 v Novem mestu v «ln-dikalni dvorani, Kolodvorska 10 Dne 13. septembra 1956 ob 8. url v Celju, Titov trg 5 (tajništvo postaje). Dne 14. septembra 1956 ob 8. uri v šolski sobi postaje Maribor. 2. Dne 19. septembra 1956 ob 8. uri v šolski sobi postaje Fula. Dne 20. septembra 1956 ob 9. uri v šolski sobi postaje Nova Gorica. Dne 21. septembra 1956 ob 9. uri v Ljubljani v sindikalni dvorani 2TP, Kolodvorska 39-1. Prosimo ljudske odbore, sindikate, podjetja, ustanove in šole, ki so zainteresirani na voznem redu, da predložijo morebitne spremembe obstoječega voznega reda in da se udeležijo konference po svojih predstavnikih. Posebej naprošamo predstavnike koristnikov proge Ljubljana—Metlika, da se udeležijo brezpogojno konference v Novem mestu. Predloge lahko pošljete tudi pismeno do 10. septembra 1956 na 2elezniško transportno podjetje, vozni red, Ljubljana, Kolodvorska 39. Na kasneje »prispele predloge, se ne bomo mogli ozirati, ker s« že izdelani vozni red ne more menjati. ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi mučni bolezni v starosti 75 let preminil naš ljubi mož, oče, brat, tast in stric ALOJZU MORE sodavičar in posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v soboto,; 8. septembra 1956, ob 16. uri iz hiše žalosti, Prešernov trg 4, na novomeško pokopališče. 2alujoči: žena Rezka; sinovi: Slavko, Ivan in Branko ter ostalo sorodstvo. Novo mesto, 6. septembra 1956. POZIVAM OSEBO, ki je 4. IX. vzela pozabljeno listnico pri urarju Otmarju Lečnliku, Stari trg' 14, z dokumenti, da vrne vsaj dokumente na naslov, ki je na dokumentih Mladost spet ? Ljubljani Jutri ln v nedeljo se bo zavrtelo KUL kolo v zvezni košar. kanU ligi. Moštvo Ljubljane potuje v Beograd (Hodnički), 01ym-pla pa se bo pomerila % kandidatom za izpad iz lige Mladostjo iz Zagreba. Tekma se začne Ob 20 na igrišču pod Cekinovlm gradom s predtekmami ob 17. NOVO KEGLJIŠČE NA BLEDU ; Večletnim željam blejskih kegljačev bo jutri ugodeno. Odprla se bodo vrata novozgrajenega modernega 3-steznega kegljišča. To je na Gorenjskem prvi večji In naj lepši kegljaški objekt. Zgrajen ie bil v rekordnem Času in s sredstv; članov tega marljivega kolektiva. Vsak član je dal klubu posojilo Pa> 5000 din. Lep primer, k) b; lahko služil tudi za zgled ostalim klubom. Slovesna otvoritev bo jutri popoldne. Kegljaški klub Bled bo skupno s Kegljaško podzvezo Gorenjske priredil jutrj kegljaška tekmovanja v vseh disciplinah. Nastopih bodo mladinci, člani, starejši člani, žene ln Invalidske ekipe v glavnem iz vseh klubov Gorenjske. Kot gostje bodo sodelovali tudi kegljači KK Ilirije iz Ljubljane. Veselju blejskih^ kegljačev se s čestitkami pridružujejo tudi ostal* slovenski kegljači ter Jim žele mnogo uspeha pn njihovem nadaljnjem delu. POTREBUJEMO večje število nekvalificiranih delavcev. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku in delovnem učinku. Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje-Ljubljana Smartinska c. 23 Eksploatacija livarskega peska ln laporja, ST0BE e proda naslednje osnovno sredstvo: 5-T0NSK0 PRIKOLICO z vsemi priključki, primemo za predelavo v sedlasti Vlačilec ali v normalno prikolico. Opremljena je a 4 garniturami gum, 9.00 X 20. Prikolica z gumami v dobrem stanju. Cena 350.000 din. Prikolica je interesentom na vpogled v garaži v Teharjih, vsak dan od 6. do 14. ure. .....................................Mtt»»1 ELEKTR0K0VINA MARIBOR Jugoslavija proizvaja: za potrebe industrije In obrti, ladjedelništva, hidroelektrarn, kaloričnih central in elektrifikacije mest in vasi. Razne svetilke za fluorescenčne in navadne žarnice, eno in tro-fazne asinhrone elektromotorje zaprte izvedbe do 1,5 kW, elektromotorje za industrijske Šivalne stroje, vodne in oljne črpalke, spojni material za proste vode in razdelilne postaje. ObiSčite nas na JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU, kjer razstavljamo v paviljonu VI novega sejmišča, na desni strani Save, razstavni prostor št. 334 Upravni odbor, sindikalna podružnica in delovni kolektiv „Hidromontažea Maribor sporočajo žalostno vest, da je tragično preminul njihov član, tovariš JOŽE VOLAVŠEK el e ktro-moj s ter Pokojnega tovariša bomo ohranili v naj lepšem spominu Upravni odbor, sindikalna podružnica in deiovni kolektiv »Hidromontaže« Maribor N. OPAClC R. PETKOVIČ Angleži? Zakaj bi Angleži iimeli interes, da zapusti Dunaj? Natančnejše, zakaj bi Angleži sporočali agentu gestapa, da so zvedeli za njegov prihod na Dunaj in tako izgubili idealno priložnost, da ga ubijajo in če že ne drugega, da ga vsaj temeljito kompromitirajo. Ali je po sredi kakšna njihova past, ker so prepričani, da Dunaja ne bo zapustil? Tri sto različnih možnosti... in strah pred spoznanjem da motrijo njega, da ga zasledujejo, da ga držijo v šahu ljudje, o katerih ni vedel ničesar! Odšel je k portirju in vprašal, če ga je danes kdo iskal. — Ne, gospod, nihče ni vprašal za vas. — Gospa Sterle, ki je bila tudi prisotna, je potrdila portirjeve besede in vprašala: — Ali bi vas moral kdo obiskati? — Pravzaprav ne. V sobi sem našel pismo nekega prijatelja. Ležalo je pod vrati, pa me zanima, če ga je prinesel sam, ali pa ga je poslal po nekom drugem. Ali mi lahko poveste, kdo vse je danes prišel v penzion? — To je lahko ugotoviti. Pri nas ni velikega prometa. Povejte gospodu, kdo je bil danes pri nas! — Jaz sem prevzel službo ob dveh in do sedaj ni prišel v hotel nihče razen stalnih gostov. Lahko pokličete še Martina, ki je delal dopoldne. Gospa Sterle je spoštovala gospoda iz sobe številka 12 in zato je sama odhitela po Martina. Bil je kot po navadi v kuhinji, kjer je delal družbo debeli kuharici Elzi, s katero se je zaročil pred sedmimi leti Ko je prišel, je povedal isto, kar je Boris že vedel: — Od šestih zjutraj do dveh popoldne ni prišel v hotel nihče razen stalnih gostov. Goapa Sterle je vzkliknila: »Kdo je potem prinesel pismo? Zares čudno!« — Zares čudno, so potrdili portirji. Zares čudno, je premišljeval Boris medtem ko se je povzpel v sobo. Ponovno je čital pismo v modri kuverti, ki ga je vznemirilo in mu .kvarilo njegove načrte. Kdo ga je neki prinesel? Ce niso vmešani v to akcijo portirji in gospa Sterle! Morda nekdo od gostov? Odločil se je oditi še enkrat k portirju in zahtevati seznam stanovalcev. Toda portirju bo njegova zahteva vsekakor sumljiva. Najboljše je, da pokliče gospo Sterle. Zazvonil je sobarici. Lastnica je prišla hitro, prepričana, da želi gospod pritožiti se zaradi postrežbe. Presenečena je bila, ko je slišala, da zanima gospoda Smimova samo to, kdo stanuje v hotelu. Skrbelo jo je, da je pgrožen dober glas njenega penziona, da so morda gospoda Smimova opozorili, zakaj ni izbral boljšega hotela in boljše družbe in da je sedaj želel preveriti ali je to točno ali ne. Njegov prijeten glas -ji je laskal in hitro je odgovorila, da pozna zelo dobro Svoje goste in da ne rabi nikakega seznama. — Najstarejši gost je gospod Benedikt Erhardt. Gotovo ste ga videli, ima bele lase kot Sveti Jožef in nihče ne bi rekel, da še ni dopolnil šestdeset let. Veste, nekoč je bil svetnik v ministrstvu za pravosodje. Visoka osebnost, okrog katere so se mnogi vrteli! Toda sedaj, penzija ni velika, a polovico daje na odplačilo dolgov, katere mu je v krojaških salonih in modnih galanterijah zapustila pokojna žena. Hvala bogu, najemnino plačuje redno. — Da, to mi je dobro znano. Hotel je, da gospa Sterle pusti pri miru starega Erhardta, y katerega je najmanje sumil, — Gospa Hela Johanson je vdova po nekem danskem trgovcu, ki je napravil samomor pred dvajsetimi leti. In to, zamislite, zaradi rieke Madžarke, ciganke, ki je pela v nekem orkestru na periferiji. Takšni so moški! Oprostite, ne vsi, ampak večina. Tudi ona ni zlato. Obnaša se kot da je njen mož padel v bitki pri Waterlou. Stara baba! Tudi Hela Johanson ni bila sumljiva. — Poleg vaše sobe stanuje Franc Wodak, odvraten tip, ki je zmeraj pijan in ki stalno vlači s seboj dekline, čeprav sem ga že stokrat opozorila naj ne kompromitira penziona. Toda kaj hočete, v redu plačuje najemnino in ne morem ga kar tako vreči na ulico. Sam sveti bog ne ve od česa živi! Govorijo, da ima bogatega brata, ki ga vzdržuje in ki je srečen, da je daleč proč- od njega. Mogoče Franc Wodak? Včasih ga je srečal na stopnicah, ali pa pred sobo, in ni mu bil simpatičen. Naštela je še nekoliko ljudi, ki so imeli sobe na njegovem hodniku. — Boris Pisarev, iz sobe številka 3, je živčni bolnik in vsaka stvar mu je napoti. Če se mu portir ne pokloni po predpisih in če zapazi nesnago od muh na svetilki, že pobesnL Gotovo ste ga že slišali, riče kot bik. Tudi on plačuje najemnino v redu. Včasih celo za dva ali tri meseca v naprej. Ta podrobnost je še bolj vzbudila Borisovo sumnjo. Mora zvedeti, kdo je ta Boris Pisarev. Morda ga Tiščenko pozna? Gospa Sterle je še dolgo opisovala stanovalce svojega penziona. Ko je odšla, je Boris napisal v beležnico dva imena: Franc Wodaik in Boris Pisarev. Mogoče je nekdo od njih prinesel tajinstveno pismo. Odločil se je ostati v penzionu in motriti sumljiva sostanovalce.