f.tarina plačana. Štev. 19. Posamezna Stav. Din 1*-% y Ltubljani, v ^etek dlne 9. maja 1924. Leto VII. Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15--^ celoletno Din 30*—. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Teleton 72 Ssliaja vsak petek. Naprednjakž, ali ste pripravljeni za občinske volitve? Občinske volitve so skoro v večini sloven- j skih občin pred durmi. Preglejte volilne imenike! Sestavljajte kandidatne liste tre/nih in pre-j udarnih naprednih mož! Pazite, da ne zamudite roka za vlaganje j reklamacij in kandidatnih listi Citajte uradne oglase! V vsaki dvomljivi zadevi se obračajte za pojasnilo na tajništvo JDS r Ljubljani (Narodni dom) in tajništvo JDS t Mariboru (Cankarjeva ulica 1). Naprednjaki na deželi! Složno se pri občinskih volitvah preizkusite v prvem odločilnem boju in pometite s klerikalno tigrovsko nesposobnostjo! Napredne sile se združujejo Slovenija nesi že več desetletij na sebi moro, ki jo tišči v tla in sesa, da zaslepljeno ljudstvo ne more priti do sape. Klerikalna mora, ki jo hranijo in gojijo farovži z zločinsko in bogokletno zlorabo vere in s podžiga-njem najnižjih nagonov, je največja slovenska nesreča. Velik del našega preprostega ljudstva, ki ne zna misliti s svojo glavo, je žrtev te lopovske verske zlorabe in zločinskega hujskanja proti vsemu, kar brezpogojno ne kloni tilnika pred jezuitskim strahovanjem. Po vojni je že izgledalo, da je narod prepoznal svoje zapeljivce, ki so ga med vojno tirali v krvav boj in prosili po cerkvah za zmago orožja naših zatiralcev. Zadnje volitve pa so iznova pokazale, da je strup klerika-lizma globlje otroval slovensko ljudstvo. Mnogo je takrat do klerikalne zmage pripomogla tudi razcepljenost naprednjakov. Danes pa, hvala Bogu, možje na deželi že polagoma uvidevajo, da .je v boju proti klerikalnim političnim pustolovcem in sleparjem nujno potrebna napredna sloga. Pametni naprednjaki se zavedajo, da se mora napraviti obračun z rovarji in hujskači, da ne pridemo Slovenci ob zadnji kredit in da nas ne bodo žigosali za še bolj zabite, kakor so Tirolci in Gornještajerci. Za zgled, kako moramo postopati r.apred-njaki po vsej Sloveniji, naj nam bodo Med- vode, kjer so za nastop pri občinskih volitvah sklenili tamošnji pristaši JDS in SKS volilni sporazum. Zadevnega sestanka, ki se je vršil v nedeljo pod predsedstvom uglednega domačina g. šušteršiča iz Seničice, sta se udeležila tudi zastopnika obeh vodstev JDS in SKS gg. ravnatelj Jug in dr. Marušič, ki sta oba i odobravala odločitev medvodskih naprednjakov ter pozivala naprednjake drugih slo-i venskih občin, da slede Medvodčanom. Možati nastop medvodskih naprednjakov i bo gotovo odločilno vplival v mnogih slovenskih občinah, kjer v veliko škodo napredne stvari pristaši naprednih struj še neodločno cincajo, žal marsikje zaradi zlohotnega vplivanja nekaterih ljubljanski gospodov SKS, ki jim slepota ne da izpregledati potrebe skupne napredne fronte. V skupni fronti bi mnogo laže podirali že precej trhlo klerikalno silo. Laže nam bo to tudi, ker danes že najvnetejši kimavci SLS priznavajo popoln polom politike 21 tigrov, a se iz strahu pred bešnečo duhovščino in stare navade ne upajo upreti farovški komandi in se izmazati iž lastne nesreče. Če bomo naprednjaki šli povsod skupaj, bomo dali korajžo mnogim doslej klerikalnim pristašem, da bodo vrgli raz sebe morečo moro in stopili v naše vrste ter se z nami borili za poštenost in pro-sveto slovenskega ljudstva. Politično čaragarstvo Jovo Caruga je bil velik slavonski hajduk in tolovaj, politični Čaruga na Slovenskem pa je klerikalni cDoinoljub». Ne rabimo radi ostrili besed, toda pisanje klerikalnega časopisja nas ne more pustiti mirne. Ta umazana klerikalna cunja zmerja v vsaki številki doktorja Žerjava za «Judeža Iškarijota*, slovenske demokrate za «odpaauike» in «Velesrbe>, vmes pa laže in zavija, kakor se to na Slovenskem še ni dogajalo. P.avuo taka časnikarska tolovaja sta na Štajerskem «Slovenski Gospodar* in «Straža>. Vsi imajo za odgovorne urednike klerikalne poslance in pod njihovo imuniteto seveda lahko počenjajo, kar hočejo. Toda kaj prav za prav hočejo te cunje doseči s svojim pso-vanjem? V očeh poštenih ljudi poštenjaku dr. Žerjavu ne morejo ukrasti časti, pa naj rohnijo kakor stekli psi; pred razsodnimi volilci s samim zmerjanjem demokratov ne morejo prikriti popolne nesposobnosti klerikalnih tigrov, ko že vendar vsak otrok v6, da so tigri pripravili kuluk, samostojni demokrati pa so ga odpravili. In končno, ali mislijo klerikalni listi, da z nekrščauskimi psovkami kaj pomagajo kato- liški veri, ko so tako v strahu zanjo in pravijo, da je «DomOvina> brezverska? Pa naj «Domoljub» dokaže, če ima «Domovina» kdaj kakšno tako nekatoliško svinjarijo, kakor je klerikalno zmerjanje z «iškarijotstvom» in codpadništvom*. Kristus je rekel: Ljubite se med seboj. Klerikalni listi pa samo psujejo kakor žganjarji in vzgajajo svoje telebane v. divjaštvu. Ljubljanski in mariborski škol čitata vse take nesramnosti, čitajo jih tudi vsi kanoniki, župniki in kaplani, toda noben niti z mezincem ne migne. Ali ni potem čuda, da nar predni možje pričenjajo izgubljati vsako za-upanje v slovensko duhovsko gosposko, ki ne pozna nobene mere v sovraštvu in ki za svojo politično zagrizenost zlorablja prižnico in spo-vednico ter sama piše take v nebo vpijoče nesramnosti kakor jih prinašajo «Domoljub», «Straža> in cSlovenski Gospodar>?! Napredni možje! Z gnusom preidite preko klerikalnih tolovajstev, dan računa in sodbe je pred vrati! Politični pregled Kralj je poveril Pašiča, da sestavi po< slovno vlado, Pašič pa take vlade pri sedanjih razmerah v narodni skupščini ni mogel sestaviti, na kar je kralj poklicali v avdijenco predsednika narodne skupi1 ščine Ljubo Jovanoviča, ki je kralju sve-^ toval, da se razpusti skupščina, ki ne more delati, in da se poveri Pašič z volilno vla« do. To se sicer še ni zgodilo, ali gotovo je< da bodo kmalu nove volitve, ki jih bo vodila vlada, sestavljena iz radi-kalcev in samostojnih demokratov. Tako bodo splavale vse nade naših klerikalcev, po vodi. Klerikalci so šli v opozicijski blok, ker so upali, da pridejo na ta način v vlado. Ubogi blok se je pa izkazal popolnoma' nesposobnega za vlado, ker je sestavljen' iz strank, ki ne dajo jamstva, da bi od njih, sestavljena vlada mogla uspešno voditi državne posle. Tako so klerikalci zopet, tepeni, tako so zopet dobili tako nezaup-* nico, kakor jih je malo kdaj dobila kaka stranka. Pričakovati je, da se bo tudi Ijudn stvo zavedalo pri volitvah, da nima nI« kakih koristi od stranke, ki ne pride v beograjski skupščini do veljave. Nove1 volitve bodo ostra obsodba klerikalnih tigrov, ki so mislili, da je slovensko ljudstvo samo zato na svetu, da ga oni varajo in z obljubami pridobivajo za sebe, potem pa na vse obljube lepo pozabijo in namesto da bi v narodni skupščini zastopali koristi svojih volilcev, vodijo boj proti naši mlasU državi, ki je dosti »nočna, da se tega boja ae boji. Ttidi radicevcl so dobili po prstih. Prišli so v Beograd v narodno skupščino samo zato, da rušijo, a so jim bile odstri-žene peruti. Upati je, da bo sedaj tudi hrvatsko ljudstvo izprevidelo, da z Radičcm ne pride daleč. Kakšno korist pa ima ljudstvo od Ra-diča, ki živi v inozemstvu in se boji priti domov, dobro vedoč, da bi šel takoj v zapor, kamor spada, ali pa v blaznico, ker menda ni pri zdravi pameti. Žalostno je, da je šlo skoro vse hrvatsko ljudstvo za tem čudnim človekom, ki pri nobenem drugem narodu niti deset pristašev nc bi dobil! Tudi naš Korošec in drugi klerikalni poslanci bi bili povsod drugod že zdavnaj nemogoči, samo pri nas jc drlo ljudstvo v veliko svojo škodo za njimi, ki so sc postavljali za zaščitnike vere. In kdo hoče kaj veri? Kdo jemlje ljudstvu vero? Kmalu bomo imeli volitve, kakor se letos sploh po Evropi vršijo razne volitve. Imeli so volitve v Italiji, imeli jih bodo kmalu v Franciji, minulo nedeljo so bile pa volitve v Nemčiji, pri katerih so napredovale stranke, ki so neizprosne v boju proti plačevanju vojne odškodnine. Sicer večine tudi sedaj po novih volitvah te stranke ne bodo imele, ampak značilno je za razmere v Nemčiji, da je vedno več onih, ki mislijo, da sc bo dalo Nemčijo osvoboditi od plačevanja velike vojne odškodnine. Se bodo že prepričali tudi ti, da tak odpor ne prinese ni-kakih koristi. Volitvam v Nemčiji sledijo volitve v Franciji, kjer bo vlada gotovo dobila veiiko večino ravno zato, ker so na Nemškem napredovale one stranke, ki so proti plačevanju odškodnine, kar bo Francoze nagnalo v tabor Poincareja, ki je glavni predstavnik one politike, ki gre za tem, da se Nemccm nič ne odpusti. V zadnjem času sc je vsa Evropa zanimala za vprašanje Besarabije, radi katere je prišlo do resnega spora med Rusijo in Rum unijo, o čemer se pa nič več ne govorili ne piše, ker je Rumunija lepo umolrcnila, ko je izprevidela, da ne dobi zaveznikov za svoje protiruske načrte. Sama pa Rurnu-nija niti misliti nc more na to, da bi se spoprijela z Rusijo. Zelo važen dogodek v zunanji politiki je tudi predstoječi odhod našega kralja v Pariz, za katerega prihod se že delajo v Parizu velike priprave, ker vladajo med našo državo in Francijo žc dolge prav prisrčni odnošaji, ki se bodo s tem potovanjem našega kralja in kraljice samo utrdili. Dopisi JEŽICA. Navaden falot je naš Domolju-bar, saj brez sramu in vsake vesti oblaja v klerikalnem časopisju vsakogar, kdor ne mara trobiti v farovški rog. Zopet nepodpisan zliva v velikonočnem «Domoljubu> gnojnico na odbor Kmetijske podružnice. O njem trdi celo, da «ni pošten», ker ne pleše na godbo SLS. Naš zlobni mazač je gotovo na ušesih sedel, ko je g. Janko Sever vpričo profesorja g. Jarca v Marijini sobici trdil, «da mu o sedanjem odboru niso znane nobene nepoštenosti ali kake druge nekorektnosti in da je odbor pošten.» Ali niste mar pripravili nezaupnice odboru samo zato, da ga za njegovo obiino društveno delo odslovite z brco. Ali je že mogoče kdaj, ko ste klerikalci paševali v podružnici, kdo storil toliko, kakor njen sedanji tajnik? — Ali imajo gg. Sever, Bizjak in župnik Košir toliko neizplačanih zaslug na Kmetijski podružnici, da smejo iti razbijat z nalovljenimi člani strokovno delo v podružnici zato, ker je tako všeč vodstvu klerikalne stranke v Ljubljani in Gospodarski zvezi? Če ste to smeli «po ustavi'», pa Vas vprašamo, ali se, gospodje, prav nič ne ozirate na pošteno vest? Ali mislite, da je taki Vaši nezaupnici mogoče priznati resnost in da je pravilna sodba tistega sodnika, ki sodi, ne da bi pregledal dejanja? In če zapišemo, da je za to nezaupnico glasoval tudi duhovnik g. Košir, bo zopet jamral nad našo predrznostjo! Mi naprednjaki pa se iz takih dogodkov učimo, da moramo povsod nastopati složno in proti klerikalcem postaviti napredno fronto. Takoj pri teh občinskih voiitvah poskrbimo, da ne bo ne en napreden glas izgubljen. — J. K. MOTNIK. 2e dolgo ni bilo v priljubljeni •*Dcwnovini» nobenega dopisa iz Motnika, tako da gotovo mislite, g. urednik, da spimo spanje pravičnega. Toda temu ni tako, kei živahnost povzroča naš župnik g. Majdič, ki je poznan že izza svojega službovanja na Vačah. Sedaj nas je pa Bog udaril s «ta veliko» šibo, ker ga je veter zanesel med nas delat razpor in sovraštvo. Naj navedemo za danes samo par slučajev njegovega pastirovanja: Pri nas je bila navada do letos, da so postavili veliki teden v petek in soboto k božjemu grobu križ, katerega so hodili ljudje častit, a letos nam je naš dušni pastir križ odvzel in postavil na njegovo mesto mernik za pšenico, kakor da mu je več za pšenico kot za božjo čast. Pri blagosiavljanju velikonočnih jedil je zahteval od vsakega prinašalca klobaso, m ker šteje motniška fara okrog 120 družin, je to za nekaj minut *dela» res imenitna plača. Večina teh ljudi je morala to klobaso kupiti, značilno pri tem je, do so v farovžu klali pet prašičev in eno tele, česar ne zmore noben kmet pri nas. Upravičeno vzklikajo ljudje, c'a farovška malha nima dna. Naj omenimo še velikonočno procesijo: Župnik sam je odredil obhod po gornjem delu trga, a je takoj pri obhodu zapovedal vodji iti popolnoma po drugi strani, kjer ni bilo niti ene luči prižgane. Med procesijo so jih nekateri hiteli prižigati, dočim je bilo ob prvotno določeni poti vse lepo razsvetlje.10 in okrašeno. Seveda, pot je bila krajša, stopinje so drage, klobas pa nič. Pa še pravijo, da vera peša! Ni čuda, če je ljudstvo ogorčeno nad šikana-mi poedinih dičnih božjih namestnikov, ki namesto ljubezni in miru sejejo zgago in Anton Stražar: Mačeha s Kompolj skega gradu (4. nadaljevanje.) Janko je bil še mlad fant, nekaj nad dvajset let mu je bilo. Bil pa je zaljubljen v grajsko huharico Nežiko, kakor je to pač prilika in navada. Pa je bila Nežika prav fletno dekle, nekaj mlajša od njega. Tudi njej je bil znan dogodek o živem pokopu Milice. Janko je namreč svoji ljubici vse zaupal. Ko pride danes Janko z zdravili nazaj na grad, se na hodniku ravno sestane z Nežiko. «No» Janko, si prinesel zdravila za go-fpoda, > vpraša ona skrbno. «Sem, sem, Nežika, toda na tihem ti zaupam samo to-le: Naj hudič vzame obadva skupaj, Lenarda in našo gospo. Z Dihurko sta domenjena in baba mi je dala samega strupa; jaz sem ga spremenil v vodo. Več ti ne povem, le to pazi, Nežika, in zalezuj oba lopova; ako bi hotela kaj hudega storiti gospodarju, mi moraš takoj vse povedati, kar opaziš sumljivega!» Dekle mu je kajpak z veseljem bilo na uslugo in je samo tiho pritrdilo Jankovemu naročilu. Nato je odšla v kuhinjo, Janko pa se je požuril v zgornjo dvorano. • Zunaj je kraljevala tihota zimske noči. Tudi grajski ljudje so že vsi počivali, le Le-nard in Uršula sta še bedela, kakor da čuvala bolnika. Toda nocojšnjo njuno bedenje ni imelo značaja dobrodelnosti, temveč peklenskega naklepa. Lenard in Uršula sta bila kratkomalo dogovorjena, da vzameta no svojo vest novo, večjo in še črnejšo hudobijo. To podlo dejanje sta bila odločila izvršiti to noč. Morala je biti že polnoč, ko spregovori graščakinja poitiho: «Lenard, piva še enkrat, to vino da nekaj poguma; ne vem, kaj me duši v grlu in še-gače, da se mi starina tako prileže.» Lenard je tudi že bil precej omamljen od pijače, zato se je zakrohotal: «Ha — ha — ha, le pij, Uršula, jaz ga imam že dovolj pod kapo in sem pripravljen, da mi kaj imenitnega zapoveš!» Nato pravi Uršula zaupno: «Sedaj pa, Lenard, zdravila v rokeb So že tam na omari pripravljena in zmešana z medico... Nesi v sobo in jih daj Juraju. Pil bo rad, ker ga vedno žeja. No, pa mu enkrat za vselej končava žejo!.» Za vrati bolnikove sobe je stala na straži in je vse slišala kuharica Nežika. Ko so se bližali Lenardovi opletajoči se koraki, se je vsedla na bližnji stol, kakor bi dremala, pri tem pa je skozi prste opazovala Lenarda in menila v sebi: «Za enkrat te bo ukaniio, zlodjev pes. Nimaš duše! Koliko časa si užival graščakove dobrote — sedaj ga pa misliš tako lepovsko poplačati... Fej, pasja duša!» Juraj je komaj polzavestno dvignil glavo, ko mu je Lenard ponudil čašo z medico. S slastjo je izsrebal pijačo do zadnje kapljice. Nato je padel nazaj v blazine in zaspal. Brat in sestra sta hodila pogostoma gledat, kdaj se javi učinek Dihurkinih zdravil. Pa potekla je ura, druga tudi in tretja tudi — toda Juraj je mirno spal in videti je bilo, da je njegov spanec celo bolj miren, kakor prejšnje noči. Nežika in Janko sta zdaj tičala za drugimi vrati in motrila vse skozi ključavnico. Če bi vse to ogledovanje, ki sta ga Lenard in Uršula opravljala očitno vinjena, ne bilo nad vse žalostno in podlo, bi se bila oba, Janko in Nežika, glasno hihitala. Tako pa jima je od razburjenja tolklo srce... pričakovala sta, kaj se bo še zgodilo. Nekako ob četrti uri zjutraj sta zopet ob prvih vratih politična organizacija JDS, ki je na pobudo neumornega drja. Žerjava započela akcijo, da se odpišejo še neizterjani davki izza časa laške okupacije, že vplačani davki pa vpišejo v dobro. Iz Beograda se namreč poroča, da je med našo državo in Italijo v tem oziru že dosežen sporazum in se bodo odpisali vsi Se neizterjani davki izza časa okupacije. Gospodu drju. Žerjavu, J 150 ljudi t, občinskim odborom na itelu, Komisije pa ni bilo od nikoder. Pač pa se je menda nahajala v Cerknici. Ali še ne bo konca našemu nepotrebnemu trpljenju? Završite, gospodje, skrajni čas je žet Dstjte nam našo katastralno mejo* — Lep uspeh je dosegla naša krajevna prisluškovala, ko sta se Lenard in Uršula znova spravila za mizo k važnemu pogovoru : «Ti, Lenard,» pravi Uršula prva,%«s pijačo ne bo nič, Juraj se niti ne zmeni za zdravila,* «Pa res, kaj je le to, vraga? Dihurka naju je enkrat pošteno potegnila. Toda če smo že pri tem,( ti rečem, Uršula, bom jaz segel po drugem zdravilu, ki bo gotovo pomagalo.* «Mar ga hočeš kar zabosti?...* «No, ga pa ne bom, če ti ni prav! Saj lahko sama računaš, kaj pride... jaz pač računam tako, da morava midva njega uničiti, sicer bo on naju. Pa izbiraj!» Nato je nastalo vse tiho v sobani. Janko se je odplazit od vrat in smuknil naravnost pod graščakovo posteljo. Ni trajalo dolgo, in priplazil se je Lenard skozi vrata. V levi majhno svetiljko, v desni kratko bodaice, stisnjeno pod rokav. Nežika pa je skočila za omaro in pijani Lenard je ni opazil. Lenard se je za hip ozrl po dvorani in se nato ustavil ob spečem Juraju. S svetiljko mu je posvetil v obraz in ga zadnjikrat pogledal, kakor da ga je opomnila vest. Nato ie nalahno odgrnil odejo in dvignil bodaice, ki se ie ostro zasveHikalo v drobnem svitu male svetiljke. Toda v tistem hipu mu nekaj< izpodnese noge in Lenard telebne z vso težo vznak. Janko ga je pod posteljo objel okrog gležnjev in ko je Lenard kakor snop telebnil na pod, je bil tudi Janko že na planem in je za vratnemu podležu klečal na prsih. Lenard ni vedel, s kom ima opravka, kajti mala lu-čica je ob padcu tudi ugasnila. Zato pa so Lenardu šinile iskre, ko ga je Janko neusmiljeno začel biti po glavi. Tudi mu je Janko iztrgal bodaice iz rok in nato jezno izpregovoril: * «Brez vsega greha bi te sedaj lahko sunil v goltanec, toda pomni, pasja duša, jaz nočem prelivati tolovajske krvi!» — Lenard je nekaj nerazumljivega grgral. Medtem je tudi graščaka na postelji prebudil ta ropot in s slabim glasom je vprašal, kaj se godi. Kratko odgovori Janko: «Le mirno, gospod, jaz sem!» «Ej, ti si, Janko,» ga spozna graščak po glasu, «žeja me, prinesi mi kaj hladilnega!* To noč nista nič spala Janko in Nežika, bila sta vse ure na nogah. Ko je Janko podrl Lenarda in rešil graščaka, je končno ujetnika dvignil s tal in ga gnal pred grad, kjer mu je zapovedal: «Lopov, nisi vreden, da ti puščam življenje in svobodo, toda « kakor hoč£, izgubi se odtod in ne vrni se nikoli več!» Lenard se je brež besede izgubil v mrzlo zimsko jutro, Janko pa se je takoj povrnil k bolnemu gospodarju. Med tem £o sta Janko in Nežika sfregla Juraju in mu rahljala blazine, je iz gradu za Lenardom pobegnila tudi Uršula, ki je poprej opazovala z line, kako je Janko\razIjuteno nagnal Lenarda iz gradu. _ Uršula je v naglici pobrala nekaj dragocenosti in se nato previdno splazila na dvorišču skozi zadnja vrata. Tik pod gradom je še enkrat s pestjo zapretila navzgor, nato se z grozno kletvijo obrnila in pohitela za Lenardom. Razume se, da je Juraj, ki je tisto jytro znatno okreval, z vsakojakimi vprašanji silil v Janka, da mu je mladenič komaj sproti odgovarjal. Kaj začudeno je gledal Juraj, ko mu je končno Janko razodel vso obširno-zgodbo. Osobito ko mu je razložil, kaj se je zgodilo z Milico, je to tako vplivalo na graščaka, da je čutil kakor bi se mu vidno vračale posebne življenske sile v telo. Tisto jufro je graščak Juraj izVedel vse podrobno, kar mu je dotlej bilo prikrito. Težka povest ga je končno utrudila in je znova padel v globoko spanje. Proti poldnevu je začelo snežiti \ 'debelihLkostnih, Graščak Jura} F# skanje razdira temelj izobrazbe naroda ter tako jemlje ugled državnega uradništva, ki vztrajno vrši svoj posel po zakonu, pozivamo prosvetno ministrstvo, da pozove poslanca g. Sušnika, načelnika g. Kuntariča in kaplana g. Tomazina na odgovor, jih pouči, kako naj postopajo proti uradništvu, in tako omeji vsako nadaljnje ščuvanje ljudstva proti državnemu delavcu. Kmetje, delavci, obrtniki in iradniki smo se že naveličali takih poslanskih obljub, hočemo le vedeti, kaj so za nas poslanci storili in kako bodo zastopali ljudstvo v Beogradu. Ljudstvu se odpirajo dči, hoče misliti in delati trezno, samostojno ter brez političnih priganjačev in hujskačev. Svetovna vojna nam je pustila dovolj zlih posledic, zato je treba zopet misliti trezno in gospodarsko, da pomagamo brez sovraštva drug drugemu in se zedinimo k skupnemu delu. Poverili bomo tistemu svoj glas, ki bo v tem zmislu delal, nikdar pa ne onemu, ki hoče s silo stopiti na krmilo in sejati sovraštvo med narodom. Vsaka sila do vremena. Hujskačev in koristolovcev ne maramo več. ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. Da se iz naše fare tako malokdaj kaj čita v «Do-movini», je vzrok, ker smo mi strogo farovški ter nam je pod smrtnim grehom zabra-njeno, brati «Domovino». Pri nas je še mnogo takih ljudi, ki mislijo, da je samo to istina, kar so «Gsput rakl». Imamo še druge sitnosti. Imeli smo dolgo zimo in deževno, hladno pomlad, vendar se naše Marijine device lepo razcvitajo, nekatere še preveč. Pri naših vrlih Orlih se najde včasih tudi kakšen prav podjeten fantiček. Tako je pred krat-' kim nadebudni Orel, cerkveni pevec in Marijin sin izmaknil svojemu gospodarju g. Francu Florjančiču, pri katerem je stanoval, 12.000 K ter večji del tega denarja pognal v veseli družbi. To je bilo v gotovi ponočni družbi. Popivanje je bilo prav veselo, saj je vrli naš deseti bratec radodarno odpiral ukradeni mošnjiček. Sreča pa mu ni bila mila. Na cvetno nedeljo so prišli orožniki,, zvezali mu peroti, akoravno je bil že precej oskuben, in šli smo v novomeške ječe. Pri njem so našli samo še 3000 K, vse drugo je šlo rakom žvižgat. Tako je usojeno desetemu bratu, da mora zapustiti svoje bratce ter iti na vandranje. Kdaj se zopet vidimo? — Bog živi! DRAGATUŠ. Naša šola je nabrala letos za neodrešeno deco 324 K v obliki pi-ruhov. Zahvaliti se je tem potom mladini in posebno tudi staršem, ki uvidevajo, da se na naše brate trpine ne sme pozabiti. — 30. aprila se je pri nas vreme zelo kruto poigralo. Padala je takšna toča, kakršne niti starejši ljudje ne pomnijo. Kar je dobila zelenega in cvetočega, je uničila. Tudi- strela ni mirovala. Treščila je v neko zidanico in jo zažgalo. V naši sosednji občini pa je uničila nekemu posestniku kar tri strehe. Res kruto je bilo slovo letošnjega aprila! DRAGA. Svoječasno smo čitali v «Do-movini» dopis, ki govori v Petru Zgagi, Juriju Zimzelenu in Tonetu Velikonji. Ne vemo prav, kam meri ta dopis. Verjetno je, da ne gre na pravi naslov. Želeli bi zvedeti natančneje, kaj misli dotični dopisnik s svojim «tschitsch» ali «čič» in kaj o onih treh imenih. BLANCA PRI SEVNICI. Na belo nedeljo nam je v podružnici sv. Kancijana g. kaplan oznanil političen shod na Blanci. Kaj je tega gospoda premotilo k temu, nam ni znano. Toda po našem mišljenju bi bilo bolje, da si je to premislil, ker tukaj ne zahajamo več poslušat klerikalnih otrobov. Po maši se je oglasil pred cerkvijo neki možak, doma z visokih hribov, kjer ni vajen lepih cest in pravih poti: «Shod, ki so ga gospod oznanili, se ne bo vršil na Blanci, temveč kar zdaj tu pri cerkvi!» In res je takoj dvignil glavo neki klerikalni odposlanec Kranjc iz Maribora. Kaj je vse govoril, nam ni znano, ker smo ga takoj zapustili, Ljudstvo je šlo po stari navadi domov, ne da bi se na takem shodu družilo s klerikalnimi priganjači. Morda je hotel povedati, kako so klerikalni tigri napravili kuluk in petkratne davke. Pa če bi ga o tem poslušali, bi mu že povedali svoje, a si glavno besedo raje prihranimo za volitve, ko bomo volili demokrate! Ljudstvo se je mnogo pogovarjalo o tem in je videti, da bo pri volitvah pametno obračunalo s kleri- je v tem osvežujoče naspal. Ko se je prebudil in opazil čuječega Janka ob sebi, mu je začel žalostno govoriti: «Škoda, da se je vreme sprevrglo. Še danes bi ti, Janko, v spremstvu hlapcev pohitel poizvedovat za mojo ljubljeno hčerko. F.j, da še nisem zdrav, kako rad bi pohitel z vami in kmalu bi vsa stvar bila srečno rešena. V takem vremenu pa tudi vam ne kaže jezditi. Toda upajmo, da se vreme do jutri popravi in da se meni vrnejo potrebne moči.» «Le brez skrbi, gospodar! Par dni sem ali tja. Verjamete lahko, kakor sem tudi jaz zanesljivo poizvedel, da se Milica nahaja v prav varnem zavetju. Za enkrat, mislim, je dobro kakor ste mi tudi vi pritrdili, da sem ta dva vragova, ki sta vam stregla po življenju, odpravil z gradu.» « Dobro je tako, dragi Janko. Obljubil *em ti plačilo in vedno ti ostanem hvaležen, Va si mi ubranil življenje.»: s «Veste, gospod, vašo soprogo sem sovražil že od tistih strašnih trenutkov, ko smo po njeni strogi zapovedi morali zakopati Milico. Že takrat se mi smrt ni zdela jpravična, ker je vse bilo tako skrivnostno in brez vsakega žalovanja. Ko pa sem prisluškoval Dihurki in iz njenega mrmranja razbral, da sta bila gospa in Lenard z njo domenjena, sem sklenil: Ti bom pa jaz malo vodo kalil, kakor se mi je zdaj tudi obneslo.» • Nikoli si pretkana Uršula ni mislila, da se ji bo štrena tako naglo zapletla. Ko se je ponoči Lenard podal k moritvi, je ona čakala v naslanjaču v mali dvorani in srce ji je burno tolklo v pričakovanju, da se Lenard vrne s krvavim bodalom ter morda poreče: «Upihnil sem mu luč življenja, nama pa odprl vrata v popolno srečo . . .» Dolgi in mučni trenutki so bili. Naenkrat so se z močnim truščem odprla vrata, Janko je pritiral Lenarda in ga gnal skozi sobano ter rezko govoril: «Pobral se boš, zahrbtnik, pri tej priči iz gradu, pa da se ne vrneš! . . .» (Dalje prihodnjič.) Profesorska tolažba. Postrešček: «Preklemano ]e bil težak ta kovčeg!» Profesor: ^Zadovoljni ste lahko, gospod postrešček, da ste se spotili. Vi ne veste, kako je to zdravo.» kalnimi tigri, ki so ga doslej sleparili. — Naročnik. HRASTNIK. K nam je došel pred nekaj leti krojač Arnšek, ki se je po dolgem kole-banju sem in tja podal klerikalcem. Ker se ni od naprednjakov nihče zanimal za društvo stanovanskih najemnikov, se ga je poprijel on in izvoljen je bil tam za predsednika Kot tak je pričel šikanirati hrastniške hišne posestnike v taki meri, da se je zameril celo svojim somišljenikom. Oni dan je dal zasesti neko ponoči izpraznjeno stanovanje še isto noč brez vednosti gospodarja od nekega svojega somišljenika, katerega je pa morala seveda postaviti občina na cesto. Kdo je kriv, da je mož, ki je prej imel stanovanje, sedaj brez njega? Ali ne ta domišljavi krojač, ki meni, da bo plesal ves Hrastnik po njegovi razglašeni piščali? Kakor pa nastopa ta človek proti naprednim hišnim posestnikom, prav tako preganja tudi najemnike, ki niso njegove stranke. Baš te dni se trudi, da vrže na cesto rudniškega uslužbenca, katerega črti le zato, ker je demokrat. Ta zadeva je pa šla do upravnega sodišča in uverjeni smo, da bosta krojač in njegov zaščitnik, ljubljanski g. Goršič, vsak za en nos bogatejša. TRBOVLJE. Zdravnik dr. Jenšterle se je vrgel z vso vnemo na agitacijo zr. občinske volitve. Obletal je v družbi nekega kaplana že vse okoliške vasi ter udarjal z vso silo po teh nesrečnih demokratih, ki so tako nesramni, da hočejo ljudem dobro. V Praprotnem je nameraval podpisati neki posestnik demokratsko listo, pa sta prišla omenjena agitatorja k ženi in očetu dotičnega ter pritiskala na ta dva toliko časa, da sta obljubila pregovoriti sina, oziroma moža. Oče je zdihoval, češ, kdo bo prišel k meni, če bom bolan, ako se zamerim kaplanu in zdravniku, toliko časa, da je mož odnehal in podpisal klerikalno listo. Očetu bi mi povedali, da bi prišel v nebesa tudi, če bi podpisal sto demokratskih list, brez odveze kakega ne baš najvzglednejšega kaplana. Glede zdravnika pa rečemo, da imamo o možganih vsakega klerikalnega inteligenta svoje posebno mnenje. To mnenje je zlasti za zdravnike-klerikalce uničevalno. — Trboveljski pristaši proslulega Korena agitirajo za Korena z vsemi mogočimi lažmi. Tako trdijo tudi, da je on pridobil občini znane milijone. Da se ne bo v tem oziru še nadalje tavalo v temi, bodi povedano, da se ima trboveljska občina zahvaliti za one milijone dvema demokratoma, in to sta laški župan g. dr. Roš in trboveljski učitelj g. Plavšak. Kakor že vtakne advokat vsepovsod svoj nos, tako ga je vtaknil tudi v to zadevo, in to v času, J:o se Korenu še sanjalo ni o kakih milijonih, ki nekje leže in so prav za prav last trboveljske občine. Zadeve sta se lotila vzajemno z g. Plavšakom in dosegla to, da so se priznali milijoni občini. Vzlic vsem pritiskom se denar od neke znane osebe v Ljubljani dolgo ni hotel izplačati; rešitev je dospela slučajno takrat, ko je bil gerent Koren. Prišel je torej do slave v trboveljskih milijonih prav tako po nedolžnem kakor Pilatuž v sveto vero. SLADKI VRH. Prvi maj — praznik dela — je delavstvo SSDU tukajšnje tovarne papirja in lepenke proslavilo prav lepo. Napravilo je obhod od tovarne do Marije Snežne z godbo in zastavo. V gostilni Janšnik je bilo zborovanje, ki je bilo jako dobro obiskano. Za tem je sledila zabava, ki je potekla mira: in prijetno. Delavstvo se zahvaljuje obrato-vodji v tukajšnji tovarni, inženjerju g. Hajdu, za prispevek za godbo. ŠMARJE PRI JELŠAH. Dopisnik «Slo-venskega gospodarja* od 24. aprila se je precej vsekal in zlagal, da tamošnji klerikalni konzum vse poceni prodaja in celo ceneje kakor trgovci, posebno pa, da se je poskrbelo za zelo ceneno galico, katero so prodajali svojim članom po 39 do 40 K. Mi kmetje, ki nismo člani te klerikalne družbe, smo kupili galico in jo še bomo kupili pri trgovcih, in sicer po 36 do 37 K, in to najboljšo 0S/09 %. Tisti srečni kmetje, ki so člani v konzumu in ki so tako poceni kupili, se sedaj grozno jezijo, da so temu krščanskemu konzumu tako nasedli; pravijo, da bodo drug za drugim baje odstopili iz te družbe, ker dobe pri trgovcih boljše in cenejše blago ter tudi ni treba pri trgovcih nič jamčiti za kakšno izgubo, ki eventualno pri konzumih lahko nastane, kakor se je to zgodilo pri ravno takšnem klerikalnem konzumu v Št. Juriju ob juž. žel., kjer so kmetje morali po polomu konzuma plačevati debele novce. No, tam ne bo nikdar več konzuma; kmetje so napravili izborno Šolo, da ne gre vse tako lahko in da je za tako stvar tudi potrebna sposobnost. MALA NEDELJA. Tukajšnje Narodno kulturno društvo priredi ob priliki prvega nastopa malonedeljske godbe dne 18. t. m. točno ob 3. uri popoldne v društvenem domu in pred njim pri Mali Nedelji ljudsko veselico z veliko javno tombolo. Glavni dobitki so štirjak vina, seženj drv, sukno za obleko, sodček piva, plašči za kolesa, fini ženski čevlji in še okrog 400 večjih ali manjših dobitkov. Karte za tombolo se dobijo pri vseh društvenikih in trgovinah v predpro-iaji po 4 Din komad in se priporoča, da si jih vsak čimprej preskrbi. Po tomboli je bahato se je postavil naš Ivanček K., delavec, posestnik in tudi čevljar v Ceršaku, ki je rekel, da z demokrati 1. maja ne gre v cerkev. Sicer smo pa tudi brez njega opravili. Samo nekaj naj dovoli, da ga vprašamo: ko se je ustanovila delavska stranka «Unija», kaj ste tedaj govorili? «Ta stranka je za nas, ta nam bo pomagala do večjega komada kru-ha.» Toda, ko ste dobili večjo plačo, ste v zahvalo pozabili na stranko in se pridružili demagogom. Naj si Hanzek samo to zapomni, da demokrati ne bodo nikdar propadli, ker oni so na pravi poti, oni so naprednjaki in ne zapečnjaki kakor klerikalci. — Še ena oseba je odpirala po nepoirebnem usta ter rekla, da bi šli raje poslušat Žebota na njegov shod, ki ga je priredil v nedeljo pred 1. majem, kakor pa Srbe častit za prvega maja. Dotični osebi povemo, da dobi drugič po dolgem jeziku. Končno pa 1. maj ni nikakršen srbski praznik, ampak praznik dela in delo moramo najbolj spoštovati, kajti kjer ni dela, tam ni jela. Seveda 1. maj slavijo tudi Srbi, in ves zunanji svet. No, pa zbogom, Hanzek in dotična oseba, in da ne bosta še kakšne bedaste zinila. Če hočeta še kaj več slišati, se lahko v kakšnem listu oglasita, mi bomo že odgovarjali. Na svidenje! — Vajin dober opazovalec. Kmetijski pouk ČIŠČENJE TRAVNIKOV OD PLEVELA. Če hočemo naše travniške pridelke izboljšavah, potem moramo travnike tudi čistiti od plevelnih rastlin. Po naših travnikih je vse polno in raznega-plevela. Ta plevel je škod- prosta zabava z godbo, plesom, šaljivo po- ljiv v dveh ozirih. Prvič nam znižuje tečnost, 51- „ .—i—------ okusnost in pridelek krme, drugič nam pa iz- podriva dobre trave in detelje. Škodo, ki nam što itd. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vse vabimo — nihče naj ne zamudi, poskusiti svojo srečo. PRIHOVA PRI KONJICAH. Mislim, da iz našega kraja še niste dobili dopisa. Pa da ne boste mislili, da tukaj nič ne vemo za vas list, se moramo oglasiti. revpil svojo težko vest. Takšni so tudi naši klerikalci, ki so črni in obupani zaradi svojih neštetih političnih polomij. S svojo glupo politiko v Beogradu so nam prinesli kuluk, katerega so morali odpraviti samostojni demokratje, nadalje so povzročili klerikalci s politiko Markovega protokoli povečanje davkov, taks in železniških tarif, s čemer so pripomogli do naraščanja draginje. Tako so klerikalni tigri izpolnili svoje obljube ob lamkih volitvah. Nazadnje pa so klerikalci hoteli priti še v vlado, da bi še globlje zasadili svoje tigrovske kremplje v ljudsko meso. Ker se jim je ta nakana, hvala Bogu, izjalovila in so prišli v vlado namesto rjih samostojni demokrati, kriči sedaj farov-ško časopisje, da so demokrati — izdajalci. Najbrž zato izdajalci, ker so onemogočili v Sloveniji nadvlado stranke, ki ima na svoji grbi tekom zadnjih 30 let toliko političnih zločinov, hudobij in umazanosti kot menda ne kmalu kakšna stranka na svetu. V vrstah klerikalne stranke sc nahajajo najnestrpnejši, najzlobnejši in najstrupenejši politiki, ki zastrupljajo dušo našega naroda, da danes mnogokje preprosto ljudstvo napačno pojmuje Kristusove nauke in zamenjuje z ogabnim in sramotnim pisanjem klerikalnega časopisja. Pred vojno m med vojno najzvesiejši hlapci habsburških trinogov, po vojni pa iz-podkopovalci naše mlade države, bili so med povzročitelji svetovnega klanja, farovški gospodje so molili za zmago trinoškega orožja, klerikalno časopisje je pozdravljalo v >jno in pozivalo naše ljudi na najkrutejše klanje Vedno in vedno so bili klerikalci en:>ki m vedno zopet so jim nasedli preprosti ter nevedni ljudje, katere so držali farovži s pomočjo zlorabe vere pod svojo komando. Danes se med slovenskim ljudstvom že precej svita, zato tudi upamo, da se bo zjasnilo m da bomo enkrat rešeni grozne klerikalne more. + Avtonomistični republikanci. Stipa Radič dobiva v Sloveniji sebi vrednega apostola, ki snuje človečansko in mirotvorno re-publiktinstvo. To je Albin Prepeluh, ki izdaja širokoustnega «Avtonomista» in poje Radiu« večno hvalo. Kdo jc ta Prepeluh? O njem se inalokaj ve, toda tisto, kar sc vč, jc zadosti. Prepeluh jc bil svoje čase in tudi še po prevratu strahovit socijalni demokrat. Ko so se tam na barki začele lomiti deske, je vrgel rdečo zastavo mednarodnosti v koruzo in postal najhujši avtonornist pod zaščito klerikalne stranke. Zato je spočetka njegov «Avto-nomist* krčevito zagovarjal politiko klerikalnih tigrov. Toda tudi ta vzajemnost jc minila in Prepeluh jo jc prvi popihal s potapljajoče se klerikalne barke. Zdaj jc postal Radičev privržencc, preobrača klerikalne puntarje v Radičevc republikanske soldate in računa, da bo vsaj na ta način pri prihodnjih volitvah zlezel za poslanca. Klerikalci se nad nehvaležnim Prcpcluhom in njegovim kričavim «Avtonomistom» strašno jezijo ter ga proglašalo za izdajalca. Mi pa pravimo: kogar še doslej ni srečah pamet, ta naj gre volit klerikalne tigre ali pa Prepeluha, je vseeno". Tedenske novosti * Potovanje naše kraljeve dvojice v Pariz. Dne 25. maja dospela kralj Aleksander in kraljica Marija v Pariz. Kraljevo dvoiico bosta spremljala ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve. Kraljeva dvojica ostane v Parizu do 29. maja ter se vrne potem v Beograd * Odlikovanje naših dobrovoljcev. Predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk je podelil 100 jugoslovanskim dobrovoljcem, ki so se borili za osvoboditev obeh držav na solunski in sibirski fronti odlikovanje češkega vojuega križa. Med odlikovanimi se nahajajo tudi Slovenci, katerim je češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš podelil v petek visoko odlikovanje. Odlikovani so bili: Stane Vidmar, Ljudevit Vagaja, Janko Bukovec, l-ranjo Perič, dr. Gašper Pekle, Blaž Logar, Josip Gerča, Ljudevit Pucelj in Valentin Starman. * Jubilej pevskega društva « Slavec*. Preteklo soboto in nedeljo se je vršila v Ljubljani proslava 401etnice marljivega pevskega društva «Slavee». V soboto se je vršil slavnostni koncert, v nedeloj pa v dvorani Narodnega doma slavnostni občni zbor, ki ga je vodil dolgoletni društveni predsednik gospod Dražil. «Slavec* je sprejel ob tej priliki nebroj ustnih in pismenih čestitk od raznih kulturnih institucij. * Zgradba doma Sokola I na Tabora v Ljubljani je napredovala do prvega nadstropja. V prihodnjih dneh se prične s polaganjem betonskega zidu v prvem nadstropju. Ostrešje je že dovršeno in čaka samo, da bo dokončano zidovje do ostrešja, da se streha nato takoj postavi. — Te dni začne Sokol I s širšimi sestanki v svrho priprave proslave o binkoštih v podrobnosti. Poročila r. vseh pokrajin države, ki dohajajo Sokolu I, pričajo, da vlada za dom na Taboru veliko zanimanje in bo udeležba pri svečani vzidavi' spominskih kamnov dne4 9. junija (binkoštni ponedeljek) ogromna. * Društvo za konjske dirke v Ljutomeru, ki obstoja že 49 let, priredi v nedeljo dne 11. t. m. svojo vsakoletno spomladansko ka-sačko dirko, združeno z dirko v galopu na dirkališču žrebarne Cven pri Ljutomeru. * Dvorazredna šola v Mostah pri Komendi. Na ponovno prošnjo načelstva jdS je prosvetni minister g. Svetozar Pribičevič dovolil ustanovitev dvorazredne ljudske šole v Mostah pri Komendi. * Breskve ia grozdje na zagrebškem trgu. Neka trgovinska izložba v Zagrebu vzbuja te dni mnogo pozornosti, ker se nahajajo v njej grozdje iu sveže breskve. Breskve, ki so nenavadne velikosti in temnordeče barve, so dospele iz Kalifornije, odkoder je tudi grozdje. Kilogram breskev stane 250 dinarjev (komad približno 50 dinarjev), grozdja pa 100 dinarjev. Cene so torej tudi ameriške. * Prva žena — duhovnik. V občini Prios v Vojvodini je nedavno pridigovala kot prvi reformistični duhovnik Olga Novak. Po pridigi pa je orožništvo njo in še nekega drugega duhovnika aretiralo radi političnega hujskanja; * Snaha iztrgala tašči jezik. Pred sodiščem v Smederevu ie bila te dni vdovica Petrija Nikolič obsojena na pol leia ječe, ker je svoji tašči iztrgala jezik. Petrijin mož je padel v vojni. Odslej je tašča neprestano nadlegovala Petrijo, da se izseli. Začela je s spletkami in je snaho opravljala, kjer je le mogla. Nekega dne je Petrija v prepiru vrgla taščo ob tla in jo vlekla za jezik, da se je res odtrgal v korenu in postal še daljši. V bolnici so tašči jezik prisili nazaj in zdaj govori jecljajoče. * Incident na grob«, ali zakaj vera pešal Pišejo nam: V Trbovljah smo pokopali nedavno sina spoštovane rodbine. Oče je kof zaveden Čeh vzgojil tudi sina v sokolskent duhu. Na grobu se je po stari navadi poslovil praporšjak od mrtvega brata-Sokola. A' komaj je začel govoriti, ga je ustavil mladi novopečeni kapian in vprašal, ali ima dovoljenje. Neustrašeni praporščak mu v splošnem razburjenju množice zabrusi resnico r obraz in se v lepih besedah ob odprtem grobu poslovi v imenu društva. — sv. Martina. * Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj aromatično železnato tinkturo, ki jo izdeluje lekarna «pri angelu var-hu» na Vrhniki. Je izvrstnega okusa, ne kvari zob in jo uživajo odrasli in otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (Ys 1) stane 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, priporočljivo pa je zaradi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenice naenkrat. Zahvale na razpolago! Pišite na lekarnarja Hočevarja na Vrhniki! Iz raznih krajev * V Mednem pri Št. Vidu je vlomil neznani lopov v trgovino in gostilno g. Janka Cirmana ter odnesel štiri pare moških in tri pare ženskih čevljev, nekaj sira, salam, sladkorja, mila, 2 škatlji cigaret, 2 kg kruha ia nekaj denarja. * V Sodražiri se je v soboto vršila lepa slovesnost. Ob priliki zborovanja učiteljskega društva je kočevski okr. glavar g. Logar izročil domačemu nadučitelju gosp. Mihajla Vrbiču red sv-. Save. — G. Vrbič deluje že skoraj 40 let uspešno na prosvetnem in gospodarskem polju sodraške občine. * Na Skaručini se je splazil ponoči r župnišče potepuh Franc Svoljšak iz Škofje Loke ter si nabral nekaj plena, s katerim ie neznanokatp izginil. * V Žizmaricah je požar vpepelil hišo i« gospodarsko poslopje Helene Kovač. Gasilno društvo je razširjenje ognja na bližnja poslopja preprečilo. * V Gornji Gomili je neznan zlikovec vlomil v hišo Franceta Pleskoviča, a so ga pravočasno pregnali. Zato je pa še istega dne vdrl v hišo Martina Bukšeta v Dolenjem Maharovcu ter odnesel nekaj gotoviije, obleke, pištolo in dve hranilni knjižici. * V Brežicah je bila te dni aretirana 24-letna samska Marija černelč z Malega vrha, ki je dne 17. aprila v gozdu povila živo dete ženskega spola. Dete je zagrebla v neki mlaki, kjer ga je po dolgem iskanju našel orožnik Stepančič. Detomoritko so oddali v celjske sodne zapore. * Na Vranskem je bil izpod kozolca ur kega posestnika ukraden vojaški trenski voz z visokimi kolesi. Voz so sledili v Savinjsko dolino. Baje je tatvino izvršil neki sejmar, ki je bil dan poprej na sejmu na Vranskem. * V Šmarju pri Jelšah se je obesil iz neznanega vzroka postajenačelnik Krančar. * V Pišecah je umrt tamkajšnji župnik g. Anton Srabočan, rodom iz Celja. N. p. v m.! * V Križevcih pri Ljutomeru je hlapec, uslužben pri g. drju. Lebarju, vdrl v stanovanje oskrbnika g. Kardinarja in ga ubil s krampom. Morilec ',e nato zbežal v gozd, a ko je videl, da so mu za petami, je hotel izvršiti samomor s prerezanjem žil. Poslali so ga najprej v bolnico, odkoder pride radi svoieaa zverinskega zločina pred sodišče. * Na Kamenščaku blizu Ljutomera so nahujskani možje in žene ubili dva Rusa, ki sta bila zaposlena pri gradnji železnice. —■ Kamenščak je ena najbolj zagrizenih klerikalnih občin. Aretiranih j^bilo že več rogo-viležev. Sokolstvo Sokolski Tabor. Sokol I priredi v nedeljo diie 11. t. m. na Taboru na čast gostom in dobrotnikom koncert, ki bo trajal od pol štirih do sedmih zvečer. Pri tej priliki bo tudi razkaz stavbe in razlaga načrtov. Prijatelji in dobrotniki Sokola I, ki jili zanima gradba Sokola I, so vabljeni polnoštevilno h koncertu in ogledu gradbe in načrtov. Sokol Jezica. V nedeljo dne 11. t. m. se vrši župni pešizlet. Odhod izpred »Ruskega earja» točno ob tričetrt na pet zjutraj. Podrobnejši podatki so objavljeni v društveni sobi. Berite tudi « Domoljuba«, «Stražo», •Slovenca«, «SIovenskega Gospodarja« in druge tako zvane katoliške časopise, ki izhajajo pod nadzorstvom škofov, ako se hočete na lastne oči prepričati, kako poini laži, častikraje in obrekovanja so ti listi, in da sami vidite, kako duhovščina zlorablja vero in cerkev za posvetno politiko. Primerjajte «Domovino» s klerikalnimi časopisi in sami razsodite, kje sta resnica in poštenost! To je naš odgovor na «Domoijubov» poziv, tla naj ljudstvo ne čifa «Domovme». Vera v čarovnice Tudi vera v čarovnice je držala v napetosti ves srednji vek ter zahtevala neštevilne človeške žrtve. Papež Janez XXII. (1316 do 1334) je izdal bulo, v kateri je ukazal preganjati in pobijati čarovnike ter zapleniti njihovo imetje. Cerkev si ie mislila čarovnice tako-Ie: 1.) čarovnica se druži s hudobnim duhom, da bi s čarovnimi sredstvi škodovala ljudem; 2.) leta po zraku ter se udeležuje ponočnega rajanja hudičev, se posmehuje Kristusu ter prešustvuje z demoni; 3.) zna se izpremeniti v živali. Papež Gregor IX. (1227—1241) popisuje čisto resno v neki svoji buli, kako časti naro-dič Stedingov, ki prebiva ob reki Veseri ter je osumljen krive vere hudiča, ki je baje tak kakor krastača, ki je včasih velika kot gos, in pravi, da ji obljubljajo zadek. Včasih se jim zopet prikaže hudobni duh v podobi mačka ali psa, kadar zborujejo. Inocencij VIII. je svojo bulo «Summis desiderantes» iz leta 1484. dekretiral vero v čarovnice kot cerkveno dogmo. — Čujmo še, kaj je napisal o čarovništvu katoliški duhovnik P. Žak v svoji «Katoliški dogmatiki*, del III., str. 150.: ^Strašen, v svetovni zgodovini edin zgled, kam lahko zablodi praznoverje, jc sežiganje čarovnic, ki je nastalo na koncu srednjega veka v Nemčiji. V tej strahoviti dobi se je grešilo s prazno vero v brezprimerno moč hudiča, z nevednostjo v najpreprostejših in temeljnih dušeslovnih resnicah, z zločinsko lahkomiselnostjo in nerazumljivo zatemne-lostjo v ugotavljanju čarovniških pojavov in del, z nečloveško krutostjo, s katero so uporabljali najstrašnejša mučila, da so izsiljevali priznanje, z brezobzirno podlostjo, s katero so izrabljali obtožbe zaradi čarovništva, da se maščujejo in obogatijo. V takih duševnih blodnjah so tavali ljudje, da so se sami ova-jali, češ, da so v zvezi s hudičem, misleč v resnici, da uganrofo z njegovo pomočjo razne stvari, čeprav ni bilo res. Žrtev, zlasti ženskih, je bilo na tisoče.» In to strašno praznoverje so utrjevali v nerazsodni množici baš ti, ki bi ga bili lahko zatrli; celo s svojimi bulami so ga dekretirali kot dogmo. POMORSKA VOJNA V BODOČNOSTI, i Tako postaja vprašanje vojne bolj in bolj Na naši sliki vidimo ameriško bombno le- I medsebojna tekma tehničnih možnosti in iz-talo, ki z bombami, težkimi do dva metrska i popolnjevanj orožja. S tem se bo vedno bolj X človeške kosti kot gnofdo. Kakor jav-. Ijafo angleški listi, je te dni odplul iz pristanišča Smirne v Mali Aziji velik nizozemski parnik z nenavadnim tovorom. Vozi namreč 1000 vreč ljudskih kosti, ki so označene kot nmetno gnojilo. Te kosti izvirajo od neštevil-nih žrtev, ki so jih v minuli grško-turški vojni Turki pobili v Mali Aziji. Kosti je nagrmadenih cele kope in turške oblasti so jih prodali neki nizozemski tvrdki, ki jih res namerava zmleti in razpečavati kot umetno gnojilo. Baje bi moralo te dni odpluti iz Smime še par parnikov z enakim tovorom. Grški listi so polni zgražanja in zahtevajo, da se v imenu človeštva prepreči ta nedostojna trgovina. X Podajanje roji, njih stiskanje v pozdrav, je dandanes splošno običajno. Vendar se dozdeva, da bo polagoma v službenem občevanju prišlo iz navade. V Ameriki se je to že zgodilo. Prezident Zedinjenih držav je namreč izjavil, da odslej ne bo podal roke nobenemu posetniku več. Učinek te naredbe se je pokazal pred tednom, ko ga je obiskalo nad tisoč trgovcev. Prezident ni nobenemu podal roke, temveč jih je pustil le defilirati mimo sebe, po tem pozdravu-pa se je z njimi vseeno prav prijazno pogovoril Če bi bila ta reforma sprejeta že 1.1900., se predsedniku francoske republike ne bi bilo zgodilo, da ie od rokovanja cbclel. Vršiia se je takrat neka svečanost na čast 20.000 županov iz vse Francije, ki so prišli v Pariz na svetovno razstavo. Tekom enega popoldneva je predsednik francoske republike moral podati roko vsem 20.000 županom, ki so mu v povračilo prav trdno stiskali roko. Naslednje jutro je predsedniku desnica silno otekla in jo je moral mesec dni nositi v obvezi. Pravijo, da se je slična stvar pripetila tudi ameriškemu prezi-dentu, ko so mu prihajali voščit srečno novo leto. X Milijonarka in njen zločinski ženin. Bogate Američanke imajo čudne kaprice. Ta ali ona se zagleda v fanta, ki je ni vreden, toda na ga hoče, in ga dobi. Ameriška milijonarka Patterson, ki je šele 25 let stara vdovica in po svojem možu, ki je nedavno umrl, poseduje 25 milijonov dolarjev, se je zagledala v vlomilca Turbillona. Ta mladi mož je zaradi mnogih tatvin in predrznih vlomov dober znanec ameriške policije. Neko noč je vlomil v stanovanje vdovice Patterson, nadejajoč se, da se bo dalo maisikaj pobrati. Toda vdovica je pravočasno alarmirala policijo, ki ga je u;ela, ko se je pravkar splazil skozi okno. Aretiranemu vlomilcu pa se je vseeno posrečilo izmuzniti in je pobegnil na Francosko. Mladi vdovi je njegova predrznost tako ugajala, da se je odpravila za njim in ga dala ujeti. Nato je pred pariško policijo izjavila, da mu oprosti vsa dejanja, ako je voljan, jo poročiti. Tako se je zgodilo m vlomilec Tur-billon je zdaj zvest zakonski mož. X Največja cerkev na svetu. Škof v Ma-vingu pri Newyorku je pričel akcijo, ki naj doriese 15 milijonov dolarjev za zgradbo katedrale, posvečene sv. Janezu. Novo svetišče bo največja cerkev na svetu. stota, potaplja ladje iz višine 3OQ0m. O krasnem učinku takšne bombe si pač ne moremo ustvariti prave predstave. izločevala telesna sila človeka; obenem pa postaja baš zaradi vedno strašnejših iznajdb za uničevanje sovražnikov možnost vojne manjša. LISTNICA UREDNIŠTVA. Viševek. (V pojasnilo Lužanom.) Žal, je takšna kritika razsodbe nedopustna ter bi našemu listu in še bolj Vam nakopala nove sitnosti. Vašim izvajanjem v bistvu sicer verjamemo, toda potrebna je drugačna oblika Delniška glavnica Din SO.QOO.OQO-— In rezerve preko Din 12,500.000 Podružnice: Beograd, Bjeiovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, JSovi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenilt, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška. Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice, Agenciji: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afiiljacijl: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split PH^ Izvršuje vse bančne posle in&jRul&ntr&eje. ^fS Za smeh in kratek čas Oba v zadregi. Krojač: «Slišite, gospod, vse, kar je prav . . danes se ne dam odpraviti, danes moram na vsak način dobiti nekaj denarja.» Dolžnik: «Jaz tudi . . . kaj pravite, kako bi to naredila?» Vseeno. Sprevodnik: «Slišite, gospod Ožbovt, vi imate vozni listek za osebni vlak, to je pa brzovlak.» Ožbovt: «No, meni je vseeno, zaradi mene lahko vozi počasneje.* Take so! Prva mlada žena: «0, če me moj mož razjezi, mu kar zagrozim, da se vrnem k materi, pa imam takoj mir.» Druga mlada žena: «0, če me pa moj mož razjezi, mu zagrozim, da moja mati pride k meni za par tednov — pa je tak kakor jagnje!». Iz poročila biriča. «. . . Postopač Koruznik je bil oblečen v raztrgano suknjo, na glavi je imel kapo in par preluknjanih škornjev. Pa me je ta pojaita grdo zmerjal ter me imenoval za starega osla, pijanca in pokvečeno krevljo. Resničnost tega pa lahko potrdim s prisego. — Pankracij Grdogled, občinski redar v Krivi loki. Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanjost? Vse to si lahko ohranite in za-branite prerano ostarelost samo, če racio-i tielno negujete svoj obraz, svoje telo, svoje lase in svoje zobe. Izrednega učinkovanja so že čez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote, kakor: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada, 2 lončka z zavoj-nino in poštnino vred 25 dinarjev, Elza-po-mada za rast las, 2 lončka z zavojnino in poštnino vred 40 dinarjev, z 10%nim dopla- čilom, in drugi Elza-preparati, kakor Elza-cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolon-ska voda itd. Vse navedeno razpošilja: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elza- trg št. 360, Hrvatsko. (e) pridnega, vajenega kouj in izvoz* je88) aamca aij z ma|0 dmžiBo, katere člani so sposobni gospo 'arskega dela, sprejme graščina na Dolenjskem. Prosto stanovanje, deputat v naravi in dobra plačal — Ponudbe na upravništvo •Domovine* pod oznako ,,Hlapeo'*. 33 ILIRSKA POSOJILNICA LJUBLJANA, Kralja Petra trg št. 8 I, sprejema hranilne vloge po 8 %. Večjo iu stalne vloge do 12 '/,. 31 f Vse Vaše potrebščine, novodošlega pomladanskega, letnega blaga za moške in ženske obleke, svilo, etamin, batist, saten, perilo, Sifon, kotenine, oksfort, ctfir, cvilih za žimnice, odeje, koče, posteljne garniture in dr. Najnovejše svilnato in čipkaste rute, šerpe pri domači znani trgovini JANKO ČE5NIK, LJUBLJANA, Lingarjeva-Stritarjeva ulica. Blago, samo češkoslovaški izdelek. Opozarjam ženina in neveste pri nakupu opreme (bališa). Cene znatuo nizke in zmerne. j TO JE ONO PRAVO! _J Iščite v vseh poslovnicab samo pravo KLZA-PRKPARATE lekarnarja Fellerja. RAZLIČNO: LlllJIno mleko 10 Din: brliomaz 4 Din; najfinejši Hega-puder drja. Klugerja v velikih originalnih škatlah 25 Din; najfinejši zobci prašek ..Hoga" v patentnih dozah 15 Din; puder za dame v vreči cah 4 Dlu ; zobni prašek v škatlah 4 Din, v vrečicah po 3 Din: sncliel (dišava) za perilo 4 Din; Sampon za lase 2'50 Din; rumrnilo za obraz, 12 pi3mov 20 Din: najfinejši parfemi od 20 Din navzgor; cvet za lase 25 Din; Elza-katranovo milo 6 Din. Pri razpošiljanju različnih predmetov se zaračunavata zavojnlaa ln poštnina posebej. K tem cenam še priračunava še 10»„uo doplačilo. Naročilna pisma naj se naslavljajo takole: EVGEtf V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elea-trg štev. 360, Hrvatsko. Prava sredstva lepote, katera drže, kar obečajo! Že 23 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena so prava Elza-sredstva lekarnarja FeUerja, ki pospešujejo lepoto. Pl y fl f|RRA7ft3 A POMAHA zanesljivo varstvo proti solnčnim pegam, solnčni opeklini, Ckfcn"uQnnt.i«n lUJrlMlJf'4, lisam, hrapavi koži, odstranja zajedavce, ogrce, nabore in druge vsakovrstne kožue nečistosti. 2 velika porcelanasta lončka z zavojnino in poštnino vred 25 Din. £{■7*5 iiHrr-n reslfionfl miln najmilejše in najfinejše milo lepote I Idoal vseh mili Popol-E.f£d"