milj; imela bi toraj skupej 10132, Francoski pa bi ostalo le satuo 9349 štirj. niilj. Po zadnji štetvi iznaša sedanje ljudsko število v Nemčiji 38.512,877; v Francoski pa 38,007000. Ce privzamemo še zgorej otnenjene kronovine, ktere utegnejo zdaj Nemcem pripasti, bi poskočila števiika nemških prebivalbev za 2.308000, in Francoska bi v priliodnje imela le 35.759.000 stanovnikov, Neiučija pa 40.820,877. (N.W.Kz) (Primorec oživljen.) Pred kralkim je bilo izdano povabilo na slovenski časnik, ki se bode po uovem letu 8pet začel izdavati v Trstu pod imenom ,Primorec". Izbajal bode v obliki prejšnega nPritnorca" in dvakrat na mesec in sicer vsako prvo iu tretjo nedeljo v rnesecu. nPrirnorecu bode v poliiičnenj oziru ostal zvest svojemu prejšnenni uačelu in se bode krepko in neustrašljivo boril za naše svete pravice. Odgovorni vrednik in izdatelj mu bode g. Vokoslav Raič, nadzornik zavarovalnice nViktorija". — nPrimorec" bode veljal za celo leto 2 gl. 50 kr., za pol leta 1 gl. 30. kr., in za četrt leta 70 kr. Naročnina se Duj pošilja vredniku v Trst. Želimo ,,Primorcu" mnogo podpore in dober nspeb. (Pri prvem občnem shodu polit. drustvn »Naprej") V Šraarju se je sošlo blizo 1000 rodoljubov večidel samih posestnikov, ki so biii zlo navdašeni po lepib podučljivih govorih gg. dr. Vošnjaka, Zarnika in drugih, za narodao stvar. Le tako naprej, politična društva naj delajo, ker to je v sedanjeni času sila potreba, ee se noeemo vtopiti vgennanizmu. Novicar. (Zanimive Stevilke v vezdajnih okolišČindh.) Francoska je obsegla leta 1789: 9600 štirjaških milj; 1. 1808: 13600 1815: 9665; 1. 1860: 9850. Njena prejšnja meja se po miru 1815 od zaveznih moči podpisanem, ni kar nič skrčila, tem več še dalje segala kot pred glasovito ustajo. Neračija, se verno-zavezne in južne nemške države pa merijo 9631 štirjaškib milj. Ce Nemci odtrgajo Fraucoski elzaske dežele spodnjerenske (Strassburg) in gomjerenske (Koltnar), pa tadi sosednje lotringske kronovine: Mozel (Metz), Meurthe (Nan cy) in Vogeze (St. Die), priraste Nemčiji potem 501 štirj