POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO. fehaja vsak četrtek in stane za vse leto IS K, za pol leta 9 K, *» četrt leta K 4 50 in na mesec K 1‘50. Posamezna številka stane 50 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. Beograd, dne 12. januarja 1920. Na današnji zgodovinski seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se zamenjajo stare avstrijske krone za nove novčanice ai ©ari, to je v razmerju 1:1. Za uiefnike! Dan na dan prihajajo obupna pisma od tisočerih revežev, ki še vedno zdihujejo in umirajo v italijanskem vojnem ujetn-jštvu. Okrog 50.000 jih je še tam, za-poščenih in pozabljenih od vsega sveta, najbolj pa dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 27 K. Trpite počasni prebavi? Zaprtju? To zlo sc odstrani s pravimi Fellcrjevimi Elza-kroglicami. 6 škatljic 12 K. Želodec okrepčujoča švedska tinktura ! steklenica 12 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. Eugea V. FeHer, Shibica donja,. Elza-trg št. 358. D. mmBKKmmmmBBBMBMummmmmmmmKMmMMimDKKvm&am stenice-šžurki In vsa «oIaren mora poginiti ako porabljate nn'« i najbolje proir.tružena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 7'—, za podgane i« miši K 7'—; osobito ostra pasta za podgan'1” K 7*—; za »Curke K 7*-—; pi satino močna tinktur.* za stenice K 7-—; uničevalec moljev, prašek e*e ’.tši v obleki in perilu, proti mravljam, prote višem pri perutnini K ti'—; prašek proti mrčesom 6 K; proti ušera pri ljudeh 4—8 K; mazilo z« ugi pri živini 4—8 K; tinktura proti mrčesu u« sadjui ra zulen.jadi (uničevalec rastlin) in mravijam IC ti' • PoSilja po povzetja Zavod za eksport M. Jfinker, Zagreb 45., Petrinjska ulie« $. Naročajte la širite ,LJUDSKI' GLAS4! N. GOGOLJ: Majska noč ali utopljenka. Poslovenil Milan Fabjančič. (Dalje.) „Veš li, kaj mislim ?“ je izpregovorilo dekle in zamišljeno uprlo svoje oči v njegove. „Vse mi nekaj šepeče na uho, da se zanaprej ne bova mogla tako pogosto videti. Pri vas ljudje niso dobri; vsa dekleta gledajo tako nevoščljivo, pa fantje . . . Opažam celo, da je pričela moja mati strožje gledati za menoj. Priznati moram, da je bilo bolj veselo v tujini/ Pri poslednjih besedah se je v njej zbudila nekakšna bolest, ki se je začrtala na njenem licu. „Samo dva meseca si v rodnem kraju in se že dolgočasiš! Mogoče, da sem ti tudi jaz že odveč?* „0, ti mi nisi odveč/ je rekla ona in se nasmehnila. »Jaz te ljubim, črnoobrvi kozaki Zaradi tvojih temnorujavih oči te ljubim in kadar me pogledaš z njimi, kakor da se mi nasmiha duša: veselo in dobro ji je; če greš po ulici, poješ in igraš na banduro.. tudi jaz z ljubeznijo poslušam tebe/ „O, moja Banica / je kriknil fant, jo poljubljal in tesneje prižemal k svojim grudim. „Prenehaj 1 Dosti, Levko! Povej mi prej, si li govoril s svojim očetom?* „O čem?* je rekel on kakor da se je probudi! iz sna. „Da se hočem jaz ženiti, a ti da vzameš mene? Govoril sem/ Toda nekako grenko, otožno je zazvenela v njegovih ustih ta beseda „govoril sen/. „In kaj potem?* Založba in Ia*t konzorcija „ljudski Glas*. „Kaj pa naj počneš z njim? PritubnD se je, stari hren, po svoji navadi, kakor da je gluh: nič nof e slišati in me še zmerja, da pohajkujem sam Bog vedi kod in uganjam burke s fanti po ulicah. Nikar ne žaluj, moja Hanica! Tukaj ti dam kozaško besedo, da ga upognem/ „Tebi je treba samo besedo reči, Levko, — in vse bo po tvojem. Jaz to vem sama po sebi: marsikrat bi te ne poslušalk, pa rečeš samo besedo — in nehote delani, kar so tebi hoče. Poglej, poglej/ jo nadaljevala ona, po-ložiia glavo na njogovo ramo in dvignila oci navzgor, kjer se je v neizmernosti modrilo toplo” ukrajinsko nebo, zastrto od spodaj s ko šatimi vejami črešenj. ki so stale pred njima. „Poglej: tam. tam daleč so vzplamtele zvezdice: ena, druga, tretja, četrta, peta . . . Kajneda lo so angeli božji odprli okenca svojih svetlih domkov na nebu in gledajo na nas? Kaj če bi ljudje imeli krila kakor ptice, — tja bi poletel človek visoko, visoko . . . Ah, strašno! Ni eden hrast ne seže pri nas do neba. Toda pravijo, da je vendar nekje v neki daljnji zemlji tako drevo, čigar vrh šumi v samem nebu, in po njem pride Bog na zemljo ponoči pred praznikom Vstajenja/ „Ne, Hanica; Bog ima dolgo lestvo, ki sega od neba in prav do zemlje. Sveti arhaugeli jo postavijo pred praznikom Vstajenja in kakor hitro stopi Bog na prvi klin, strmoglavijo vsi nečisti duhovi v trumah v pekel; zaradi tega ni na Kristusov praznik ni enega zlobnega duha na zemlji/ „Kako tiho se giblje voda, kakor dete v zi-beljki/ je nadaljevala Hana in pokazala na ribnjk, ki ga je obdajal mračni gozd javorjev in vrb ža-lujk, 'ki so potapljale vanj svoje žalostne veje. (Dalje prih.) Spao Mio Htvo v Ljoiilja : regislro« zadruga z okajeno um: sprejema hranilne vlo«e vsak delavnik «d 8. do 12. ure dopoldne in od 3. de 5. ure popoldne, v sobotah in diievib pred prazniki pa od. 8. do 1. ure popoldan iu jih obrestuje po čistih 3 '/,. reptnsvana zadrnga z zavem. Moviue za Sele, čustva io mil featejše plakate in vsilila za tfiade ia :: veselice. :: leme iikljiEke. Haiiiietoejfo rta za ti-skaiiiPtlstoikDšig.Mritd. Tinka „(FdteijukH t»»kama“ v Ljubljani. Obtaftiptn je odgovoren Igu Mihevc.