POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO.
fehaja vsak četrtek in stane za vse leto IS K, za pol leta 9 K, *» četrt leta K 4 50 in na mesec K 1‘50. Posamezna številka stane 50 vinarjev. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna.
Beograd, dne 12. januarja 1920. Na današnji zgodovinski seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se zamenjajo stare avstrijske krone za nove novčanice ai ©ari, to je v razmerju 1:1.
Za uiefnike!
Dan na dan prihajajo obupna pisma od tisočerih revežev, ki še vedno zdihujejo in umirajo v italijanskem vojnem ujetn-jštvu. Okrog 50.000 jih je še tam, za-poščenih in pozabljenih od vsega sveta, najbolj pa <xt svoje domovine. Ne od očetov, mater, žena. otrok, bratov in sester, ki pretakajo svoje solze no njih, pač pa ♦Istih, ki bi se morali v prvi vrsti pobri-«at? zanje, to je od gospodov, ki sedijo na vtadl v Ljubljani in v Betgradu.
Da olajša bedo tein revežem in jih spravi domov, se je podal v četrtek, 8. t. m. v Italijo naš sodrug Albin Prepeluh,' bivši poverjenik za socijalno skrb v Ljubljani.
Stopiti namerava v stik z našimi so-dnigi v Italiji, ki imajo te dni velika posvetovanja v Florenci ter doseči z njihovo pomočjo oproščenje teh 50.000 na-šfo ujetnikov. S pomočjo laške socijalno illemokratične stranke upa sodrug Prepeluh doseči pri italijanski vladi tudi •fejšanje strašne bede, k? jo trpijo ti reveži po laških taboriščih.
Obenem bo sodrug Prepeluh posredoval pri laški vladi tudi glede vrnitve ■botrih naših beguncev iz zasedenega ozemlja, saj je denanto stanje naše države tako slabotno, da jim bo v kratkem odvzeta še ta mala podpora, ki jo uživajo doslej.
O uspehu te akcije bomo poročali že v prihodnji številki.
Prepričani smo, da bo sodrug Pre-» e 1 u h , ki se je na lastno inicijativo podal na pot, žel toplo hvaležnost tisočerih ■letnikov, beguncev, očetov, žen in otro-«čev.
Pod tremi zastavami.
... ..Str^hnela liberalna barka se po-.:p‘)a- Nekaj dohtarjev, velikih trgovcev vJrrh takiil škr'cev je ostalo v njej,
ki rvr.A1^ ie to' res žalostno. Ljudje, hnaio	dni še trdno upali, da
skega	V‘ia* tri Prtine sloven-
ega ljudstva, da so generali velikih.
j nepremagljivih armad, se danes zaman ozirajo okrog sebe, vse, prav vse jih je zapustilo.
S to žalostno, a zasluženo usodo se pa naš liberalizem ne more in ne more sprijazniti. Obdržati se hoče pri življenju za vsako ceno in pod vsakim pogojem, pa naj velja kar hoče. Torej kaj storiti?
Po dolgoletnih izkušnjah so stari in mladi liberalni generali izprevideli, da
■	stara, zamazana in razcefrana liberalna zastava razun dohtarjev in velikih bogatašev ne vleče nobenega več. Prišla je prav ob ves kredit pri pašem ljudstvu.
Ni ostalo ničesar drugega, nego poiskati nove zastave, novih limanic, na katere bi liberalna gospoda lovila lahkoverne ptičke. In res so"privlekli pred letom dni na dan prvo tako novo libe-, ralno zastavo. Dali so jo v roke liberalnim gruntarjem, birtom in štucnarjem po
■	deželi, nanjo so pa zapisali „S a m o-stojna kmetska stranka1*.
S to zastavo sedaj zbirajo liberalni gruntarji in oštirji po kmetih svoje razkropljene pristaše in lovijo nove. Na videz vpijejo in kričijo o samostojnosti, o : kmetskih koristih in podobnih lepih stva-rch, da se	zemlja in nebo, v ljub-
ljanskih kavarnah se pa smejejo liberalni ? dohtarji, češ: „Dobro, prav dobro jo orjejo, le tako naprej.**
No, na slovenskem imamo pa tudi I delavstva, zlasti po mestih. Tam z grun-tarsko-liberalno zastavo ne bodo opravili : ničesar, zato so nastavili druge limanice, j Dobro namreč vedo, da je vojna popol-1 noma prevolucijonirala vse človeštvo v smeri socializma. Beseda socializem gre j kakor odrešenje od dežele do dežele, od ljudstva do ljudstva, zato hoče biti že da-! nes vsak socialist, oziroma se odeti vsaj ! s plaščem socializma. Kaj je tedaj čud-j nega če so ljubljanski liberalci strpali še I drugo zastavo ter nanjo napisali ponos-| ne besede: Narodno-socialna stranka. S j to zastavo hodijo sedaj nekateri mladi liberalni šribarji in korita željni uradniki po deželi ter lovijo kaline za svoje očete in gospodarje, to je za —- liberalne doh-; tarje in kapitaliste.
Tako bodo torej slovenski liberalci ; nastopili pri predstojećih volitvah pod I tremi zastavami, to je:
L pod staroliberalno ali J DS, za ka-! tero bodo šli dohtarji, kapitalisti, veletrgovci in drugi od njih odvisni ljudje.
2.	pod zastavo „samostojne kmetske stranke**, v kateri bodo združeni veliki 1 liberalni gruntarji, birti In stacnarji.
3.	pod zastavo „narodno - socialne ' stranke**, v katero bodo lovili delavstvo.
Vse tri bodo pa delovale za kulisa-: mi v najprisrčnejšem bratskem objemu, to jc v škodo kmeta in delavstva, a za J koristi dohtarja, škrica in kapitalista.
Naše ljudstvo tedaj najresneje sva-; rimo pred temi krivimi proroki. Naj se ne da nihče preslepiti velikim in lepim besedam, s katerimi bo hotel slovenski kapitalist vpreči v svoj jarem naše delav-i no ljudstvo. Naša zastava je le ena, to je rdeča, socialno-demokratična.
j—..i-1 ■ ■ - - irr *»-iVi i	ni«	nmn
O draginji in pomanjkanju.
O vzrokih draginje smo imeli že večkrat priliko pisati. Žal, da so se naša „prerokovanja**, katera smo izrazili že letošnjo pomlad za letošnjo jesen in zimo do pičice in še več uresničila. Predno pokažemo, kako stoji zdaj tozadevno z najpotrebnejšimi življenskimi potrebščinami, ! poglejmo še, kdo so glavni, temeljni vzro-i ki draginje. To so:
1.	razbitje starih gospodarskih ozemelj vsled vojne in prekinjenje mednarodnega prometa;
2.	neurejena valuta;
3.	neurejen promet;
4.	prosta trgovina, ki ni več trgovina, temveč najumazanejše verižništvo.
Moka.
Moke primanjkuje in cena ji gre navzgor. Takoj jeseni se je lahko v „žitnici Evrope** v Banatu, Bački in Baranji : nakupilo žito po primerno nizkih cenah.
Tako nizkih, da bi se vsaj do jeseni obi-1 čajne cene moki lahko še naprej vzdržale. Tako „Žitni zavod** kakor „Vojna zveza** sta poslala doli svoje nakupovalce. Toda žita ni bilo gori, ali pa je priha-. jalo tako počasi, an je nastopila pri nas ' občutna kriza, katero so hoteli izrabiti : nekateri verižniki v svojo korist. Zakaj ni bilo žita? Zato, ker ni bilo vlakov, ker j ni bilo vagonov. Torej neurejen promet Kaj pa se je med tem zgodilo? Tedne in ; mesece je ležalo žito tam doli nakopičeno, prišli so inozemski kupci ter začeli ži-i to plačevati po vedno višjih in višjih cenah. Zdaj, ko se je promet za silo uredil, j je cena pšenici in koruzi še za enkrat j višja, kot je bila pred dvema mesecema. \ Posledica tega je, da bi morala biti moka j še za enkrat dražja, kot je bila dosedaj. i Razni verižniki, ki so si prej nakopičili
velike zaloge moke, to pomanjkanje moke že pridno izrabljajo.
Iz Banata prihajajo v zadnjen; času tildi poročila, da tamkaj lastniki žita istega sploh nočejo prodajati, češ, da jim je ljubše žito, kot denar, ki bo itak zgubil na vrednosti.
Naj se jim ga zapleni.
Sol.
V	Nemčiji je nakopičenih stotine in stotine vagonov soli. Za prevoz te soli dela ovire Nemška Avstrija. Za vsak vagon je treba plačati do tisoč in več ki on, da sc dobi prevozno dovoljenje. Na meji je treba plačati uvozno carino, ki /naša 72 vin. za kg. To vse sol tako draži, da se prodaja danes pri nas že skoraj po tri krone, na hrvaškem pa tudi že po deset ir. več kron.
Sladkor.
V	Jugoslaviji ga pridelamo komaj desetino tega. kar ga potrebujemo. Češka, ki ga je bogata, ga daje raje Franciji, ker dobi zanj francosko valuto. Tudi še niso urejeni med nami in Češko trgovski odnošaji. Ze parkrat je bila dana prilika dobiti iz Češke sladkor proti kompenzaciji za živino ali druge naše pridelke. Ta prilika se je navadno zamudila. V Trst prihaja amerikanski sladkor, ki se prodaja tamkaj po tri lire do tri lire štirideset centov. Ako ga kupimo samo po tri Tre in računamo liro samo po sedem kron, stane ta sladkor v Trstu že enin-dvajset kron. Za deset vagonov tega sladkorja je treba šteti najmanje pol milijona lir, kje jih dobiti? Potreba po lirah pri nas in pomanjkanje istih jih draži do neverjetnosti V Franciji, Angliji. Švici in drugod lira pada, pri nas pa raste od dne do dne.
Meso, mast, slanina.
V	K. na Gorenjskem se je zgodilo sledeče: mesar je kupil vola. Šli so in natančno zvedeli za ceno. Ko je vola pobil jn razsekiil, so šli in natančno preva-gali vse meso: Potem pa so vzeli svinčnik v roke in tudi natančno preračunali, da bi zaslužil ta mesar pri tem volu brez kože kron edemisoč petsto! Ta mesar pa rabi po par volov na dan. Isto se godi v Ljubljani in drugod, ker so mesarji nekako priviligiranc ljudstvo, kateremu na prste stopiti se nihče ne upa.
V	Slavoniji in na hrvaškem je prašičev preveč. Pri sedanjih prometnih razmerah je umetnost jih semkaj spraviti, ker žival ne more biti na potu po štirinajst in še več dni. Zato je treba celo pot podkupovati in to podkupovanje gre pri vago nu v desettisočake, kar vse ceno podraži, poleg tega pa hoče kupec oziroma prodajalec že sam zaslužiti pri vsakem vagonu celo premoženje.
Petrolej.
Samo enkrat to leto je prišel k nam. Bil je dober amerikanski in še po primerno nizki ceni. Zdaj se obljublja gališki, ki pa hodi že dolgo, dolgo. Amerikanski bi se tudi dobil čez Trst, — ampak treba bi ga bilo plačati v dolarjih, ali pa frankih. Kje pa tiste dobiti? Torej zopet kot povsod tista nesrečna valuta.
Manufaktura.
Italija, katere manufaktura ni bila nikdar nič posebnega, je edina, ki jo nam more zdaj nekaj dati. Ampak ona zahteva zanje lire. Lir pa ni in so drage. Zahteva pa zanje tudi živil. Torej kompenzacijo. To bi šlo. Ampak prej moramo mi tu v Sloveniji dobiti živil tam doli iz Banata in Hrvaške, kjer jih je v izobilju, pa jih ni sem gori vsled prokletih prometnih razmer.
Uredite torej:
L prometne razmere,
2.	valuto,
3.	nastopiti brezobzirno proti veriž-
l nikom, malim in velikim, po mestih in de-I zeli.
4.	spravite ves izvoz pod strogo kon-! trolo.
Pa bo šlo, ker mora iti! Drugače bo naša SHS poginila.
Dopisi.
Hoče pri Mariboru.
i
Nekaterim gospodom okrog iurovža ue da skrb nič več spati, odkar se je začelo naše kmetsko in delavsko prebivalstvo zanimati za našo stranko. Na Štefanovo sta se vršila zopet dva dobro obiskana shoda v Sp. iti Zgornjih Hočah, na katerih sta sodr. Favai in Slanovec poročala o delu in programu naše stranke, ter z živimi besedami dokazala, da nismo taki „antikristi", kot nas slikajo klerikalni „ljudski prijatelji". Pristopilo je zopet novih članov. Za občinske volitve je živahno zanimanje in pokazali bomo našim nasprotnikom, da ne bodo brez našega sodelovanja nič več delali v občini tako, kot se bo zljubilo tem klerikalnim petelinom in mežnarjem. Zato kmetje in delavci na noge za socijalistično občino!
Iz Žetal.
Na 14. grudna je priredila kmetska 1 zveza v Žetalah shod, ki je bil razglašen ! samo s prižnice. G. župnik je predlagal ; za predsednika shoda starokopitneža Ja-I ueza Vogrinca, ki je shod otvoril.
Poročevalec je bil neki Žebot, goto-j vo urednik lažnivega Slov. gospodarja iz j Maribora. Udrihal je po liberalno-socija-i listični vladi. Po nas soc. demokratih si ni ! preveč upal, ker jih je imel precejšnje ! število pred očmi.
Sedaj vidijo Žetalanci, kakšne voditelje ima kmetska zveza, da namreč ne pridejo drugače med ljudstvo, kakor tedaj, ko se bližajo volitve. Ti ljudje imajo posebno taktiko, da se na prižnici govori politično in na shodih izrabljajo božjo besedo. Smešno je tudi ko so resolucijo samo predlagali, mesto da bi jo prečitali. Takšne resolucije smatramo mi za neveljavne.
Ustanovili so si tudi odbor pol. org.
S.	L. S. ki si bodo mogli zadovoljiti ie z odborom in kakšno članico Marijino de-vičico. Tisti ljudje pa ki so trpeli v svetovni vojni bodo pri prihodnji'.! volitvah s klerikalic pošteno obračunali.
Tukaj se je tudi pokazalo, kako ne-l zavedne ljudi imamo v Žetalah, pa saj ni čuda, ker klerikalizem ima najrajši popolnoma nezavedne ljudi.
V odbor so celo izvolili nekaj takih mož, ki so vedno volili protiklerikalno. Res žalostno!
Črna pri Prevaljah.
Dne 27. decembra se je ponesrečil na lovu kmetski sin Peter Adamič, star šele 21 let. Obstrelil se je v nogo tako močno, da so mu jo morali v bolnišnici odrezati.
Čermožiše.
Pred kratkim je spremljal tukajšnji liberalni veljak Simon Potočnik v Ljubljansko bolnišnico bolno deklico J. K. v svrho operacije. Mož pa kot liberalec seveda siino ljubi svobodo, h kateri spada po njegovem mnenju seveda tudi svobodna ljubezen. Napenjal je vse moči ter uporabljal vsa sredstva, da bi pridobil za tako prepričanje tudi ubogo deklico, kar se mu je pa seveda ponesrečilo. Ja, ja, liberalizem, zlasti še tak. kot ga propagira ta čedni liberalček, izgublja tla povsod, tudi pri ženskah. Svetujemo mu. da se v bodoče obnaša v takih slučajih nekoliko dostojnejše, že z ozirom na lastno rodbino.
Razvanje pri Mariboru.
V nedeljo 4. t. m. se je vršil tu do~ broobiskan shod, kjer je obširno poročat ; sodrug prof. Favai in ljudstvo, zbrani kmetje in delavci so z velikim zanimanjem sledili besedam o socijalizmu, o boju proti kapitalizmu, ki izkorišča kmetsko in delavsko ljudstvo. — T udi besedam o dosedanji klerikalni absolutistični politiki so burno pritrjevali. Ustanovila se je krajevna politična organizacija, mnogo članov je že pristopilo.
Limbuš pri Mariboru.
Za naš shod, ki se je vršil v nedeljo, I 4. t. m. in na katerem je obširno poročal! : zadružni tajnik sodrug Slanovec, je na-! pravil izvrstno agitacijo naš gospod žup-i idk. za kar se mu najtoplejše zahvnliuje-i mo. Zagrozil je, da bo imel vsak smrti« i greh, kdor pojde poslušat rdeče apostdj-! ne. kot imenuje gosp. župnik naše govor-! nike, in glej, po maši so se napolnili zbo-, rovalni prostori do zadnjega kotička, ; ljudstvo je stalo še pred hišo. Zanimanje ■ je bilo veliko, greha pa vkljub temu nobenega. Burno pritrjevanje govorniku je ; pokazalo, da se naš mali kmetski in delav-: ski trpin zaveda svoje dolžnosti. Pristopilo je zopet veliko novih članov in veliko ! ljudi je naročilo naše liste. — Da tudi mariborska okolica vstaja, vkljub vsem nasprotnikom! Kmetje in delavci na noge, ! le v naši stranki je Vaše odrešenje! Tako ; pojdemo mi v boj za našo staro pravdo, če še tako hujskate zoper nas in nas de-: nuncirate!
j	—---------
Dopisnikom.
Sprejemamo le take dopise, ki so | podpisani s polnim imenom in naslovom ! pisca. Tajnost je seveda zajamčena, vendar jamčijo dopisniki za resničnost podatkov. Prosimo tudi vse dopisnike, đa pi-, šejo s črnilom iu čitljivo. Vsakega dopisa z ozirom na tako skromno odmerjen prostor seveda ne moremo vedno iu takoj priobčiti, počasi pa uporabimo vse, le pridno dopisujte. Upamo pa. da se obseg našega lista že v kratkem poveča, potem bo ustreženo vsem.
Uredništvo.
Gtib&eva zveza.
Pravila za „Gubčevo zvezo", ali kakor se bo imenovala „Kmetsko-delavska zveza“, so sestavljena in jih priobčim« najbrže že v prihodnji številki.
Opozarjamo in pozivamo vse naše prijatelje in somišljenike, da pripravijo vse potrebno za takojšnjo ustanovitev zveze.
V vsako občino, v vsako faro „Kmet-sko-delavsko zvezo**!
hks Po svetu. S5K&
Mirovna konferenca
mečka in mečka, ne zmečka pa ničesar. Vsak dan nestrpno pričakujemo obljubljene rešitve jadranskega vprašanja, a te Londona in Pariza ni nobenih vesti. Pa se ja niso zopet skesali ter odložili rešitev tega nujnega in važnega vprašanja, saj te sedanje stanje že neznosno in naravnost duši vse naše narodno gospodarstvo. Govorijo nekaj o
direktnih pogajanjih
med Italijani in Jugoslovani, a po našetn mnenju se ni pogajati o čem. Kjer so naseljeni Jugoslovani, naj pripade Jugoslaviji, laška zemlja Lahom, pa je rešitev tu. S požrešnim laškim imperijalizmom ^ pa komaj da pogajati
Dr. Renncr,
zn^ni voditelj avstrijskih socialistov iti spretni načelnik sedanje socialistične vlade v Avstriji se mudi sedaj v Pragi, kjer st pogaja s češko-slovaško vlade glede ozkih gospodarskih stikov med obema državama. Pravijo, da pride v kratkem tudi v Belgrad, da se ustvarijo čin. najožje gospodarske vezi med nami in Avstrijo, saj k gotovo, da eden drugega krvavo potrebujemo. Avstrija rabi naših živil, mi Di. avstrijskih industrijskih izdelkov.
1 i	Boljševik!
Se vedno vladajo na Ruskem. Vojaško so sicer popolnoma potolkli nekdanje carjeve generale, ki stoje sedaj na čelu proti-revoJucijonarjev ter žele zopet vpeljati nekdanjo carsko strahovlado, gospodarsko so pa boljševiki pripeljali Rusijo na rob propada, to uvidevajo najbolje sami, zato tudi vedno bolj popuščajo s teror-••ieni ter iščejo zvez in miru z drugimi Strankami in državami. Dogovarjajo se z Nemčijo in tudi že z Italijo in kakor kaže. bodo sklenili kmalu mir tudi z Anglijo in Ameriko.
Na Češko-slovaškem
ni dobičkarji že pravočasno ognili, kot se j vsem drugim postavam.'ki jim ne diše.
Volitve. Vlada se pripravlja za vo-! litve poslancev. Na zadnji ministrski seji 1 se je razpravljalo o načrtu volilnega reda.
Podlaga bodočim volitvam bi bil srbski ! | volilni zakon s splošno volilno pravico. ; ] Socialistični ministri so zahtevali tudi vo- i lilno pravico za ženske, ki opravljajo sa- | mostojno delo ali obrt. Redni parlament j ■ bi ime! -100 poslancev, velika narodna ; J skupščina pa 600. Srbija bi imela v red-: nem parlamentu okoli 60 poslancev, v parlamentu za ustavo pa 160. Odpravljeni j so mestni poslanci. Na 20.000 ljudi pride 1 poslanec za konstituanto, za redni parlament pa na 40.000 ljudi 1 poslanec. Vprašanje ženske volilne pravice ostane še nadalje nerešeno. O tem bo morala odločevati konstituanta.
Crnogorski kralj Nikita je zbolel od jeze, da v Orni gori ne gre ravno po njegovih željah.
Verižnlštvo v Zagrebu tako cvete, da verižniki v preobilici denarja zaigrajo v eni noči po 100.000 kron. Široka množica pa strada in zmrzuje.
se vrši s polno paro sedaj prenavljanje in ustvarjanje nove države. Socialistična vlada pripravlja velikopotezno socializacijo rudnikov, ločitev cerkve od države, svobodno šolo i. t. d. So to same stvari, ki so drugod že davno vpeljane, ne da bi pri tem vera in versko življenje kaj trpelo, vendar se klerikalci in višja duhovščina tega silno boje, ker izgubijo s tem mnogo predpravic. Da te stvari niso veri prav nič nevarne, dokazuje že to, da k zahteva! iočitev cerkve od države že rajni dr. Krek. Pa tudi na Češkem se nižja duhovščina temu ne upira. Sploh se je pričelo na Češkem med nižjo duhovščino zelo resno gibanje za odpravo celibati (prepovedi za ženitev duhovnikov) in ločitev od Rima, to je za osnovanje lastne češke narodne 'cerkve. Duhovniki se na Češkem kar vsevprek ženijo in na nekem zborovanju so pred kratkim sklenili osnovati svojo lastno narodno cerkev. Višja duhovščina se tega gibanja silno boji in preti z najradikalnejšimi sredstvi, ne pomaga pa vse skupaj nič.
K Ez naše države. ®
VUnisier sodr. Kristan, katerega klerikalno časopisje zadnje čase tako divje. Prostaško in lažnjivo napada, se Je vrnil s potovanja v Belgrad. Kakor smo se in-•ormirali, je imelo njegovo potovanje ve-uke uspehe, ki bedo še dalekosežnega pomena za vso drž.tvo. Klerikalci, ki nhnrt-<° iz časov svojega ministrovanja ničesar Pokazati, so seveda nevoščijivi, zato tako »tanje.
Belgrajska vlada se baje nekaj krha, ker stoje nekateri ministri na stališču, da ta treba zamenjati krone za dinarje v razmerju 1:1, drugi, zlasti srbijanski pa pra-vno, da v razmerju 4:1.
Deželna vlada za Slovenijo še ni sestavljena in se gospod predsednik, to je Jiberalec dr. Or. Žerjav tudi prav nič ne •rodL da bi jo sestavil. Pravijo, da bomo ^bili uradniško vlado, ali namesto poverjenikov bi imeli uradnike. Kakor ne-Koč v Avstriji.
Sntrdlljub se sedaj kakor obseden *ekla s stranko liberalnih gruntar jev in je V*. ^ ha,r Pozabil, ali mu je pa zmanj-• Cpamo pa, da nas bo počastil s ho pozornostjo sedaj, ko bomo začeli s
g* o paro ustanavljati podružnice Club-^ve zveze.
n!!,v$.ne dobičke. Finani vek nJ* Pre,dL0ŽJ zakonski načrt C	dobiček. Načrt je bil
• samo izpeljan ne bo. ker se boi
Stavci bodo štrajkali v Zagrebu, če
se ne bodo tiskarnarji takoj podali.
Naš poslanik v Madrkhi je Tresič-Pavičič.	.,
Gozdovi na Goriškem vedno bolj izginjajo. V njih neprestano poje laška sekira. les pa se izvaža v Italijo. Kmalu bo tudi na Goriškem Kras.
16.110 učiteljev in učiteljic je glasom uradnih podatkov v naši državi.
Vzpostavljen železniški promet Gorica—Bohinj. Na novega leta dan je bil vzpostavljen železniški promet med Gorico in Bohinjsko Bistrico.
Kako se živi v zasedenem ozemlju. V podrobni trgovini se prodajajo zdaj v Trstu glavne življenjske potrebščine po sledečih cenah: liter olja 7.30 lir. kava 1 , kg 12.50 lir. riž 1 kg 1.30 lir, sol 1 kg 0.20 lir; sukneno blago slabeje vrste se prodaja po 4, 5, 6 in 7 lir, boljše blago se dobi I že za 40 lir meter; moka bela stane kg j 0.60, 0.65, 0.80 lir. črna 0.50 in 0.60 lir: meso goveje stane 1 kg 5 lir. telečje 5.40 lir.
Pijan postajenačchiik. L’vedla se je tajna kontrola železniškega osobja, in pokazali so se tudi znatni uspehi. Tako so našli predsnočnjim v Batajnici postaje-načelnika opitega in v družbi tamburašev, in sicer ravno pred prihodom brzovlaka. Ta postajenačelnik je bil takoj odstavljen j ter se je uvedla proti njemu sodna pre-iskava.
Klerikalni lažnjivci hočejo na vsak način zbegati naše somišljenike, zato ne-j prestauo pošiljajo v svet gorostasne „novice". ki so seveda zlagane od konca do kraja. Tako je pred kratkim uganila umazana klerikalna cunja „Večerni list", da je naša stranka pred razkolom in da so odstavili ss. Kristana, Prepeluha i. dr„ na jKivršje so pa prišli boljševiki z dr. Leme-žem. No, tudi take laži jim ne bodo pa , magale pri obračunu.
Zdravilišče za jetične na Golniku. Za invalidne vojake, ki bolujejo na jetiki, oziroma okrevajo od te bolezni, ima Poverjeništvo za socialno skrbstvo na Golniku pri Tržiču na Gorenjskem na razpolago vsem modernim higijeničnitn zahtevam ; odgovarjajoče zdravilišče. Na razpolago je še okoli petdeset postelj. Upravičeni re-flektanti naj prosijo za sprejem ustmeno , ali pismeno pri imenovanem poverjeniš-j tvu.
Ujetniki se vračajo, tako pišejo sedaj I naši časopisi, v resnici je pa tole laž „me-; rodajnih krogov", da bi se oprali pred ljudstvom. Vrne se le tisti, ki sam uide, vlada in drugi poklicani pa še niso ukre-
nili doslej ničesar. Opozarjamo pa na današnji uvodnik.
Kaznovani trgovci. Policijsko poverjeništvo v Zagrebu je obsodilo 18 trgovcev, ki so povodom kolkovar:: denarja zvišali cene blagu, na denarno globo od 1000 do 20.000 kron in na zapor od treh dni do enega meseca. Razsodbe so pravomoćne in so se na stroške obsojencev ' objavile v „Narodnih Novinah". Naj se z enako energijo postopa tudi pri nas!
Gospodarske vesti.
Vrednost avstrijskih bankovcev neprestano pada. jugoslovanska krona raste.
Valute na zagrebški borzi 31. decembra 1919. Ameriški dolar (100): 9100 do 9200 K; carski rubelj (100) 144 K: češkoslovaške krone (100) 170 K; dinar (100) 400 K: nemška marka (100) 250 K; m-munski lej (100) 295 K.
Novi bankovci V Belgrad je došlo nanovo pet vagonov novih bankovcev v znesku ene in pol milijarde dinarjev. Preje pa jc že došlo 620 milijonov. V Zagrebu se je tiskalo 300 milijonov dinarjev. Stroji pa še nadalje delajo v Parizu. Pragi in Zagrebu.
Za naše poljedelstvo. Neka angleška družba iz Kanade s kapitalom 15 milijonov dinarjev se je ponudila našemu mini-! strstvu za kmetijstvo, da jc pripravi jena | obnoviti vse prejšnje kmetijske šole po ; vseh krajih naše države. Poleg pouka, ki bi ga opravljali angleški in naši strokovnjaki. bi se otvorili tudi praktični tečaji, na katerih bi se poučevali tudi predmeti i vseh vrst. Pogajanja še niso dovršena.
Ribarstvo. Za ribarske okraje Kranj-: ske bo koncem marca ali početkom aprila na razpolage 50.000 potočnih postrv (tnst-[ ia fario) v dobi še ne použitega rume-; njaka. Kdor hoče dobiti teh postrvic, naj i naznani svoje ime, ribarski okraj in mno-! žino zahtevanih postrvic Kmetijski družbi ; za Slovenijo v Ljubljani, kjer dobi potrebna navodila.
Naš les za Italijo. I^esna družba ! „Sava" je dobila od vlade dovoljenje, da i izvozi v Italijo 4000 vagonov drv. S tem je jugoslovanska vlada izrazila željo, da izmenjuje blago z Italijo. Dohodek za prodani les ostane v italijanskih bankah | kot kredit za blago, ki ga bodo Jugoslo-j vani izvažali iz Italije. Italija rabi mnogo ! lesa. ker so njene že tako borne gozdove | med vojsko precej izsekali, da krijejo vojne potrebe. Sedaj pa štiri leta ni bilo nič i uvoza.
Cene v Zagrebu. Komisija za dolo-1 Čanje cen v Zagrebu je v seji 30. dec. sklenila, da se z 2. januarjem 1920 uveljavijo naslednje cene: Pitani voli 12 K, srednji voli 11 K, boljše krave 8 K, slabše krave / K, biki 9 K za kilogram žive teže. Kruh iz nulerice 9 K kilogram. Cene za preši-čevo meso, mast in podobno ostanejo dosedanje. — Ribe (karpe, ščuke) so te dni prodajali v Zagrebu po 30 K kilogram.
Visoke cene v Slavoniji Na letoš-{ njem sejmu v Vukovara so bile sledeče cene: za par velikih volov 15--20 tisoč | kron, molzne krave 7- 12 tisoč, junice 6 j do 8 tisoč, teleta 1—2 tisoč, konji 2—10 tisoč, žrebeta ,3—10 tisoč, jarci 300 -400 kron, jagnjeta 360—380 kron, svinje 2 do 3 tisoč kron.
Papirnati drobiž. Finančni minister je odredil da se natiska papirnati drobiž po 2 in pol pare ali 10 vinarjev, po 5 par ali 20 vinarjev ter po 25 par ali 1 krono. Ta drobiž bo imel na eni strani označbo v dinarski, na drugi strani pa v kronski veljavi.
Za mlinarje je izdala deželna vlada v Ljubljani z naredbo z dne 29. novembra nove predpise: Mlinarji, ki meljejo za pla-
čilo, so dolžni mleti žito, ki se jim izroča v j ta namen, ter ne smejo odklanjati naročil, « dokler morejo po obsegu svojega obrata j zmagovati delo. Plačilo smejo zahtevati le v denarju, prepovedano je za piačilo jemati žito. moko ali otrobe. Od 100 kg žita j čiste teže smejo zahtevati mlini z vodnim pogonom 12 K,, mlini na paro 14 K mlevni-ne, za dovoz žita s kolodvora in odvoz ; mlinskih izdelkov na kolodvor 3 K ozir. mlini, ki imajo za dovažanje in odvažanje lasten tir. 2 K 50 vin.; za basanje blaga, ki j prihaja prosto nasuto v vagonih. 30 vin.: : oorabaino za eno vrečo in 4 tedne 1 K . 20 vin. Zaprašitev ne sme presegati; pri : izdelovanju moke 2 odstotka, pri podeio- I vanju ječmena in prosa v ješprenj oziro- j ma kašo 4 odstotke teže žita. konizodnora ! mlin na zahtevo razkaditi. Pol Lične oblasti j imajo pravico kontrolo v mlinih. Prestop- 1 ki se kaznujejo z globo do 20,000 K.
Mlinarjem. Urad za pospeševanje ' obrti ima na razpolago manjšo množino j svile za sita št. 7. Interesenti naj se zglase j najkasneje do 24. t. m.
Naš Izvoz. Francoska vlada namerava pri nas kupiti 50.000 ton žita, 100.000 j ton koruze in 1000 vagonov ovsa letošnje ; žetve. Naša vlada pa je celo ponudila več; j in sicer 300.000 ton pšenice in 200.000 ton i koruze.
Akofdante, ki so kedaj hodili šumarit v Bosno, na Hrvaško ali drugam z lastnimi partijami gozdnih delavcev, opozarjamo, naj pišejo na eno izmed podružnic »Državne posredovanice za delo«, to je v Ljubljano. Maribor. Celje ali Ptuj.
Zaloge ovčjo volne je v svojem iiod-ročju zaplenila in dela pod zaporo madžarska vlada.
Železo za ključavničarje, kovače in kovinarje. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo je sklenila s kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah pogodbo, po kateri je družba obvezana odstopiti Uradu za pospeševanje obrti večjo množino raznovrstnega železa. Opozarjamo obrtnike, da takoj priglase svojo potrebo
ter dimenzije natančno navedejo. Priporo- j camo, cia vec obrtnikov skupaj naroči celo vagonsko pošiljatev, in sicer se mora naročiti od vsake dimenzije najmanj 500 kg. Na manjša naročila se ne bomo mogli ozirati, zato priporočamo zadrugam, da za j vse obrtnike \ njihovem okraju skrpno | naroče potrebno železo.
Bolgarski in grški drobiž v Jugosla- ; viji. Na podlagi sklepa ministrskega sveta ! st. .3481 od 5. t. ih. ie izdal finančni minister naredbo, da velja bolgarski niklasti denar po 5, 10 in 20 stotink leva in grški denar po 5, 10 in 20 loptov za ves teritorij kraljevine SliS do daljne »naredbe kot ni-klasti denar kraljevine Srbije v isti nominalni vrednosti in kot tak, da se sprejema tudi pri državnih in drugih javnih blagajnah.
Zakup avstrijskega tobačnega monopola. S pismom, naslovljeno na državnega kaneelurja dr. Remierja, pooblašča vrhovni svet avstrijsko-vlado, dti da sporazumno z malim odborom, ki ga bodo določile aliirane države, v zakup tobačni monopol. Skupiček bo smela vlada porabiti edinole •za nabavo živil.
Velike železniške delavnice za popravljanje železniških vozov se ustanove I v Beogradu. Zagrebu. Ljubljani, Sarajevu j in Nišu.
280 milijard posojila za Evropo. An- '
gleški zastopnik George Paish, ki je v i finančnih zadevah prišel v Ameriko, pred- j !aga, naj Amerika da Evropi 280 milijard j posojila. Uvedejo naj se mednarodne obligacije, za katere naj jamčijo države, ki pripadajo zvezi narodov. Obligacije se j bodo obrestovale s 4%. Posojilo naj bi se vrnilo v 40 letih. Anglija bi jamčila za 40 ; milijard. Od najetega posojila 280 milijard ; naj bi se 80 milijard porabilo za nakup su- ! rovin, 80 milijard za obnovitev opustoše- | nih krajev. Na ta način upa Paish ozdra- j viti bolno valuto vseh evropskih držav .— ! Ureditev valute vzbuja skrb v vseh drža- j zavali. Pri nas pa valuto rešujejo, kakor j da hočemo čakati, kdaj se odpro ameriška 1
-■■ ■■■■J1 J .	.JlLIiiBJŠ !	.v6—“-r"-"' - - * j ■ . : '
zlata nebesa in nas posujejo s svojimi dolarji.
Betonsko pohištvo so začeli izdelovati na Škotskem, posebno mize, klopi in stole. Tako pohištvo je jako trdno in ima tudi v zdravstvenem oziru to dobro lastnost, da se v njem ne drži noben mrčes..
Ne morete spati? Niti delati? Imate, nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Leilerjev pravi Elza-fluid. (> dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 27 K.
Trpite počasni prebavi? Zaprtju? To zlo sc odstrani s pravimi Fellcrjevimi Elza-kroglicami. 6 škatljic 12 K. Želodec okrepčujoča švedska tinktura ! steklenica 12 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. Eugea V. FeHer, Shibica donja,. Elza-trg št. 358.	D.
mmBKKmmmmBBBMBMummmmmmmmKMmMMimDKKvm&am
stenice-šžurki
In vsa «oIaren mora poginiti ako porabljate nn'« i najbolje proir.tružena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 7'—, za podgane i« miši K 7'—; osobito ostra pasta za podgan'1” K 7*—; za »Curke K 7*-—; pi satino močna tinktur.* za stenice K 7-—; uničevalec moljev, prašek e*e ’.tši v obleki in perilu, proti mravljam, prote višem pri perutnini K ti'—; prašek proti mrčesom 6 K; proti ušera pri ljudeh 4—8 K; mazilo z« ugi pri živini 4—8 K; tinktura proti mrčesu u« sadjui ra zulen.jadi (uničevalec rastlin) in mravijam IC ti' •
PoSilja po povzetja Zavod za eksport
M. Jfinker, Zagreb 45., Petrinjska ulie« $.
Naročajte la širite ,LJUDSKI' GLAS4!
N. GOGOLJ:
Majska noč ali utopljenka.
Poslovenil Milan Fabjančič.
(Dalje.)
„Veš li, kaj mislim ?“ je izpregovorilo dekle in zamišljeno uprlo svoje oči v njegove. „Vse mi nekaj šepeče na uho, da se zanaprej ne bova mogla tako pogosto videti. Pri vas ljudje niso dobri; vsa dekleta gledajo tako nevoščljivo, pa fantje . . . Opažam celo, da je pričela moja mati strožje gledati za menoj. Priznati moram, da je bilo bolj veselo v tujini/
Pri poslednjih besedah se je v njej zbudila nekakšna bolest, ki se je začrtala na njenem licu.
„Samo dva meseca si v rodnem kraju in se že dolgočasiš! Mogoče, da sem ti tudi jaz že odveč?*
„0, ti mi nisi odveč/ je rekla ona in se nasmehnila. »Jaz te ljubim, črnoobrvi kozaki Zaradi tvojih temnorujavih oči te ljubim in kadar me pogledaš z njimi, kakor da se mi nasmiha duša: veselo in dobro ji je; če greš po ulici, poješ in igraš na banduro.. tudi jaz z ljubeznijo poslušam tebe/
„O, moja Banica / je kriknil fant, jo poljubljal in tesneje prižemal k svojim grudim.
„Prenehaj 1 Dosti, Levko! Povej mi prej, si li govoril s svojim očetom?*
„O čem?* je rekel on kakor da se je probudi! iz sna. „Da se hočem jaz ženiti, a ti da vzameš mene? Govoril sem/ Toda nekako grenko, otožno je zazvenela v njegovih ustih ta beseda „govoril sen/.
„In kaj potem?*
Založba in Ia*t konzorcija „ljudski Glas*.
„Kaj pa naj počneš z njim? PritubnD se je, stari hren, po svoji navadi, kakor da je gluh: nič nof e slišati in me še zmerja, da pohajkujem sam Bog vedi kod in uganjam burke s fanti po ulicah. Nikar ne žaluj, moja Hanica! Tukaj ti dam kozaško besedo, da ga upognem/
„Tebi je treba samo besedo reči, Levko, — in vse bo po tvojem. Jaz to vem sama po sebi: marsikrat bi te ne poslušalk, pa rečeš samo besedo — in nehote delani, kar so tebi hoče. Poglej, poglej/ jo nadaljevala ona, po-ložiia glavo na njogovo ramo in dvignila oci navzgor, kjer se je v neizmernosti modrilo toplo” ukrajinsko nebo, zastrto od spodaj s ko šatimi vejami črešenj. ki so stale pred njima. „Poglej: tam. tam daleč so vzplamtele zvezdice: ena, druga, tretja, četrta, peta . . . Kajneda lo so angeli božji odprli okenca svojih svetlih domkov na nebu in gledajo na nas? Kaj če bi ljudje imeli krila kakor ptice, — tja bi poletel človek visoko, visoko . . . Ah, strašno! Ni eden hrast ne seže pri nas do neba. Toda pravijo, da je vendar nekje v neki daljnji zemlji tako drevo, čigar vrh šumi v samem nebu, in po njem pride Bog na zemljo ponoči pred praznikom Vstajenja/
„Ne, Hanica; Bog ima dolgo lestvo, ki sega od neba in prav do zemlje. Sveti arhaugeli jo postavijo pred praznikom Vstajenja in kakor hitro stopi Bog na prvi klin, strmoglavijo vsi nečisti duhovi v trumah v pekel; zaradi tega ni na Kristusov praznik ni enega zlobnega duha na zemlji/
„Kako tiho se giblje voda, kakor dete v zi-beljki/ je nadaljevala Hana in pokazala na ribnjk, ki ga je obdajal mračni gozd javorjev in vrb ža-lujk, 'ki so potapljale vanj svoje žalostne veje.
(Dalje prih.)
Spao Mio Htvo v Ljoiilja
: regislro« zadruga z okajeno um:
sprejema hranilne vlo«e vsak delavnik «d 8. do 12. ure dopoldne in od 3. de 5. ure popoldne, v sobotah in diievib pred prazniki pa od. 8. do 1. ure popoldan iu jih obrestuje po čistih 3 '/,.
reptnsvana zadrnga z zavem.
Moviue za Sele, čustva io mil featejše plakate in vsilila za tfiade ia ::	veselice. ::
leme iikljiEke.
Haiiiietoejfo rta za ti-skaiiiPtlstoikDšig.Mritd.
Tinka „(FdteijukH t»»kama“ v Ljubljani.
Obtaftiptn je odgovoren
Igu
Mihevc.