* Posamezna Iter. K 2w ■
,TADOE* i*haja vsak du, rarren
nedelje in prazaitor, ob 18. uri , tU.umom naslednjega dne ter etan« mesečno po pošti K 20*—, za ino-teraBtvo K 40-—, dostavljen ia dom K 22*~,prqomanT spravi ^ 20*—. insarati po dogovoru,
Narooa t»e pri upravi .TABORA* U A lil 15 O K, Jurčičera ulica »tev, 4.
O 0 IPOŠTITOTA PKVtiAJLTRAIšrA 0 0 0
U
Posamezna 8ter# K 2'«
U&BDNIŠTVO so jaahjyTT v Mariboru, Jurčičeva ul. it, 4, J. nad-»»ropje. Teleion interurb. sk.276. UFKAYA bo uah:.ja v Jurčičevi olicišt. 4, pritličje, desno. Tele-iou bt, 24. sjHS postnoeekovni ravan ttov. 11.767.
Na naročila brez donarja r« n« v>«ira* — Aiokopisi ue fračajo.
Leto: III.
Maribor, sreda 1. marca 1922.
Številka: 49.
Politika in usmiljenje.
(K akciji za stradajoče rusk.o prebivalstvo).
Zadnje tedne sc je začela v, -Jugoslaviji živahnejša akcija za pomoč stradajoči Rusiji. Niški patrijarb Dositej je iierlavn.-) na beograjski univerzi proda-•vRl o strahotah ruske lakote m se za-•yssel za Nan.senovo akcijo. .V Zagrebu Se J0 sestavil širši nepolitični odbcr za nabiranje materijelnih iri denarnih prispevkov, ki mu stoji na čelu nadškof dr. ■oauer. V listih izhajajo že dolgo časa "'Peli, ki končajo s sentimentalnim vzdihom in običajnim pristavkom: sPoma-Cajnio Rusiji!« Tako pa mineva teden; *a tednom in zima se polagoma bliža k°ncu. Spomlad seveda ne bo izboljšala Boložuja v, nesrečnih pokrajinah Volge, k^ad bo kosil dalje in stotisoči ljudi, ki ‘iane.s prezebajoči iu sestradani čakajo l|a pomlad kakor bolnik v. lazaretu na uobro sestro tolažiteljico, bodo umrli 'azoearaui in prevarani, zak:tj spomladansko solnce ho zanje ravno tako kru-*° kot je bilo zimsko. Fritjof Nanseii je pred par dnevi navedel nove strašae ^evilke, ki nam pričajo o vseh grozo-tal' današnjega položaja v Rusiji.
. Mogoče je, da se da na tej katastrofi kovati političen kapital. In' nikdo po mo-,e tajiti, da to velikansko umiranje narodu je dokazuje nesposobnost ruskega Sovjetskega režima iu popoleit fiasko Komunističuo revolucije. Vse to in še j ^arsikaj drugega je lahko res ali je res. { ! trenutku pa. ko gre za milijone stradajočih ljudi, ne more biti to .vprašanje Uolitikum, marveč je zadeva človeštva, oveške usmiljenost^ in mednarodne Zgovornosti.
Ruska revolucija je dejstvo in tenra “ejstva niso mogli izbrisati vsi Den.ii-*dni, Kolčaki in Wrangli. Danos prehaja la revolucija na pota normalnega razsoja iu tega ne bo mogel preprečiti niti bojeviti Troc.kij, niti absolutistični Lo-^Jin. Zgodovina ima svoje tajuistvene ?akone in zastonj se je zoperstavljati £voluciji življenja. Ruska revolucija se 0 sesedla,	stabilizirala in — videli	bo-
kaj se	ho izcimilo iz nje.
Kakor rečeno, sedaj ne gre zato. Ne *|’e niti za to, ali priznamo sovjetsko ali je ne priznamo. Človeška vest •shtevii, c!a	pomagamo v bedi onim,	ki
ts° krivi	niti caristični krniti	in
9 tor gam niti boljševiškein črezvičaj-'a»n. Da rešimo človečnost in medua-°dno odgovornost.
Milja ia »dno a Man jrtistt
Split, 27. februarja. Po raznih dal- kratske stranke dr. Grisogono. Sprejeta matinskih mestih so se vršila včeraj je bila rezolucija, ki obsoja memoran-zborovanja proti Hrvatskemu bloka in dam kot akt veleizdajstva in izraža izdajski politiki proslulega zagrebškega ogorčenje, da ga je podpisal kot edini »triumvirata* Radiča, Kočutiča, Drin- Dalmatinec tudi dr. Drinkovič. Številno koviča. Prebivalstvo je enodušno ob- občinstvo je priredilo burne ovacije sodilo blokaški memorandum. Povsod državi, narodnemu jedinstvu, kralju ia so padali ostri klici proti separatistom, Jugoslovenstvu. ki barantajo z življenskimi interesi na- Dalmacija je odločna za narodno roda in države.	jedinstvo in odklanja separatične bloke.
Posebno sijajno je bilo zborovanje Stražarji našega sinjega Jadrana ne v Splitu, ki se je vršilo pod predsed- marajo druge države kakor veliko, je-stvom dobrovoljca dr. Puhariča. Govorilo dinstveno Jugoslavijo, segajočo od je več govornikov, med njimi splitski Jadrana do Vardara, od Mure do župan dr. Tartaglia, predsednik demo- Skadra!
ir
Rumunija in Češkoslovaška.
Rumunski zunanji minister za najožje ednošaje do Češkoslovaške. — Prijateljstvo in sporazum v vseh aktualnih vprašanjih.
Bukarešta, 27. februarja. Ru- spodirsfrem polju. Zal mi je, da še munski zunanji minister Duca je podal nisem imel prilike osebno spoznati va-dopisniku »Prager Presse* nastopno iz- šega ministrskega predsednika dr. Be-javo: Vlada, kateri pripadam, bo vedno neša, vem pa, kako zelo nam je on na-v najo2jih in najsrčnejših odnošajih z klonjen. Imel pa sem čast, spoznati vašo (češkoslovaško) vlado. To politiko predsednika Masaryka. Nikdar ne bomo nam naravnost diktira naš geografični pozabili njegovega obiska v Jassy, ko položaj, naši gospodarski interesi, kakor nas je posetil v najbridkejših urah vse •tudi že dejstvo samo, da pripadamo k vojne. Takrat so se vzpostavili temelji nasledstvenim državam bivše monarhije, današnjega prijateljstva obeh držav. Povejte v Pragi, da bom, kar se meue Upam pa, da bo našlo to prijateljstvo tiče, storil 'vse, da bom intimno raz- izraza tudi v vprašanjih, ki so danes na merje, ki vlada med obema državama, dnevnem redu in ki so za obe državi širil ravno tako v politiki, kakor na go- enako važna.
—o—
Upravna razdelitev na Hrvalskem.
so proti Židom. Ilejas se jo opravičil. r, ,	„	Po zborovanju je kakih 400—500 ljudi
Zag reb, -G. febr. A ceraj je oi^ mi d^ohftfcririvlo po zunanjih' okrajih, za. administrativno razdelitev (lraavo Vse hige iSO wle	nihge so ll{ po.
razpravljal o vpra«an;m nm elilve lir- 1{aaa] ))ri okim Pod mtyei0 da ;je va-tske in Slavonijo na oblasti. I o ko- nekdo ,;z 0]ina prvega nadstropja neke voiii gg. Ljube Ha\ idovica in \ . V: - p;^(i pljuni! mi demonstrante, ko skušali razbiti zapnia vrata te hiše, kar
ffori sosedu a!i bližnjemu some-,'nn'; hiša, ali smem vprašati, kdo je in aJ je ter gasiti šele potem, ko je že rePozno? — Ko je Kajn ubil Abela, je tovoril strašne besede: >'Mar Sem jaz 'tovoren za njegovo smrt?«
Zdi se, da je danes velik dei Evrope j.	zahteve	človečnosti. IJustja
t °1'i in' ljudje se vprašujejo: Kdo vlada j. n’; Dobra ali slaba vlada? Mar niso trlvi sami? — Kajn odgovarja nad 'Plom svojega brata: »Mar sem jaz Kovoren znnj?«
jočn!°<iSOei izmed teh miI>jonov fefrada-•■oelK1 K° na car'ev Poziv zapustili svojo
Hill - }n so šli na zapad- Tam «o hra-%V( i 1)1 cdvsem' nase ideale, borili se za { obodo in' pravico, položili svoj obnlos švo' osvobojenjo malih narodov. To }„ .J0 v,°ero je Knsija drago plačevala l)lačuje. Ko pa milijoni ruskega
*ann i ,imiraio	j*h jo malo na
ten,'	,ji	stt zavedali, kaj Ho dolžni
Vj]j.1 nav°du. 'Fa dolg jii zapisan' e Ste-ki ',lrni in B® T,c da oceniti. To je dolg, *“°dia do^"je Človek človeku, narod na-^Ha1' < n ^^oveštva drugemu. To jo vor rpls m^i°r. ki kliče Kajna na odgo-0 ( . 0 -ic vPrašanje pravice iu krivice, 'fejti LPr?vici in krivici rie bodo sodili
dera so se določile glavne konture no vih oblasti, ki so st* v primeri z vladnim načrtom precej i/.premeni! o. De3 finitivna redakcija še ni izvržena. Gotovo je, da bo Zagreb sedež dveh oblasti in) da se bo okrog Zagreba formirala največja oblast.
Beograd, -G. febr. Radikalski klub jo na dauašnii seji razpravljal o administlratiivni razdelitvi države. —
Pretežno število radikalcev je za to, da. vii: Obetoj Madžarske mora biti brez-bi se si ln,ians.<a okrožja pretvorila v 1M>g0j.n0 zagotovljen. Potrebno je in v oblasti. Bosanski radikalci so nezado- interesu srednjo Evrope, da si Mad-voljni z razdelitvijo v Basni. Sremski yMrska R<KSpodiU«ko opomore in se kon« m slavonski radikalci so proti temu} sblidira na znotraj.
jim pa ni uspelo. Na oglu Tobačne ulice so srečali redarja. Nekateri so ga začeli zmerjati in nekdo, je vrgel nanj kes oi>eke, ter mu izbil čepico. Kmalu na to je dospela četa redarjev, ki*jc demonstrante razkropila. Sedem jih je bilo aretiranih'.
« Budimpešta, 27. febr. *Daily Mail« poroča, da je Lloyd George izja-
i graciji, niti antantni špekulanti, ki' »rešujejo« *rusko vprašanje, ne bodo .sodili ne boljševiki, ki so izdali svobodo iri pravičnost, niti razni drugi politiki O tem bo sodila zgodovina in vest vsega človeštva. Če ne takoj v današnji dobi-pa y bodočnosti.
Zal da se je ravno pri nas to .vprašanje tretiralo čisto politično. G. Pašič je dejal .v svojem zadnjem ekspozeju: »Kar se tiče pomoči stradajočim vi Kusi ji, nimamo nič proti stradajočim; ne strinjamo pa se v. načelih z onimi, k? vladajo v Rusiji.«
Ta izjava in pa znana Spalajkovičc* va niste baš na čast našemu narodu. —: Mišljenje g. Pašiča razumemo. Srbiji je dajal carski dvor mnogo moralne in’ materijelne koristi. Ruski carizem je bil v, bistvu pravoslavni cezaropapizem’. Por magal je Srbiji ne ravno iz slovanska solidarnosti, marveč iz versko-političnih' namenov, ki so bili na carskem' dvoru: odlocilnejši kot medla, 'nevdoittačena slovanska ideja. Danes ni več carskega dvora, ni njegovih Služabnikov.
Res je, da je carizem storil mnog* dobrega za srbsko nacijohalno stvar, s tem pa posredno tudi za jugoslov.ertSSvo (duširavno nehote) in da boljševizem: ne le nasprotuje našemu političffeinu naziranju, ampak celo pošilja k ‘jtfanf plačane agitatorje, ki naj provocirajo meščansko vojno. .Vzlie temu pa br gg. Pašič in Spalajkovič ne smela govoriti tako niti kot Slovana niti kot človeka, i Ruska lakota ni politieum’, ni vpra-sentiiuentalnega slovanstva (ki. danes v realnosti še ne obstoja)’, ' ni' vprašanje tega ali onega razreda — to je vprašanje, ki ga ima ves zapadni' svet, ysa naša civilizacija in katerega mora rešiti pred udario?tjo in Kodoč-nosi jo, pred .vsem' človeštvom.	<
Češkoslovaška Mam' je dala lep pri>, mer, kako to vprašanje rešuje 'držaja,Ki' je napredna, človekoljubna iri slovanska'-(ne v frazerskeni, marveč v pozitivnem* smislu). Njeno akcijo smo že ponovno omenili. Pri pas te akcije ni bilo iif 'da je ni bilo, je predvsem' krivda g. Pašiča 5ii tovarišev, ki so se postavili ca eno-strarisko stališče in delali iz tragedije politieum. Seveda je'krivda tudi ria Maši javnosti, ki se ni zavedla svoje dolžnosti. Ta krivda se no da zanikati B praži ni m i frazami, njo je treba prizriati its takoj popravili, kolikor ni zamujerio.
Zato pozdravljamo akcijo za strada* joče rusko prebivalstvo, pa naj pride p katerekoli strani. ,
da bi zagrebška oblast dobila Daruvar, Pakrae in polovico Bani jo s Petrinjo iin. Krajino. Oni so celo proti temu, da bi osječka oblast dobila Karlovce, a varaždinska Krapino in Pregrado.
Beograd, 2G. febr. Iz zemljerad' hičkega kluba je bil izključen poslanec Stovan Benin. Benin je šo 34 dni pred nih’ kmetskih poslancev, c motek ih poslancev.
Nemški Izvedenci pojdejo v Rusijo.
Berolin, 26. februarja. Vsled pogajanj v Berolinu med zastopniki Nemčije na eni in Krasinom in Radekom na drugi sjrani bo v kratkem odpotovala v Rusijo dvanajstorica nemških izvedencev, ki bo proučavala na licu
Atentat na princa valeškega.
DU London, 26. februarja. Po poročilih, ki jih je sprejela „Daily Mail* iz Patiala v Indiji, je napadlo med potom iz Delphi v Patial več oseb avtomobil valeškega princa. Iz avtomobila je bilo oddanih več strelov, ki pa so zgrešili svoj cilj. Napadalci so pobegnili ter so dosedaj Še popolnoma neznani.	'	k
Avstrijsko-madžarska trgovinska pogodba.
DKU B n 'd i m p e šta, 27. febr. Av-strijsko-madžarska trgovinska pogodba, ki sta jo podpisala madžarski zunanji minister grof Banffy in avstrijski poslanik' Cnobloeh', obsega 14 točk.
Nemci v Jugoslaviji.
Ker se je tudi nas list že ponovno pečal s problemom Nemcev v Jugoslaviji, in ker je to vprašanje zlasti na naši meji že vedno aktu-elno, povzemamo iz nAgiamer Tap-blalta“ l. dne 26. februarja 1.1, sle' deči članek :
V številki S7. sIJerliiier Tagblatta« [objavlja poseben poročevalec tega lista [ g. Theodor Berkes daljši članek o položaju Nemcev v Jugoslaviji^ G. UerkeS obravnava v svojem članku predvsem' ustanovitev nemške stranke v Jugoslaviji, kakor tudi program te stranke in' njeno parolo:
»Staatstreu und volkstrcu?,
 r~  	**»-u	_ -	—"1 l0civ.	Namen	fc stranke je. zastopati	interes«
mesta ruske gospodarske m trgovske	Za blagnvm promet določa	največje	nemške	manjšine v Jugoslaviji	ker	-
razmere in način uvoza nemških proiz-	ugodnosti. Obrtna pogajanja	so	izvršc	kakor pravi v tem članku — dosedaj	šo
vodov._ Pogajanja,se bodo nadaljevala v	v medsebojnem sporazumu obeh	držav,	"niiono	-i-...-i-~ * -’
Mnetrt/?	-	V tej pogodbi se predvidm^a
Moskvi.	'	V; tej pogodbi se predvideva nadalje
Madžarska m red volHvn.nS	jTanzitna prostost, ureditev izvoznih
R„ ™r Pr^r 7™?-	•	i? UV0Kni]l	*«•	konzulatov.
V’- !'	: Tc6r^.-sc Vprašanje carine, veterinarske kom«
je -mršila v redutni dvorani skupsema iionzacije. varstva vzorcev in avtov->Drustva prebujajočo so Madžarske«, škili pravic so bo rešilo po posebnem
55-VCli* sP°ra“- Končni zapisnik prodvidc-kcuisko reklamo. Govorilo jo vee go- va tudi šo določbe glede sporazuma o
, y.čiixali' zmoeiuikvi bl^
nobena slovanska stranka za pravice in1 zelje nemških državljanov ni zganili? niti prsta ali riskirala le eno besedo v njih obrambo. Nadalje povdarja gosp. Berkes v svojem članku, da so Srbi na-'pram Nemcem mnogo tolerantnejši kakor pa Hrvati iri Slovenci. Osubito po<^ zadnjimi morajo Nemci mnogo trpeti.' Clariek končuje z opombo, da so 'storili' jugoslov.easki »arlamcntarci NcnicemLžfli
onral aJ
I
-vaisinnyv
nsiTDor, ?, marca *t»z»
fSHogo obljuh, M pa jih' nikdar mšo izpolnili. Radi tega je ustanovitev lastne nemške stranke upravičena, kajti le-ta bo ščitila politične in gospodarske pravice Nemcev; dosedaj se je Nemce vpo-števalo samo pri izpolnjevanja dolžnosti napram državi, ne pa tudi narobe.
Mi smo se v našem listu že večkrat pečali s položajem Nemcev v naši državi. Ko se je koncem preteklega meseca jstanovila v Novem Sadu nemška stranka, smo objavili njen program ter prinesli tudi interview našega korespon-ilenta s predsednikom nemškega »Kultur bund a«, g. Menrathom in z generalnim tajnikom dr Grasslom. Ne more Se nam torej predbacivati, da soyražimo ^Nemce. Lojalno priznavamo iz mirovnih pogodbi izvirajoče pravice narodnih manjšin, in nikdar nam ne bo prišlo na um, ščuvati proti manjšinam ali so celo zavzeti za njih persekucijo. Da pa ne mislimo samo mi tako, dokazuje gosp. Berkes sam, ko pravi, da gredo naši parlamentarci in politiki Nemcem v jiuši državi vedno na roko.
Kar pa se tiče očitka gosp. BerkeSa, da so Nemci v Sloveniji naravnost izpostavljeni zatiranju in zasledovanju, ee to pač ne ujema, to tem manj, ker bi morali tako postopanj? sami grajati. Ne sme. se nadalje pozabiti, kako so postopale v teh krajih nemške oblasti proti slovenskemu življu, kako s6 v popolnoma slovenskih šolah storile vse, da bi izbrisale slovanski značaj in: napravile popolni germanizaciji tega dela nač>“ga jfaroda prosto pot. Spomni naj se, kako .neizmerno prezirljivo jo govoril celo jiemški kmet in delavec o »vvijidischeru« j.n še danes — govori!
Mi smo absolutni nasprotniki vsakega maščevanja tor ne pišemo tega, da bi vzbudili morda staro maščevalnost. — Končno pa je stari pregovor: »Kar ti mesni, jaz tebi« s človeškega stališča popolnoma razumljiv. V kolikor i>e torej lahko govori o kakem »preganjanju;!, moramo te kljub vsem človeškim slabostim odločno obsojati. Pri presojanju vseh teh stvari pa se moramo ozirati na težko stališče, ki ga zavzemajo v naši državi ravno Slovenci na meji. Da se gotova nezaupnost rte more kar čez noč odpraviti, je pač razumljivo, toda to je ležeče edino-le na Nemcih samih. To bo dosegla nemška stranka najlažjo na ta način, da bo ostala zvesta izdani paroli: »Staatstreu und volkstreu«. Nobenemu izmed nas pač ne bo prišlo na um, da bi odvzel Nemcem njihove običaje, njihovo kulturo In' njih jezik ali da bi jih gospodarsko ali socialno oškodoval.
-	Država in vlada bo Nemce, ki po Svoji znani marljivosti in kulturi lahko postanejo koristni člani našo državno
Pomorstvo.
V	»Jugoslavenskem' Pomorcu* piše kapetan Milan Kasovič o veliki važnosti niorja in pomorstva za našo državo. — Prinašamo najvažnejše odlomke iz tega zanimivega članka. Kapetan Kasovič piše:
Upali smo, da bo ves naš narod posvetil po osvobojenju posebno pozornost pomorski trgovini, brodarstvu in razvoju naše trgovske mornarice. To upanje je pa še posebno krepilo prizadejanje kraljevine Srbije, ki se je na vse načine trudila, da'dobi prost izhod na morje, pa bilo to preko Albanije same. To prizadevanje Srbije ni bilo zgolj hrepenenje po morski oboli, po morskih kopališčih, temveč gola gospodarska potreba.
Srbija, ki se je po balkanski vojni »znatno razširila, je čutila potrebo izhoda na morje, ker so to edina svobodna vrata, skozi katera se lahko koraka v Bvet in ker se je zavedala, da brez morja [ni napredka in razvoja trgovine in industrije. Težila je za morjem, da si za-taore. zgraditi trgovsko mornarico, s katero lahko stopi v promet z ostalim 'svetom in samostojno in’ neodvisno nastopi toa svetovnem tržišču. T
Za dosego tega cilja se Srbija ni nstrašila nobenih žrtev in ti interesi so privedli Srbijo čez albansko klance do morja.
Niti ena država, niti eden' narod, od--tar obstoja svet, se ni mogel brez morja razviti in postati močan. Za morjo in oblast nad morjem so se borili .vsi
občine, gotovo v vsakem: oziru podpirala, če misli tudi stranka b svojo parolo (»staatstreu«) resno. Te pa se morajo odkritosrčno poprijeti,
Dosedaj še nismo imeli vzroka, dvomiti nad popolno zvestobo naših nemških sodržavljanov, a tega tudi no bomo storili, kljub temu, da krožijo v zadnjem času vesti, ki nas ne iznenadljo ravno najbolj prijetno. Aretacija glavnega urednika lista »Neue Zeit« in krajov.no-ga odbora nemškega »Kulturbunda« v Pančevu sicer še ni pojasnjena, vendar pa kurzirajo o tem jako čudne vesti. — Govori se, da so razširjali paugermani-stične brošure in letake, na drugi strani pa so namiguje, da jo to le maščevanje komunistov, ker svojčas aretirani Nemci niso hoteli vstopiti v stranko komunistov. Kčr še preiskava ni končana, se ne more trditi nič gotovega, upamo pa, da 3e izkaže nedolžnost zaprtih.
Če se torej zavzema g. Berkes v svojem članku tako goreče za pravice Nemcev v Jugoslaviji, jim lahko samo svetujemo, da ostanejo svoji paroli: »Volkstreu und auch staatstreu« reg zvesti. Potem bomo lahko tudi nje smatrali za polnovredne državljano
Politične vesti.
* Hrvatski blok še ni opustil svojih mednarodnih manevrov. Sobotni »Hrvat« jo objavil sklop Hrvatskega bloka, kateri se pošlje kot pismo ministrskemu predsedniku Pašiču s podpisi Stjapana Radiča, dr. Drinkovica in Košutiča. Hrvatski blok zahteva, naj so na mednarodno konferenco v Geno* vo posl jo skupna delegaoija Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri bi bili zastopani tudi Hrvati, in to po svojih .posebnih delegatih, katere bi izbral in na konferenco posla) Iirvatski blok. (Radio v svoji megalomaniji misli, da je žo prezident republike!). Pismo ima 14 took, katerih zadnja so glasi:) *V imenu solidarnosti interesov hrvat-skega naroda z interesi srbskega in slovenskega naroda, ki se nikakor ne dajo ločiti od velikih interesov Evrope in človeštva in kot edino od Hrvatov 'izvoljeno narodno zastopstvo, izvršujoči voiljo hrvatskoga naroda, izjavljamo, da ^ smo pripravljeni sodelovati z zastopniki srbskega in slovenskega naroda v vprašanjih, ki so bodo pretresala na mednarodni konferenci v Ge* novi. Istočasno izjavljamo, da se, zahtevajoči za hrvatski n a,rod pravico do takega njegovega mednarodnega zastopstva, smatramo pooblaščenim izbrati osebe, ki bi šlo na konferenco kot odposlanci Hrvatske in hrvatelcega naroda v delegaciji narodno priznanega teritorija Srbov, Hrvatov in Slovencev.
rodi, ki imajo v zgodovini večjo in1 važnejšo vlogo. Napoleon ni mogel končno premagati Evrope, ker p.l imel močne mornarice.
Najboljši dokaz, ki znači imeti svobodno morje in lastno mornarico, je minula svetovna vojna. Pri nas je mnogo ljudi za to, da se zgradi vojna mornarica, a mnogo jih jo proti temu. Kako napačno pa je mnenje zadnjih, priča zadnja ši-beniška afera. Nikdar bi si Italijani ne drznili streljati na našo obalo, niti 6e usidrati v naših teritorijalnih vodah, če bi vedeli, da so ob naši obali vojue ladje, ki bi jim napad lahko odvrnile. Nikoli se ni pojavila na tej strani Jadrana italijanska ladja, dokler je bilo v Šibeniku in Kotoru nastanjeno vojno brodovje.
Kakor trgovska, tako tudi vojna mornarica hudi državi, ki jo ima, nekako avtoritet oin prestiž, kar napravi državo večjo in močnejšo.
Italija se dobro zaveda, koliko bi nam lahko pomagala trgovska mornarica. Zato pa nam' kljub Trumbič-Ber-tolinijevem sporazumu noče Izročiti nam pripadajočega brodovja, ki ga zadržuje že tri leta To pa samo z namenom’, da bi Has tem občutnejše lahko oškodovala in da bi mi izgubili vso voljo za zgradbo^ večje mornarice. Na ta naČiu' bi razočarala in odvrnila naS narod od morja. Sami pa med tem vzdržujejo razen drugih tudi redno brze proge Trst-Kotor, tudi če se ne ukrca ali izkrca niti eden potnik, samo da bi obdržali domjjcvano nadvlado na Adriji.
Zato pa jnoramo, če. hočefao, da bofito
* Prlblčevlč fn Radič. Bivši poverjenik Narodnega VjeČa za javno varnost in sedanji poslanik demokratske stranke dr. B. G. Angjelinovič objavlja v sobotni »Riječi* natančnejša pojasnila k znani aferi Pribičevič-Hercigonjs zlasti z ozirom na znano izjavo dr. Pavliča. Angjelinovič dokazuje, da se je ravno Pribičeviču zahvaliti, da ni prišlo do ekscesov s strani nekaterih mladih omlt-dincev, ki so hoteli Radiču vzeti življenje. Dokazi so tako jasni, da ovržejo vse zlobno izmišljene trditve Pribičevič-evih nasprotnikov, ki ne morejo živeti brez Friedjungovih političnih škandalov.
* Apanaža razkralja Karla. Na zadnji seji vrhovnega sveta se je razpravljalo med drugim tudi o apanaži bivšega kralja Karla. Sklenilo se je, da se najprej proračunijo njegovi zasebni dohodki, potem še le se bo določila vsota, katero bodo plačevale nasledstvene države ket vzdrževalnino za Karla.
* Bolgarska vojna odškodnina.
Reparacijska komisija je določila, da mora plačati Bolgarija letno 40 milijonov zlatih frankov vojne odškodnine. Od te svote pripada Srbiji 15 odstotkov.
Zanimivosti.
Edisonova vprašanja. — Čudna rešitev.
—	Vašno odkritje. — Bastard kokoši iu purana. — Odpadnnjo od Rima. — Število prebivalstva v Rusiji.
Zadnjo pomlad je ameriški iznajditelj Thomas A. Edison podal vsakemu mladeniču, ki je iskal službe v njego-nih napravah, vprašalne pola, kjer se je nahajala dolga vrsta vprašanj iz sveta znanosti in drugod, na katera so morali aplikanti odgovoriti. Vprašanja so sc tikala vseh mogočih predmetov in od vseh prosilcev je bil samo Samuel A. Ka]hoy, ki je odgovoril na vsa. Mlade-Uič je dobil službo in se v teku kratkega časa izkazal kot zares nadarjeu človek, Bil je pripraven pri najrazličnejših d«lih v lildisonovik napravah, in končno jc bil pripraven tudi v ljubezni, kajti listi poročajo sedaj, da Sc bo poročil g sestro Edisonove žene.
•
Kakor se poroča iz Newport New-sa, je doživel Gordon Woodbury, tivši asistent mornariškega tajnika nenavaden in' čudežen dogodek. Ko se je vozil z jahto »Half Moon« štirideset milj od Capo Charles, je malo ladjo vihar zalival z močnimi valovi. Ko jo prigrmel velik vai proti nji in preplavil krov, jo potegnil s seboj v peneče, morja tudi WV>odbarya. Toda nekaj sekund pvziieje ga je drugi val zopet dvignil kvišku in treščil nazaj na krov. Poleg njega je val odplavil v morjo še nekaj drug’h
na Svojem in da bomo napredovali, posvetiti vse sile našemu morju in naši mornarici.
Morjo je bilo žo od nokdaj vrelec bogastva, emancipacije, kulture iu napredka, toda mi se tega še ?.ie zavedamo v zadostni meri. Nam je glavno, da imamo morje, toda ne znamo ga izkoristiti. Vse pomorske države skušajo dvigniti svojo mornarico na najvišjo stopnjo in vlade same dajejo za to inicijativo. Kako bajne vsote je votirala Italija, Francija, Amerika in druge državo za svoje mornarice! In čemn1! Ker se te države zavedajo, da je trgovska mornarica eden glavnih stebrov državne in narodne moči.
Pomorstvo pa končno ni samo važen faktor ekonomskega življepja, temveč tudi najvplivnejše sredstvo za razvoj industrije, ki s pomočjo lastne mornarice lahko konkurira z inozemsko industrijo. Povečanje trgovske mornarico pa ima za posledico tudi, razvoj ladjedel-stva, s čimer postanemo vedno manj odvisni od inozemstva in samostojni.
Mi imamo vso pogoje, da postanemo močna pomorska država. In kar je najslavnejše, imamo ljudi, ki so v pomorstvu pravi mojstri in so nam na tem polju ni bati, da bi nam sploh kdo niogel predbacivati nesposobnost.
Jaz verujem — končuje Kosovič, — da bo naš narod posvetil več pozornosti morju in’ pomorstvu, verujem, "-ker verujem v našo veliko bodočnost!
»Jugoslovenski Pomorac«, ki izhaja že drugo leto, jo zbral okoli Sebe fcko-raj vse naše javne delavce na poiju po-i
mornarjev, toda ostalih ni bilo gaza}. Pred v.ijno je ta jahta bila osebna last nemškega cesarja Viljema in se je ime< novala iGermania«.
Iz Oaklanda, Cal, ge poroča, da je ka ii.fornijsko vseučilišče (University of Caliiornia) naznanilo, da je mogočo po> trese zemlje napovedati v naprej d tako gotovostjo kot se recimo pasove za 24 ali 36 ur naprej vreme. To je posledica odkritja A. C. Lausona, profesorja geologije na rečenem učnem zavodu, On je odkril, da so gibanja zemeljskih plasti prav tako vzrok kot posledica potresov. S posebnimi ai>arati jo mogoče natančno opazovati, kako sedajo ali lezejo ze* meljske plasti skupaj. Na podlagi tega opazovanja bo. mogoče z gotovostjo izvedeti v naprej za potres in kje bo njegovo središče. To je veliko važnosti, ket v takem slučaju se bo poslalo svarila v, ondotne kraje, da sc ljudje umaknejo i» hiš, da jih ne zasujejo.
•
Na Angleškem Se je posrečilo vzj;0‘ j iti križanca med kokošjo in puranom. Ta nova vrsta perutnine je silno huda ter napada vso ostalo kuretnino. Sodi se, da bo nova pasma proti vsem pravi’ lem zmožna ploditi se. Piščanci so jako podobni svojemu očetu puranu glede svoje velikosti in postave, po barvi pa svoji materi. Ali bo njegovo meso tudi tako dobro kakor od purana, sc danes šs no more reči.
*
Kako odpadajo od Rima ca Cehoslo;' vaškem je dobro razvidno iz naslednja Statistike: meseca decembra 1318. je bilo v Pragi med šolsko deco 96.20 odstot katoličanov, meseca decembra 1019. jih je bilo 94.54 odstot., a v marcu 1921., sa< mo 80.80 odstotkov. V tem času ;jo bilo na Čehoslovaškem živahno protiklcri* kalno gibanje, toda ljudje, ki so se od' tujovali enemu klerikalizmu, sc padli deloma v naročje drugemu, nič manj antipatičnemu klerikalizmu češi-, os lova1 ške narodne cerkve. Otrok, ki ji pripa* dajo, je danes po vseh češkoslovaških šolah za 8 odstot. Število dece, ki P° svojih starših ne pripada nobeni cerkvi pa se je od leta 1918. do 1921. dvignil« od 0.28 odstot. na 13.45 odstotkov.
*
V	Rusiji se jo nedavno izvršilo IjuVl-sko štetje, ki je pokazalo, da se nahaja v njej 130,707.600 oseb. Od leta 1915. s« je torej zmanjšalo število ruskega Pre' bivalstva za 18,202.400 oseb. Glavni vzrok1 manjšega števila prebivalstva v Rusiji je pač ustanovljenje malih državic i* ruskega ozemlja in ruskega prebival* stva. Tako interno Finsko, Estonijo, Lovsko, Litvo in Poljsko. Vse te državici če niso sestavljene popolnoma iz rus-kfi’ ga ozemlja, so dobila velike dele od v.ie'
morstva, ki so si nadeli nalogo popula* rizirati naše pomorstvo in tako doprift®* sti svoj oboi k izgradnji naše trgovinska in vojne mornarice. Med drugimi so ljubili svoje sodelovanje sledeči gf>,! Maksim Sardelič, Ivan PaSlrovič, nad' zornika pomorskega ribarstva; dr JvUj Morgan; Jura j Carič, nadzornik nautic* nih šol; Stjcpau Ivorie, Silvester Lori* čarič, Stanislav Antič, Mrcte Koliba«, Milan Kosovič, Abdort Glavan,
Gatin, Vatroslav Vekarič, kapetani dol' ge plovbo; Viktor Gerič’ starejši, Viktor Cerič mlajši; Mate Marič, Amin vič, Nikola Gerechtshammer, profesor Sa poveljnik šolske ladije; don Bare parič, dr. Božo Cvjetkovic, Ivan GabS' lič, Mate Sveta, Franjo Stipanovih, Via' dimir Aecurti, kadet trgovinsko mornaJ riee in mnogi drugi. Ta imena garant' rajo za moralni uspeh »Jugoslov. morcae, upamo pa, da bodo tudi nfi*!. poverjeniki storili vse, kar je mogoč* da se bo ta list, ki izhaja žo v 5000 vodih in ki zbira krog sebe vse one. k1 iskreno ljubijo paše morje, in pomol" stvo, razširil še bolj med našim n«r0|^ dom'. Treba je, da ga podpirajo zla®*' naša transportna, spedieijska in dra$9 t društva, osobito pa naši bančni zavodi* inserati in' z denarnimi prispevki njegov sklad. Ako bomo s skupn^ močmi delovali za povzdigo našega morstva, b’o tudi naš uspeh večji in '*
polnejši. (M Jč).	•
Naš novi parnik. Naše parobrodar^ društvo »Dalmatla« je kupilo mode^ potniški parnik, ki stane 5 milijonov 1’ ‘ Dolg je 68 metrov. Italijani t.o zal1*1'
Maribor, i; marca 1922;
6t'ran 3
Nadalje je pa Seveda Rusija prestala veo tekom vojne kot katerakoli druga dežela na svetu, po vrhu je Rusija še krvavela radi državljanske vojne. Vse j° je zmaajSevalo število njedega prebivalstva. Naposled se lahko že šteje 'ttižno bolezni in pa odsotnost Rusov.
Naššm naročnikom!
Vsied neznosno naraščajoče dračje, ne Je življenskih, ampak istotako tiskarskih potrebščin, posebno papirja, dalje mezd itd., smo prisiljeni tudi ml siediti zgledu drugih naših listov ter Povišati naročnino za „Tabor“.
Od 1. marca dalje stane »Tabor*: pošti ....	30	K	mesečno,
fo pošti za inozemstvo	50	K	mesečno.
raznašalki. . .	34	K	mesečno.
posaniezna številka .	2	K.
Uprava »Tabora".
Dnema kronika.
~~ Shod demokratske stranke v '!:i3]u. V nedeljo dne 5. t. m. priredi ^'nister na r. g. dr. Vekoslav Kuko-ej* shod demokratske stranke, ki se rs* ob 9 uri dopoldne v Narodnem °!n«. Vabimo somišljenike!
Ustanovitev Jugosiovenske Ma-lCe v Marenbergu. V nedeljo dne 5. Bfirea t. !. bo unanovni občni zbor po-^ružnice Jugoslovanske Matke za ma-enbtrški o«raj v Marenbergu v dvorani g. Brudermana točno ob pol 15. uri s bdečim dnevnim redom: 1. Pozdrav Predsednika priprav, odbsra. 2. Predalič s skioptičnimi slikami. Predavatelj ?>• univ. profesor dr. Fr. Ilešič. 3. Dela ln ra2voi Jugoslovenske Matice. Preda-vffi1 glavni tajnik J. M. g. Mahkota. 4. Volitve. — Jugosloveni! Naša sveta dolžnost jc, da obudimo v našem ob' žejnem ljudstvu čut narodnosti in s ljubezen do še neodrešenih bratov n sester ter podpremo zaupanje in moč podjarmljenih do končnega in celotnega °Svobojenja. Rodoljubi na plan! Ude-lež>te se polnoštevilno tega poučnega Predavanja. Za pripravljalni odbor: kdo Porekar, t. č. preds. prip. odb.
— Pragersko. Preteklo nedeljo je h8Ša mladina ponovila otroško igro »Šivilja Klara*. Igrali so zopet dvakrat, Popoldne in zvečer, pa je občinstvo kljub temu pri obeh predutuvah napolnilo prodorno ?olsko sobo. Castitsimo vrlim Pfflgerskim Sokolom na krasnih uspebih njihove?a smotrenega dela.
— Ljutomer. K notici pod tem Naslovom v sobotni številki pristavljamo,
«. da je tiskarski škrst jzpačil nevestino 'De. G. Joško Zitek s Hrestja se je poroči: z gdč. Haniko Rajhovo na Moti Pri Ljutomeru.
da mora društvo v 10 dneh položiti Sthtevano svoto. Iver pa društvo rri ime-^ toliko denarja, je zaprosilo vlado, da ‘ priskoči na pomoč in posodi deset .bilijonov dinarjev. Minister za promet ^ tej želji ugodil in dovolil posojilo v *^esku 10 milijonov dinarjev. Nov, par-r>k se bo imenoval »Beograd*. a »Jadranska plovidba« parobrodarslco d. prenijelo je svoje sjedište sa Rijoke Sušak, te če održati 26. februara iz-^nrednu glavnu skupštinu radi zaklju-^aja fuzije parobrodarskih druStaiva obalnu plovidlm. U toni društvu /‘zioniraia su sc »Ungaro-Croata*, »Dal-“Jatia«, >Dubrovačka plovidba«, »Austro-rcoata'< i »Senjsko parobrodarslco dru-I J-v o«, svega sa 80 parobroda obalno plo-‘ idbe, od kojili se sada dovršavaja dva ^el}ka broda: «Višegrad« od 1200 tona i i "OOO konjskih sila na dva vijaka 7,a HJagaro-Croatu« i još jedan za >Dalma-ci;'u«. Dubrovačka paroplovidba pristo-Ramo za parobrodimn za obainu plo-i^dbu, dok parobrodi za slobodnu (dugu) ,n°vidbu ostaju -i dalje kao samostalno l ruštvo, Jer ostala fuzioniraiia društva j sim iDubrovačke plovidbe« nomaja topnih parobroda za dugu plovidbu. — a Rijeei osnovano je generalno zastup-»Jadranske plovidbe«. M—ič.
^ darilo. Gospod Antort Čok, uradnik »Balkanu«, jo daroval za »Jufiroslov;-^e’iskega Pomorca« 20 K. Iskrena hvala!
“snenmjte! Darila sprejema Mile Ser-jjo’	uradnik.	(Kontrola	doljod-
— Izmenjava 5-dInarsklh bankovcev. Finančno ministrstvo v sporazumu z Narodno banko je začelo 20. januarja 1922 jemati iz prometa novčanice po 5 din. (20 kron) državnega izd*nja; od tega dneva teče desetmesečni r«k in sicer: Za prvih šest mesecev za p*vla-čenje novčanic pri podružnicah in pri centrali Narodne banke kraljevine SHS. Za ostale 4 mesece samo pri centrali v Beogradu. Potemtakem m«rajo vsi, ki posedujejo novčanice od 5 din. (20 K) državnega izdanja, zamenjati^ jih takej pri podružnicah ali pri centrali Narodne banke. Da se olajša prebivalstvu, ki stanuje daleč od podružnice Narodne banke, je izdala direkcija državnega računovodstva nalog s potrebnimi navodili vsem državnim blagajnam in davčnim uradom, da posredujejo občinstvu pri zsmenjavi novčanic, Iz kancelarije državnega inšpektorata finančnega ministrstva. J. Br. 732 od 23. 1. 1922.
— Sprejemanje petdlnarsklh bankovcev pri poštah. (Uradno.) Na podlagi naredbe finančnega ministrstva št. 829 od 2. februarja t. L, je ministrstvo za poi^to in brzojav z odlokom št. 7441 od 14. februarja 1.1. odredilo, da smejo oošte sprejemati petdinarske bankovce državne izdaje samo še do 5. marca 1.1. Po tem roku pošte petdiaarskih bankovcev državne izdaje ne bodo več sprejemale.
— Grafična razstava v Zagrebu preložena. Vsled nepričakovanih ovir se je morala 2. jugoslovanska grafična razstava v Zagrebu za sedaj odgoditi. Vršila se bo šele v jtseni. Vsi umet-niki-grafiki so že sedaj naproleni, da zbero do takrat svoja najboljša dela. Kolegij jugoslovenskih grafikov Z#greb-Ljubljana.
— Smrtna obsodba pred ljubljansko poroto. V soboto se je zagovarjal pred ljubljansko poroto znani morilec računskega svetnika Avg. Zajca, 58letni krojač in gostilničar Anton Jelen. Porotniki so vprašanje na umor pttrdili, vsled česar je hil Jalen obsojen na smrt na vešalih. Ko je obtoženec čul pra-vorek porotnikov, se je poklonil ter dejal: .Hvala'Vam, srospodje!*
— »Slovenska dijaška zadruga v Pragi" se tem potom zahvaljuje v imenu slovenskih visokožolcev v Pragi vsem onim, ki so se odivali na njeno prošnjo za zboljšanje gmotnega stanja. Posebnih zahval zadruja radi visokih poštnih stroškov ne bo pošiljala. Prosimo slovensko javnost, da nam še nadalje ostane naklonjena, dokl*r se ne r«ši vprašanje državnih podpor za študij v inozemstvu! — Zn odber: cand. med. Franjo Benedičič, tč. predsednik; ing. arh. cand. Viktor Vičič, tč. I. tajnik.
— Gospodarsko zborovanje. Gospodarske korporacijo v Ljubljani so imelo na poziv trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo dne 24. lebr. pod predsedstvom zborničnega predsednika gospoda Ivana Kneza konferenco, katere so se udeležili zastopniki indus sti*i,jalnih, zadružnih, kmetijskih, trgovskih, hranilničnih, obrtnih in’ denarnih organizacij. Po poročilu zborničnega tajnika, gospoda dr. Frana \Vii\diselierja glede vladno predloge o odložitvi povojnih trgovskih plačil je bilo po obeožni debati soglasno sklenjeno, da se potom spomenico na merodajna mesta vloži ugovor proti slehernem odlaganju inozemskih povojnih plačil, ker bi vsak tak ukrep moral kvarno učinkovati na naš inozemski kredit in na našo valuto. Konferenca se je dalje pečala z vprašanjem davka na vojne dobičke za leto 1920, o katerem se čuje, da ga namerava finančna uprava v naši državi uvesti. Po izčrpana razpra* vi, v katero so poleg predsednika gospoda Kneza, referenta gospoda dr. \Vindischarja posegli gg. dr. Basaj ing. Šuklje, predsednik Dragotin Hribar, predsednik Ivan Frelih, zastopnik Kmetijske družbe ing. Lah, £g. Josip Lenarčič, Ivan Mohorič, Frane Stupica, Ivan Ilakovc, Engobort Franehetti, so je soglasno sklenilo, vložiti v posebni spomenici ugovor proti razširjenju zakona o davku na vojne dobičke na loto 1920. ter proti uvedbi 100% nega poviška na vse direktne davke brez razlike- Opozoriti je zlasti na visokost hišno 'najemniškega davka v Slove* niji. Spričo nameravanega davka na premoženje po Pfogresiji se je skleni!«
rafitovati, da se da gospodarskim Korporacijam prilika, zavzeti stališče proti takemu dalokosožnemu novemu davčnemu bremenu. Na konferenci jo bil končno sprejet predlog gospoda Ka-kovca, ki se tiče obdačenja družb z omejeno zavezo.
Državni uslužbenci protš draginji.
Na občnem zboru Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru je bila soglasno sprejeta sledeča
RESOLUCIJA.
A. Vlada se resno ifl nujno poživlja:
I. da izplača takoj državnim uslužbencem B 1. prosincem 1922. dovoljene in z zakonom ugotovljene višje dragirijske doklade in naj takoj udejstvi popolno izjednačenje plač in takoj izjednačene plače tudi izplača
II. Da takoj ukine izvoz živino Irt vseh življenskih potrebščin kakor žita, moke, masti, jajc itd. iz Slovenije.
Če bi pa vlada tega ne storila, potem pa naj zahteva:
a) Od vseh izvozničarjev, da oddajo državnim uslužbencem in drugim revnim Slojem gotovo določeno množino od vsakega1'izvoznega blaga za gotovo določeno minimalno ceno;
b) če bi vlada tega ne storila, naj vlada prispeva z gotovimi zneski državnim nameščencem za iiakup vseh življe.n-skih potrebščin.
B. Odločno protestiramo proti temu, da je z draginjsko naredbo z dne 30. dec. 1921. Ur. 1. 5-922 odpravilo maksimiranje ecn in zahtevamo, da se maksimiranje cen Spet takoj uvede.
C. Odločno protestiramo proti temu, tla je pri upeljavi dinarske ceno večina trgovcev in prodajalcev življenskih potrebščin neopravičeno in nereelno zvišala cene blagu za 50-100 odst. in š<> več, dalje, da mesarji, ki kupujejo živino po IG—18 K prodajajo 1 kg mesa že čez 40 do GO K in dalje proti temu, da peki prodajajo žemlje po 2 K, ki so tako velike kakor pred 1 mesecem po 1 K in odločno zahtevamo od policijskega komisarjata v Mariboru, da uvede takoj stroge in obširne poizvedbe pri vseh teh trgovcih in prodajalcih, mesarjih in pekih itf rezultat takoj naznani kazenskemu Sodišču in poživljamo vlado, da v tem oziru napravi vendar enkrat red.
Cenjenim naročnikom
naznanjamo, da smo včerajšnji številki priložili poštne položnice ter prosimo vse zamudnike, da nemudoma poravnajo naročnino, ker smo sicer primorani, jim brez pardona ustaviti list.
Uprava „Tabora“.
Mariborske vesti.
Maribor, 28. februarja 1922.
KoJedarček.
1. marec, Sreda pepelnica, Albin) — komičen točaj ob pol 20. uri v- državni realki (predava prof. Pirnat o atomski teoriji).
2. marca, četrtek (Simplicij, p.) — začetek francoskih učnih kurzov (»Gorelo fran?ais«) ob 20. uri v moškem učiteljišču. — »Ljudska knjižnica« odprta od pol 19. do pol 20. ure.)
3. marec, petek (Kunigunda) —predavanje Ljudske univerze, ob pol 20. uri .v mali kazinski dvorani (predava docent dr. Matko: »Sredstva človeškega organizma v obrambi proti obolenju«. (Kako se človek naravnim potem obrani bolezni).
4. marec, sobota (Kazimir). »Ljudska knjižnica« mladinski oddelek, od 18. 19. ure.
5. marec, nedelja (1. poštna). — Od 30. uri ,v mali kazinski dvorani občni zbor Muzejskega društva. Historično predavanje, nadomestna volitev! — Ob' 10. uri v državni vinarski in' Sadjarski šoli občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo. — »Ljudska knjižnica« odprta od pol 10. do pol 11. ure.
Naznanjeno kulturne prireditve:
12. marca: velik ljudski shod za moralni Preporod (kazinska dvorana, začetek vk »e* 1X1. uri)*
m Tudi pripomoček k podraženju. Od nekega msriberskega trgovca smo sprejeli in priobčujemo: Ze dalje časa nas osrečujejo razni graški, dunajski in drugi trgovci z usnjem ter nam ponujajo pristne jii&asalovensl-te fa-brikate. Značilno pri tem pa je to, da slovenski trgovci od domačih tovarn na vprašanja za blagom niti odgovora ne dobe. Tujci pokupijo blago v tovarnah ter ga prodajajo domačim trgovcem, a z mastnim dobičkom gredo zopet prekc meje. Njim dobiček, a nsm — davek. Žalostno je pač, da domače tvrdke še vedno polagajo toliko na zveze z veriž-niki, solidnega domačega trgovca pa -prezirajo.
m Občni zbor dijaškega ferljalne-ga društva »Prosveta*. V četrtef se je vriil v kmetski sobi »Narodnega doma‘ občni zbor podravske podružaice »Prosvete*. Ker prinašamo obširen referat o delovanju tega zaslužnega dijaškega počitniškega društva, se omejimo lamn na par podatkov o občnem zboru. Udeležili so se ga zastopniki društva Jugoslov. akademikov v Mariboru ter več Prosvetinih starejšin, ki so nekoč delovali z mladostnim idealizmom na naši ogroženi meji in zapustili da-najnji akademski mladini vzgled dela in požrtvovalnosti. Občni zbor je vodil dosedanji načelnik g. dr. Reisman, ki je opisal namen in delovanje »Prosvete*, (Glej Članek v sobotni številki). Natp je govoril v imenu akademikov g. abs. iur. Mirko Brolih, ki se je izjavil, da akademiki rade volje prevzamejo to lepo zapuščino svojih prednikov ter bodo skušali nadaljevati njihovo delo. Razvila se je obširna debata, v katero je poseglo več društvenih starejšin. Sklenilo se je, da se ustanove knjižnice predvsem v Prekmurju in v nekaterih krajih Mežiške doline. Posebna važnost se bo polagala na dobre mladinske knjižnice. Izvolil se je nov odbor: Mirko Brolih, abs. iur., načelnik: Vrati* slav Bfdjanič, stud. tehn., podnačelnik: Srečko Ogrizek, eksp. akad., tajnik; Miroslav Dev, cand. iur.,' blagajnik; Boris Kristan, stud. med., knjižničar; Vladimir Kralj, stud. phil., in Jos. Sijanec, stud-phil., odbornika.	\
m Zaščiti decc v prid ubožnih otrok v Dečji stanici so darovali: Po 4.000 K g. Alojz Križnič ravnatelj Drave, po 800 K Jugoslovanski Ll«yd, po 600 K Drava lesna industr. družba, Zadružna banka v Splitu; po 400 K Narodna banka, Schenker in kornp., Jurij Reitin-ger nasl., Ivan Dopliker poseatnik, kavarn« Beograd, Uhler in komp., Gotz pivovarna, dr. Ravnik odvetnik, Pugel & Rossmann trgovina z vinom ; po 200 K k*varna Central, Ziegler trgov., Rudolf Kiffmann podjetnik, Zlatorog tovarna mila, dr.’ Orosel odvetnik, Karel Robaus pekarna, Mat. Suppanz trgov., Mariborski bioskop, Jos, Tscheligi pivovarnar, dr. Kimovec odvetnik; po 100 K Ježek tovarnar, Grobelšek trgov., Mariborska mlekarna, Jos. Serec trgov., Vlahovič messr, NSS odborniki, J. Novak, Karel Preis trgov., P. Hochnegger podjetje, Marib. industrijska družba, dr. Muhl-eisen odvetnik, L. Konig lekarnar, Bau-meister trgov., Ellingcr podjetnik in! Jos. Lorber trgovec. Po manj kakor 100 K je darovalo 42 strank v skupnem znesku 1630 K. Vsem darovalcem naj-prisrčneja hvala za dobrodelne darove.
m Marljonetno gledališče, »Češkega kluba", ki je v nedeljo popoldne priredilo z mladinskim odsekom mariborskega sokolskega naraščaja dve igri, je želo zopet popolen uspeh. Mlsdina je kljub atrakciji požara vFranzovem mlinu napolnila milo dvorano Narodnega doma ter se polni dve uri imenitno zabavala, To pot sta bili tudi igri bolj primerni za otroško shvačanje ter so zato ambicijozni igralci, ki se tudi vidno spopolnjujejo v svoji umetnosti, žel)
Sonovne aplavze od hvaležne mladine, fedeljske predstave se je udeležil tudi starosta mariborskega Sokola in izrazil požrtvovalnim prirediteljem polno priznanje za njih nesebično kulturno delovanje v prid naših malčkov. Oder pa bi veliko pridobil, Če bi ga mogli že malo dvigniti, da bi vsi otroci sede videli in tudi pestre slike iz odra bi bile učinkovitejše. Tudi postranski okraski od maškerade bi naj ostali, ker prav dobr harmonirajo z ,zaveso“ odra.
m Vsem prijateljem lova! Novo > »lanoviJena podružnica »Lofskosa,
Pustni večer
» TD S S O S'
Torek 28. februarja:
VELIKA KAVARNA
'Ttanvatf'xt’mnxr% '«>*
Bitka s serpentinami.
Elitni koncert
Sreda 1. marca
VELIKA KAVARNA
Vel. orkester prof. E. Kubiček
Konec pusta
Sreda J. marca:
— KLUB-BAR
Moderni plesi. 312
društva« v Mariboru vabi vse (prijatelje lova, tla pristopijo Ic podružnci in javijo svoj pristop blagajniku gospodu Staniču Kendi, Posojilnica v Narodnem domu.
m Pouk v glasovlrju daje gojenec tržaškega in praškega konservatorija, ki radi pomanjkanja sredstev ne more nadaljevati študij. Naslov v uredništvu, ozir. pri upravi .Tabora*.
m Najnovejši izum fotografiranja na daljavo ni vzbudil toliko pozornosti kakor vzbujajo krasni rdeči lepaki današnje velike maskerade pri .Gotzu"! Kliše je narisal kapelnik narodnega gledališča g. H. O. Vogrič. Naj nihče ne zamudi si ogledati ta lepak, še manj pa, da bi pozabil priti na maškerado!
m Za Ciril Metodovo družbo je daroval g. dr. Radoslav Pipuš v spomin pokojnega nadučitelja g. Ivana Wei:da 500 K. Za ta velikodušen dar mu izrekamo najiskrenejšo zalivalo ter želimo, da bi našel mnogo posnemalcev!
m Invalidom! Udružen je vojnih' in* >a]idov kraljevine SHS, pokrajinski odbor v Mariboru opozarja vse organizirane invalide, vdove in sirote, ki še niso sprejeli pokojnine za minuli mesec, da se zglase v sredo due 1. in v četrtek .dne 2. marca v pisarni organizacije na Rotovškem trgu. Vdove in si5 i'dte, ki še niso prekoračile 45. leta, naj- si preskrbe uradna zdravniška spričevala, ki jih izda brezplačno zdravnik okrajnega glavarstva v Ma-
riboru.
m Najdeni predmeti. Od 1. do
15. februarja 1922 so bili oddani pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči najdeni predmeti in se zamorejo dvigniti: dve prazni črni usnjati denarnici, maihne sani, črna usnjata denarnica z 2 din. 35 para, hlače
njence, zelena otročja šerpa, poselska knjižica na ime Križanič Antonija.
m Izgubljeni predmeti. Od 1. do 15. februarja 1922 so bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči izgubljeni predmeti. Najditelji se naprošajo, da jih oddajo pri navedenem uradu: črna usnjata denarnica s 19V2 temnozelena usnjata denarnica s 102 D in listinami, črna usujata denarnica s 721 kron., siva usnjata denarnica s 41 D in 3000 avstr, kronami, črna listnica s 100 D, črna usnjata torbica z 4100 K in enim potrdilom, črna usnjata denarnica z 800 kronami, rujava usnjata denarnica z 291 D, črna zelenkasta denarnica s 324 kronami, rujava usnjata listnica s 600 K, rujava usnjata denarnica z različnimi listinami, črna usnjata denarnica s 1400 K in drugimi listinami, zlata zapestna ura, 3360 kron denarja, zlat zaročni prstan, klobuk temno zelene barve, srebrna ura s srebrno verižičo, 10 D bankovec, srebrna ura, 700 kron denarja, bel kožuhast ovratnik, ena usnjata čepica, vložna knjižica Sood. štaj. posojilnice št. 3382 na ime Velič Alojzija.
m Javna zahvala. Čutim se dolžnega zahvaliti se javno gg. dr. Z o r j a n u za natančno preiskavo mojega sina Socerba v smrtno nevarni bolezni in g. dr. Mariniču za trud in požrtvovalnost za časa zdravljenja v javni bolnici v Mariboru. Rodbina Božič. ,	314
m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v, »Klub-baru«.
•me
Spori
: Občn! zbor SSK Maribor. Redni letni občni zbor I. slovenskegh Športnega kluba »Maribor" se vrši 3. marca 1.1. j ob 20. uri v dvorani gostilne »Maribor" za kaz- na Grajskem trgu.
: Smuško prvenstvo Češkoslovaške republike, ki se je izvojevalo v Zakopanih (Slovaško-Tatra), je dobil g. Kol-dovsky. Konkurenca je bila zelo Številna.
: Pri smuškem meetlngu v Kanadi je skočil amateur Nelsen 62'25 m daleč, profesional Hall pa 69’SO m.
: Iz občn. zbora ,SIavlje“ (Praga). »Slavia* ima 1731 članov in sicer 12 častnih, 30 ustanovnih, 6G6 izvršujočih, 915 podpornih članov in 108 štipendistov. Preteklo leto je obiskalo 42 tekem »Slavije* 237.483 ljudi. Pri prvenstveni tekmi Slavija: Sparta je bilo navzočih 19.899 gledalcev. Veseličnega davka je klub plačal Kč 335.219—. Klub je štel 8 odsekov in sicer: nogomet, lahko-atletiko, plavanje, ženski šport (H&zena), smuški odsek, hockey, drsanje in sablanje. — Za predsednika je bil imenovan dr. A, Eisenberger.
: Lawn tennis. Turnir za svetovno prvenstvo na kritih igriščih, v St. Moritzu se je začel. Prvi rezultati še ne razčiščujejo situacijo. Zanimivejši rezultati do sedaj so Larsen proti Smith 8:6, 6:3, 6:4, logerslev proti Rasmussen 6:2, 6:0, 6:2.
Narodno gledališče.
Repertoar:
Torek 29.: Zaprlo.
Sreda 1. marca: „Raslcolnikosr“. Ab. C. Četrtek 2.: ,Kjer ljubezen, tam Bog“, „Vol-kašin". Ab. A.
Dramatična šola. Pouk dramatične šole se vrši v petek, dne 3. marca ob pol 20. uri.
igre v prepisu: 1. Pogumni Tomček pravljica v 5 dej. (J. Spicar); 2. Patriotij komedija v 3 dej. (J. Spicar); 3. K luči simbolična igra v 4 slikah (J. Spicar)’ 4. Na poljani, romantični igrokaz v 3 dej. (J. Spicar); 5. Težke ribe, veseloigra v 3 dej. (M. Baliicki, posl. Jos-Debevec.) Razen tega tudi Cankarjeve drame *Hlapci* v 4. izvodih. Drugeigfe se_ prepisujejo in bomo kmalu mogli z njimi postreči. Za izposojeno igro S6 plača odškodnina 50 K. Društvo igre prej ko mogoče prepiše in je potem zopet vrne ZKD, da je lahko posodimo naprej. Seveda je društvo tudi odgo; vorno za to, da se igra ne zgub1 ZKD, Narodni dom I. nad., Ljubija«13,
Gospodarstvo.
g Zagrebški veliki semenj. Ministrstvo za trgovino in industrijo je skleni^: da imajo predmeti, oziroma izumi) kJ bodo na tem semnju prvič postavljen’ pred javnost, v smislu § 94 naredbe 0 zaščiti industrijske svojine od dne 17. novembra 1920, pravico prvenstva prijave*
Kultura in umetnost
x Zveza kulturnih društev, ima za včlanjena društva na razpolago sledeče
Kino.
Mestni kino. tt. epoha detektivskega filma »Kralj Pariza" v 5. činih s® predvaja v torek, sredo in četrtek.
mm
Opozarjamo na
PUSTNI PLES
Sokola v Studencih dne 28. februarja * Sokolskem domu.
GOSPODARICE SVETIL
Avanturističen roman. Spisat: Karl Fig d or. Prevet: R. R.
(Dalje.)	(22)
»Iri kraljica vzame S -svojega vratu verižico k majhnim zlatim obeskom', ga sname z nje ter ga izroči kralju Salamona. Njen Klas objame nenadna bolest,:
»Nihče ne ve, če ga bova mogla braniti za najinega sina, dokler no bo tako močan', da sam lahko zgradi državo.
.Kar Gospod sklene, loži v temi. Daj najinemu sinu to, kar (i izročam, ako izveš, da .sem odšla k očetom,
-»redno je prišel čas. Bodi mu oče, (ako pride k tebi.';
In potem poljubi kralj Salomon kraljici oči, oči gazel v. puščavi, in potem joče ž njo, ker tudi njemu postane nenadoma tesno pri sren,
*To so kraljeve besede, katere je zapisal, prodno ju umrl on' sam in' ž njim njegov sin. Poznam jih, ka* ikor samega sebe, kajti prečita! sem jih tisoč ju tisočkrat, prodno mi je vzel Gospod luč pozetnskega življenja. Zaklad kraljico mora ležati še vedno tam. kjer ga je skrila. Nikoli ni svet izvedel o sinu kralja Judov in' sabansko kraljice. Toda, ali nam ni bil obljubljen Mesija vedno in' vedno"... Ni imel siii kralja in kraljice otrok? Niso imeli ti otrok in zopet otroka? Odrešenik sveta bo prišel! Brat, zaklad čaka nanj! Jaz sam' n'o morem več čakati. Čutim, da so nii bliža milost Neskončnega iri da ni več daleč čas, ko bom stopil pred njegovo obličje, v kraljestvo večnega miru. Truden sem, brat,	zato	no	smeš več	čakati	dolgo na	kraljičino j kakor vedno.
svetinjo.	Ob moji	smrtni uri	jo	prejmeš	iz	mojih rok!«« >• Veletok prihaja po me, kakor je prišel nekoč po
9.	j	tempelj! Moj, čas je dokončan. Brat reši	So!«
'	" '	j	Konzul plane kvišku. Dovolj dolgo	je že	'na	Ki-
Freko pokrajine zapiha mrzel večerni veter. Klen- tajskem, zato ve prav dobro, kaj pomeni, ako se podro
prizanašala, zato so mislili, da jim ne more nikoli več škodovati.	• , - • i ■
Kako se bojujejo vasi z valovi! Td stoji še močnoj-ša koča, kljubujoč navalom- tam se druga šibkejša že podira, izginja pod gladino. Par starcev Se ni moglo več rešiti, vtonili so in razburkani valovi neso njihova mrtva trupla v rumeno šumečo neskončnost.
Povsod plava pohištvo.	*
Pred samotnim, razpadlim' kitajskim templjem tam zgoraj se guga privezana na verigi džunka, poskakujoča pod pritiskom' narasle vode, kakor splašen konj. Med templjem in ladijo bega v obupu par moških •— tihotapcev opija. Z skoro nadčloveško močjo vlačijo izkrcane zaboje z dragoceno tvarino zopet na krov, da jih rešijo pred uničujočo vodo. Nenadoma pa pretrese ladijo silen sunek, dvigne se še-enkrat kvišku in' pade zopet nazaj... voda je utrgala verigo.'Pliisko-, raa pade v vodo mostiček, ki jo je vezal s kopnim in že v naslednjem trenutku plava ladija brez cilja in pomoči po razburkanih valovih navzdol po veletoku. Tihotapci zaženejo divje vpitje .ter begajo navzdol po obrežju proti ladiji, ki se jim vedno hitreje iri hitreje oddaljuje. Nekateri, hočejo še dalje, v valove, toda globina postaja vedno bolj grozeča iti morajo se vrniti, kajti sedaj no gre več za par zabojev opija, am-liuk za mnogo več, za njihova lastna življenja...
— — V koči sredi razvalin judovskega templja, dvigne stari rabi svojo sivo glavo. Šumenje prvih valov seka grobno tihoto. Čuden blesk preleta starčev vpadli obraz.
»Moja ura je prišla, brat!« Njegov, glas je miren
Mala oznanila.
šivilja za perilo gre na Šivat, Mici Belinšet, ulica St. 2.
tlom J1
Mesečna soba 7. ali brez hrane sc iS4e za tako:. Ponudbe pod „Iš0e“ na upravo tega lis';a.	Slo
Britve sistem „Gillelle.(‘ itd. se sprejmejo na brušenje, komad po 2 K. Tudi stroji za striženje las in *a striženje konjev se brusilo najboljše pri Kranc To-masebitz, nožar, Maribor, Slovenska ul 1.	308
Graj-ka J i-eprse ure, preeiziiske in ste’ 31C ske popravlia najfolidneje
ka R. Bizjak, Maribor. Gosp®) •ika ulica l(i.
61
Kotlarja
za izdelovanje kotlov kuhanje žganja, stalno del® in dobra plača, sprejfl^ takoj Stjepan May?r,
iiUiig so zdrzne, pogleda Mavdo, plane kvišku ter prisluškuje v daljino.
Konji dvigajo glave ter duhajo S svojimi širokimi nosnicami po zraku. Od reke prihaja šumenje vedno močnejše, vedno bolj divje. Spremljevalec plane kvišku, zgrabi svojega konja za uzdo ter sc mu požene jia hrbet.
»Veletok...«, kriči, »veletok!!«
»S konja,- pasji sin!« zagrmi Kieii-Lu.rig ter zgrabi /.a uzde vedno bolj nemirne konje.
»Da to jo .veletok. Podrl je nasipe iri Sedaj drvi vH-eko dežele.
Iri v naslednjem' trenutku so zdi kakor da se je ves svettzmešal. Iz .vasi tam' doli ob reki, na katere še zgrinjajo uničujoči valovi vode, odmevajo obpni glasovi' prebivalcev, klici potapljajočih se in’ .vzkliki bežečih.
Tu prihajajo že prvi bežeči kmetje... moški, Zenske iri otroci.
Za njimi so zgrinja voda,.. " '
... Vedno bolj in bolj se udaja nasip ped pritiskom' neizmernega vodovja. Bobneče drvi rumena reka »kozi odprtino v nizko dolinsko ozemlje. Kmetje niso pazili dovolj na izjedene nasipe, čutili so se preveč’ varne in sedaj so izgubljeni! Dolga leta jim je reka’.
nasipi in planejo veletoki preko dežele.
»Pojdite!« .vzklikne obupno. »Brez vas ne grem od tu!«
Toda starec jo nepremičen’. Njegovo obličje je obrnjeno proti nebu, njegove mrtve oči zro v neskončnost.
»Gospod Sabaot!« jecljajo njegovo stare, ovc.'le ustne... »vzemi me k sebi!«
% pronicajo prvi eprki vode skozi’ stene v kočo, pryi oznanjevalci povodnji, ki se bliža, vse razdeva-joč, vse^ uničujoč s' svojim mrzlim’ objemom’...
»Pojdite!« krikne konzul še enkrat ter plane k’ starcu.
Toda rabi zasluti njegovo namero. S poostrenim en tor V slepca čuti konzulove roke še predno se ga dotaknejo in naglo kakor blisk šine k vratom, izgine veri.
Besrio udarjajo valovi umazane iri Mrzlo Votle ob' njegove noge. Na njegovem starem’ obrazu fce pojavi tiha groza — toda le eri sam' trenutek — potem je njegov obraz zopet jasen. Visoko dvigne Svoji roki ter ju raztegne kakor, da hoče objeti prihajajočo smrt.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubimci prislnega dalmatinskega vina, katero jt' pravkar prispelo ter se toči satno v zajutrko-valnicl Novosel In drug (preje Luckner),	’ \
Gosposka ulica št. 5, oziroma Rotovški trg št. 8. Cez ulico cene -	,
/ znatno nižje. — 299 2-2	'	•-
		
		
'■■■■■■■■■■(■■■■■■■■■■IclanauaaiaHBanaM**
/#g!
Jj	Nadrobno	Trgovina n* -lebei«	it
a	emnjlove*	steklene, porcelanaste, in majolične	l>°*	ji
sodo se priporoča cerij. občinstvu.	184	^5j
■	Albert	Vicel, Maribor, Glavni trg	5.	*
HaaaaBnBaaaiaaaaiH|iHRaaaaBKnBBHsaaa»
Glavni urednik: IJadivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozir«.
Pusti Dame!Peza!
250 Dospeli so zopet najnovejši vzorci (modeli) damske slamnike pomladanske sezije. — Velika zaloig danukih, mofikih klobukov in slamnikov. — Sprejem0^ v popravilo in preoblikovanje (moderniziranje) vse vf5.| klobukov in slamnikov. — Modistinje znaten pop11*
g«r«n Mr«, mm iz delo valnica klobukov ioslamnl^
IVdU llViS, MARIBOR, Meljska cesta ^
^	Tisi«:	Mariborska	4*	**