Gospodar in gospodinja
LETO 1934
5. SEPTEMBRA
ŠTEV, 36
za oči in srce
•Pri vsaj bedi, ki stiska zlasti kmečki stan in prav posebno naše kmečke gospodinje, vendarle ne smemo popolnoma zanemariti idealnih dobrin, ki nam jih lahko audi vrt, ako se pravočasno pobrigamo za primerno ureditev in zasaditev z okrasnimi rastlinami. Kmečki vrtovi okrog domov so čez poletje še dosti- dobro okrašeni, včasih še celo .preveč .pališpani z raznim cvetjem. Splošno pa manjka po naših vrtovih spomladanskega Cvetja. Takorekoč popolnoma brez'cvetja so vrtovi aprila, maja, včasih celo" daleč? v junij — vse dotlej, da začno tvesti poletne cvetlice. Pa imamo vendar toliko raznih, čez vse lepih cvetlic, ki vzeveto takoj ko odleze sneg in se zrak le malo ogreje. So to rastline, ki so za mraz neobčutljive in brez kake škode prebijejo zimo na prostem, zlasti, čfe so zaodete s snegom/ Posebno bi opozoril na tri skupine cvetlic, ki jih vsakdo lahko goji in ki ne povzročijo nobenih stroškov, ko jih enkrat dobimo na vrb	jj '	g
Prvo in zelo ljubko spomladansko cvetje"nam nudijo razne trajnice,' kakor soj vijolice, jegliči , in aurikale, srčki, arabis, spomladna plamenica (floks), aubritfcije, potonike, perunike, šmarnice in druge. Vse te r.astline ostanejo na mestu mnogo let- in še razraščajo v velike" grme (n. pr. srčki, potonike, perunike), ali pa v obširne blazine (n. pr. vijolice, ' arabis, aubriecije), tako, da jih je treba na več let presaditi, oziroma razdeliti. Marsikatero moramo krotiti celo vsako leto, sicer bi se nam preveč razbohotila v dobri vrtni zemlji (n. pr. arabis, plamenica i. dr.).
Vse naštete rastline razmnožujemo
in sadimo poleti, pa tudi še sedaj na jesen še ni prepozno.. V to svrho razdelimo starejše grme na več delov, katerih vsak da zopet samostojno rastlino. Od blazinasto razraščenih rastlin (ti. pr. arabis, aubrieclja, vijolica) ni treba vse rastline jemati iz zemlje, ampak se odtrga ali odreže le poljuben del, ki se na novem kraju prav rad iznova prime in razrašča v krasno cvetoče blazine. Povsod po vrtovih, kjer goje te rastline, zavržejo vsako leto mnogo sadik, ko presajajo ali obrezujejo preveč razrasle grme. Ob takih prilikah se dobe sadike zastonj. Po dobro urejenih šolskih, župnijskih in večjih drugih vrtovih nikjer niso brez naštetih cvetlic in povsod radi odstopijo nekaj sadik.	,,
Drugo skupino rano »pomladi cvetočih rastlin tvorijo dvoletnice, ki jih čez poletje sejemo, na jesen pa sadimo tjakaj, kjer hočemo, da bodo spomladi cvetele. Posebno hvaležne zastopnice te skupine so mačehe ali sirotice, ki se dobe dandanes v vseh možnih barvah, in ki neumorno cveto od začetka aprila pa tja do vročega poletja. Mačeha je cvetlica, ki bi je ne smeli pogrešiti na nobenem, še tako skromnem vrtu. Sedaj je seveda za setev že prepozno. Bomo pa pri znancih ali, pri vrtnarju dobili par desetin rastlinici ki jih ta mesec posadimo po 20 cm narazen, kjer hočemo, da bi spomladi cvetele. Drugo leto bomo nabrali seme, ki ga bomo julija sejali in v jeseni bo sadik dovolj za doma in za prijatelje. Zelo lepe so tudi pitane marjetice, ki cveto tudi več tednov. Bolj kratko dobo cveto potočnice, turški nageljni in še več' drugih.
V tretjo skupino prekrasnih spomlad-nih cvetlic spadajo pa gomoljnice, izmed
katerih so brez dvoma najlepši in naj-hvaležnejši tulipani, zlasti novejše Dar-vinove zvrsti, ki zrastejo čez pol metra visoko in imajo cvet v raznih sijajnih barvah. Res, da čebulice nekaj stanejo (Din 1.50 do 2 ena), toda to je samo eokratni izdatek. Tulipanove čebulice ne-le, da se ohranijo, ampak se tudi trajno množe. Kdor bi n. pr. kupil za začetek 10 čebuli« za 15 do 20 Din, bi jih imel v 10 letih najmanj par tisoč, ki bi bile vredne med brati par tisoč dinarjev. Pripomniti pa moram, da so tulipanove čebulice posebna slaščica za miši in voluharje. Zato treba čebulice pred saditvijo primerno zavarovati pred temi 'glodavci, Navadno ravnamo tako, da povaljamo zmočene čebulice po suhi rdeči barvi, ki jo prodajajo pod imenom minij in ki jo navadno uporabljajo za barvanje železa (taktiziranje).
Koliko krmil si pridelal za zimsko krmljenje goveje živine?
Takrat pa je takšno spoznanje mnog« prepozno, ker tedaj se ni mogoče več uspešno in lahko izogniti preteči in največkrat neizogibni gospodarski škodi. Da ne pride do tega, je treba septembra meseca preceniti množino in kakovost krmil. Določiti ali dognati' je treba, ako že ne točno, pa vsaj približno težo pridelanih krmil, ki jih nameravamo pokrmiiti goveji živini. Ako nismo tehtali ali kako drugače' dolo- " čili in preudarili n. pr.' težo pridelanega Sena že poleti ob priliki spravljanja, je neobhodno potrebno, da premerimo in preračunamo, koliko kubičnih metrov (m3) sena je na skednju, v seniku, v kopi itd. Ko enkrat zvemo za število kubičnih metrov, ki jih zavzema seno, pomnožimo to število s težo, ki jo ima kubični meter sena, in dobimo težo vsega pridelanega sena. Podobno kakor težo vsega sena dože-nemo tudi težo drugih krmskih pridelkov, v kolikor jih ni mogoče nkravnost stehtati. Teža kubičnega metra sena pa ni za vse vrste sena enaka. Ravna
Čebulice od tulipanov in bd drugih" čebulnic sadimo od septembra do zinie, oziroma dokler je kopno. Na vsak način je pa treba spraviti jih v zemljo pred zimo, sicer se pokvarijo. Sadimo jih da dobro pripravljeno, že od prej zelo zagnojeno, kolikor moči lahko vrtno Zemljo okoli 10 cm globoko in 10—15 ci vsaksebi. Tulipani so sila odporni za mraz. Pri nas ni take zime, da ' bi "jim kaj škodovala.
Razen tulipanov imamo še celb vrsto' raznih drugih čebulnic, izmed katerih so po kmetih najbolj znane narcise, ki se pa dandanes dobe v jako različnih barvah in oblikah. Tudi hijacinte so krasne čebulnice, toda so razmeroma drage (1 čebulica 6—7 Din)! Imajo pa še to slabost, da se pri nas nič ne razmnožujejo, ampak da vsako leto neznatnejše cVeto
H.
Kdor hoee izvesti zimsko krmljenje kolikor mogoče pravilno, si mora biti predvsem na jasnem, vsaj približno, koliko in kakšna krmila ima v zalogi za prekrmljenje goveje živine čez zimo. Le dobro in pred vsem enakomerno kr-mljena živina nam more donašati čisti dobiček. Glavni temelj za uspešno govedorejo pa so čim boljša in čim obilnejša doma pridelana krmila. Od pridelanih krmil je pred vsem odvisno, koliko glav goveje živine naj redimo. Zato pa ne smemo imeti v hlevu nikdar več glav goveje živine, kakor pa si jo upamo dobro prerediti čez zimo. Od slabo krmljene živine nimamo razen gnoja navadno prav nobenih ali vsaj ne dovolj drugih koristi. Za donos ni merodajno število živine, pač pa? pred vsem dobro krmljenje. Več nam donašajo 3 dobro krmljene živali kakor pa štiri ali pet slabo krmljenih.
Veliko pa je takih živinorejcev, ki zapazijo šele sredi zime, da ne bodo mogli dobro prekrmiti svoje goveje živine do prihodnje zelene krme ali paše.
s* po kaKovosti sena, v kakršnem vremenu je bilo seno posušeno in spravljeno, potem ali je bilo pokošeno in spravljeno še dovolj mlado ali že pre-zrelo itd. Zlasti pa ,ie teža kubičnega metra sena odvisna od tega, kako je uležano. Povprečno tehta 1 m3 uleža-nega dobrega sena 80 do 100 kg, slabega 60 do 75 kg,, otave 80 kg, detel j-nega sena 80 do 95 kg, pšenične slame 38 kg, ržene slame 40 kg, ječmenove ali ovsene slame 41 do 44 kg, fižolovke ali bobovke 34 do 62 kg, žitnih plev pa 210 kg. Slišno kakor do teže za seno, slamo in pleve pridemo lahko tudi do teže za krmljenje goveje živine določenih okopavin. krmske pese, krompirja itd. .1 pr krmske pese tehta povprečno 685 kg, 1 m/ krompirja pa 670 kg. Na tej ali oni kmetiji pride v poštev za krmljenje goveje živine še pridelani oves, ječmen, koruza, otrobi itd. Ker posamezna krmila zgubijo na svoji teži tekom zime v shrambah, moramo te zgube odšteti od dobljene celotne
teže krmil. Travniško seno zgubi na svoji teži 10 do 15%, deteljno seno 5 do 15%, otava 15 do 20%, okopavine okrog 10%, slama 3 do 5%, žitno zrnje 2 do 3%. Če znaša n. pr. pridelek de-teljnega sena 100 stotov in računamo zgubo 10%, potem pride v poštev za krmljenje goveje živine le 90 stotov. Ako nastiljamo živini s slamo, potem računamo za vsako veliko glavo goveje živine (500 kg žive teže) 4 do 5 kg slame na dan do prihodnje , žetve, ozi-: roma mlatve, kar je treba tudi odšteti, od slame, namenjene za krmljenje. Najbolje pa je, da je sena toliko, da ni treba slame prav nič krmiti.. ; .
Ko je nam znano, koliko imamo vseh pridelanih krmil, zlasti obsežnih krmil, med katere prištevamo travni* ško seno, deteljno seno, ot-avo, krm«ko slamo in pleve, potem lahko preraen-. namo, koliko glav goveje živine nam bo mogoče ali nemogoče prerediti čez zimo. O tem pa prihodnjič.	P.
Pripravite vinsko posodo
Ugodno vreme minulih mesecev je pripravjlo trto do hitrejšega razvoja in grozdje do zgodnje zoritve, zato bo letos trgatev prej. nego prejšnja leta. Umestno je torej, če vinogradnikom priporočamo, da si pravočasno pripravijo posodo, ki jo. bodo rabili ob trgatvi, in uredijo prostore in kleti, kamor pride pridelek trte.
Predvsem .je očistiti kleti in druge prostore, v katerih bomo mastili grozdje in spravljali nvošt in vino. Najbolje je spraviti vso posodo, ki je prazna, in orodje ven ter pobeliti stene in strop, tla pa temljito očistiti in po potrebi z apnom razkužiti. Okna temeljito očistimo, nadomestimo morebitne ubite šipe ter jih popravimo, da dobro zapirajo. Enako postopamo z vrati. Ob sončnih dneh pustimo hrame odprte, da se prezračijo in presuše. Prezračevanje in ajpneni belež uničita mnogo škodljivih, glivici,, ki lahko skvarijo most injvino. ..
Vinsko posodo in orodje je pregledati, očistiti, popraviti in namočiti, da bo uporabno ob času trgatve. Zlasti;je skrbeti za škafe in brente, kadi in sode, pa tudi druge priprave, ki so nam potrebne ob spravljanju grozdja. Ples-nivo posodo je najprej suhe, potem še mokro .izdrgniti in pomiti s sodovo za-vrelko, nato pa še oplakniti s čisto vodo. Grozdne mline in stiskalnice preglejmo, očistimo, popravimo in končno izmijemo s toplo raztopino sode, ki odvzame vso nesnago in uniči škodljive glivice. Nato namažemo kolesje in vijake, da bodo stroji gladko tekli pri delu. Vse priprave naj bodo do skrajnosti čiste in snažne, kajti čistoča je prvi in glavni pogoj za pravilno napravo zdrave vinske pijače.
Največjo skrb pa moramo posvetiti sodom. Od sodov je v največji meri odvisna kakovost vina, zato ne more-. mo nikdar biti preveč previdni pri ravnanju, z njimi. Nove sode moramo
najprej izlužiti in oviniti, da izvlečemo	pri čemur pa moramo sod večkrat pova-
iz lesa slab okus. Najbolje jih je izpa-	ljati. Po tej dobi izmijemo sod najprej
riti z vročo vodno paro potom posebnih	z vročo, potem z mrzlo vodo in tako
izparilnikov. Dobro nam služijo v ta	postane zdrav.
namen tudi navadni brzoparilniki, po Tudi cikaste sode tako popravimo z katerih spuščamo vodno paro v sod. Ce	1—2 odstotno zgoščeno žvepleno kislino. pa nimamo teh priprav, si pomagamo	Še hujša je zavrelka, pri kateri vza-z vročo vodo, v kateri smo razstopili	memo do 3 odstotke kisline. Ko smo 2—3 kg sode v 100 litrih vode. Na 100	take sode temeljito oprali in potem litrov sodove vsebine zadostuje 20 li-	dobro izplaknili z vročo in mrzlo vodo, trov te vode. Pri večkratnem ponav-	jih moramo par dni pustiti, da se od-ljanju bomo novi sod tako dobro izlu-	cedijo in nekoliko presušijo. Potem jih žili, da bo naposled tekla iz njega le	poduhamo, oe so popolnoma izgubili čista voda. Potem ga operemo s čisto	škodljivi cik ali drugi slab duh. Oe še toplo vodo in končno še z morzlo.	niso popolnoma zdravi, ponovimo umi-Rabljeni sodi nam navadno ne dajo	vanje s kislino, dokler ne čutimo no-mnogo dela, Če so bili pravilno hra-	be-nega duha. Če se pa ta ne da s pranjem, to je, če smo jih osušili in potem	viti iz njega, ga je bolje uporabiti, v zažveplali Take zdrave sode samo na-	kako drugo svrho, kakor pa vino močimo, izplakiiemo s čisto vodo in jih	skvariti.	.-.. pomijemo, pa so pripravljeni za novo Vse te predpriprave za trgatev mo-vinsko kapljico. Pred namakanjem jim	ramo pravočasno izvesti, da ne bomo pa moramo nategniti obroče, jih pre-	v zadregi, ko bo treba točiti mošt v gledati, če nimajo kje kakšne večje	sode in vršiti vsa druga dela pri-sprav-luknje, ki jo moramo zakitati. Dober	Ijanju vinskega pridelka.	L.
kit za sode se napravi tako: V kakšni------:
posodi razstopimo 25 gramov svežega g Ivoz naših jabolk je nezadovo-
loja, 20 gramov belega voska in 40 gr	ljiv. Ker je letos v splošnem manj
svinjske masti. Razstopino odmakni od	ugodna letina za sadje, zlasti za ja-
ognja in ko se začne trditi, ji dodaj	bolka, so slovenski sadjarji pričako-
še 25 gramov na finem situ preseja-	vali, da bodo svoj pridelek lahko in-
nega lesnega pepela in vse dobro pre-	dobro vnovčili in izvozili. Toda ovire
mešaj. Tako napravljen kit shrani v	pri uvozu v druge države, zlasti v
kaki škatli na suhem kraju. Pred za-	Nemčijo so take, da je dosedaj šlo; v
kitanjem očisti mesto, kjer sod pušča,	inozemstvo komaj 42 vagonov jabolk
nesnage in dobro osuši, potem šele ga	in hrušk. Skupno smo iz Slovenije iz-
zakiti.	vozili do 30. avgusta 417.000 kg jabolk
Več dela imamo s pokvarjenimi	in 4600 kg hrušk. Jabolk je šlo na Če«
sodi, ki jih, žal, v vsakem kletarstvu	ško 180.000 kg, v Nemčijo 160.000 kg, v
ne manjka. Tako najdemo največ ples-	Avstrijo 66.000 n na Švedsko 11.000 kg.
nivih sodov, ker jih po uporabi nismo	Teh 42 vagonov je malenkost v primeri
osušili in zažveplali, ali jih pustili od-	z našo letošnjo sadno produkcijo, ki
prte na vlažnem prostoru. Plesnive	izkazuje samo ranega sadja okoi i 300
sode najlažje popravimo z žvepleno	vagonov. Sedaj je pa izvoz tega že
kislino, ki razje vso plesen, četudi je	skoro prenehal in škoda je tu ogromna,
pfodrla v les. Če plesnoba ni premočna,	Tako nismo mogli prodati grafenstei-
zadostuje enoodstotna razstopina žve-	nerja in kardinala, ki sta se: druga leta
plove kisline: 1 liter zgoščene kisline	zelo izvažala. Tudi za izvoz poznih ja-
na 100 litrov vode; pri močnejši ples-	bolk je malo zanimanja. Minula leta. je
nobi pa 2 litra kisline. Tako razstopino	Francija pri nas nakupovala kan ari ke.
vlijemo v sod, ki ga nato zabijemo in	letos pa po njih niti ne povprašuje
valjamo, da tekočina doseže vso notra-	Bati se je, da bo letos odpovedat še ta
njo površino; pustimo jo v sodu 24 ur,	skoro edini naš izvozni pridelek.
Pološčena kuhinjska
Izmed vseh vrst kovinaste kuhinjske posode, je zaenkrat največ v rabi emajliran ali pološčena železna posoda. Ta vrsta posode je dobra, praktična in trpežna, le vedeti je treba, kako z njo ravnajmo, da nam traja čim dlje časa. Ker si danes, težko nabavimo kaj novega, moramo tembolj vedeti, kako ši dobro ohranimo to, kar že imamo. O pološčeni kuhinjski posodi pomnimo* to-le:
Te vrste posoda je dobra za vsakovrstno. kuho; za prazen je in pečenje v masti pa je ne jemljimo, razen, če je zelo močna, sicer se ji pokvari lošč. Trajna, pa je ta posoda le takrat, kadar ima debele stene in trdno prevleko (lošč), ki ne popoka in ne odstopi že po kratkem kuhanju. Koščki takega lošea so nevarni prebavnim organom, ako pridejo , v jed.. Pološčeno posodo ■brez skrbi uporabljamo samo dotlej, dokler je popolnoma nepokvarjena. Že samo malo"poškodovane posode ne smemo..več rabiti. Da pa ostane čim dlje nepokvarjena, .ie treba prav pazljivo ravnati z njo.'' 'Ne dajajmo nikoli prazne na ogenj, pa tudi ne pražimo v njej v sami masti, ampak kuhajmo samo v tekočinah. Tudi lle iiaiivajmo v preveč razbeljeno posodo mrzle vode. •Končne' je treba še paziti, da nam ne pade na tla in da je ne snažimo z ostrimi predmeti, da ne pokvarimo lošea. Pološčena železna posoda se namreč ne da popravljati. Kjer je lošč odstopil, tam začne pod njim, rjaveti železna; pločevina in posoda je pokvarjena za vedno, Zopetno emajliranje pa se ne obnese.
•Ta vrsta posode je v preprostejših žospejinjsivih zaenkrat največ v rabi. ker je razmeroma poceni in jo lahko uporabljamo za kuhanje vseh vrst živil. Poleg, tega jo je lahko snažiti in ohraniti lepo. Ker vse- te dobre last-
nosti veljajo le za močno in debeli emajlirano posodo, zato bi morale vse gospodinje glede nakupa te kuhinjske posode vedeti tole: Nikoli ne posezimo iz štedljivosti po najcenejši, lahki pološčeni posodi, ker je taka zelo slaba in malo trpežna. Lošč začne prav kmalu odpadati in če tako posodo še nadalje uporabljamo, ,ie • v nevarnosti tudi naše zdravje.
Zelo dobra in priporočljiva je težja pološčena posoda priznanih tovarn, ki jo spoznamo po teh-le znakih:, Biti mora precej težka, na površju popolnoma gladka, brez razpok in izboklin - in se mora enakomerno svetiti. Z nepravilnim ravnanjem . pa pokvarimo seveda tudi najboljšo pološčeno posodo.
Cena te vrste posode se ravna po njeni teži in kakovosti. Cena dobre posode pa ni previsoka, a je priporočljiva, za vsako, tudi sicer skromno gospodinjstvo. Sem spada tudi posoda z imenom »Silit«, ki je izdelana iz enega samega kosa močne jeklene pločevine, Trden lošč je z jekleno podlago združen tako. da se ni bati. da bi odstopil. Ravno radi te močne emajlne prevleke ta posoda ni samo za kuhanje vseh jedil, temveč tudi za praženje in pečenje v masti. Posoda je črne barve, s temnim loščem, ki se nikoli ne odloči. Tudi snaženje ie kaj enosiavno. »Silit« posoda je posebno primerna za malo večje gospodinjstvo, za kakršno bi bila slabejša posoda premalo močna in ne bi trajala toliko časa. Š. H.
Zimski česen
Česen pozna vsaka gospodinja prav tako kakor čebulo, saj ga deva v razna jedila. V stročju fižol in solata brez česna nista dobra. V novejšem času so pa začeli česen zelo priporočati tudi zdravniki zoper poapnenje žil. Torej česen prištevamo z vso pravico med važn? dišavna in zdravilna zelišča.
Ne ve pa vsakdo, da imamo dvojen česen; spomladni in zimski. Najbolj znan
je spomladni česen, ki ga sadimo zarana spomladi s čebulo vred. Imamo pa tudi zimski česen, ki ga sadimo jeseni oktobra meseca — toliko zgodaj, da pred zimo še ozeleni.
Med obema vrstama česna je precej razlike na zunaj in tudi na znotraj, Zimski česen je namreč dokaj debelejši nego spomladni; pa je tudi znatno milejšega okusa nego njegov spomladni sovrstnik. Zimski česen i«ia tudi mnogo bolj široke liste nego spomladni iti je precej podoben poru. Tudi pridelek je pri zimskem česnu znatno obilnejši nego pri s pomladnem.
Sadi in prideluje se pa zimski česen prav preprosto, kakor spomladni. Glavice se raztrgajo v strokce, ki se potak-nejo na dobro pripravljeno zemljo kakih 15 cm vsaksebi. Druge nege ne potrebuje, kakor da ga plevemo in spomladi enkrat okopamo. Česen je treba saditi vsako leto na drug prostor, ker jako opeša, ako bi ga sadili dvakrat ali celo večkrat zapored na istem prostoru.
Ker bo sedaj čas za saditev, opozarjamo gospodinje na to hvaležno rastlino.
KUHINJA
Vkuhavanje brusnic. Brusnice so zelo priporočljive za vkuhavanje, ker so cenejše kot drugo sadje in ker se ne pokvarijo, Delo z vkuhavanjem je zelo priprosto, Brusnice najprej osnažimo, to se pravi, odstranimo jim vso nesnago, liste in smeti, odstranimo jim še zelene in že nagnite jagode, nato jih pa operetno v mrzli vodi. Odcejene denemo v primemo posodo in pridenemo na vsak kilogram sadu % ali tudi le H kg sladkorja. Vre naj samo toliko časa, da se sadovi zmehčajo- Pridenemo jim med vkuhavanje mkošček cimeta in odrezek Itmonrne lupine. Še gorke vlijemo v kozarce in zavežemo s pergament-papir-jem. Ako primešamo med kuhanjem nekaj koščkov olupljenih in na koščke zarezanih kislih jabolk, se okus sadu zelo ublaži.
Brusnice brez sladkorja. Oprane in zbraae brusnice denemo v glinasto po-
sodo. To postavimo v vročo pečico. Ko kakih pet minut vre, jih odstranimo, stresemo v kozarce aH glinaste posode, zavežemo s pergament-papirjem in spravimo na kak hladen prostor. Kadar jih rabimo, jim primešamo sladkorja.
Brusnice na drugi način. Oprane in osnažene brusnice poparimo dvakrat z vrelo vodo, Voda naj obakrat eno minuto stoji na Sadovih. Nato busnice stresemo na rešeto. Osušene denemo v kozarce ter zalijemo s prekuhanim sladkorjem. K enemu kilogramu sladkorja vlijemo pol litra vode in kuhamo toliko časa, da se potegne nitka, ako dvignemo leseno žlico iz sladkorja. Ko. se sadovi nekoliko ohlade, jih vlijemo v kozarce, zavežemo in spravimo na suhcrp prostoru.
Kompot iz robidnic. Robidnice, morajo biti dovolj zrele, a nt prefflehke,; Te operemo, zberemo in damo kuhati. Za vsak kg jagod skuhamo pol kg slad-, korja- V očiščen in kuhan sladkor sire-, semo jagode, pridenemo košček cimeta in odrezek limonine lupine, ter pustimo; vreti nekaj minut. Mešati se ne sm«, ker bi se z mešanjem jagode zdrobile, Ko se jagode začno potapljati, jih potegnemo na stran, da se shlade. Shlaje-ne stresemo v kozarce, zavežemo s pergament-papirjem in spravimo. Dobro je tudi, ako jih v sopari kuham kakih deset minut.
Mezga iz robidnic. Za en kg sadov rabimo % kg kuhanega sladkorja. V kuhan sladkor stresemo oprane in., prebrane jagode, ter kuhamo toliko časa, da sadovi razpadejo. Sadov ne pretlačimo, ker ravno one male jagode .dajo mezgi posebno dober okus. Shlajeno mezgo vlijemo v kozarce, zavežemo ter' spravimo na suhem prostoru.
Grob je zadnja 'življenjska resničnost brez prevare.
Spoznanje je vedno v ozadju: nikdar se spoznanje ne pojavi pred preizkušnjo.
Porenei pravijo: Ne glej rdečega vipca, zakaj je rdeč, marveč, doli z njtm t • •
človek je že sam na sebi "zadosten ' razlog: 'za žalost. — Menandet. : -
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
S Deijarstyo. Promet na ljubljanski borzi je bil v minulem tednu precej živahen in je presegel nad 4 milj. Din. V zasebnem kliringu so plačevali angleški funt po 225 Diu, avstrijski šiling po 8 Din iu grške drahme po, 29 par. Uradni tečaji inozemskih valut so no tirali: angleški funt 168.80 Din; ameriški dolar 33.30 Din; holaudski goldinar 23.04 Din; nemška marka 13.32 Din; švicarski frank 11.11 Din; belgijski belga 7.98 Din; italijanska lira 2.9? Din; francoski frank 2.24 Din; češka krona 1/41 Din. K tem cenam je treba računati še 28.5% ažija (pribitka). — Zanimiv je položaj zlatega kritja v nekaterih državah. Francoska banka beleži dotok zlata v znesku 442 milj. frankov in je s tem zlati zaklad narastel na 81 miljard 750 milijonov frankov. S tem zisaša krit je" frane. franka 87%. — iz Italije se nadaljuje odtok zlata. V letošnjih prvih sedmih mesecih je zlati zaklad italijanske Narodne banke z devizami vred padel od 7.397 na 6.399 milijonov lir, torej za eno miljardo. V avgustu je zopet nazadoval za okroglo 50 milj. lir. — Nemčija ne izkazuje več nikakega zlatega kritja za svojo marko in hoče napraviti utis, da je popolnoma izropana. V zadnji dobi so pa ugotovili, da zbira tajen zlati zaklad, ki naj služi za slučaj vojne.
; - f f - ' *>.".'
CENE
g Žitno tržišče. Kupčija s pšenico je mrtva, ker vse čaka na to, kako bo inozemstvo kupovalo naš preostanek. Po tem se bodo uravnale tudi cene. — Promet s koruzo je živahen in so ji eene poskočile, ker se je veliko izvaža v Švieo. Staro blago se plačuje že po 100 Din za 100 kg, postavljeno na nakladalno postajo. V novem blagu, še ni zaključkov, .četudi se je obiranje stor-žev, nenavadno, zgodaj napram drugim letom, že začelo. Po dosedanjih -izgledih bo letna obilna in tudi kakovost
prav dobra. — V Vojvodini so bile ceue za 100 kg žita v vagonskih pošiljkah na nakladalnih postajah sledeče: pšenica baška in sremska 108^-112 Din, banaška 112—117.50 Din, prekmurska 125—130 Din, rž prekmurska 105—110 Din, banaška 110—112.50 Din.
g Hmeljska kupčija. Obiranje zgodnjega hmelja je v glavnem končano in sušenje se vrši v redu. Nakupovanje pridelka pa ne gre od rok in ga je bilo dosedaj le malo prodanega. Ponudbe se glase na 40 Din za kg, le izjemoma za manjše partije prvo vrst-. nega blaga do 45 Din. Zastopniki raznih inozemskih tvrdk kakor tudi hmeljarji se drže zelo rezervirano in pričakujejo živahnejše kupčije. Nekateri nakupovalci pa skušajo tlačiti cene iz-, pod 40 Din, kar se jim pa le redko posreči, ker so hmeljarji obveščeni o visokih cenah hmelja v Nemčiji in na Češkoslovaškem. Nakupljeuih je bilo nekaj stotov pridelka za angleški La belgijski račun.
g V zadnjih tednih so se eene žita naglo dvigale in vse kaže, da še nismo na koncu. Ob novi žetvi je bilo po zanesljivih podatkih še 1.5 milj. vagonov po 10 ton na svetu še stare pšenice brez drugega žita. To je velika množina. Res je pa, da so imeli v USA slabo letino. Tam bo pšenice komaj za lastno potrebo. Kanada se pohvali, da ne bo slabše kakor druga leta. Na Ogrskem so pridelali 9.7 milj. stotov manj pšenice, 4.46 milj. stotov manj ječmena, 1.45 milj. stotov ovsa. — Čehi so meli tudi slabo žetev, zato naglo kupujejo. Ker je v celi Evropi bolj slaba žitna letina, zato cene hitro rastejo. Pri stari je pričakovati še vedno višjih cen. Kdor nima zadosti žita, naj si ga kmalu nakupi. Koruza kaže po oeli državi silno lepo. Pravijo, da že dolgo ni bilo tako dobre letine. — Ker je naša valuta nizka, se izplača tujcem pri na® nakupovanje krmil. Pšenicno moko št. 8, smo dobili lansko leto iz Bačke po 98, letos je po 144, koruzo lani po 90,
letos po 124—140. Hvalili so se, da se gospodarske razmere pri nas boljšajo, ker gredo cene žita kvišku. Vse to je res in zelo koristi Banatu in Hrvatski. Pri nas se mleko zelo težko proda, ži-vna pada v ceni, žita pa nimamo naprodaj, komaj za lastno potrebo bodo imeli žita boljši kmetje.
ŽIVINA
g Dunajski goveji sejem. Na sejem 27. avg. je bilo prignanih, 1757 glav goveje živine, od tega iz Avstrije 1374, iz inozemstva pa 383. Cene so bile sledeče v šilingih po 8 Din: voli 0.85-^1.38 Din, biki 0.73—0.98 Din, krave 0.78—0.98 Din in klavna živina 0.56—0.72 šil. Se«-jem je imel slab promet in so cene volov nadalje padle tako pri I. vrsti za 3—5, pri II. za 5 in pri III. vrsti za 5—7- grošev. Cene dobrih krav so padle za 3—5 grošev, cene bikov so ostale neizpremenjene, dočim je klavna živina v ceni narasla za 1—2 groša.
PRAV M NASVET!
Škoda po otrocih pri kopanju, — K.
A. Š. Čez vaš travnik teč« potok, v tem potoku se vaški otroci kopljejo vse poletje. Pri tem letajo po travniku in Vam delajo občutno škodo, in to vsako leto v večjem obsegu, tako' da včasih nimate kaj kositi, ker je vse pohojeno in ponesnaženo. Ko ste otroke posvarili, je mati dotičnih otrok nad vami kričala, češ, da' so se tam vselej kopali. Vprašajte, kako bi sebe obvarovali škode. — Pravico imate, da otrokom sploh prepoveste stopiti na svoj travnik. Seveda vas bi matere otrok raztrgale — z jezikom. Najboljše bo. če sami ali kdo drugi za vo.s pazite, da vam ne delajo škode po travniku, škodljivca pa takoj sami,: kaznujte, seveda pretrdo ne, da ne bo zdravniških posledic. Če so otroci šolarji pa delajo škodo ali se pa brezsramno vedejo, prosite učitelja oziroma kateheta, da dado otrokom in po potrebi tudi staršem primemo- svarilo. Sicer pa je za letos to vprašanje rešil dež.
Razdeljena gmajna. F. P. R. Pred 45 leti ste si razdelili med seboj skupno vaško gmajno tako, da je dobil vsak posestnik svoj odmerjen del pašnika. Na te pašnike je vsak gonil svojo živino po najbližnji poti. Tako ste vi gnali živino preko pašnika vašeaa, me-
jaša, ki ni nikdar nič ugovarjal. Lani pa je Vaš mejaš svoj del pašnika pre-oral v njivo, seveda je' s tem preoral tudi vašo dosedanjo pot in pravi, da vi nimate več pravice goniti živine preko njegovega sveta, ker je sedaj tam njiva. —_ Mejaš sme svoj pašnik preorati v njivo. Vendar mora tudi preko svoje njive pustiti pot za gonjo vaše živine na pašp, ker ste vi- služnostno pravico živinogonje preko so1 ■ sedovega sveta že priposestv-ovali vsfed 30 letnega, javnega in mirnega izvrševanja te svoje pravice. -4- Svoj pašnik smete ograditi seveda tako,. da ne ho drugi mejaš s tem oviran v svoji že priposestvovani . služnostni pravici pota.	*
Sod sposojen in prodan. I. P. P, So,-sed si je brez -vašega znanja-hi-privoljenja. sposodil vaš' sod. Ponudili. .š.t«r. mu, da sod odkupi, pa to ni hotel. Tud vrnil ga ni na vaš opomin. Zato ste so-., koncem leta "1933 prodali drugemu, hi ■ ga je vam plačal, ne da bi si ga og-.e -.. dal,; Letos .6.. junija, je sosed, po- vaši • zahtevi sod postavil kupcu, aJ Murvam je vrnil sod, češ da je.pre*. lak 'i. polomljen in zahteva, da. mu Vrneie j nar. Vprašate, kako bi tpJstvar vre.cil.i — Sosed "vam je dolžan .sod-povrniti v takem stanju, v kakršnemga je- od'va» dobil. Če je bil sod takrat vporaben,-ga je sosed dolžan; na svoje stroške dati popraviti. Če je kupee "kupil od; vas "sod, ne' da ga -je- pred-tem ogledal.". dolžan je, da prevzame Dd Vas ta T-od, ki pa mora biti v uporabljivem'stanju.:. Kupcu morate toraj izročiti popolnoma,. popravljen in uporabljiv sod in-ga mora ta tudi prevzeti in ne more kupee ; enostransko razdreti kupne pogodbe.. Drugič si pa' naj socl .pred nakupom . ogleda! . ~	' ■ • ... ■ ■; ,
Ubog- otroci. J. T. Š. L. Vdovec ste in morate večkrat"z doma za poslom; takrat ostanejo otroci 3 in t> letne deklice — doma. V vaši odsotnosti se pa pritepejo vaški dečki, ki vaše oferoke < pretepajo, tako da je vaših otrok strah in se vedno jokajo,-ko morate z doma. Kaj. storiti? -- Morate se pač pobrl- . gati. da otroke v vaš; odsotnosti ne pustite sam i h' doma,- Saj ,se lahko zgodijo še večje ne?isče ,.(og^nj-l:), ee so --brez nachorstv.a; Upamo,-, da e bo pač našla v vasi kakšna	'bi vsaj
malo popazili na' vaše sirtf® Hudobne dečke pa sami estraliujte, da ne bedo , tepli,-vaših; — V slučaju, da bi se otroci radi pomanjkanja nadzorstva ponesre- . čili, odgovarjate za to tUdI pred sodiščem, ki vas 'ahko občutna, kaznuje.