Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
^»Jo vsak Četrtek popoldne j t duCaJu praa> dan poprej — Uredništvo: L]ubI)ona, Stari *B »(1 — Nefranklrana pisma M ne »prejemajo
PoMunema Uevllka Dtn 1*00 — Cena: »a t Din S*-, sa Četrt leta Din IS*-, n pol leta Dtn 30--; sa lnomemttvo Dtn 7-- (meieCno) - Oglati po dogovoru
Opinil, reklamacije In aaroCnlna na uprav« Jugoslovanske tiskarne, Kolportaftnl oddelek. Po Danski nasip M. 3 - Rokopisi se ne vrata Je
Problem soodločevanja delavstva
v podjetjih.
Pred nekaj desetletji! se je zdela zahteva, da imej delavstvo pravico sovodstva in soodločevanja, ter naravno tudi soudeležbo na dobičku, utopija. Kapitalistični svet je trdil, da je tako govorjenje ali demagogija ali fantazija. Toda čas napravi svoje. Danes razpolaga delavstvo z ustanovami, zaradi katerih je bil marsikateri voditelj delavstva preganjan, češ da siri prevratne ideje. Tukaj omenjamo le obratne zaupnike. V Nemčiji se prav resno pripravljajo na ustvaritev, oziroma na izpopolnitev delavskih sodišč, katera bodo urejevala medsebojne zadeve in spore delodajalcev in delavcev. Kot velik napredek v tem oziru bi bilo omeniti tudi delavska sodišča v Italiji. Toda ta pa niso rezultat mirnega in svobodnega razsoja, ampak diktat absolutista. Vsled česar tudi ne stoje pod vplivom in sodelovanjem delavstva in vsled česar tudi ne nudijo jamstva za nepristransko uredovanje. Pa kljub temu hodo zapustile te dobre posledice, da ne bo zaspala v Italiji ideja delavskih sodišč, ko bo sedanji absolutistični režim izpremenjen. Razvoj kapitalističnega gospodarstva gre tudi v tem Pravcu, da bo stalo delavstvo hitreje Pred težkimi nalogami, kakor samo ®isli ali si pa želi.
Brez dvoma stoji kapitalizem v veliki krizi, ki bodo še hujše. Teh kriz je kapitalizem v veliki: večini sam kriv. Toda čas, kot zunanji minister v izvrševanju božjih načrtov, je pripustil krivice potom kapitalizma, da izraste iz njih nekaj novega, nekaj za človeštvo koristnega, nekaj takega, kar služi vseobči blaginji narodov. In to je pritegnitev delavstva kot novo svežo soodločujočo moč pri ustvarjanju zemeljskih dobrin.
Vprašanje je, če je danes delavstvo že zrelo za tako soodločevanje, če je delavstvo v takem položaju, da hi že danes lahko stopilo v svoj novi delokrog, proti kateremu ga bodočnost vodi s sigurnimi koraki.
Največjo napako je napravilo delavstvo, odnosno oni voditelji, kateri
so vzeli v zakup organizacijo delavstva, da niso znali vzgojiti lastne inteligence. Če kdo trdi, da delavstvo ne potrebuje izobraženstva, je nesramna demagogija onih degenerirancev, ki so izgubili vsak zmisel za dobrobit delavstva ali pa kateri više cenijo svojo osebno korist kakor pa korist celokupnega proletarijata. Delavstvo mora hrepeneti po inteligenci, toda po svoji. Še več. Delavstvo si mora tako inteligenco vzgojiti in sicer nujno vzgojiti. Delavska inteligenca mora biti del delavskega stanu, mora biti delavskih starišev, mora poznati vso bedo, vse izžemanje, vse gorje, pa tudi vzvišeno nalogo proletarijata. Ko bi voditelji delavstva zasledovali po načrtu ta cilj, bi bilo delavstvo danes že usposobljeno, da bi stopilo v sedanjo krizo kapitalističnega gospodarstva kot nov, svež in soodločujoč faktor. Toda, kje ima delavstvo svoje strokovnjake, kateri bodo kos kapitalističnim strokovnjakom! Delavstvo bi moralo imeti1 svoje ravnatelje, svoje inženerje, svoje knjigovodje, svoje duhovnike. Vsega tega danes nima. Bi pa lahko imelo. Koliko krepostnih, zglednih in inteligentnih družin ima delavstvo! Kakšne brihtne otroke imajo te družine! Pa vsi ti talenti ostanejo zakopani, ker jih ni hotelo delavstvo dvigniti in sicer takorekoč brez žrtev. Vzemimo samo ta primer. Organizacija šteje 10.000 članov. Ko bi vpeljala organizacija prispevek za vzgojo in višjo izobrazbo nadarjenih delavskih otrok in sicer tedensko 50 par, bi bilo tedensko na razpolago za te namene Din 5000 ali mesečno Din 20.000. Vsak delavec naj izračuna, koliko svojih bodočih inteligentov in strokovnjakov bi vzgojevalo, oziroma kakšen kader bi jih že imelo, če bi pričelo s takim načinom izobraževanja že pred vojsko.
Delavstvo in vse organizacije naj imajo pred očmi ta zelo važen problem delavskega vprašanja in se ga naj čim preje lotijo, ker drugače ne morejo upati na ugodno in trajno rešitev gospodarskega sistema.
Pri nas in drugod.
(Dopis k uradniškemu vprašanju.)
Naše uradniško vprašanje prihaja v katastrofalno krizo. O tem ni nobenega dvoma, da te krize ni povzročila letošnja vremenska katastrofa. Ta je dala vladi g. Uzunoviča samo ugodno Priliko za davno prej nameravan atentat na uradniške težko priborjene »dobrine«.
Naša javnost v borbi za svoj obstanek naravno ne pozna golih dejstev v primeri s preteklostjo in sedanjostjo okrog nas, kjer jim je veliko na tem, da imajo svojo državno upravo na višku administrativnega modernega poslovanja. Zato je nujno, da '?e naša javnost zave, kako ponižan je v državi SHS državni uslužbenec 'n-kako je poskrbljeno za njegovega tovariša drugod. Naša javnost mora do zadnjih konsekvenc premisliti vse Posledice, ki so v nujnii zvezi s p r o -tetarskim stanjem državnih Uslužbencev malo manj kot do najviš-Ph stopenj. Nikoli ni preveč opozarjati javnost na nevarnosti, ki abso-‘utno morajo uničiti vse še preostale vrline dobrega uradniškega aparata.
V	Nemčiji, ki je tekom par let znala urediti svoje finance kljub vsem
nepremagljivim notranjim in zunanjim težavam, prejema danes državni uslužbenec na najnižji stopnji (tam imajo 14 stopenj, najnižja se pričenja pri prvi stopnji) n. pr. navadni pismonoša mesečno plačo od 150 do 165 zlatih mark ali v dinarski veljavi od 2000—2200 Din. V Jugoslaviji dobiva pismonoša v isti službeni dobi z vsem (tudi družinskimi) dokladami vred okrog 900 do 1000 Din mesečno ali 68—74 zlatih mark. Nemški kolega dobiva torej več kot še enkrat višjo plačo! še več: nemški pismonoša dobiva celo znatno višjo plačo kot naš gimn. suplent z izpiti po tretjem letu drž. službe, ker dobiva z vsemi dokladami vred največ 1500 Din mesečno! Je torej slabše plačan kot najslabše plačani državni nastavljenec v — Nemčiji! Gimn. suplent, mož z akademično naobrazbo, v Nemčiji pa je napram našemu su-plentu pravi pravcati magnat. Zakaj, njegova začetna plača takoj prvo leto znaša 250 zlatih mark ali okrog 3600 Din mesečno! Toliko ni prejel na mesec pred 1. avgustom 1926 v državi SHS noben srednješolski profesor z
dovršenimi 15 leti državne službe in z vsemi draginjskimi dokladami vred za 5 družinskih članov! V Jugoslaviji je poleg tega drž. uradnik s še nedovršenimi 15 leti drž. službe — nestalen in brez prava do penzije! V Nemčiji je dalje omogočeno vsakemu drž. uraniku z akad. izobrazbo avtomatično napredovanje do predzadnje 13. stopnje, v ikatero pride redoma vsak po 28 letih drž. službe ter dobiva (uradnik z akad. naobrazbo, poročen in z dvema otrokoma) mesečno okrog 620 zl. mark ali v naši valuti okrog 8370 Din. V Berlinu plačuje tak uradnik za stanovanje 7 sob z vsemi pritiklinami (kopalnica, balkon itd.) in s centralno kurjavo okrog 210 zl. mark na mesec. Ker pa oddaja 2 sobi za 200 mark, ima stanovanje s petimi sobami prav za prav — zastonj.
Tako je v Nemčiji, ki plačuje reparacije skoro vsemu svetu in tudi Jugoslaviji! Zaključke in razmišljanja prepustimo vsakomur, da jih sam napravi. Naglasiti pa moramo, da so v Nemčiji danes življenjske razmere res izredno težke in da je draginja velika, da pa drž. uslužbenec kljub temu primeroma dobro živi, si tuin-tam še kupi knjigo, da pa se ne zadolžuje leto za letom, da mu država ne zadržuje, pač pa redno izplačuje, kar mu gre po zakonih, da mu ne odteguje dolgovanih prejemkov, da mu je končno država po 1. 1924. vkljub katastrofalnim razmeram umela urediti mesečne prejemke na bazi predvojne zlate valute, z edino to razliko, d« je vzela višjim razredom 20% ter jih dala nižjim in tako izravnala socialno napetost med gornjimi deset-tisoči in spodnjimi stotisoči, tako da danes vsi neprimerno laže prenašajo povojne razmere in si lahko tudi kaj prihranijo ...
Ali je kdo pri nas v drž. službi, ki more poštenim potem kaj prihraniti? Saj še obleci ne more ne sebe ne družine — brez vsakoletne zadolžitve! In kakor vse kaže, ni nikakršnega upanja na izboljšanje. Nasprotno! še to beraško plačo, ki so mu jo po velikih bojih prisodili, mu krajšajo sistematično od leta do leta. Da, celo tako daleč smo prišli, da si upa najvišji funkcijonar naše vlade briti norce vpričo vse javnosti v svojih famoznih izjavah o kulturi, patriotizmu itd1, državnih uradnikov.
Sijajen pa je izgovor na nevarno stanje dinarja in naše valute! Ako dinar pada, tedaj mora seveda trpeti posledice drž. uslužbenec, ker mu padajoča vrednost dinarja veča cene vsem stvarem, ki jih mora kupiti, če hoče živeti. V največji stiski vlada pusti drž. uslužbenca čakati in stradati in ne ve pomoči, kakor pa ve hitro pomoči sebi, če hoče, tekom 24 ur z enim telegramom! Ako pa dinar narašča, tedaj pa je vlada zopet, ki zna prva cene izrabljati proti drž. uslužbencu. Zviša tako stanarino z novim stanovanjskim zakonom na 24kratno predvojno višino in tako vzame štirikrat in še več drž. uslužbencu iz žepa kakor pa iznaša drž. uslužbencu izplačana stanarina! Od 1. novembra 1925 je država vzela drž. uslužbencu od 200—700 Din mesečno potom povišane najemnine, ki jo po večini sama spravi v svoj žep potom raznih davčnih dajatev. Komaj se uboga para privadi na to trdosrčno izžemanje prejemkov, pa pride čez dobrega pol leta in privije iznova preostalo pičlo vsebino mošnje, sklicujoč se na katastrofe in padle cene in slabo valutno stanje; gre in čez noč diktira brez parlamenta, da se drž. nastavljencu odtegne 10 do 30% mesečnih prejemkov s prikrito mislijo, da mu čez malo časa vzame še nadaljnjih 10—30% dru-
žinskih draginjskih doklad z regresivno močjo od 1. avgusta 1926 dalje. Vrh vsega mu pa obeta minister za socialno politiko, da ga s 1. novembrom 1926 na zahtevo belgrajskih hišnih mogotcev proglasi za nezaščitenega, ki ga lahko deložira, komur se in kakor se poljubi.
Gospodje, ki imajo lepe min. plače, avtomobile in salonske vozove, lepe tisočake dinarjev, kadar se vozijo službeno po nesrečnih krajih Jugoslavije, seveda lahko preneso mesečne odtegljaje. Taki ljudje lahko govore o patriotizmu, kulturi in nevarnosti valute, ko so sami dobro zavarovani na vse strani in za vse slučaje! Njim je malenkost ponižati državnega uradnika z akademično izobrazbo na stopnjo — reveža brez pravic in pomoči, ki se mu lahko zniža kadar hoče in kar čez noč — cel eksistenčni minimum še pod tretjino predvojnih mesečnih prejemkov! Saj gimn. suplent, ki je v Avstriji brez izpitov dobival takoj prvo leto mesečni honorar od 150—180, izprašani pa do 220 zjatih kron ali v današnji valutni vrednosti (zlata krona = zlat dinar = 11 Din) 1650 do 1980, oziroma 2420 Din.
Danes te mesečne plače ne prejema jugoslovanski srednješolski suplent prvo leto (I. kat. 9. gr.), nego izprašani profesor in državni uradnik z vseuč. naobrazbo v I., 3. gr. z vsemi dokladami vred z nad 3 let državne službe in vsemi dovršenimi izpiti, do-čim prejema naš suplent takoj prvo leto na mesec (z vsemi izpiti!) komaj 1500 Dim, torej manj kot neizprašani suplent v bivši Avstriji. A tedaj si je pri svoji štedljivosti mogel mesečno kupiti eno celo novo obleko in dobiti! za 50—70 zlatih kron udobno sobo z res izborno hrano vred! Ostalo je porabil za knjige itd.
Naj se vpraša danes našega su-plenta, koliko oblek si more na leto privoščiti, koliko knjig pristradati...
In tu pride g. Uzunovic s svojo »ljudsko vlado« in z eno potezo napravi črto čez beraške proračune — kulturnega človeka s kulturnimi na^ črti in potrebami.
Končno še nekaj.
Te dni ima sosedna »beraška« Avstrija po dvoletnem presledku zopet na dnevnem redu uradniško krizo. Že pred meseci je namreč avstrijsko uradništvo, ki je v primeri z našim naravnost kraljevsko plačano, nastopila z novimi zahtevami pred1 vlado, med drugimi tudi' s to, da morajo poslej stalno dobivati vsake tri mesece še posebno trimesečno doklado v višini ene polmesečne plače. To se pravi mesto 12 mesečnih plač naj bi poslej redno prejemali na leto 14 mesečnih plač. Vlada je Po oklevanju pravkar pristala na to, da dobe državni uslužbenci do konca leta eno polmesečne plačo, hkrati pa se od septembra dalje iznova poboljšajo plače na novi bazi. Kakor nekateri trde, bo osnovni življenjski minimum tvorila mesečna vsota 170 šilingov (= 1360 Din), to je mesečna plača našega neizpraša-nega suplenta!). Življenjski pogoji so danes v Avstriji skoro isti, ako ne še ugodnejši, kar se tiče hrane in obleke.
Naša javnost pa naj ve, da je že doslej dve leti vžival v Avstriji uradnik z akademično naobrazbo lepo plačo (ki mu je ne zavidamo tovariši v Jugoslaviji, nego s polnim srcem privoščimo!). Tako n. pr. je dobival doslej okrajni glavar mesečno povprek 1000 šilingov ali 8000 Din! Naš uradnik z enakimi izpiti, a po činu za dve stopinji viišji, dbbiva le polovico te plače! Okrajni glavar v Badenu in Neunlkirchenu pa: ima mesečno celo 1300 šilingov, oziroma 12.400 Din!
Tudi Avstrija je doživela valutni in gospodarski krah kot Nemčija, a je tudi ona znala najti način, da je postavila življenje svojih državnih na* stavljencev na temelje predvojne zlate valute.
Istega dne, ko so prinesli avstrijski dnevniki veselo vest (po nasili pojmih seveda), da bo vlada ugodila) v najvišji možni meri zahtevam drž. nastavljen cev na novih boljših temeljih, je prinesel ljubljanski uradniški list »Naš Glas« (v soboto 21. t. m.),
X. Y.
Pismo iz Sarajeva.
Težko je človeku oditi iz ožje domovine le za kratek, kaj šele, če mu je iti za dalj časa, za daljšo dobo. Težko se odpravlja, težko smo se odpravljali tudi mi dijaki, ko smo odhajali iz Ljubljane v Sarajevo, kakšno je bilo slovo doma, to ve le vsak sam. Do Bosne smo se dosti dobro vozili. Na več krajih v Hrvatski smo čuli prijetne glasove hrvatskih godb, ki so se vračale z veselic in to pozno v noč, ob dveh ponoči. Vračali smo jim s slovensko pesmijo in vriskom.
V	Bosni smo se vsedlii v vagone četrtega razreda, sicer smo se pozneje presedli v boljše vagone s klopmi, toda bili smo tako stisnjeni, da nismo mogli ganiti. Bošnjaki imajo le ozkotirno železnico, tir je širok nekaj nad pol metra, da bi človek mislil: uprl se bom ob vagon, pa se bo prevrnil na drugo stran. Pa se ni zgodila nobena nesreča. Le vozili smo se od Bosanskega broda do Sarajeva to* liko časa kot od Ljubljane do Bosne.
Bosna je lepa in izredno raznobarvna dežela. Imate ravnino, planino, nižje hribovje, tako da sem imel vtis, da se vozim po naši Dolenjski. Različnost v jeziku in veri je
da vlada pripravlja novo redukcijo, tokrat družinskih draginjskih doklad. Trde, da bo znašala redukcija po 2 Din od družinskega uda, to je 60 Din na mesec...
0 Jugoslavija, da, Ti se zoveš svet narobe! Zato je v Tebi res vse — pa prav vse možno, celo to, da državn. uslužbencu čez noč zapovedo, da mora poslej hoditi v službo kot na brezplačni kuluk na svoje stroške: s svojimi svinčniki, peresniki, papirjem in brezplačno pohvalo...
prav očitna. Pravih Turkov je le malo, večinoma so pomuslimanjeni Srbohrvati, ki nosijo turško obleko: značilne široke hlače, jopič s pasom, na glavi pa fez. Opazi pa se, da so muslimani zelo zanemarjeni, dočim so katoliki in pravoslavni čedno oblečeni. Muslimanke nosijo še vedno črne pajčolane na obrazih, emancipi-rank ni mnogo opaziti. Vse te tri elemente opaziš takoj pri vstopu pa bosanska tla: V Bosanskem brodu so namreč katoliška in pravoslavna cerkev ter muslimanska mošeja. Kmetje pridelajo največ koruze, drugega le malo. Sadja je mnogo tu. Nekdo je na nekem kolodvoru prodajal 30 hrušk boljše vrste za en dinar. Povsod je drevje polno največ češpelj vseh vrst. Ko sem gledal na to zemljo, sem mislil, da je vsa v lasti begov, pa mi je nekdo pojasnil, da je že po večini razdeljena, da pa so tako velike njive le zato, ker sejejo le koruzo in pšenico in skoro nič drugega, krompirja pa skoro nikjer ne vidiš, ravno tako tudi ne fižola in drugih stvari, ki se dobijo na našem trgu. Take vtise sem dobil na vlaku.
Ljubljančani smo bili zadnji, ki smo prišli, 70 po številu. Celjani in Mariborčani so pravili, da so na nas vsi čakali, če§: Slovenci pridejo. Slovenci pa veljajo pri Srbih niekaj tudi
bodo pretresale vse nerešene zahteve državnih cestarjev, ki jih je društvo že predložilo Gradbeni direkciji in Ministrstvu za javna dela. Kongres bo razpravljal o razpoložljivih sredstvih, ki se jih bodo v bodoče posluževali državni cestarji v dosego svojih pravic. Tudi o vprašanju deželnih cestarjev bo kongres razpravljal. Resolucije se bodo poslale vsem merodajnim činiteljem v upoštevanje in rešitev, delo novega odbora, ki ga bo volil občni zbor, bo pa usmerjeno tako, da se zahteve državnih cestarjev uresničijo in pravice tudi dosežejo. Kongres začne zborovati ob
9.	uri dopoldne v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. Vabimo na polnoštevilno in točno udeležbo delegatov. — Načelstvo.
K XI. kongresu nemških krši. strokovnih organizacij.
(Dalje.)
Industrijski in trgovski karteli.
Kongres krščanskih strokovnih organizacij smatra, da je dolžnost države s stališča splošnega blagra kakor tudi v interesu države same, da posveti večjo pažnjo kartelom v industriji in trgovini ter tudi rokodelskim zvezam.
Vsled tega zahteva od države:
1.) da ustanovi ministrstvo za gu-gospodarstvo kartelni urad. Pri iein uradu morajo biti registrirani vsi karteli ter kartelom podobne gospodarske institucije, istotako so obvezne, da predlagajo svoja pravila, zborovanja in sklepe teh zborovanj;
2.) da ima minister za narodno gospodarstvo pravico, da zasliši stranke, katere hočejo sporne zadeve predložiti kartelnemu sodišču, s funkcijo preiskovalnega sodnika v kazenskih zadevah;
3.) da je omogočena preiskava kalkulacije;
4.) da imajo združitve, katere so po svojih pravilih upravičene zastopati gospodarske interese svojih članov, pravico vložiti tožbo pred kartelnim sodiščem in da jih smejo zastopati tudi tuje osebe, katere pa morajo biti v ta namen pravilno pooblaščene;
5.) da se zasigura v zakonu, da imajo delavci odnosno njihove organizacije v pristojnem kartelu pravico zastopstva, in sicer pri izvršujočih organih kakor tudi pri vodilnih in-štancah;
6.) da ne umakne minister za narodno gospodarstvo načrta za znižanje cen, ampak da ga takoj predloži zakonodajnim korporacijam. Vpošte-vajo naj se pa izpreminjevalni predlogi državnega gospodarskega sveta.
kot vojaki. Sedaj nas je tu okoli 100 Slovencev od 1300 dijakov, vseh vojakov v naši vojašnici, ki ji ni v Ljubljani enake, pa je baje okoli 10.000. Vaj imamo mnogo, skoro preveč; vsak prst mora biti na svojem mestu, vse v isti črti. Toda to ve vsak, ki je bil vojak, kako je. Vsi Slovenci smo postali dobri narodnjaki, ki znamo ceniti naš jezik in našo besedo, kakor hitro smo prišli v dotiko z drugimi. Vsak postane ponosen na svojo domovino in slovensko mater, ki ga je rodila. Najlepše so naše pesmi, katerim ni enakih in človek misli skoro, da je doma, ko zapojemo na sredi dvorišča vojašnice. To vam je lepo, pa tudi občuti se lepota slovenske pesmi na tujem vse bolj kot doma. Zanimivo je tudi, da preveva nas Slovence veliko bolj čut državne skupnosti kot pa Srbe. Onim je Jugoslavija le Srbija, jugoslovanska armada le srbska itd. Jugoslovanščine ne poznajo, slovenske zemlje ne poznajo niti dijaki, tako je na pr. nekdo na kolodvoru v Slavonskem brodu izpraševal, kje je ta Ljubljana, odkoder prihajartio. V takem trenotku je Slovencu težko in nujno je, da postane avtonomist in pove tem ljudem: Mi smo Slovenci in zahtevamo, kar nam gre.
žena in pridobtev de'a izven doma.
Kongres krščanskih strokovnih organizacij vidi v družini najprvot-nejši in najbolj naraven delokrog za ženo. Na tisoče so pa primorane, da služijo sebi in svojcem potrebna sredstva za vzdrževanje z delom v industrijskih podjetjih. Za te žene zahtevajo krščanske strokovne organizacije zadostne plače, ugodne delovne pogoje in zadostno varstvo z ozirom na zdravje in na življenje. Dalje zahtevajo za ženo poleg poklicne tudi gospodinjsko izobrazbo, da more žena in mati svojo nalogo čimbolje izpolniti.
Krščanske strokovne organizacije smatrajo dejstvo, če so prisiljene poročene žene delati v tovarnah, za najžalostnejši izrodek današnjega gospodarstva. Vsled tega gospodarstva je žena preobložena, kar vpliva škodljivo na njeno zdravje. Poleg tega jo ovira, da se ne more popolnoma posvetiti gospodinjstvu in vzgoji otrok. To stanje ogroža predvsem družinsko življenje.
Vsled tega stremi gibanje krščanskih strokovnih organizacij za tem, da pribori zadostne plače, ki bodo omogočale ustvaritev družine.
V	času dolgotrajne brezposelnosti, naj se odpuste one žene, katere delajo v tovarnah, čeprav niso k temu prisiljene iz nujnih gospodarskih razlogov, na njihovo mesto pa naj pridejo brezposelni.
_ Da morejo doseči žene svoje upravičene zahteve, poziva XI. kongres krščanskih strokovnih organizacij posamezne zveze, da posvete ženskemu gibanju večjo pažnjo, od krščanskih delavk pa upravičeno pričakuje, da so pripravljene za aktivno sodelovanje v krščanskih strokovnih organizacijah.
kulturno-prosvetni odsek Del. zbornice.
V	prejšnjih prostorih ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev, v Gradišču št. 2 so se otvorili krasno urejeni prostori kulturno -prosvetnega odseka Delavske zbornice. Odsek je otvoril v svojih prostorih čitalnico, ki je brezplačno pristopna za vsakega delavca, delavko, nameščenca in nameščenko, ki je član katerekoli delavske kulturne ali strokovne organizacije. V čitalnici so na razpolago vsi slovenski dnevniki, delavski strokovni in politični časopisi, jugoslovanske, nemške in druge revije in ilustracije. Čitalnica je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od pol 6. do 9. ure zvečer, tako, da jo lahko obišče vsak ob dela prostem času. Mladi in odrasli delavci, pustite beznice in rajši pojdite po delu v čitalnico Delavske zbornice! 15. septembra otvori odsek
V. Pitako:
Janez Krek.
(Hermann W e n d e 1 : Aus dem siid-slavvischen Risorgimento.)
(Nadaljevanje.)
Od liberalne buržuazije se je Krek nejevoljno obrnil proč; bila je pri Slovencih slabo razvito meščanstvo in, nastopajoč po 1891 kot »Narodno-napredna stranka«, pokazala le borne uspehe. Popolnoma drugačno pa je bilo njegovo razmerje do socialnih demokratov, ki so prodirali koncem osemdesetih let k delavstvu v štajerskih premogovnikih, živosrebrnem rudniku v Idriji in v razviti lesni industriji, a tudi niso takoj sedli na zeleno vejico. Pri državnozborskih volitvah 1897 je volil rdeče na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in Primorskem le vsak petindvajseti, 1901 pa le še vsak štiriindvajseti volivec. Dosti visoko je mislil Krek, da ni soditi o tej stranki po strasteh, ki so se pokazale v boju, ampak »po njeni ideologiji v zvezi z resnim realnim življenjem«. Vogelsangova beseda) da pota kristjanov in materialističnih socialnih demokratov nikakor ne gredo popolnoma narazen, je našla v njegovih prsih še močnejši odmev-Pobijal je sicer na vsak korak mar*'
Jugoslovanska strokovna zveza.
Mariborsko okrožje.
Maribor. Že večkrat se je od strani zaupnikov izrazila želja, da skliče okrožje JSZ zaupni sestanek, da pojasni položaj in delo naše strokovne organizacije. Tak zaupni sestanek se je vršil dne 27. avgusta zvečer ob presenetljivi udeležbi zaupnikov okrožja JSZ in Osrednjega odbora Prometne zveze. Sestanka so se udeležili tudi nekateri povabljeni gostje, medi njimi delegat češko - slovaških krščansko soc. organizacij. Z zanimanjem so navzoči sledili poročilu načelnika, ki je podal točno sliko o stanju strokovne organizacije na Štajerskem, zlasti pa orisal naš položaj v Mariboru. Živahna debata od strani Strokovne kakor Prometne zveze je pokazala, kako potrebno je, da si od časa do časa povemo odkrito in resno besedo. Govoril je tudi naš češki tovariš, ter nas pozival, da sledimo uspešnemu delu njihovih organizacij, ki se naravnost sijajno razvijajo. Njegova izvajanja, posebno oni del, ki govori o načinu okrepitve del. strokovne organizacije, nam ostane vedno v spominu. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se razni govorniki od strani inteligence izjavili za skupno delo. Storili so se dalekosežni sklepi in načrti, ki se morajo tudi izvesti.
Vabimo celokupno delavstvo, kakor ročno tako duševno, da pristopi v naš krog, ker le z vstrajnim in vzajemnim delom bomo beležili uspehe in lažje dogradili stavbo boljšel bodočnosti delovnemu ljudstvu.
Iz tajništva. Seja Posmrtninskega fonda JSZ se vrši v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 7. uri zvečer v pisarni JSZ. Pozivamo vse odbornike k točni udeležbi. Vabljeni so tudi novo pristo-pivši člani.
Zveza tovarniškega delavstva.
Jesenice. V četrtek, dne 9. sept. bo priredila skupina S. Z. T. D. ob
8.	uri zvečer v Kat. del. društvu strokovni sestanek z sledečim dnevnim redom: 1. Sodobna delavska vprašanja in naloge naše organizacije, po* roča glavni tajnik Jug. strok, zveze tov. Gajšek; 2. Naloga naših žena in
deklet pri našem kršč. soc. strokovnem gibanju, poroča tovarišica Rozmanova. Vabljeni tudi nečlani skupine in prijatelji našega kršč. soc. po-kreta. — Odbor.
Strokovne* zveza rudarjev.
Centrala rudarjev. Seja centrale rudarjev se bo vršila ponovno dne 6. septembra v Zadružnem domu. Prosim zanesljive udeležbe. — Tajnik.
Zabukovca. Dne 22. avgusta t. 1. je imela naša skupina Strokovne zveze rudarjev v gostilni g. Gomilška v Grižah lepo zborovanje. Na shodu je tov. Uranjek prečital prepise odposlanih prošenj na razna važna mesta. Kakor vse kaže bodo te vloge dosegle tudi uspeh. Dalje je poročal tov. Uranjek o poročilu sarajevske Delavske Zbornice, da bodo delegatje državnih premogovnikov poklicani na važno konferenco v Sarajevo. Na shodu se je sprejela soglasna zahteva, da se pošlje na konferenco za za-bukovški premogovnik tov. Uranje-ka. Zborovanje je poteklo lepo in veliko število udeležencev nam je dokaz, da naša organizacija v Zabukovci napreduje, saj je pristopilo tudi'lepo število novih članov k naši skupini. Po enourni živahni debati je zaključil tov. Uranjek lepo uspelo zborovanje s pozivom, da si vsak član naroči naše delavsko glasilo »Pravico«.
Državni cestarii.
Kongres združen z občnim zborom društva. Po sklepu zadnje seje načelstva Društva državnih cestarjev SHS za Slovenijo se bo vršil 12. septembra t. 1. v Celju prvi kongres državnih cestarjev združen z občnim zborom društva. Dnevni red in ostala navodila bodo prejele pravočasno vse skupine in člani z okrožnico. Prva navodila je tajništvo že razposlalo. Po sklepu načelstva morajo na kongres poslati svoje zastopnike vse skupine posameznih gradbenih sekcij, poleg teh pa se naj udeleže tudi v*i zaupniki iz vseh prog. Kongres bo obravnaval pereča socialna in gospodarska vprašanja državnih cestarjev v Sloveniji in državi. Ponovno se
tudi knjižnico, ki obsega nad 5000 slovenskih, hrvatskih, čeških in nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Knjižnica bo odprta ob istih urah kakor čitalnica. Odsek je priredil za člane dramatičnih odsekov »Krekove mladine«, »Svobode« in »Bratstva« dramatično šolo, ki se bo pričela sredi septembra pod vodstvom režiserja narodnega gledališča, g. šesta.
Pri svojih kulturnih in strokovnih organizacijah ali direktno pri kulturno - prosvetnemu odseku DZ naj se prijavijo vsi oni, ki žele obiskovati tečaj za knjigovodstvo in korespondenco.
Vse druge informacije dobite v pisarni kultumo-prosvetnega odseka DZ v zgoraj označenih urah.
P. R.:
Viničarski posmrtninski sklad.
Narod, ki hoče živeti človeka vredno življenje, se mora dvigniti gmotno, je dejal dr. Krek. Kakor veljajo te besede narodu, tem bolj ve-ljao posameznikom in njih stanovom, kateri tvorijo skupno celoto — narod. Kmet in delavec se želi gospodarsko dvigniti in tako kljubovati vsem neprilikam v življenju. Vedno in vedno vidimo kako se posamezni stanovi skušajo uveljaviti za dosego cim popolnejše gospodarske eksistence. Delavski stan bo mogel uspešno vztrajati le, ako se bo oprijel svoje organizacije, ki ji je obstoj za-s)iguran na trdnih gospodarskih temeljih, da na tej trdni podlagi za-niore v sedanjih razmerah dajati svojim članom v nujnih potrebah tudi gmotno pomoč.
Viničarji smo v gospodarskem oziru najšibkejši sloj. Nimamo nobenega zavarovanjai, naši delovni pogoji so pa taki, da nimamo niti za naipotrebnejše, še manj pa, da bi se ®ogel kak novec dati na stran za slučaj bolezni ali druge nesreče. V slučaju smrti ali bolezni obubožajo najbolj naše družine, ker nimajo od nikoder nobene pomoči. Viničarji si pa vendar lahko, če hočemo, v tem 'adpomoremo. Naj bode vsakemu viničarju v resen premislek, kako se tem neprilikam ubraniti in preprečiti gospodarski polom svoje družine. To storiti ni danes več težko. Samo začeti je treba z dobro voljo in stanovsko zavestjo, predvsem pa z vzajemno krščansko ljubeznijo do pomoči Potrebnih. Pogubni nazori »vsak zase« in brezbrižnost do bližnjega naj izginejo. Danes je jasno vsakomur, da se ne kaže zanašati na nekaj negotovega in pričakovati, da se bodo razmere same zboljšale brez našega truda. Zavihajmo rokave, delajmo za stanovsko skupnost v organizaciji,
ksistični nazor o zgodovini, ne da bi 111 ogel zanikati sam njegov močan ''Pliv, ko je dokazoval, da se v srednjem veku kljub delu duhov kot Alberta Velikega ali Tomaža Akvin-^a prirodoslovne vede radi pomanjkanja materialnega interesa niso {nogie razviti. Vendar, ko je želel, da bi bili nositelji materialističnega svetovnega nazora premagani, je to hotel le »z do zadnje konsekvence lo* Sično izpeljano demokratizacijo držaje in vsega javnega življenja«; v borbi duhov je zaupal zmagovalni ^oči boljše ideje. V resnici pa mu 2®isel za resnico in pravico ni bil in°st k svobodni misli, ki misli, da je svobodna iz topoglavosti, ne k svobodni misli, ki se dela svobodno radi sitosti, ampak k svobodni misli, ki Se je mogoče po dolgotrajnih bojih razvila v srcu ,sina človeškega4«, k svobodni misli socialne demokracije. *n skoraj v vseh dnevnih zahtevah je se* roko v roki s stranko proletarske ^olucije. Prepoved dela nedoletnih prok, nedeljski počitek, osemurni de* J|^nik, vsa zavarovalna zakonodaja vse to je bilo samorazumljivo za jJjtega, ki je v delavcu videl solast-produktov dela, se boril za pribe ■ vsakega dela kot »javne služ-. « in predlagal zakonito organizaci-veleindustrije pod soodločujočo
žrtvujmo se zanjo in s tem zase in za svojega tovariša!
Viničarji, organizirani v Strokovni zvezi viničarjev, imamo ustanovljen Posmrtninski sklad, čigar namen je medsebojna pomoč v slučaju smrti člana (članice) naše zveze. Po poslovniku, kateri po triletni izkušnji popolnoma odgovarja dejanskim potrebam sedanjih razmer med viničarji, dobijo dediči umrlega izplačanih 300 Din za kritje pogrebnih stroškov. Prispevki znašajo za vsak slučaj od člana 5 Din. Skupine Sv. Miklavž pri Ormožu in Ljutomer so imele že več slučajev te medsebojne pomoči ter se je izkazalo zelo dobrodejno predvsem pa prizadeti družini, katero je obiskala nesreča smrti ravno v času, ko ni bilo ne denairja in ne zaslužka.
Tukaj je dana našim viničarjem najlepša priložnost zavarovati se za navedene slučaje, katerim se nobeden ne izogne. Ako bo pa upošteval dobrine posmrtninskega sklada vsak posameznik, bo zelo zboljšan gospodarski položaj našega stanu, kar bo brezdvomno najbolje vplivalo na nas same, ker ne bo v slučaju nesreče noben prisiljen prositi pomoči bodisi pri občini ali drugje. Ko nas zadene nesreča, vemo takoj, kje dobimo pomoč. Enako je z bolniškim skladom, katerega hočemo izvesti čimpreje. Vsak bo prispeval majhno vsotico, pa bo v bolezni lahko prejel potrebi odgovarjajočo podporo. Kakor čebele nosijo po kapljicah medeno rosico v panj, v katerem se nabere veliko množino strdi, tako delajmo tudi mi. S tem se bodo gmotno dvignili in priborili ugled viničarskemu stanu, kar bo v največjO korist vsakemu posamezniku. Ker žalibog zavarovanje še ni raztegnjeno na poljedelske delavce, si ga moramo ustvariti mi sami. Denar zbirajmo in ga vlagajmo sami, v potrebi ga bomo pa sami razdeljevali, in Verjetno je, da bomo za-dovoljnejši, kakor naši tovariši pri bolniški blagajni. Ker je to vprašanje zelo važno za naš stan, je potrebno, da razpravlja o njem tudi naš I. viničarski kongres.
Tedenske novice.
Publikacije »Delavske zbornice«. Centralno tajništvo Delavskih zbornic v Belgradu je izdalo brošuro »Problem svetske privrede« (problem svetovnega gospodarstva). Spisal Vladimir Vojtinski. Vsebina je zelo zanimiva in bodo statistični podatki lahko služili posebno tistim, ki se pečajo s tem problemom. Dalje je izdalo isto tajništvo v obliki brošure poročilo dr. Živko Topaloviča o dunajski delavski in nameščenski zbor-nidi. Poročilo je zanimivo, ker je iz njega razvidno, kako velike in važne naloge vrši dunajska zbornica, kateri
pravico državnih in delavskih zastopnikov. Neomajno je veroval v bo* dočnost tako demokracije kot socializma; v juniju 1908 je izvajal v državnem zboru: »Skozi in skozi tičimo v socializmu in pričakujemo pri vseh velikih vprašanjih naše rešitve le od socializacije. Kako moremo potem v takem slučaju v stremljenju po popolni socializaciji videti kako nevarnost?«
S popolnoma drugačnimi, hitrejšimi udarci kot v žalostnem in zaspanem času, ko je Prešeren boječe pel in Bleiweis previdno učil, je plala v dvajsetem stoletju kri življenja po žilah slovenskega naroda. Med tem ko je znala od generacije, rojene med 1840 in 1850, čitati in pisati komaj polovica, so bili med sto med 1890 in 1900 rojenimi le še trije analfabeti. Družba sv. Mohorja je štela 90.000 udov, tako da je vsak petnajsti Slovenec vsake starosti in spola dobil vsako leto šest dragocenih knjig. Uradna statistika je pokazala koncem 1912 nič manj kot 952 slovenskih zadrug; teh posojilnice so v istem letu izposodile 46Vž milijonov kron in kmetijske zadruge so imele letnega prometa v višini preko 79 milijonov.
V	kranjskem deželnem zboru, kjer je bilo pred 1908 med šestintridesetimi
je pustila vlada širok delokrog in zna njeno delo tudi ceniti, zato uživa zbornica od vlade vso potrebno podporo. Funkcionarji in člani naše Delavske zbornice bodo iz brošure lahko posneli kako velike in važne naloge čakajo tudi pri nas in našo zbornico. Vse te naloge pa bo mogoče vršiti in našo zbornico izpopolniti le, če bomo razpolagali s kadrom zmožnih ljudi in z močnimi strokovnimi organizacijami, ki bodo kot velika kulturna in politična moč stale za našo zbornico, kot stojijo za dunajsko v Nemški Avstriji. — Brošure prejmejo prihodnje dni organizacije, zaupnike pa opozarjamo, da se jih poslužujejo.
Jesensko porotno zasedanje ljubljanske porote se bo otvorilo v ponedeljek 13. septembra. Zasedanje bo trajalo le nekaj dni.
Mlekarska šola. V Škofji Loki bo ustanovljena mlekarska šola, ki bo prva specialna šola za mlekarstvo v naši državi.
Zvišanje oskrbnine v bolnicah. Oskrbnina za bolnike v III. razredu splošne bolnice in bolnice za ženske bolezni v Ljubljani je zvišana na dnevnih 30 Din, oskrbnina v III. razredu bolnice za duševne bolezni v Ljubljani - Studencu pa na dnevnih 25 Din.
Vojaški dopusti. Glasom nove na-redbe o vojaških dopustih ima vojak pravico do dopusta samo, če mu umrje oče, mati, žena, otrok, brat ali sestra.
Vas pogorela. V Spodnji Duplici pri Grosupljah je v soboto dopoldne izbruhnil požar, ki je upepelil skoro celo vas. Le enemu posestniku so rešili vse, enemu pa del poslopja. Iz vseh bližnjih krajev so prileteli na pomoč gasilci, a niso mogli veliko pomagati vsled močnega vetra in pomanjkanja vode. Pogorelci imajo veliko škodo.
Smrtna nesreča. Na Tržaški cesti pri Ljubljani je avtomobil tovarnarja Kopača iz Žirov povozil 7 letno Marijo Kržmanovo in 2 letnega sinčka ta-petnika Ivana Sajeta. Deklici je šlo kolo čez glavo, tako da je počila lobanja ter so ji izstopili možgani in je bila na mestu mrtva, deček pa je dobil težke poškodbe na glavi in levi roki. Deček in deklica sta tekla za roko se držeč čez cesto v trenutku, ko je prehitel avtomobil neki voz ter ju je vsled tega šofer prepozno zapazil. Deklico so odpeljali v mrtvašnico, dečka pa v bolnico.
Nesreča pri streljanju. Pri nedeljskem praznovanju žegnanja v šiški pri Ljubljani so domači fantje streljali z možnarji. Pri zažiganju se je en možnar predčasno užgal in strel ga je raznesel. Pri tej nesreči so trije dobili težke poškodbe na rokah in nogah. Vse tri so morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico.
Ponesrečen otrok. V stranišče je padla in se je zadušila poldrugo leto
izvoljenimi poslanci le šestnajst kmetov, je po tem letu zadobilo kmečko ljudstvo odločilen vpliv; in slovenske stranke v splošnem se niso razlikovale tako kot na Hrvatskem po državno-pravnih nazorih, ampak kakor v razvitih deželah, po političnih in socialnih osnovnih stavkih: krščanski so-cialci, liberalci in socialni demokrati. Ako so tako Slovenci prekosili vse druge Jugoslovane po duševni izobrazbi, gospodarski moči in politični samozavesti, je bilo to, v kolikor se sploh da navezati velike zgodovinske spremembe s posameznimi imeni, veliko delo onega, ki ga je hvaležnost narodova imenovala »oče Krek«.
III.
Okoli sedemnajst milijonov Jugoslovanov, bivajočih od Kamskih Alp južne Koroške tja do obale Črnega morja, od Mure do vrat solunskih, Egejskega morja in globoko notri v albanske gore; njihov jezik nepretrgana veriga eno v drugo prehajajočih narečij — to je postavil Krek kot nekak kažipot na čelo svoje 1916 za Nemce nemško pisane, od nemškega založništva tiskane, v nemškem mestu izišle in od nemške cenzure zatirane razprave o Slovencih.
(Nadaljevanje.)
stara hčerka rudarja Jožeta Zupanca, Valburga pri Sv. Jederti nad Laškim. Deklica je skakala z drugimi otroci okrog hiše in zašla v smrt.
Nova tovarna v Celju. Tovarno za podkve osnuje v kratkem v Celju tvrdka Peter Majdič.
Strašen umor. V Pinci pri Dolnji Lendavi je kmet T6t umoril svojo ženo, s katero sta bila poročena komaj od novembra preteklega leta, na način, kateremu je težko najti primere. Najprej ji je prerezal vrat, potem jo je prerezal po dolgem čez ves život. Nazadnje ji je zadal rano še na hrbtu in ker baje še ni bila mrtva, ji je prerezal žile. Morilec se je sam javil oblasti.
Ponesrečen delavec. V guštanj-ski jeklarni je padel železen škripec na delavca Martina Ježevnika in mu zdrobil nogo in lobanjo. Težko poškodovanega so pripeljali v bolnico v Slovenjgradec.
Vlak je povozil blizu postaje La-ščinčak na Hrvatskem invalida Franjo Očko iz Huma ob Savi. Ogniti se je hotel tovornemu vlaku, pa je prišel pod osebni vlak, ki ga je raztrgal.
Strašen kačji pik. Pri Mostarju je pri sekanju drevesa ugrizla kača kmeta Mate Lubiča v oči, da je siromak takoj oslepel, nato pa še umrl.
Podjeten poštni uslužbenec. V Mariboru je policija zgrabila poštnega uslužbenca šoštarja, ker je v zadnjem času začel preveč potratno živeti. V njegovi odsotnosti je napravila hišno preiskavo ter našla poštno denarno vrečico, v kateri je bilo še 110.200 Din ter denarni seznam glaseč se na 125.48 Din. Mož torej še ni veliko porabil. Policija je podjetnega uslužbenca in par njegovih tovarišev 'prijela, ko so se vinjeni vračali v Šo-štarjevo stanovanje.
Stavka. Rudarji v Beletincu so zahtevali povišanje platč. Ker jim je bila zahteva odbita, so stopili v stavko.
Drag pogreb. Kmetu Gjorgjeviču v Vojvodini je umrla hčerka v Parizu. Oče je dal prepeljati truplo v Veliki Bečkerek. Transport je stal 180 tisoč dinarjev.
Hiša pokopala gospodarja. V Radovem v Hercegovini sle je ponoči zrušila hiša delavca Milana Radovanoviča in pokopala v razvalinah njega in njegovega otroka.
Pravilnik
za brezposelne in potne podpore iz fonda Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani.
Na II. plenarni seji »Delavske zbornice« je bil sprejet pravilnik za brezposelne in potne podpore, katerega se bodo morale v naprej striktno držati vse strokovne organizacije, ki bodo delile svojim članom brezposelne in potne podpore. Ker se bodo pri tem morali vpoštevati tudi pravilniki strokovnih organizacij, opozarjamo danes vse člane, da redno vrše svoje dolžnosti napram svoji organizaciji, ker bodo v nasprotnem slučaju izključeni od podpor. Neorganizirano delavstvo pa opozarjamo, da se organizira, ako hoče imeti v slučaju potrebe iste pravice in ugodnosti, kot organizirano delavstvo. Informacije daje Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani. Naslednji pravilnik naj si vsak dobro prečita in shrani:
I. Splošna določila.
Člen 1. Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani ustanavlja v svrho podpiranja brezposelnih delavcev v kraju in brezposelnih delavcev na potovanju poseben fond.
Člen 2. Podpiranje se izvršuje po določilih tega pravilnika.
II.	Kdo ilma pravico do podpore?
Člen 3. Brezposelne podpore se dajejo le delavoljnim in delazmožnim ročnim in duševnim delavcem, ki so postali brezposelni brez lastne krivde in ki so bili zaposleni na teritoriju Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani vsaj 6 mesecev v enem letu, predno so postali brezposelni.
Člen 4, Potne podpore se dajejo brezposelnim ročnim in duševnim delavcem, ki gredo na novo službeno
mesto, katero jim je bilo nakazano od Borze dela ali njihove strokovne organizacije ali so si delo preskrbeli sami.
Člen 5. Brezposelne in potne podpore se ne izplačujejo: a) stavku jo-čim in izprtim; b) v bolniški oskrbi se nahajajočim, ako prejemajo denarne dajatve v smislu zakona o zavarovanju delavcev; c) tistim, ki so zapustili delo brez tehtnega vzroka ali so ga izgubili po lastni krivdi ali pa se branijo sprejeti od Borze dela oziroma od svoje strokovne organizacije nakazano jim novo delo, ki vsaj približno odgovarja njihovi kvalifikaciji in je plača v skladu z njihovo tarifno pogodbo ali krajevnim razmeram primerna. Ali je podana lastna krivda, odloča odbor strokovne organizacije; č) tistim, ki prejemajo kakršnokoli pokojnino, katera presega višino brezposelne podpore, določene v smislu določb tega pravilnika; d) sezonskim delavcem, ki so bili tekom sezone vsaj 6 mesecev zaposleni; e) onim, katerim se dokaže, da imajo možnost preživljanja na drug način; f) onim, ki bivajo izven države. Kdor si skuša pridobiti ali obdržati brezposelno ali potno podporo z neresničnimi navedbami, izgubi prhvico do podpore za dobo 6 mesecev. V ponavljajočem se slučaju se doba izgube pravic do podpore s številom slučajev za toliko pomnoži.
III.	Kako in kdaji se izplačujejo podpore ?
Člen 6. Brezposelne in potne podpore prejemajo od Delavske zbornice in izplačujejo vse strokovne organizacije ali zveze delavcev in nameščencev (§ 36. zakona o zaščiti delavcev), ki take podpore predvidevajo v svojih pravilnikih in ki so registrirane pri Delavski zbornici.
Člen 7. Registrirane organizacije ali zveze, ki izplačujejo brezposelne in potne podpore, se morajo pri izplačevanju podpor strogo držati določb svojih pravil in pravilnikov ter člen 5 tega pravilnika.
IV.	Fondi za izplačevanje brezposelnih in potnih podpor.
Člen 8. Delavska zbornica votira vsako leto za izplačevanje teh podpor znesek, ki ga upravlja upravni odbor Delavske zbornice.
V.	Kako in v kakšni višini se izplačujejo brezposelne in potne podpore.
Člen 9. V tem pravilniku predvidene podpore se izplačujejo samo tistim članom organizacij ali zvez, ki so registrirane pri Delavski zbornici in kateri imajo po pravilniku svoje strokovne organizacije pravico do brezposelne podpore. Izključeni od teh podpor so tisti člani strokovnih organizacij, ki ne plačujejo prispevkov za Delavsko zbornico.
Člen 10. Delavska zbornica prispeva iz svojega fonda k podporam organizacij za člana največ 10 Din dnevno brezposelne podpore, k potni podpori za največ do polovične'vožnje III. razreda po železnici za člana, njegovo ženo in otroke do 16 let in to od najbližje postaje sedanjega bivališča do najbližje postaje njegovega službenega mesta. — Skupna brezposelna podpora ne sme presegati dveh tretjin zadnje plače. Upravni odbor Delavske zbornice more v slučaju večjih brezposelnih kriz v posameznih strokah člen 10 primemo izpremeniti. Pravica do brezposelne podpore pričenja z dnem, ko zadobi član po pravilniku svoje strokovne organizacije pravico do brezposelne podpore.
Člen 11. Organizacije, ki so registrirane pri Delavski zbornici izplačujejo brezposelne in potne podpore.
V	to svrho jim nakazuje zbornica iz fonda za izplačevanje brezposelnih in potnih podpor četrtletno predujme v sporazumu z vsemi klubi zbornice, odnosno, ako ne pride do soglasja^ po proporcu. V slučaju nepredvidene in večje brezposelnosti v eni stroki, sme upravni odbor od celega četrtletnega predujma odločiti posebno vsoto, in sicer sporazumna z vsemi klubi v zbornici, ter isto v sporazumu z vsemi prizadetimi registriranimi strokovnimi organizacijami razdeliti na iste. Ostala vsota se pa razdeli v smislu določb tega člena. Vse organizacije, katere dobivajo dotacijo iz podpornega fonda Delavske zbornice, morajo potrditi prejem te podpore na posebni od Delavske zbornice izdani obračunski poli z dokazali o upravičenosti izplačanih podpor. Ostanki predujmov, za katere bi posamezne organizacije koncem četrtletja ne obračunale, se vštejejo pri novi razdelitvi predujmov v njihovo kvoto. Obračunske pole o izplačanih podporah predlagajo organizacije potom svojih strokovnih zvez Delavski zbornici in to v enem mesecu, ki sledi koncu vsakega četrtletja.
Člen 12. Vse pri Delavski zbornici registrirane organizacije so dolžne Delavski zbornici predložiti pravilnike o brezposelnih in potnih podporah. Organizacije, ki tega ne store, nimajo pravice do v tem pravilniku predvidene dotacije.
VI.	Končne določbe.
§ 13. Ta fond upravlja upravni odbor Delavske zbornice pod nadzorstvom članov finančne kontrole Delavske zbornice.
Člen 14. Organizacije morajo o brezposelnih in potnih podporah voditi od ostalega poslovanja ločene knjige.
Člen 15. Organizacija, ki bi izplačevala brezposelne in potne podpore proti določilom tega pravilnika, izgubi pravico do dotacije iz fonda Delavske zbornice. O tem odloča upravni odbor Delavske zbornice. Proti odločitvi upravnega odbora je v 14 dneh dopustna pritožba na plenum Delavske zbornice.
Člen 16. Člani odborov strokovnih organizacij, ki odločajo o razdeljevanju brezposelnih in potnih podpor, so napram Delavski zbornici osebno in solidarno odgovorni za pravilno izvrševanje določb tega pravilnika.
Člen 17. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga potrdi plenum Delavske zbornice in ostaja v veljavi v tej obliki, dokler se ne vpelje za razdeljevanje podpor na podlagi dogovora med vsemi Delavski zbornicami v državi enoten pravilnik za vse Delavske zbornice.
Pravilnik za brezposelne in potne podpore je bil sprejet na II. plenarni seji Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani dne 22. avgusta 1926.
Dopisi.
Vič. Naše Slov. kat. prosv. društvo je izgubilo svojega večletnega predsednika in duševnega vodja g. P. En-gelberta Klasinca. Takoj po vojni je poživil naše društvo in njegovo delovanje, ustanovil razne odseke in reorganiziral društveno poslovanje, sestavil poslovnike itd. Društveni odbor je vsled tega pri svoji zadnji seji skupno z zastopniki odsekov sklenil izreči svojemu bivšemu vodju javno
zahvalo za njegov trud ter nesebično delo, ter mu želi na njegovem novem mestu obilo sreče in uspehov. — Za odbor Prosvetnega društva: Anton Popit, t. č. podpredsednik.
Laško. V nedeljo, dne 5. septembra se bo vršil občni zbor Nabavne in prodajne zadruge v Laškem, Ob 8. un zjutraj, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva in nadzorstva; 3. sprememba pravil; 4. dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva; 5 slučajnosti. Člani, pridite na občni zbor gotovo in o pravem časul
Zagorje. V zadnji štev. »Napreja« čitam dolgo poročilo sodruga Pevca.
V	svoji razpravi se peča z Delavsko zbornico. Potrebno se mu tudi zdi, da udarja po predsedniku naše skupine v Zabukovici, tov. Uranjeku. Nikakor nočem braniti Uranjefka, ker bo to sam najbolje opravil, pač pa se hočem pečati z duhovitostjo sodruga Pevca. Čisto slučajno sem ga spoznal zadnjič na shodu v Velenju, katerega tudi sam omenja. V debati, ki se je vnela po shodu med referenti, sem uvidel, da je uprava Delavske zbornice sodrugu Pevcu trn v peti. On bi si menda želel, da bi sedel na Čoba-lovem mestu Bemot. Če bi potem po ti menjavi zavladala demokracija v naši Sloveniji, ne vem. Seveda je to tudi težko izvedljivo, ker ima Pevcev klub v zbornici le dva člana. Toda k stvari. Sodrug Pevec piše v svojem članku o prigoljufanih glasovih. Tu govori resnico. Pribijem, da, ko bi ne bilo prigoljufanih glasov, bi ne bilo treba danes sodrugu Pevcu odpirati v Delavski zbornici ust in očitati neiskrenost razrednim prijateljem. Imam vtis, da ta človek premnogo stvari ne dela zavestno. Tako je v Velenju govoril o potrebi organizacije, o skupnosti in tožil, da ga stane vse to do 40 Din mesečno, dočim je večina delavstva za organizacijo brezbrižna. Do tu je v redu. Naenkrat pa začne sodrug razlagati, da za neorganizirano delavstvo ni denarja. Udaril je po stari struni, da bi naj organizirale delavske podpore borze dela Gospodu se zdi, da požre Hipotekarna banka v Belgradu še premalo delavskega denarja in hoče vreči v žrelo centralizma še tiste dinarje, katere danes dobijo in pošteno delijo delavske organizacije. Prepričan pa sem, da ko bi imeli v zbornici večino ber-notovci, bi Pevec o takih neumnostih ne sanjal. Načelo, da bi delile podpore državne ustanove mora odklanjati vsak zaveden delavec. Tudi gospod sam bi moral spoznati, da misli in govori napačno. Nikakor ne trdim, da bi se neorganizirane delavce pri podporah kratko malo prezrlo. Priključujem se pa zdravemu pojmu tega so-cijalista, da mora vsak v organizacijo. Skoraj br dejal, da komur se ne zdi vredno, da bi žrtvoval organizaciji par dinarjev, ni vreden podpore od delavskih organizacij. Sodrugu Pevcu pa svetujem, da se spoprijazni z zbornično večino, kakor smo tudi mi storili. S svojim govorjenjem in pisarjenjem izpodkopava zbornici še tisto avtoriteto, ki jo ta ima. Naše geslo naj bo: zdrav razum nad umazanim strankarstvom. Prišel bo čas, ko se bo zopet dalo, da rabim Pevčev izraz, prigoljufati delavske glasove. Takrat na noge vsi tisti, ki se jim gre za moč in upliv! Prišla bo demokracija, vendar ne po tistih, ki jo imajo polna usta po shodih in v časopisju, pač pa po ljudeh, ki jo bodo uveljavljali. — Rudarski tajnik.
Razširjajte »Pravico«!
Razno.
Smrtna nesreča na razstavi letal.
V	Heidenheimu v Nemčiji se je vršila razstava letal. Ko je neko letalo hotelo pristati, je priletelo na gledalce in pet oseb pomečkalo. Sedem ljudi je pa pri tej nesreči dobilo težke poškodbe.
Četvorčki. V Puzzuoli v Italiji je Marija Pesi povila četvorčke. V treh letih zakona šteje družina 8 otrok.
Varnost na angleških železnicah. Lansko leto se je na angleških železnicah smrtno ponesrečil samo en potnik.
Nepričakovan strel. V Brooklynu pri Newyorku je nekdo razkazoval staro puško, ki je izvirala še iz ame-rikanske meščanske vojne. Pri tem se je puška, ki je bila najmanj 60 let nabasana, sprožila in na mestu ubila hišno gospodinjo.
Žalosten dogodek pri slavnosti. Pri neki slavnosti na Japonskem se je po ulicah pomikal velik sprevod. Ko je korakal sprevod čez most, se je ta vsled prevelike obremenitve podrl, pri čemur je utonilo nad 60 oseb.
Še ne bo miru. Niso še ozdravljene rane, ki jih je prizadejala svetovna vojna vsemu človeštvu, pa se že zopet pripravljajo nova strašna mo-rilna orožja. Ravnokar je bil dograjen v ameriški državni tovarni zrakoplov »Cyklop«, ki ponese lahko 6000 funtov bomb in eksplozivnih snovi nad oblake. Zrakoplov goni motor 825 PS. Propeler meri 15 in pol čevljev ter se zavrti 1200 krat v minuti. Brzina zrakoplova znaša 250 do 280 kilometrov na uro. Lastna teža zrakoplova znaša samo 16.000 funtov. Med vožnjo proizvaja daleč okrog sebe tako gost oblak dima in pare, da ga ne prodre noben daljnogled, dočim je opremljena posadka s posebnimi očali, s pomočjo katerih vidijo vse pod seboj. Vsled tega je vsaka obramba s puškami in topovi proti temu nevidnemu zrakoplovu nemogoča. Kaj bi lahko napravilo deset takih zrakoplovov nad kakim velikim mestom, si lahko pač vsakdo sam misli. Ta zrakoplov je danes še edini te vrste, toda Amerikanci jih bodo zgradili v kratkem še več.
^^^I
Krekova mladina.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Delavski prosvetni dan Krekove mladine se ne bode vršil pri Sv. Miklavžu dne
12.	septembra, ampak je preložen na nedoločen poznejši čas, katerega pravočasno objavimo.
Za žene in dekleta.
Paradižniki v loncih. Slab, nagnit paradižnik vtakni (zakoplji) jeseni v lonec k cveticam na oknu. Spomladi ti požene polno sadik, katere presadiš meseca maja na vrt v prav dobro prst k leseni steni ali k zidu na opoldansko solnce.
Repni olupki so rabljivi kot pristna prikuha ali kot omaka celo leto in za vsako obednico. Suše se na zrakUt na solncu pa tudi v kuhinji ali v hišii kjer ni prahu in muh. S suho juho zaliti dajejo prav tečno in zdravo jed-Brez dišav in štupe nimajo prave slasti. Kuhajo se navadno 3—4 ure. Poprej jih je 12 ur namakati v vodi.
Solata iz ohrovta. Skuhaj lep0 osnažene glavice ohrovta s štorom v sredi v slani vodi (1 uro). Potem od; cedi vodo in ga shladi. Mrzlo zreŽ* na debelo kot glavnato letno solato polij z oljem, poškropi z jesihom, do-deni malo štupe in daj na mizo k čenki ali mesu ali meseni klobasi.
čim višja-je vsota tvojega zakupila, tem bolj si vesela. Zakaj? Zato, ker dobi^ Vsakega pol leta tem višji 3 °j0 popust (dividendo).
To pa le, še nabavljaš vse svoje potrebščine v poslovalnicah I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani.
Člani! Članiee! J4e strašite se par korakov oddaljenosti!
Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč.
Izdajatelj: Dr. A. Gosar.
Urednik: Srečko Žumer-