Poštnin« ninčana , ^ ftfr v ^ , ^^ y četTiek „ decembra _žfev. 286 a_Cena t Dm Naročnin« mesečno ^^^^^^ ^^^^^^ _____ _. ■- _____, ... ^^^^^ A ^■■■■Bife AMPH^ Cefc. račun: ..vo 40 Din - ne- ^^L^ ^M' ^ ^^ ' ^ ^^F^^9 J 'iaM 4t ce- ^^^^^ ^^m M - m ^^m ™ loletno 9t> za M^^^^M ^^^^^ ^^M 120Din ^ -> m ^BV Dunajem* Uredništvo je v ^^^^ ^^^^^^ ^B^^ i ^K^^^bJ ., Kopitarjevi 0L6/III " ——- ^^^^ ^T U prava: Kopitar- _ , . . . .„ , ... __leva 6, telefon 2999 Telefoni ured.iMv.: daev« .Hrib. MM - mCm« MM, MM hi MM -- fafe* ,Mk doživele t rtf rune. sicer vrnjene senzacij. se sam Herriot imao v noč dvigne in čuteč ee zapuščenega celo od svojih lasrtniih prijateljev, grenko vadiihne: >U.pe«n. da bo domovina prizanesljiva proti tistemu. kii so je odločil za to samo a namenom, dn reši čast njenega podpisa!« Vse zaman, niti sklicevanje ne podpis republike ne pomaga več. Predlog, da hi Francija plačala vsaj še ta obrok in dicer pod pogojem, da ha se do junija prihodnjega let«, ko zapanle naSleilnji obrok, vprašanje medzavemriških dolgov na novih pogajanjih z Ameriko revidiralo, je 7#wmioa po 15 urni debati malo pred 6. uro zatiraj zavrnil«. Ootrt ure narto je Herriot podal ostavko. Žre o prvi angleški noti je bilo rečeno, da je bil to najvažnejši dokument, lai ga je Anglija po vojni sploh postala v Washington in s kakšnim m-mimomjem. lahlko rečemo s kakšno čuvsitvenostjo spremijaijo Francozi diiptomaisiki boj med Ameriko in Evropo rodi dolgov, so pokazale hrupne domrm-straoiije diyaStva in .tiojenrinikc«v ter prav dramatični konec Herriotove vlade I Tud« domnev., da so hoteli Francozi z zrušitvijo Herriota samo vplivati na Ameriko in da se llerriot Mak zopet povrne, ne spremeni mnogo na tem, saj je gotovo, da si francoski narod ne privošči takšnih eksperimentov, knikor je bito prav miniranje solidne Herriotove vlade, za vsako malenkost. Značilna je tudi večine. s katero je biia izrečen« nezaupnica Herriotu, saj dokazuje, da je ves francoski na.rod ogorčen pintii zahtevam Amerike. Veličino vsega problema iKitm najbolj pokaie-"jo Številke sanue .0e bi Amerika vztrajaila pri dosedanjih dogovorih gle^Je svojih terjatev v Evropi, bi jd morala Evropa do 1. 1907 plačati 22 milijard dolarjev, t. j. 1140 miiilijaivi diimairjev. Iamerl vseh evropskih držav jima v Ameriki največji dolg Anglija in sicer okcllii 11 niiiiiiija.nd dolarjev. Angliija je tnidii prva sklenila 7. Ameriko dogovor glede poravnave svojega dolga, in sicer je bil njen dogovor najslabši. Tabo je ostalo Veltiki Britaniji od svojega nominalnega dolga po dogovoru z Ameriko še vedno 82.3%, med tem ko znaša ta odstotek pri Fnanciijli 49.6, pri Italiji samo 25.9, pri Belgiji 53.9, pri Groiiji 34.8 in Češkoslovaški 80%. Med tem ko plačuje Angliija 3 odst. obresti, oziroma po desetih letiih cetlo 3.5 cdst., plačuje Francija 1.6 odst.„ Itailiija j>a komaj 0.4 odst. Doslej je Angliija plačala 1351 milijonov dolarjev, Francija 200 m Italija 39, vsi evropski dolžniki pa -so d'0slej plačailii Ameriki 1806 mniliiijOnov dolarjev. Obrok, ki zapade ianos, znaša za Anglijo 95 milijonov dol®rje\', m Francii(jo pa 26 mdlii jomov dolarjeiv. Že otl trenutika, k» je ameriška vtola zaviriialla prvo angleško noto, funt neprenehoma koleba. Ne samo glede Anglije, temveč tudi glede ostalih ev-nopskiih držav nastaija vpnašan'je, kako naj najdejo toriitije za ta ogromna plačila, ne dn bi prišla v nevarnost njihova valuta. Celo od fkiančniih strokovnjakov v Italitjli, ki iz poeobnega obzira do Amerike in iz raziogov, o katerih bo beseda {jozneje, aavzem« vedno posebno staMišče v te«n vprašan ju, prihftjaco svarilni glasovi, naij vlada nikar ne žrtvuje svoje valute za to, da bi še nadalje plačevala dolg Ameriki Prcublem je danes toliko buijši, ker se je izvoz iz Evncipe v Aimerilko silno skrčil od časa, ko so bili dogovori z Aimoriloo podpisani. Tako je n. pr. vrednost angleškega izvoza v Ameriko v letu 1922 znašala 55.5 milijona funtov, lansko leto pa še komaij 17.1; za Anglijo je vprašanje dane« še nevarne.j&e. ker je med tem čatom funt holiiko izguhii na Svoji vrednosti. Amerika sama dosledno zahteva, da se dolgovi plačmjo, na drugi stuTumi pu postavlja vedno višje carinske meje in onemogoča evropslaim državnim, da bi z izvozom svojega blago prišle v posest deviz, ki so j/Otrehne za plačilo teli drtlgov. Razburjenje Bvnope radi ameriške nepopustljii-vosti je raziunuljivo tudi z golegn polntičnego vidika. Iz strahu za dolarje, naložene v Nemčijii, je Hoover prišel n« dan s svojim moratorijem glede nemških repaTOclj .Ceprtv mi Amerika hotela prevzeti nikake oigovornosti in jamstva za sedanji mir v Evron»i, in nii hotela podpisati nikake za-devne |K)gcxlbe. niti miirovme, čeprav je otk)iijelno večino trdila, da <»e noče vmešavati v evrmp^ke zadeve, naietiimo prav pri reparacijslkem vpra- šanju na imena Američanov, kji so igraJi v tem pogled: u odločilno vlogo in po kateri se odo imenujejo |«or«meznii dogovori, kakor Voungov in Da- ! vetov nofxiraoiijskii jiačrt. Ofioi;jeh» ni b»k> v Evropi Amerike nikjer, dejansko pa je bite povsod. Hoover, to je nič manj Itaikor sam pr^-dsednik Združenih driav. je «aiv»l moratorij glede reparacij, kateremu je »ledgto dejansko črtanje reparacij (te so bile znižane od 37 na 3 milijarde mark), v rsa-nici p. danes sam aahteva plačilo evropskih dot-gov, čeprav je t>ropa te dolgove doslej ptačevala z nemškimi reparacijami. Amerika noče {»rimati jivridične sveže med roparaoijanri in med zavreni-škimi dolgovi, dejansko pa ta nwta o*wtoji hi je bila tudii pri seijftvjjauju Yoitngovega načrta, ka-kor pri skjUfjkau/u lozansike^i spora/Aimu fjotrjeo«. Iz Ajne>rike ao vedno in vedno prihajali gtasoa-i. čefl. naj se evrojiske države zedinijo, n»j se apo-rurumejo glede repo rae.ij in obljube, da * ho potem tudi Amerika ix»kaz«l-a veiiikodmš.no, kn po je enkirat prišlo do kiunskega sjiorav.imia in so »e lnivši zavezniki domenili, da ga ne bodo ratrfiaif^ri, ftokler Amerika ne pristane na novo ureditev ntert-»a^ciBtiiških dolgov, ko bi tnto treba to \vAilkoiM-nost iKuloaaati z dejanjem, in »vojp obljube eskompti-rati ter tak*) omog-č.iti uravnovešanje svetovnega gospodarstva, se je Amerika skrila aa kinnatooBtjs papirnatih dogovorov, ki ne odgovamfrrjo več današnjim rawnen:im. Zdi se, da je v zadnjem trenutku vsaj amagaln politična uvidevnost in da je Amerika populila v točloi, ki je velikega i«ritK»ipijekiega pomen« »a Hivnopo. Vse zadnje tri angleške note so imele predvsem ta namen, da bi ori Amerike dosegle priznanje, da Amerik« sprejme denar, lei ga •eilaj pWia Angijja ne kot piačitk) obroka v mnisiiu prvotnega liaklvinoveg. dogovora glede ureditve med5wvewni«oih dolgov, pač pa kot vsota na račun končne ure«IMve, kii bo reziritat hiiinjih pegajonj. Angliija js s tem hotel, reči, da s plačilom noče potrditi ujiravičenost prvega dogovora, ker si noče zapreti j«o4-i do nove wrw»h-e. Vse kažie. d« je Amerika v svoji zadnji ootii na to pristala, ker ju gre v prvi vn*j m to, da v tem trenutku dobi od E>vixpe denar in da pimiri jovno mnenje in davkoplačevalce. ki ho |«od vplivom agitacije, da botn rm»ra4i oni pcovneti bremena Evropa. IV> loli oiič i»e plač«; dokler se to vprašsi-nije ne rwvo ne uredi na {««»huih pogajanjili, morda m svetovni gnspn«l»n*> kooNvenri. Amerika in Francija sta v tom vprafeioju po-sto}willi ujmraeunino. Hemiotu je bito najbolj na tera, da se ta sporazum tudi obrani in je v prvi vmti radi tega skušal prepričati zbornico, da je v imter«u Kramoije, da plača. Italija zastoj« wwij formalno posebno slatišče šh nj doslej ifjnočiia Was)ungtonu oJkiijetoe note ca odte« ptačrb. Ob- stoji egoiamo«. Morda kmalu po plačilu deeemberskega obroka se bodo pričela pogajanja za novo ureditev medaavetoniških dolgov. Amerika ima danes v rokah ključ do ureditve svetovnega gospodarstva. Nikaikcga dvoma ni o tem, da bi tudi lozantici dogovor glede re.panicij prišel ob veljavo v trenutku, ko bi Amerika še nadalje vztrajala pri zahtevi po evrv>iae ne more izbočiti svojo brezupnem dramatičnem boju podlegel nasprotnikom, je takoj izvajal parlamentarne posledice. Dočim se poslanci po l&-urni nočni seji še niso mogli ločiti, temveč so po izglasovanju nezaupnice nadaljevati še majhno debato, je Herriot z vsem svojim kabinetom takoj po izidu glasovanja zapustil dvorano. Vlada se je še v jutranji temi odpeljala v E|izej, kjer je ob 6.90 podala predsedniku republike Lebrunu svojo demisijo. Predsednik je demisijo sprejel in dosedanjo vlado poveril r. začasnim vodstvom vladnih poslov. Po j»arlamentaniem običaju je prišel dve uri pozneje v Elizej senatonii predsednik Jeanneney, kmalu za njim pa predsednik poslanske zbornice Buisson, ki je zelo spretno in energično vodil nočno sejo poslanske zbornice brez prekinjenja. De misija v temni noči Pariz, 14. dec. ž. Seja parlamenta je trajala do davi. Prej, preden je bil postavljen na glasovanje vladni predlog, v katerem je bil v glavnem formuliran odgovor francoske vlade na zadnjo ameriško ijoto in naglašena rezerva, pod katero bo Francija izvršila plačilo zapadle anuitete vojnega dolga, je naglasil ministrski predsednik Herriot, da bi v slučaju, če Francija Ameriki tega obroka ne bi plačala, lahko Anglija zahtevala od nje izplačilo vojnega dolga. Radi tega je Herriot ponovno zagovarjal potrebo sodelovanja z Veliko Britanijo ter naglašal potrebo skupnega nastopa v zadevi vojnih dolgov. Istotako je naglašal, da Francija ne sme kršiti obstoječe pogodbe o ureditvi teh dolgov, dokler to vprašanje ne bo definitvno rešeno na novi bazi. ter je apeliral na parlament, da brani splošne interese. Herriot je na koncu izjavil, da je prepričan, da ga bo podpirala večina francoskega naroda v tem odločilnem trenutku. Kljub vsem naporom Herriota pa je bil vladni predlog odklonjen s 402 proti 187 glasovom. Nato je Herriot zapustil dvorano, njemu pa so sledili vsi ministri. Na klopeh, kjer so sedeli levičarji, so bile Herriotu prirejene burne ovacije. Iz parlamenta je Herriot z ministri takoj odšel v elizejsko palačo, kjer je državnemu predsedniku Lebrunu izročil demisijo. Predsednik republike je davi že pričel s konzulvcijami. V Elizejsko palačo sta bila pozvana predsednik senata in zbornice. Položaj je zelo zamotan, vendar pa prevladuje splošno mnenje, da bo nova vlada izrazito levičarskega značaja. Nova vlada bo vsekakor izvedla ono, kar Herriotu ni uspelo. Pričakujejo, da bodo v vladi socialisti. Kot kandidata za predsednika vlade omenjajo Cai!Iauxa in Paula Boncourja, v slučaju pa, da jim« ne bi uspelo sestaviti novo vlado, ni izključeno, da bo zaupan mandat zopet Herriotu. V tem slučaju bo Herriot skušal sestaviti vlado na bazi radikalno-socialistične koalicije. Kar se tiče plačila obroka vojnega dolga v višini 11 milj. dolarjev, ki zapade jutri, bodo namesto denarja poslali besedilo dnevnega reda, ki ga je proti Herriotu sprejel francoski parlament Posvetovanja pri predsednika Pariz, 14. de«-, tg. Danes popoldne »o se začeli razgovori t voditelji posameznih parlamentarnih frakcij. Vsi merodajni politiki i« dosedanje*« vladnega tabora »e trudijo, da bi ae sestavil nov Herriotov kabinet, kar pa ni lahko doseči. Predvsem bo treba pregovoriti Herriota do drugega mnenja, ker je z današnjim glasovanjem osebno precej prizadet. Poslovodeča vlada ima nujno in mučno nalogo, da sestavi in formulira obvestilo Washingtonu o tem, da Francija ne bo plačala dolga. V to svrho se bo kabinet sestal še nocoj. Herriot sam se je davi takoj potem, ko je podal demisijo, odpeljal domov v svoje stanovanje, da se odpočije. Kombinacije... Nihče do sedaj &e ni dobil naloga za sestavo , nove vlade. Tudi se smatra, da kabinetne krize ne bo tako lahko rešiti, ker Herriota ni vrgla enotna večina, temveč desnica skupno s socialisti. Po strankarski sestavi poslanske zbornice _ iv> razpust parlamenta v Franciji praktično ni misliti — prihodnja vlada glede strankarske politike ne bo izgledala mnogo drugače kakor je bil Herriotov kabinet. Računa se s tem, da bo novi kabinet kvečjemu stopil za nianso bolj na levo, monla v tesnejši zvezi s socialisti, tako da bo večino tvori!« meščanska levica. Med možmi, ki pridejo v poštev za sestavo kabineta, se imenujejo v prvi vrsti dosedanji delovni minister Daladier in dosedanji vojni minister Paul Boncour. Kakor vedne se pojavlja v takih prilikah tudi ime Caillauxa Vendar pa so vse to do sedaj samo kombinacije. Celo Francozom se zdi važnejši zunanje-politični razvoj. u, iKwivwc umuica siuipno s socialisti. Belgija na čelu upornikov „Sedaj se bo vsaj slišal glas razuma po Ameriki44 Bruselj, 14. dec. Današnji jutranjiki obširno komentirajo sklep belgijske vlade, da ne bo plačala decembrskega obroka Ameriki. >Eloile Belgec piše: Ce se Belgija dane« nahaja v takem polo-šaju, da ji je absolatno nemogoče plačati, ne moremo dovolj glasno in aadosti naglasi«, da je krivda . to r tem, da je morala pristati na moratorij, ki ga je Hoerer predlagal in na lansann-»ke dogovore. »L. Meose Liege< pravi: Neplačilo je edino sredstvo, da se bo slišal glas razuma in pameti v Zedinjenih državah. Globoko smo prepričani, da Belgija s tem, ko prisili Zcdinjene države k novi ureditvi, slnii interesom vsega sveta in pospešuje delinitivno nredltev medznveiniških dolgov, ki bremen« rasmerje med narodi in ne dajo, da bi se zaupanje spet obnovilo. >Nation Belge« takisto vidi v Hoovrovem .no-ratoriju poglavitni razlog za neplačilo in pravi: Ta moratorij, ki ga plačajo evropske države, je imel samo namen rešiti zmrzle milijarde, ki so jih ameriški bančniki nespametno investirali v Nemčiji. List pripominja, da ima od Hoovrovega moratorija v vsej Evropi koristi samo Nemčija. >Vingtieme Sieclc< piše: Energični sklep vlade se sklada i enodušnim mnenjem vse deželo. Ni nam nevseeno ugotoviti, da je Belgija vnovii pokazala, da hoče, da tudi dragi spoštujejo pravic« in pravo. Bruselj, 14. dec. Belgijski kralj je poveril predsedniku odstopivše vlade. Debroqueville mandat z« sestavo nove vlade.nDcbroqucville je začel konzultacije. Boš ko Jevtič o sestanku M A Belgrad, 14. dec. 1. Z jutranjim brzovlakom se je j>ripeljal iz Ženeve v Belgrad zunanji minister Boško Jevtič s soprogo in tajnikom. Na belgrajski i Postaji ga je j>ozdravil njegov pomočnik Jurišič in ; več načelnikov zunanjega ministrstva ter Gjurovič, namestnik šefa presbiroja. Jevtič je sprejel v vlaku že pred Belgradom časnikarje ter jim dal krajšo izjavo o svojih vtisih, ki jih je dobil na sedanjem izrednem zasedanju Zveze narodov. O mednarodni , situaciji in o položaju naše države bo v kratkem podal časnikarjem obsežnejšo izjavo. Glede sestanka male autante, ki bo prihodnje dni v Belgradu, je Jevtič izjavil, da je prišla Iniciativa za ta izredni sestanek v Belgradu deloma tudi z naše strani. Ženevski razgovori so bili /e končani, za formalne podrobnosti ni bilo več ]>o ! trebilo prisostvovati šelom posameznih delegacij, z druge strani jia so imeli zunanji ministri m.ile antante na dnevnem redu še nekoliko tekočih in drugih vprašanj ter so solidarno izbrali Belgrad la to izredno konferenco. Belgrad, 14. dec. 1. Iz zanesljivega ur.i smo slišali, da se bo izredna konferenca male antauta odložila za nekaj dni. Klub brezvercev v Belgradu Belgrad. 14. dee. 1. Na belgrajski univerzi se je osnoval klub brezvercev. Nov upravnih avstrijskih državnih gledališč Dunaj, 14. de«, t. Kot naslednika glavnega intendanta državnih gledališč na Dunaju omenjajo ministrskega svetnika Capirelli-ja. Capirelli je »o-■ rodnik papežkega nuncija na Dunaju in bi v »lu-I čaju, če on pride na to mesto, dal gledališču izra-1 rito katoliško smer.' Nedeljska izdaja »S ovenča" izide znrndi kraljevega rojstnega dnevu žv, v soboto zjutraj. Nn to posebej opozarjamo renjene inserente, dn oddajo ogln.snu naročila dnn poprej. t Dunajska vremenska napoved: Na višinah večinoma jasno in toplo, v nižinah Nižje Avstrije še megleno in ledena polagoma pa ne b« ten»|>erntura ' zvišala k prazniku krasno božično dozo s kavo Hag Darilo, katero vsakega razveseli. Dozo dobite brezplačno! Ako Vaš trgovec teh doz za darovanje kave Hag ne prodala, prosim obrnite se na: Kava Hag d. d., Kaptol 10, Zagreb. Narodna skupščina Incident s posI. Pavlicem Belgrad, 14. dec. 1. Današnjo skupščinsko se-fo, ki je bila sklicana za ob 10 dopoldne, je otvoril tričetrt na 12 dr. Kumanudi. Po prečitanju zapisnika se je takoj prijavil k besedi poslanec Pavlič, k'i je izjavil, da je slišal — tega še ni mogel kontrolirati, ker poslanci še ntso dobili stenograf-skih beležk —, da je tudi on glasoval, čeprav ga ni bilo v Belgradu, za zakonski predlog o avtentičnem tolmačenju či. 110 uradniškega zakona. Dr. Kumanudi ga je prekinil in rekel, da to ni pripomba k zapisniku. Poslanec Pavlič in dr. Kumanudi sta se nekaj časa medsebojno prerekala, nakar je poslanec Pavlič nadaljeval in naprosil senat kraljevine Jugoslavije, »kjer sedijo pametnejši in pravičnejši ljudje kakor v narodni skupščini«, da zavrne v skupščini sprejeti zakonski osnutek o avtentičnem tolmačenju gornjega člena uradniškega zakona. Ta Pavličeva opazka je seveda povzročila med poslanci precejšnje razburjenje, ker kaže ta izjava, kakor da bi v skupščini ne bilo »pravičnih in pametnih ljudi«. Skupščinski tajnik Pavličeve izjave ni sprejel v zapisnik. Novi davčni predlogi Nato so sporočili, da je finančni minister predložil skuj>šČini v pretres zakonski predlog o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih izdatkov in dohodkov za 1. 1932-33. Za ta zakonski predlog je bila zahtevana nujnost, ki jo je nato v svojem govoru finančni minister tudi obrazložil. Te kredite mora skupščina sprejeti, še preden bo pričela pretresati državni proračun za prihodnje leto. Skupščina je nujnost sprejela z večino glasov, nakar je bil oddan v proučevanje finančnemu odboru. Interpelacije so vložili sledeči poslanci: dr. Nikič in tovariši na trgovinskega ministra o postavitvi Jovo Čagiča za komisarja pri Hrvatski banki d. d. v Vršcu; Lovro Knježevič in tovariši na prosvetnega ministra o protizakonitem poslovanju bivšega prosvetnega inšpektorja za vrbasko banovino in sedanjega senatorja dr. Glušiča; dr. Nikič in tovariši na notranjega ministra o protiza-Konitem delovanju okrajnega glavarja v Visokem; dr. Nikič in tovariši na predsednika vlade o na--edbi predsednika okrajne organizacije JRKD v Slavonskem Brodu, ki jo je izdal vsem občinskim Dredstojništvom. Dnevni red Nato so prešli na dnevni red. Med govorom dr. Kutfianudija je vpadel v besedo poslanec Krstič ter izjavil: »Smatram, da se ta zakonski predlog pretresa...« Dr. Kumanudi mu lakoj vzame besedo, z zvoncem pa miri nemirno dvorano. Kljub temu pa poslanec Krstič nadaljuje: >Ni kraljevske vlade... Dr. Kumanudi ga opominja, da nima besede, toda Krstič nadaljuje: ^Kraljevska vlada, ki nosi odgovornost za ta zakonski predlog, bi morala biti navzoča.« Dr. Kii1 manudi ga zuova prekine ter ga opozarja, da nima besede. Besedo je nato dobil dr. Vidovič, ki je podal poročilo odbora, ki je proučeval novi zakonski predlog o podaljšanju starega zakona o zaščiti kmeta. Za njim je govoril Branko Avramovič, ki Izjava finančnega ministra jo prosil skupščino, da glasuje proti čl. 2 predloženega' zakonskega .osnutka. Za njim so govorili še poslanci dr. Lončarevič, llija Mihajlovič, Milorad Lazarevič, .Aleksander Dodič, Milutin Stano-jevič, Vasilije Tr.bič,' Mllenko* Milulinovič i ti Mi-hajlo Krstiti Nato je dobil besedo predsednik Jugoslovanskega narodnega kluba, Stavni Trpkovič, ki je v svojem govoru ihedAfrugim Izjavil, da so tudi vlade v starem parlamentu zavračale krivdo za neuspeh na opozicij,o, in sicer; dostikrat, neupravičeno, včasih pa tudi upravičenci, ker je • opozicija prekoračila določene meje ter ni dovoljevala, dn bi sploh prišla ■lijaki nj» dnevni red. Toda današnja viMaJ' Ki enake morda ni v vsej Evropi, je čisto homogena vlada in ima klub, o katerem sama pravi,. (fy_*je:\hpn»9grn. Na,;.katerega bo le ta zvračaila" svojo "krivdo?' Ali na opozicijo? Ne, četudi obstoja. Kajti opozicija je tako majhna in lojalna, ::da : ji^ pravV.rtiS'' nic nagaja; Morda pa ji negaja njen klub? Vladna večina, ki predstavlja tako zvano stranko JRKD (smeh), -»r v «I•• . V«c v. w * v mioli ni stranka,..ker selili organizirana^(jir. Nikič vpade v besedo: : l\»kp\'da^.neorganizirana?«) Če bi ta klub s pomočjrt kemije" analiziral, bi dobil toliko radikalov, toliko demokratov; toliko samostojnih demokratov iflV samo par''takih, ki so po ideji ft. januarja prišli v skupščino. (Dvorana je postala nemirna^- Nato,'jo šd nadalje napadnl JRKD W v imenu Jugoslovanskega narodnega kluba podal izjavo, v kateri zahteva, da se v najkrajšem času sorejme zakon, ki bo reguliral , kreditne odnošaje vseh gospodarskih slojev narotla, posebno pa kmeta. V znak prtitesla proti''widi ter prslainskemu klubu JRKD bo ta klub glasoval proti temu zakonskemu načrtu, ki ne odgovarja povsem interesom knio'a in ostalnh gospodarskih-slojev v državi. G^vorijckri so člaini ndVegn kluba 'burne aMaimiraH. S tem je bila djppo'daini°ka sejh zaključena, popoldanska pa se je začela ob 5 z.večer. •' -v-- vrftpFft) •■'. •-<--,' Zakon v varstvo kmeta sprejel Nia popbldailtskr^aeji 'je govoril kme^jški'minister Demetrovič; ki je izjavi! 'da je predložeirid zakonski Ofeiiutek dal.Sliad pre jšnjega, ter je zjihite-val, d«''ee:-*pwinH!' tftttif&vek drugi, S. 2. V imena vlade je preutMPI aiAiain demoni k $ 0. S -lanji tj V> postane §7, §.7 pa ipostane S 8. Amtindement še glasi: V «Hju samadije-današiiijih gospodarskih razmer lahko "preloži1;« pof-ainieznii resorni ministri posebne predloge . iin ministrski Svet sme izdali uredbo « ^nl!tiM»k«>'VeJjavo"d6 enega leta'. Ta Uredh;i bo predložena nairbdni pktiipSMni:. Zn njim je go\*w-rilo še Nato je' bilo .glasova iv;e. zakonski "pr«dlflfe J& gM&ivhlo 21») ~po?Tatu?ev, proti pa 14. med n.liimi tudi poslanec Pavbič. Dr'. ftumf-nudii jo ©d rediL nato odmor, .med katerim je razpravljal odbor, ki • je prom^aval zakonski osnutek o predloženem aimand<>oiemtu.. Zatem je odbor predložil filvU'pš«in,i ,iporoWo,., da sprejema predloženi,i | anuaindiemenit,' Hrj končnem giaswvah.'iu je .zapel ' gfceovato 210 pptanšgv. za„ l-i pa proli. Prihodnja : seja bo jutri, dojpoJdiie ob 11.. Novi krediti, novi davki Belgrad, 14. decembra. AA. Finančni minister g. dr. Gjorgjevič je danes sprejel novinarje in jim dal tole izjavo: Na podlagi čl. 63 ustave in čl. 38 zakona o državnem računovodstvu sem danes predložil v imenu kraljevske vlade narodnemu predstavništvu zakon o naknadnih in izrednih kreditih za proračun državnih dohodkov in izdatkov za 1932-33 leto. Na prvem mestu je kredit v znesku 51.9 milijona Din, namenjen izvajanju javnih del in podpori brezposelnim v raznih krajih naše države. Največji del te svote se bo potrošil za javna dela. Kraljevska vlada želi pomagati siromašnim in brezposelnim s tem, da jih bo zaposlila pri teh delih. Ta način podpiranja bo mnogo bolj moralen, kakor je bilo prejšnje podeljevanje podpor. Vrhu tega dosedanji način podpiranja ni obrodil zadovoljivih sadov. Drugi-veliki kredit v znesku 51,579.697 Din se nanaša na pokojninske prejemke. Izkazalo se je namreč, da so krediti za pokojnine v sedanjem proračunu premajhni, in sicer deloma zaradi večjih izdatkov z novimi upokojitvami, deloma pa zaradi prevedbe starih kronskih upokojencev v dinarske, ki so ostali zaradi raznih upravnih sporov, nepre- Nov članek Wichham Steeda o načrtih Italije Fašizem začet izzivati London, 14. dec. Ig. >Sunday Times« objavlja nov članek ".Viekham Steeda, v katorejn potrjuje svoja zadnja odkritja o italijanskih načrtih v srednji in južnovzhodnl Evropi. V glavnem odgovarja sir Rpnnol Roddn, ki se je v imenu Anglijo udeležil kongresa Volte v Rimu in ki so je čudil Sfcedovim razkritjem, o«š, da so fantastična. V članku omenja sestanek šelov generalnih štabov Italije, Bolgarijo, Madjarske. kateremu so prisostvovali tinti zastopniki Hitlerjevega vojaškega štaba. Nadalje trdi, da so bile denioiis racije v Trogirn povzročene ixl italijanskih izzivalnih agentov ter pristavlja, da angleški politični krogi o tem sploh ne dvomijo v>\r. Haj« »o bila ustanovljena v Ankoui tudi vojaška veibališča r.a makedonske koniitaso i,n za albanske vstaše, ki se pripravljajo pod vodstvom italijanskih inštruktorjev za vpade v jugoslovansko ozemlje. K tem navedenim novicam je trebn" še priključiti tudi vest, da sc namerava bolgarski car Ferdinand vrniti v Bolgarijo kakor tudi dejstvo, da je »Sundajr Dispatch«, ki pripada znanemu časnikarskemu sindikatu lorda Kothermere, velikega prijatelja Mailjarov, objavil ;strupen članek bivšega črnogorskega princa Milana proti današnjim razmeram na Balkanu. Pariš, 14. dec. >Echo de Pariš« ponatiskuje govor slepega italijanskega poslanca Del Croix v Vi-cenci, kjer so je med drugim l>avil tudi s trogir-skimi in zadrskimi dogodki. S posebnim poudar- Razgovor o socialnih pokretih kom pa podčrtava sledeče besede fašističnega ge-vornika; »Če naj pravičen mir izhaja še le iz novo, okrutno preizkušnje, smo mi pripravljeni.« Pran c-vski list vidi v tem odstavku grožnje z vojno. „Trogirshi levi" Rim, 14. dec. tg. V nabilo polni dvorani senati je danes popoldne odgovarjal Mussolini na vprašanja senatorjev zaradi razbijanja gospodstvenih spomenikov benečanske republike v Trogiru in v drugih krajih Dalmacije. Mussolinijev govor je bil kratek, pri tem pa vsekakor zelo previden, tako da se potrjuje vtis, da se nevarna napetost teh dni ne bo še zvišala. Mussolini se je najprej pridružil ogorčenju o dogodkih, ki ga je pred njim izrazil senator,Ricci. Odgovorne osebe je treba iskati med nekaterimi sovražniki fašizma in katere hočem označiti kol evropske. Tu so prisotni Mussolinija prekinili z dolgotrajnim, odobravanjem, med ka-, terim 60 se čuli klici: »Francija, Francija!« in je predsednik senata le s težavo zopet napravil mir v dvorani. Na koncu je Mussolini izjavil, da je dobro, da svet spozna mero italijanskega ogorčenja iz senatovih protestov. Mussolini je končal svoj govor z besedami: »Trogirski levi so uničeni, toda iz svojega uničenja bodo zopet vstali silnejši kot prej kot živ simbol in kot najgolovejša garancija italijansko kulture.« O komunizmu vedeni. Za povijanje, teh pokojnin so vrhu tega potrebni. tudi zneski, o katerih sem prejšnji mesec predložil narodnemu predstavništvu poseben zakon. ,,-..'., - . Tretjo skupino kreditov tvorijo zneski, ki sa potrebni, za ponovno otvoritev srednjih šol in za imenovanje nastavniškega . osobja v zmislu resolucije narodnega predstavništva z dne 10. aprila t. .i Tat kredit je .nujen, da se omogoči izvedba tega skupščinskega sveta glede na .sedanji proračun. Ti krediti znašajo 147,123.678 Din. Na drugi strani pa se hoče kraljevska vlada ravnati po načelih zdravega finansiranja in predlaga zato tudi primerno kritje teh novih izdatkov. S tem hoče prekiniti z dosedanjo prakso, ki je naknadne kredite odobravala in jih krila s finančnimi zakoni. ...,..'..., -t ..', . . ■•■■ . . : Kritje tehukreditov ,tvorijo : izredni prispevki, ki se bodo pobrali samo leta 193& za javna dela. Ti prispevki bodo odmerjeni na celokupno zadolžitev neposrednih davkov v letu 1933, izvzet je le skupni davek na poslovni promet, ki se nanj ne smejo nalagali nobene samoupravne davščine. Kritje za te izredne''izdatke je predvideno ttidi Sr izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, ki so bile potifeBne1 za izvajanje tega zakona. Reorganizacija Poštne hranilnice Belgrad, 14. dec. AA. Prometni minister je potrdil izpremembe in dopolnitve v navodilih za poslovanje Poštne hranilnice. Knjižica s 50 čeki bo odslej veljala 27.50 Din. V tem znesku je všteta tudi taksa po 25 par za vsak ček, ki bo vtisnjena na vsakem kosu. Ček je treba predložiti v izplačilo v zakonskem roku 5 dni, če sta tisti, ki ček izda in tisti ' 6. maja 1930 Službeni list št. 5-2 nioraio biti ris rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja, to je dne 17, t. tu. vse trgovinske in obrtne obratbVainiče ves dan'zapiie, zato da smejo biti po Čl. 12, pOd 4, točka 2 c) uredbe odnosno po čl. 27, peki a) točka 9 c) naredbe v nedeljo, dne iS. t. m. ves dan odprte. Izjeme iz čl. 13 uredbe Odnosno čl. 35 naredbe ostanejo neokrnjena. Uredništvo lista »Museum«, ki ga izdajajo brnski teojogi, je prosilo benediktinca p. Metoda Klemen-t a, da bi jim odgovoril na nekatera vprašanja. Radi stvarnosti in zanimivosti razgovor ponatiskujemo. 1. Kateri duhovni in socialni vzroki so po Vašem mnenju vplivali na porast komunizma pri nas? Prav rad odgovarjam na Vaše vprašanje o komunizmu, zlasti še zato, ker vprašujete v imenu bogoslovcev, ki so ves naš up in nada. Duhovna bodočnost sveta in narodov bo v rokah novega ..atoliškega klera. Le če se bo ta oprijel smernic najvišjega c&-kvenega krmarja v Petrovi ladji, katere je razložil v okrožnici »'Quadragesimo ann.o<' se bo mogoče upreti prevratnim socialnim vjbfirieim, ki kakor cikloni bučijb in bodo zmerom bolj bučali. Moskva —'Rim, komunizem — katolicizem sta dva edina tečaja, kjer se osredotočujejo vsa dela in misli. In od zmage ene teh smeri bo zavisela usoda sveta. Ali bo pri nas pripomogla duhovna ali socialna sloga komunizmu do napredka? Najprvo ne moremo in ne smemo ocenjevati komunizma s stališča »pri nas«. To je svetovno naziranje brezbožnega ih materialnega nazora, ki ne pozna meja dežel in narodov. Karikatura vseh' božjih stvari ln tako so pri nas isti vzroki porasta komunizma, ki so vsi duhovnega značaja. Martin Deuzinger pravi v 6vojem delu »Der Geist der christlichen Tradition« že leta 1851: »Problem sleherne dobe Je v svoji najgloblji substanci religiozen problem (torej duhovni!), politika in družabni red (socialna vprašanja) sta samo zunanjost in videz religioznega vprašanja,« Odstraniti Boga, dekalog, Kristusa, evangelij in s tem uničili nadnaravno, duhovno in duševno, zavreči predsodke o upanju rta posmrtnost in ponižati človeka na čisto živalsko ravnino. To je razvoj komunističnega dela. Potemtakem je socialni prevrat fatamorganska slika dejanske groze pred duhovnim prevratom, ki končno izziva žejno ljudstvo le še k večjim zablodam. Najstrašnejša posledica porasta komunizma povsod — tudi pri nas — in to predvsem med povojno mladino, je popolno neznanje vseh verskih resnic, posebej katoliških. Mlada masa je za evangelij sleipa in gluha. 2. Vpliv komunizma za našo mladino? Mladina se povečini meče iz svojega idealizma na Leninova in Stalinova gesla o komunizmu. To jim je edina pot iz te krize. Kristusovih resnic ne pozna in išče rešitve. Komunizem ji daje pogon, v krščanstvo se noče ogledati, torej naprej za rdečo zvezdo — tu je Mesija! Ne požabljajmo pa, da pojm in ideal komunizma ni nikaka novost. Danes se križajo tu tri besede nad zmedenimi socialnimi stremljenji: komunizem — zakladnica idealov o izravnavanju imetja: kolektivizem: skupno, solidarno gospodarjenje brez ozira na osebne koristi in zadovoljstva, a to s pomočjo kooperativa: s pomočjo skupnega dela za skupni, monopolni dobiček. Toda vse te pojme in zgodovino narodnogospodarskega naziranja je poznal že Pitagora, Egipt, Ivan, prva krščanska občina v Jeruzaleniu, puščavske kolonije v Egiptu in 'Palestini, 'samostanska pravila sv. Bazilija in sv. Benedikta in sploh vsa samostanska tradicija do najnovejših dni. Iste principe pozna tudi indijska in kitajska askeza, pa dalje od Valdencev do Čeških bratov in, tja do teozofskega naselja v Point Lorta — ter končno državni poskus ekstremnega marksizma, kateremu služi za poskusnega zajčka sveta Rusija, velika domovina pravoslavnega slovartstva. Edino evangelij, ki nam ga je prinesel Bog-človek Jezus, je bil s polnim uspehom praktično izveden v prvih krščanskih in meniških občinah. Zakon Kristusove ljubezni je potemtakem edina zarja, edina svetloba, ki more prinesti svetu rešitev, srečo in napredek. Kristus je že davno učil: »Gorje vam bogatim...« in »Daj revežem!« Vse to je povsem Jasno, Lepo razlagata isto resnico ludi priznana pisatetja Leon Bloy v svoji »Krvi siromakov« In Fr. Hervvig v »Svetem" Boštjanu Iz predmestja«. Komunistična praksa je po 15 letih sdvjelske-ivečanje skupnega davka na poslovni promet mlinov za 2 odstotka. S tem dohodkom bi se odplačeval polagoma dolg 300 milj. Din, ki ga je zapustil žitni režim. Pekovsko obrt itd. je pri jx>višanju prometnega davka posebno zadelo breme v obliki 3 odstotnega davka. Pavšalna trošarinska taksa, ki je bila uveljavljena kot nadomestilo za trošarino, je spravila naše avtonomne finance v težkočo. Izguba države samo v naši banovini znaša 6 milj. Din za državo, za banovino pa 15 milj. Din. približno toliko izgube naše občine. Zato se zavzema za zonetno uvedbo prejšnjega plačevanja, katerega višina se je ravnala po količini iztočenega vina. Zaradi sedanje ureditve tega vprašanja nekatere občine sploh ne morejo sestavili svojih proračunov. Zvišanje trošarine na sladkor je povzročilo, da je konzum sladkora padel na tretjino in tako ne bo onega elekta za finančno upravo, kakor so ga pričakovali. Kaj čudni so bili razlogi, ki so dovedli do uvedbe trošarine na električno energijo, saj smatrajo najbrž elektriko za posebno dobroto. Zakonodaja Predmet posebne pažnje zbornice je bila izvedba obrtnega zakona. Zbornica je dobila v obrt-no-pravnem in administrativrem oziru važne nove funkcije. Za večino vprašanj, ki so v obrtnem zakonu samo načelno rešena, je treba izdati posebne uredbe, juavilnike in izvršilne predpise, izdana pa je že cela vrsta takih pravilnikov (15). Z zakonom o prisilni poravnavi se bavijo že dalj časa vse gospodarske organizacije in zahtevajo spremembo. Saj omogoča ta zakon razne načine izigravanja interesov upnikov na škodo poslovanja solidne trgovine. Trgovska stroka je na zborničnem področju danes že močno prenapolnjena. Konec 1. 1931 je bilo po zbornični statistiki 11.078 samostojnih trgovskih obratov s 3602 pomočnikoma in 1717 vajenci. Komaj na vsak tretji obrat pride po 1 pomočnik jn v«^ §esti po en vajenec. Na 100 prebivalcev odpade približno 1 trgovski obrat. Ce pa vpoštevatrio še konsume itd., pride še manjše število prebivalcev na 1 obrat. V 1. 1931 se je število trgovskih obratov povečalo za 12, v prvih devetih mesecih letos pa za 53. V zborničnem področju je bilo 20 trgovskih nadaljevalnih šol s 37 razredi in 681 učenci. Kjer ni posebnih trgovskih nadaljevalnih šol, obiskujejo trgovski vajenci splošne obrtne nadaljevalne šole. Socialno zavarovanje preživlja težko krizo. Dosedanji ukrepi so nezadostni za sanacijo. Primanjkljaj narašča, jjrispevki so bili celo povečani in prisilno izterjevanje zavzema posebno v obrtništvu vedno večji obseg. Zaostanki na neplačanih prispevkih znašajo v vsej državi 194 milj. Din. Obrtniški krogi se pritožujejo predvsem nad pomanjkanjem naročil in posla, ki se zlasti po deželi. kjer je prišel kmetski stan v hudo stisko, naj-ntočnejše čuti. Mnogo pritožb se šc vedno čuje o šušmarstvu. Na predlog zbornice je izšla 6. t. m. banska naredba, s katero se vsem občinam, orož-niškim in policijskim oblastem z vsem poudairkom naroča, da vse osebe, ki neupravičeno izvršujejo obrt v občini, brez obzirno zasledujejo in ovadijo okrajnim načelstvom. Ta so pa dobila naročila za najstrožje postopanje. Občinski načelniki in orožniški poveljniki ter predstojniki policijskih oblastev so osebno odgovorni za strogo izvajanje te naredbe. Načrt zakona o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih je vzbudil posebno pozornost obrtništva, ker izredno omejuje delokrog številnih obrtniških panog brez vsake f>otrebe v strokovnem pogledu. Novost, ki jo uvaja obrtni zakon, so mojstrski izpiti. Do 10. decembra se je prijavilo za mojstrske izpite 226 kandidatov, od katerih je prestalo izpit 195. Ob pričetku šolskega leta 1931— —1932 je bilo na zborničnem področju 87 obrtno nadaljevalnih šol s 309 razredi in 6741 učenci (od tega 1013 učenk) ter 470 učitelji. Splošnih obrtnih nadaljevalnih šol je 75 z 247 razredi in 5213 učenci (od tega 743 učenk) in 370 učitelji. Proračun potrebščin za vse šole je znašal 1. 1931 — 1932 1.9 mili. Din, zbornica pa je za te šole prisj^vala 0.15 milj. Din. Lani je število obrtniških obratov narastlo za 501, letos pa znaša v devetih mesecih prirastek 440. Padec nar, dohodka Narodni dohodek zborničnega področja je letos padel za pol milijarde. Javna bremena pa so se povečala za svojih 60 milj. Din. Slika je skrajno neugodna. Dobra stran krize je v tem, da se bodo nezdrave razmere in kreditna inflacija razčistile ter pričela sanacija. Velike važnosti bo zakon o regulaciji kmetskih dolgov, za katerega še ni videti, kakšna bo končna rešitev. To ni niti čudno, kajti razmere, v katerih živi naš kmet po raznih banovinah, so tako različne, da je razumljivo, če se pojavlja toliko najrazličnejših predlogov. Novi občinski zakon bo zmanjšal število podeželskih občin v naši banovini od 1100 na 400. Zakon o decentralizaciji državne uprave bo imel praktičen pomen le, če se obenem z razširjenjem kompetence banski uprav prenesejo tudi primerni zadostni krediti iz državnega proračuna na banovine. Sanacija socialnega zavarovanja in bratovskih skladnic je nujno potrebna. Za rudarska jiodjetja v naši banovini moramo doseči, da jih bodo enako tre-tirali kot državne rudnike. Potrebna je revizija trošarine na pogonski električni tok ter trošarin-skih taks. Končno naj se dolžni zneski za javne dobave čimprej likvidirajo. V teh težkih časih naše gospodarstvo ne sme izgubiti poguma, kajti optimistom pripada bodočnost. Korektura pa je v našem javnem življenju nujno potrebna in zato kliče vsem faktorjem: Ne vzemite nam dobre volje! Razprava K teinuu je ugotovili zb. siv. Krejči, da trgovin« im obrt nista proti razdolžitvii kmeta, zahtevate pa talko rešitev, ki bo zadovoljila tudi druge stanove, ne pa jim jemala njih pravice i« premoženje. Zb. sv. Bricekj je izjavil, do je spomladmi kimet-slci moratorij poslabšal razmere in piravi, da je edina rešitev v znižanju obrestne mere. Nadal je nnij se iavaaimejo iz moratorija kmelski dolgovi trgovcem in obrtnikom. Pri zaščitenih bankah naj bo mcgo&e komisarjem dovoliti izplačilo vlog omi.m podjetjem, ki bi drugače morata prenehati obratovati in odpustiti delavstvo na predlog delavske in gospodarske zbornice. Nato je zb. sv. Sernčar predlagat, naij se leikoj skliče geisjiodnjiski svet, kar J»htev»j«j sedanje potrebe našega gospodarstva. Končno je govorili o ureditvi zbornic zb. sv. Rebek, loi je povedat, da imajo zadruge eno leto fesa, da glasujejo o tam, tatom« naj bodo zbornice v bodoče. O ustroju je dalo glasovanje tole sliko: za skupno zbornico je glasovalo 135 zadrug, za točene 11, nii se jih doslej Se izjavilo, oziroma ni hotelo dati izjave 34 zad.rug. Zaradi tega podpisi, kii jih zbirajo sedaij zastopniki ločenih zbornic. nimajo nobenega pomena. Proračun za leto 1933 O fce«j točki dnevnega reda je j»noč«l sani zbornični predsednik g. .leteč/in. Ugotovil je, da bodo zbornični dohodki v prihodnjem letu radi skrčenja odimerne podlage občutno manjši ko prejšnja leta in bo tod i manjkala v**)ka blagajniška rezerv® lanskega leta. &e sanno ta raz,liika znaša pol milijona. Poleg tega bo tudi donos doldade za [>ofl milijonu Din manjši, da tega tinti pričakovani dohodek od novih taks, kri jih pobira Zbornica, ne bo mogel v oelnta odtehtate. Radii t,vi plačujejo družbeni davek, i primerno povišamo stopnjo dcklade odnosno druž-j bam. lci so iz kakršnegakoli raz.loga oproščene pta-j čevanja davkov aill uživaijo kakšne olajšave, maksimalni prispevek po zakonu. Vse to je bilo sprejeto soglasno. Druga poročila Žo na zadnji plenarni seji zbornice je sv. Ri-i haird Skubeo pojasnil ležki položaj slovenske premogovne industrije ter naglasi! posebno one vzro-ike, ki ne izvirajo iz splošne g<*-i[>odB>rske krize. Na današnji seji je ponovno poročal o tem. K tenru predlogu je jiodobno željo izrazil tudi še g. Etebaeher kot zastopnik trgovstva v okraju Laško. Zaradi odsotnosti zb. sv. Jos. Kavčiča je podat referat o socialnem zavarovanju podpredsednik g. Elsbaeher. K referatu se je oglasil tudi sv. Krejči, ki je poudaril, da je aadnji čas 7>a sanacijo soc. zavarovanja. Sv. Bricelj je predlagal, naj sc prispevki stavbnih podjetij in delavcev zaračunajo po taktični sapoalliitvii, ker se v tej stroki ne deta stalno. O oceni davčne osnove za odmero pridobnine je po-nočai srv. Fr. Sire. O drugih davčnih vprašanjih je reteriral še podpredsednik Rebek (mižamje pridobnine, poenostavljenje postopanja pri odmeri izterjevanja zaostankov itd.). K temu referatu je predlagal sv. Zadravec še zmanjšanje obremenitve pekovskih obrtnikov pri daivku na poslovni promet. Ti stroški dosegajo 30 do 33 Dim pri 100 kg moke im je prav, če se iroslovno-jurometni davek ukiine atli pa vsaj zimamjfca. Sv. Lenarčič je zahteval tudi razčiščenje ugocinoeti pavšaliramja na večje referate. O davčnih zadevah jc govoril tudi še »v. Oeh. O dolu Zavoda za pospeševanje obrti pn je i poročali podpredsednik Rebek. Samostojni predlogi Zb. »v. g. Windischer se je zavzemaj za pospeševanje elektrifikacije Dolenjske s prenosom delovanje KDE na Dolenjsko. V drugem predlogu pa se obrača proti neupravičenemu klanju živine na krni1-tih.. — Zb. sv. Fr. Kavčič zahteva čimprejšnje spremembe v pravilniku o gostiljničarskiih in kavarniških obratih. — Zb. hv. Holy Jo«i|> se zavzema za ločitev briv»ko-friaer«kjega im danisko-frizerske ga obrta. — Zb. sv. Ambroiič Jo«iip se m^JDema za utesnitev kinošanjamstva v radovljiškem okirs^u fc tem. da »e jurepov« kroAnjnrjem iziven okraja dostop v okraj. — Nasprotno pa predlaga sv. Ster-gar Anlton popolno ukinjenje kro6njarjoviiš:inju [io-atranskih pristojbin na želeanioah in spioli proti povišanju zeleKinišhth tarif. — Zb. sv. Oset An«irey zatiteva znižanje previsokih taks za kawrnaiiTe. Njegov predilog glede od|wiave davščine na prenoč-niine bo se predložen v razpravo. Predlagnl je tiski neke predloge izvajanji polici.^ike uire v naši banovini. — Zb. sv. Vrečar predlaga preureditev luksuznega davka, v kolikor zadeva obrtništvo. Nadalje maj se zavarovani prispevki v breme obrtništva ne povišujejo. Obrtniški obrati mi,j se o«|xnoste trošarine za porabo električnega davka. Obrtniki, ki uporabljajo sanmi svojo hišo. naj se oproste zgra-darine. Davek na poslovni promet, v kolikor ga imajo obrtniki za promet ut-lug, n«ij se zniža na 1%. — Zb. sv. Lenarčič Josip zagovarja akcijo na sklicanje konference o gospodarskem zlili zanju rv-ro|wkih držav. — Zb. sv. Franjo Bureš stsivlja predleg glede reševanja prošenj za telefonsko nn-priiive. Zbomničnn jM-e«lsednik g. Ivam Jelačin je zaključil plenarno sejo zbornice z zedivata navzočim ob pol 2 pojKvldme. Iz teihih dni Jesenice, i. ,luceniO.,j Te dni je minulo 15 let, ko je skozi trg Jesenice korakalo na tisoče in tisoče italijanskih voi-nih ujetnikov, ki so bili nato internirani v ujet-niSkem taboru na Hrušici pri Jesenicah in sicer v stavbah, ki so ostale ohranjene od družbe, katera jc delala karavanski predor. Mnogo ujetnfkov ;e na Hru*ci umrlo. Pokopali »o jih na nalaSč zanje pripravljenem pokopaliiču, ki pa je zdaj že opuščeno. Ostanke umrlih pa «o prepeljali v Italijo. Na »liki vidimo tak pohod skozi Jesenice. V takratnem času je bilo seveda strogo prepovedano slikati in objavljati vsake take prizore, a gospod M. Sroolej, urar na Jesenicah in naročnik »Slovenca«, s« ni bal nikogar in je izvrSi.1 veliko stičnih posnetkov. Poizvedovanj« P*» »e je izgubil. V lovišču Velike Pece na Do lenjskem se je izgubil črni jazbečar, ki sliši na im< >Dulo«. Baje ga je odjieljal neki krošnjar proti Novemu mestu. Prosim, kdor bi kaj izvedel o njem, naj sjioroči proti nagradi na naslov: Kojioč Valentin, Zg. Šiška št 02 pri Ljubljani. Ljubljanske vesli: Na rotovzu se nehaj kuha Mariborske vesli Ljubljana, 14. decembra. V skupini, ki vodi zadnja leta ljubljansko mestno občino, so nastale zadnje čase znatne diference. Pokazale so se sicer že ob sestavljanju kandidatnih list v odseke občinskega sveta iu tudi poprej je že prišlo do mnogih diferenc v vprašanjih glede občinskega gospodarstva, socialne politike iu upravljanja mestnih podjetij. Skupina mlajših-sedanjih komunalnih politikov namreč ni zadovoljna z dosedanjo gospodarsko politiko na magistratu in zahteva več -»radikalizma«. — Ta tiha opozicija mlajših je posebno naperjena proti županu dr. 1'ucu, s katerega delom že dolgo ni zadovoljna. Prvi uspeh te opozicije je bil že v tem. da se je čutil dosedanji ozki sodelavec dr. Puca mestni podžupan prof. Jarc na zadnji seji prisiljenega odložiti dvoje važnih mest, namreč mesto v magistrat- Božična darila in različne ostanite kupite najceneje v manufakturni trgovini „Pri Tončku", LJUBLJANA MESTNI TRG ŠT L V. 25 Kaj bo danes ? Drama ob 15: »Roksk. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Opera: »Zaljubljen v tri oranže . Red B. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20. >'{ 0 Manifestacijski obhod. Pozivajo se vsa društva in vseučilišče, da se udeleže v soboto 17. t. m. manifestacijskega obhoda v proslavo lojalnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zbirališče ob 17 na Krekovem trgu. Za vojaško godbo se razvrste: aktivni in rezervni častniki v uniformi, dobrovoljci, četniki in zveza bojevnikov. Za sokolsko godbo: Sokoli, Narodna odbrana, Slrel.-ka družina in sorodna društva. Za železničarsko godbo: vsa strokovna in prosvetna društva. Za Sak/.ijansko godbo: < seučiliška in srednješolska mladina. Odhod bo ob pol I« po tehle ulicah in trgih: Krekov trg, Pred škofijo, Stritarjeva ulica, Marijin trg, M'klo»'.čeva cesta, Tavčarjeva ulica, Tjrrševa. Aleksandrova, Blei-vveisova, Rimska cesta, Vegova ulica, Kongresni trg, Šelenburgova, Prešernova, Stritarjeva ulica in Mestni trg, kjer bo razhod. Pozivamo vse meščane, da okrase in razsvetle okna ob času obhoda, zlasti tista, koder "pojde slavnostni obhod. — Odbor. (• IX. prosvetni večer, ki bo v petek, 16. decembra, velja »zimi in športu«. Predavatelj prof. Marjan Dobovšek, absolvent visoke šole za telesno vzgojo v Berlinu nas bo popeljal v kraljestvo zimskega športa. Ne samo smučarstvo in drsanje temveč tudi sankanje ter raznovrstne druge panoge zimskega športa, ki ga zlasti goje v Švici, nam bo predavatelj orisal s pomočjo skiop-tičnih slik in fdma. Vsled tega se na to predavanje vljudno vabijo smučarji, drsalci in prijatelji onih športnih iger, ki jih v Ljubljani še ne poznamo. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 5, MoiUnlirn naJceneJiH not-avice. kakor Ut!9n0 'ul 0Q SC ni težavnem dnevnem — pa tudi nočnem — delu uporabljajo za dvig svoje umske, umetniške in čuv-eivene izobrazbe. Njihovo glasbeno društvo je doseglo ž? lepo uspehe in lejia priznanja. Dne 21. decembra priredi Grafika vokalni koncert v Fiihar-monični dvorani. Nastopili bodo pevci, koncert pa se prične s produkcijo orkestralne .Grafike . Orkesler -Grafike bo s tem nastojtom proslavil obletnico svoje ustanovitve. Ustanovljen je bil namreč lani dne 12. decembra. Dosedaj je že večkrat na-stojiil na raznih prireditvah in dosegel vedno laskavo priznanje. Znan je tudi iz svojih ponovnih nastopov v radiu. Ob svoji obletnici nastopi orkester zopet \ radiu, in sicer drevi ob 20. Njegov koncert bo prenašali tudi v Belgrad in v Zagreb. Vokalnega zbora Grafike , ki bo imel koncert 21, decembra, ni treba še posebej hvaliti. Pozna ga vsa naša kulturna javnost, sijajne uspehe pa je imel ludi že v lujini, tako na lanski turneji po Češkoslovaškem in na koncertu na Dunaju. Naše občinstvo bo vedelo ceniti kulturna stremljenja naših grafikov ter bo gotovo obiskalo njihov koncert v znatnem številu. Vstopnice po 15, 10 in 4 Din se dobe v predprodaji v knjigarni »Matice«. O Brivnice bodo na kraljev rojstni dan v soboto ves dan odprte, samo med službo božjo morajo biti zaprte. nem gremiju in pa predsedstvo gradbenega odseka. Mož in kandidat te opozicije je dr. Fettich, ki sicer aktivno ne sodeluje v akciji, naperjeni proti udarim • in proti županu dr. Pucu. S predložitvijo občinskega zakona v parlamentu je oživelo tudi v našem mestu politieuo življenje. Skupina »mlajših« jo že pričela z zelo živahnimi pri|>ravumi za prihodnje občinske volitve, ki se jih nadejajo ua jiomlad. Seveda tudi starejši ne mirujejo in se pripravljajo na produkcije — ali pa morda ludi na kompromise z bojevito mlajšo skupino. Ni pa verjetno, da pride do odkritega boja med obema skupinama, temveč, da se bodo dosedanji komunalni ljubljanski jmlitiki dogovorili pač na primeren, prevdaren način med seboj. Iltflj samozavestna je na vsak način skupina mlajših . Nas ta zadeva zanima kajpada le kot ojiazovalce iu kroniste. Mesnico in mesarske stojnice bodo v soboto ' dne 17. decembra t. I. odprte samo do 10 dopoldne, drugače j>a ves zaprle — O tem se obvešča občiu-1 stvo, da se pravočasno preskrbi z mesom. 0 Prodaja življenjskih potrebičin na kraljev rojstni dan t soboto dne 17. t. m. Občinstvo so opo-' zarja, da se bodo prodajale življenjske potrebščine | ua ljubljanskem živilskem trgu v soboto 17. t. m. le | do 10 dopoldne. Istotako smejo biti mesirce po me-; stu odprte le do omenjene ure. — Mestno tržno nad-| zorstvo v Ljubljani. Pa zakaj ta Slamič vedno polne vse Ima prostore? To je: On s skrbjo izredno nam postreže kar le more! št. 6—6'a 7 gumbom št. 6%—7' i bom z gum ANT. KRISPER - LJUBLJANA Mestni trg 26 Stritarjeva 1—3 © »Domžalski vlomilci prijeti«. Pod tem naslovom 6nio dne 26. novembra poročali, da je j>oli-cija aretirala tri moške, ki so prodajali tobak, ki je bil ukraden v neki trafiki v Domžalah. Med temi je bil imenovan tudi 31 letni zidar France Zupan iz Štepnnje vasi. Sodišče je Zupana izpustilo iz preiskovalnega zapora, ker je ugotovljeno, da ni pro-dajal ukradenega tobaka, in ustavilo proti njemu vsako kazensko postopanje. f) Dobava mesa za mestno ubožnico. Z oziroin na notico glede dobave mesa za mestno ubožnico se dodatno obvešča, da so dobavni pogoji na razpolago v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 12. Samo SDO parov! Damske zimske usnjate rokavice (podložene) Din 45.— Din 55.— © Tržna aiera. Predvčerajšnjig »Slovenski Narod« priobčuje poročilo o nekih tatvinah ki so se baje pripetile na Pogačarjevei . trgu pri bra-njevkah. Za tržnega čuvaja gosp. Petra Stanflja, ki je zaradi teh tatvin izgubil službo, češ da ni dovolj pazil, je omenjeno poročilo zelo žaljivo. Gosp. Štanfelj nas je naprosil, naj zaenkrat v njegovo obrambo povemo, da on v času »tatvine« ni bil pri kozarcu cvička, ampak ves čas na trgu, zakar ima dokaze. Za zadevo s temi »tatvinami« bi se morala zanimati zlasti policija, ki bi morala preiskati ves slučaj in tudi natančno dognati, zakaj nekaterim —- po opazki »Slovenskega Naroda« — ni ljubo, da o tej zadevi obravnava tudi javnost. Pripominjamo, da je bil gosp. Štanfelj v tej službi 11 let in 2 meseca, ne da bi bilo v tem času slišati o kakšnih tatvinah na trgu. © Gostjo bolnišnice. V bolnišnico je prišla včeraj starejša žena in |>okazala veliko oteklino na glavi; »Mož me je z bičem!« Rana k sreči ni nevarna, vendar pa je bila zdravniška pomoč potrebna. Žena je 59 letna kmetica Tereza P., doma iz kamniške okolice. — Po stopnicah je padla, ko je šla v domačo klet, 57 letna kmetica Marija Mihelič iz Ribnice. Poškodovala se je na glavi in si zlomila levo roko. — 28 letni delavec Josip Purkart z Roba pri Vel. Laščah se je obslrelil v levo stegno. Povedal je, da je nesel lovsko puško, pa je padel ter se je puška sprožila in ga ranila. — Že pred tednom dni je na stopnicah v šoli na Grabnu padel in si poškodoval desno roko 11 letni postreščkov sin Ant. atraus. © Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker. Sv Petra cesta 14 © Zimsko perilo, damsko in moško, in razne pletenine, kupite najugodneje pri tvrdki Miloš Kar-ničnik, Stari trg 8. Revija kulturnih delavcev V nedeljo se je vršil letošnji občni zbor naše najvišje znanstvene organizacije Zgodovinskega društva v Mariboru. Občni /bor je vodil mesto obolelega predsednika ravnatelj dr. Tominšek. Iz poročil, ki so jih jxjdali društveni fuukcijouarji, tako tajnik, blagajnik, knjižničar je razvidno iz.vau-redno plodovito znanstveno delo društva, ki je bilo pri nas gotovo najaktivnejše od vseh kulturno-znanstvenih organizacij. V treh smereh je doseglo društvo zlasti lepe uspehe: delo na publikacijah, ureditev arhiva iu pa propagandno-kulturno delo v javnosti. Iz tajniškega jjoročila, ki ga je podal prof. Baš, posnemamo, da je izdalo društvo 4 številke svojega Časopisa /a zgodovino in narodopisje II. delo umetnostnih spomenikov (dekanija Celje), in dovršilo I. knjigo arhiva za zgodovino in narodopisje. Nadaljevalo in poglobilo je znanstvene stike z inozemskimi znanstvenimi ustanovami, zlasti s Poljsko, Češko, državami zapadne Evrope in na novo navezalo stike s Ameriko. — Velik uspeh je doseglo društvo z ustanovitvijo arhiva v Mariboru. Naše inesto je sedaj usposobljeno za vsako znanstveno delo, ker poseduje biblioteko, arhiv in muzej. — Zelo aktivno je društvo sodelovalo pri reševanju raznih lokalno mariborskih vprašanj, tako pri letošnjih poletnih in jesenskih prireditvah Mariborskega tedna, ki so se dvignile po zaslugi sodelovanja društvenih članov do visokega kultur- □ Drevi prvi letošnji prosvetn. ečer. 1 redava komi vikar iu škofijski akluarij Janez Kokošinek o evharističnem kongresu v Dublinu. 1'ričetek ob osmih zvečer. □ Na rojstni dan kralja Aleksandra ob desetih svečanu služba božja v stolni, pravoslavni in evangeljski cerkvi. Službe božje se udeležijo tudi rezervni častniki, ki stanujejo v Mariboru, v uniformi in z esarpo. □ Poročili so je v Mariboru te dni: Leopold Benedičič, krojaški jiomočnik, in Rozalija Kralj, kuharica; ivan Kep, mizar in Jožefa Žižek, tovarniška delavka; Viljem Bibič, ključavničar drž. žel. in Rozalija Voh, šivilja. Štelan Koban, prikroje-valec drz. žel. in Roza Petek, zasebnica; Alojzij Pristovsek, posestniški sin in Alojzija 1'lavcak, posestnikova hčerka. Novoporočencem obilo sreče! □ Božičnica Kršč. ženske zveze. Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico priredi v nedeljo, dne 18. decembra ob 19. uri (7. zvečer) v veliki dvorani Narodnega doma božičnico. Na sporedu so: slavnostni govor in enodejanska igrica. Vsi člani, članice in prijatelji društva vljudno vabljeni. Vstopnice se dobijo pri vseh odbornicah in pred prireditvijo pri blagajni. □ Mariborski knjižni trg. Včeraj sta izšla 3. in 4. snopič Časopisa za zgodovino in narodopisje letnika 1932. Reprezentativna, na dragocenem zgodovinskem iu znanstvenem gradivu bogata številka! O jx)sameznih prispevkih še r>oročamo. □ Pomožna akcija na delu. Od dne do dne se množi število brezposelnih, ki se zatekajo na socijalno-politični urad radi podjjore in pomoči. Gradbena sezona je zastala in delavstvo, ki je bilo zaposleno pri teh delih, bo preko zime brez zaslužka. Na socijalno-političnem uradu so pričeli iz teh prosilcev sestavljati partije, ki bodo vršile javna dela. Prva partija, ki šteje 26 mož, ie že na delu v Kacijanarjevi ulici. Prihodnji teden pride na vrsto druga partija. 35 delavcev Ker so to sami družinski očetje, bo na 'a način preskrbljeno veliko število ljudi preko cele zime. □ Smrtonosne opekline. V Vukovskeni dolu št. 8. se je pri posestniku Kocbeku pripetila strašna nesreča. Malo, 18 mesecev staro dekletce, se je igralo v kuhinji okoli štedilnika ter pri tem prevrnilo po sebi lonec vrelega grisa. Učinek opeklin je bil za nesrečno dete strahovit. Dasi so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, mu ni bilo pomoči ter je po velikih mukah izdihnilo. Q Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla v starosti 67 letna zasebnica gospa Marija Gradišnik. Pokojnico polože danes popoldne ob 3 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju k večnemu počitku. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje. □ Včeraj na trgu ni bilo fiosebnega razpoloženja. Trg je bil bolj slabo založen, nakupovalcev pa je bilo še manj. Pozna se, da varčujejo gospodinje za bližajoče se praznike. Cene so ostale skoraj neizpremenjene, razven na trgu za seno, kjer se je živinska krma nekaj jiodražila. □ Zivali-prenašalke bolezni. Drevi ob 7 predava vodja mariborskega zdravstvenega doma dr. Vrtovec o »živalih kot parazitih in prenašalcih bolezni ter o bakterijah . □ IV. večer zgodovinarjev bo drevi ob 8 v čitalnici Studijske knjižnice. Poročal bo profesor Simon Milač o krogu v Prekniurju kot tipu nižinskega selišča. □ Ubijalec s koso. Ob velikem zanimanju se je vršila včeraj dopoldne pred velikim senatom mariborskega sodišča razprava proti Avgustu Ca-futi, 22 letnemu kinetskemu delavcu iz Spodnje Polskave, radi žalostnega zločina, o katerem smo nega značaja, dalje pri raznih /godovinsko-restav-racijskih vprašanjih. —- Blagajniško poročilo je pokazalo, da se je društvo v preteklem letu finančno kreiiko držalo, dasi je odpadla državna podpora. Dobilo je le podpore od mestne občine in banovine. Pač pa je javnost pokazala mnogo razumevanja za važno delo društva ter ga je [^odpirala. Perspektive za bodoče leto so temnejše. Upati pa je, da bo društvo kljub temu nadaljevalo 6 svojim delom v istem obsegu in da se mu bo posrečilo izdati tudi publikacije, ki jih pripravlja. Zlasti važna bo izdaja dela o Ptuju, ki bo med tovrstnimi slovenskimi znanstvenimi deli gotovo najpomembnejše, Število članov je 527. V preteklem letu je nazadovalo le za 9 članov. — Poročilo knjižničarja ravnatelja Glaserja je obravnavalo zlasti vprašanje čitalnice. Ugotovilo se je, da je kulturna pdtreba, da ostane čitalnica priključena knjižnici in sklenila se je tozadevna resolucija. — Pri slučajnostih se je spomnil dr. Tominšek umrlih članov. Razvila sc je nato daljša debata o vprašanju, kako rešiti in pridobiti arhivalije, ki jih je še mnogo v zasebnih rokah. Pri volitvah se je izvolil sam\ nadzorni odbor, v katerem so prvi drž. pravdnik dr. Jančič, odvetnik dr. Veble in viš. sod. svetnik v p. dr. Kronvogel. Funkcijska doba odbora potege šele v prihodnjem poslovnem letu. svoječasno že obširno jx>ročali. — Cafuta ji dne 29. septembra letos usmrtil s koso posestniškega sina I ranca Kovačiča. Dogodek se je pripetil ,ia godovanju pri posestniku Mihaelu Leskovarju. Na godovanje je prišlo več fantov, ki so se opili. Prišl? ie potem do spora med obtoženim in pokojnin* kovačičein, ki se je končal tako, da je počakal Cafuta Kovačiča s koso ter mu zasadil strašno orožje s tako močjo v telo, da ga je prebodel skozi in skozi. Kovačič je na jiosledicah rane kmalu izdihnil, obtoženec pa se je sam javil sodišču. Pred sodiščem, ki ga je obtožilo umora, se je zagovarjal s silobranom. Obsojen je bil nato radi uboja na 8 let robije, trajno izgubo častnih pravic ter [»vračilo vse, tudi pogrebnih stroškov. Senatu, ki ga je sodil, je predsedoval v. ss. Lenart, prisedniki so bili v. ss. dr. Tombak in /emljič ter ss. dr. Čemer in Kolšek. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik dr. Jančič. □ Še ena skakalnica. Uprava Pohorskega doma gradi večjo skakalnico, na kateri se bodo dosegli skoki v dolžino 30 m na terenu jx>d domom. Skakalnica je že skoraj dograjena. □ Ljudski oder. Drevi ob 8 sestanek vsega članstva na odru v Zadružni gospodarski banki □ Prosvetna knjižnica. Na Aleksandrovi c 6 posluje vsak delavnik od 8 do 12 dopoldne in od 3 do 7 popoldne. Posojuje knjige tudi na deželo in po pošti. Ptui Knlavdacija. V ponedeljek 12. t. m. so je vršila kolavdacija onih del naprave in zgradbe pri kanalizaciji bolnišnice in hiralnice, katere je izvršila mariborska tvrdka Nassimbeni. Predvsem gre za čistilno napravo sistema Oeim, za čiščenje odtočnih vod. Bansko upravo v Ljubljani sta zastopala ing. Viktor Škaberne kot kolavdater in ing. Anton Dolenc kot gradbeni nadzornik; primarij dr. Aleksander Ktlhar kot šef bolnišnice, Jakob Vuk kot ekonom bolnišnice in hiralnice in ekonomski uradnik Ivan lic kot zapisnikar. Komisija je po natančnem pregledu ugotovila, da so dela v splošnem solidno izvršena. Vlom. Pretekli petek 9. t. m. je bilo pri Martinu Brumcu, najemniku v Loki, občiua SI. Jauž na Dravskem poiju, vlomljeno, in sicer ob času, ko čez dan domačih ni bilo doma. Uzmoviči so odnesli obleko in j>erilo. škoda znaša okrog 1600 dinarjev. Orožništvo je aretiralo 20 letnega brezposelnega kovaškega pomočnika, ki je na sumu, da je vlom izvršil. Pri hišni preiskavi so našli pr j njem del ukradenih stvari. Smrtna kosa. Na Duuaju se je smrtno ponesrečil vsled padca s konja 21 letni Oton Sevller, gojenec oficirske šole avstrijske vojske. Trupio so prepeljali v Ptuj, kjer žive njegovi sorodniki. l'o-kojmli so ga v torek 13. t. m. na ptujskem mestnem pokopališču. Sah V ponedeljek dne 19. decembra 1932 ob 20 priredi Ljubljanski šahovski klub v svojem lokalu, kavarna Miklič, nasproti glavnega kolodvora, šahovsko siiiiultanko velemojstra prof. dr. Milana Vidmarja. Udeleži se je lahko vsak šahist, ki se prijavi pravočasno ustmeno ali pismeno na naslov: Milan Vidmar ml., Ljubljana, Karlovška cesta 1. V interesu vsakega resnega interesenta je, da prijavi čimprej svojo udeležbo, ker bo iz tehničnih razlogov pripuščenih največ 40 igralcev. Vstop je prost. Vsak jirijnvijeni šahist naj prinese šahovnico s seboj. S lo prireditvijo otvarja Ljubljanski šahovski klub evojo letošnjo zimsko se zija Kulturni obzornik Papež Pij XI. o cerhv. umetnosti O priliki svečane otvoritve nove prekrasne vatikanske pinakoteke s štirinajst dvoranami, dolge 110 m in v največji širini 30 m široke, zidane po vseh pravilih za čuvanje umetnin, je imel papež Pij XI. dne 27. oktobra t. I. po poklonitvenem ■lovoru generalnega direktorja papešklh muzejev in galerij, prof. Bartolomeja Nogara govor, v katerem je o cerkveni umetnosti sledeče izvajal: lako veliko število umetnin, nesporno in večno lepih, kakor te, ki si jih hočemo na hitro ogledati in občudovati, dela, ki so skoro vsa globoko navdihnjena od religiozne misli in čustva in ki nam dajejo občutiti, kakor je bilo dobro rečeno, zdaj nežno in vroče kipeče molitve, zdaj svečane himne vere, zdaj spet visok polet duše in resnično zmagoslavje nebeške in božje slave; ta številna in tako odlična dela nam dajo misliti (takorekoč z nepremagljivo silo nasprotja) na gotova druga takozvana rela religiozne umetnosti (d'artc saera), ki kakor se zdi ne jemljejo svetih predmetov, da bi jih pravilno predočevali ampak iih upodabljajo bolj kot karikaturo, da še več, da jih pogosto pritirajo do resnične in prave pro-fanacije. To skušajo zagovarjati v imenu novosti in stvarnosti teh umetniških del. Toda, kar je novo, kaže le tedaj resničen napredek, če je najmanj tako lepo in dobro, kakor staro; te takozvane nove umetnine so pa le prevečkrat, če ne naravnost nedostojne, v resnici grde in razodevajo samo nezmožnost ali nepotrpežlji-vost v pripravi splošne kulture, v risanju — da, predvsem v leni — od katerega prizadevanja od- visi s potrpljenjem in vestnostjo izvršeno delo; ako je pa te lastnosti premalo ali je sploh ni, nastajajo liki, da, bolj pravilno rečeno, spake, katerim manjka celo tako iskana novost, ker le preveč spominjajo na gotove figure v rokopisih najtemnejšega srednjega veka; ko so se v vihri barbarstva izgubile stare dobre tradicije in še ni prisijal svit prerojenja. Podobno se dogaja, kadarkoli se ta nova takozvana religiozna umetnost napravlja zidati, okrasiti in opremiti bivališče Boga in hiše molitve, kar so naše cerkve. Bivališče Boga in hiše molitve, to, glejte, je po besedah samega Boga in po besedah od Njega navdihnjenih bistveni namen in smoter svetih zgradb. To je dvojno najvišje načelo, ki se mora od njega umetnost dati inspi-rirati in se mu vedno pokoravati, ako se hoče imenovati in hiti religiozna in stvarna; v nasprotnem slučaju pa bi ne bila stvarna (razumna), ne religiozna (hočemo reči človeka vredna in odgovarjajoča njegovi naravi) takozvana amoralna umetnost, ki ali zanikuje, ali pozablja, ali ne spoštuje svojega bitnega namena: dvigati človeško naravo, ki je po svojem bistvu nravna. Iz teh malo temeljnih misli, ki smo se jih bolj dotaknili, kakor razvili, se more dosti jasno spoznati Noša praktična sodba o takozvani »novi religiozni umetnosti«. To sodbo smo sicer že ponovno izrecno naglasih umetnikom in duhovnikom. Naše upanje, Naša vroča želja, Naša volja more edino le biti; pokorščina do kanonične postave, jasno formulirane in sankcionirane tudi v Cerkvenem Zakoniku, in sicer: da taka umetnost ne sme v naše cerkve, še manj pa da bi se smela zvali za gradnjo, spreminjevanje in okrašenje cerkva (prim. kan. 1164 § t, 1279 § 2, 1296 § 3). Vsakemu naprednemu razvoju dobrih in častitljivih tradicij, ki ga je iz srca pozdravljati, pa naj se na široko odpro vsa vrata, razvoju tradicij, ki so v toliko različnih okolnostih in razmerah, socialnih in etičnih, podale tako mogočen dokaz o neizčrpljivih možnostih inspiracij za nove in lepe forme, če so jih le študirali in negovali pri dvojni luči: genija in vere. Zato je dolžnost Naših bratov, škofov, tako po časti božjega poslanstva kakor tudi po določilih Cerkvenega zakonika, dolžnost je, pravimo, škofov v njih škofijah, kakor Naša za vso Cerkev, budno paziti, da se bodo tako važne določbe imenovanega zakonika v pokorščini izpolnjevale, in da ne pride pod uzurpiranim imenom umetnosti v cerkev nič, kar bi moglo onečastiti svetost cerkva in oltarjev in begati pobožnost vernikov. Z velikim veseljem se zato spominjamo, da se je že dalje časa, in tudi v najnovejšem času, iz Naše bližine in daleč od Nas dvignilo ne malo glasov v zaščito dobrih tradicij in v odklanjajočo obsodbo jako očividnih zablod. Še s posebnim zadovoljstvom se spominjamo omenjenih klicev, k- so izšli iz vrst duhovnikov, škofov, metropolitov in kardinalov, in ki so bili svečanejši enodušnejši in poučnejši tam, kjer se je pokazaia večja potreba za to.« Pomen in programatičnost tega papeževega govora se moreta spoznati ludi iz okolnosti, da je bil takoj objavljen v službenem listu Svete stolice v »Acta Apostolicae Sediš« z dne 3. novembra 1932, str, 355 i, d. Josip Dostal. Ljubljansha drama: Carjevič Aieksei (Po drugi ponovitvi). — Merežkovskij jo kot zgodovinski romanopisec filozof in pesnik irkrali. Zalo je tudi njegova tragedija »Carjevič Aleksej . ki jo je pisatelj sam priredil ]io tretjem delu svojo trilogije, tragedija zgodovinskih nesoglasij, boja teme in luči, kakoršna se ne kaže razdeljena samo v etično dobro ln slabo, ampak kot usoda občutij, naziranj, duhovnih napetosti in prikazuje iz vseh mnogih in skritih vzrokov porajajoča se nasprotja in uesporazumljenja, katera se ne dado ne utolažili ne premostili. Imen za antiteze je veliko i u vse ne povedo več kakor skrivnosten boj v človeku samem, bodi6i kadar ni slepo za-pičil svojih oči v eno samo točko, bodisi da se razodene kot bridkost spoznanja, kadar se je ozrl nazaj na svojo ravno pot in se je sam zgrozil nad njo. Nasprotje med Petrom in Aleksejem, boj med očetom in sinom, vladarjem in carjevičem, je tak filozofsko pesniški zgled. Eden je ustvarjajoči ziipadnjaški prosvelljenec, ki so je odtrgal od tradicije, nasilnik, drugi priklenjen z vsemi vezmi, ki so imenujejo okolica, narod, tradicija. Demo-uična antiteza: Krist in antikrist pomeni najvišjo grozo, da je vsak tak boj tudi boj za dušo in odrešenje. Merežkovskega j>osebej preveva strah za usodo Rusije, za ruski narod, in končno je ta usoda simbol za božje in nebožje v človeku. Peter ustvarja s silo in voljo, gazi čuvstva in gre preko vseh ovir, Aleksej se zapleta s svojo omahljivostjo in malodušnostjo v vedno večja nasprotja z očetom in propada sam v sebi ter pade kot žrtev, da jo carjevič in slabič. Na smrtni postelji proslavlja svojega očeta in vstajajoče-Rusijo, bridka mučeniška zarja leži na njegovem obrazu. Peter-David pa se zgrozi ob krsti svojega sina in moli s psalmistom: »Gospod, v srdu svojem me ne pokori in v togoti svoji me ne kazni, zakaj pšice tvoje so se zabodlo varno in težko me tlači roka tvoja. Nič zdravega ni na mestu mojem zavoljo greha mojega. Zakaj krivice moje mi presezajo glavo, kakor težko breme me tlačijo, pretežke so zame.« Tragika ustvarjavca in človeka dejanja. Ta tragedija ne obeta sijajnega gledališkega uspeha In že marsikatero gledališče ni imelo sreče z njo. Pri nas je uspela na odru samem iu Dnevna kronika PEVSKI ZBOR GRAFIK A PRIREDI V SR E 1)0 DNE 21. DECEMBRA OB 20 V KINU MATICI S SODELOVANJEM GliAF. ORKESTRA KONCERT Koledar Četrtek, 13. decembra: Kristina, dekla; Vale-rijan. Novi grobovi ■f" V Selcih nad Sknfjn Loko je 13. t. m. umrla Krek Urška, stara (X) let. Nad tri lela je bila tako rekoč prikovana na posteljo. Bolezen je prenašala z Jobovo potrpežljivostjo. Pokojna je bila več let skrbna gospodinja bratu g. Francetu Kreku, ki je umrl kol župnik na Vranji peči lela 11121. Ta jo je visoko cenil: kot pesnik prigodilik je pokojno počastil s posebno pcamico, ki je pa ohranjena le v ustnem izročilu. (Najboljša kava je turška, najboljša vodu je lurška, najboljša kuharica je naša Urška.) Pnjjri b pokojne Urške jr bil v sredo popoldne. Spominjajte se je v molitvi! Osebne vest< — Diplomiral je na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju g. Franci Stupica, sin uglednega ljubljanskega trgovca z železo i no, Čestitamo! Promocija. V ponedeljek dne 12. t. m. je bil liromoviran na ljubljanski univerzi gosp. Dušan Kraigher /.a doktorja prava. Čestitamo! = Poročila sta se v nedeljo na Črnučah gosp. Viktor NVeiss, vodja radio-pc.staje kr. mornarice v Boki Kolorski. in gdč. Ivanka Jerasova s J'rnuč. Čestitamo! Strašen zločin žene Iz Siaka poročaio: V vasi Peščenica so naili le dni zjutraj logarja Franjo Desputa mrtvega v njegovi postelji. Imel j« prestreljen vrat, na truplu pa je ležala lovska dvocevka. V prvem hipu so mislili na samomor. Toda to se je izkazalo za nemogoče, ker je bil Desput prejšnji večer v družbi več prijateljev, ki so ga pozno ponoči popolnoma opitega položili v posteljo, kjer je takoj zasmrčal. Bil je toliko opit, da ne bi mogel niti držati puške, še manj pa bi jo mogel nabiti. Sum je nato padel na njegovo ženo Jano, « katero sta že dalj časa živela v prepiru. Omenjene noči se je Jana olitiko in narodno zdravje«, »Naredba ministra za soc. politiko in narodno zdravje, s katero se zvišuje prispevna ta-rila za zavarov. delavcev za nezgoder, »Pravilnik o oglašanju zdravil in zdravilnih specialitet v dnevnikih ali na drug način«, »Pravilnik o načinu pobiranja in o uporabi taks za preizkušanje zdravil , »Norme za cestne mostove in »Ustanovitev davčne uprave na Vrhniki«. — Učiteljskim abiturijentum (-kani). Nameravana sta dva tečaja za brezposelne abituriente, ki bi se vršila v ziičelkn prihodnjega leta, in sicer: 1. tečaj o delovni šoli in izvenšolskein delu, 2. uvodni iu informativni tečaj o kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah. Kdor se namerava udeležiti kateregakoli tečaja, naj lakoj javi svoje ime in naslov na: Emil llameršak, Ljubljana VII., Celovška n\sla (53. — V »Službenih Kovinah« SI. 289 od 12. t. m. je objavljen Zakon o do|>olniliiem sporazumu za pogodbo o trgovini in plovitbi med našo državo in kraljevino Italijo. — »Vrtec« — »Angelček«. Sporočamo, da i/.-idela lisla ta teden in sicer dve številki skupaj (4. in 5.). — Upravnik. — Zavednim Slovcnccm v siheiiiku in okolici ler drugim prijateljem slovenske knjige in še prav posebno knj g Družbe sv. Mohorja priporočam, da se v teku dveh mesecev, do konca februarja meseca, oglase pri meni in da plačajo 20 Din za naročnino. Za teh 20 Din dobite decembra meseca šest knjig, ki so sledeče: Koledar, Večerniee, Jetika, Naše morje. Davki, Življenje svetnikov. Priporočam \ain tudi, da se naročite na »Mladiko', lep družinski list, ki izhaja vsak mesec. Stane 8-1 Din, ki jih lahko plačate v raznih časovnih dobah. Javite se pri poverjeniku Slovencu frančiškanu Fr. Kajmundu Seguli, Sibenik, samostan sv. Lovre. Z najmodernejšimi aparati opremljen zobni atelje dentista Ban Borisa se nahaja odslej — Zg. Šiška, Celovška cesta 75 L Tramvajska postaja: mitnica — v hiši gostilne »Pri Kmetu«. — Teleion 23-75. — Postaja: milnica. Ordinira od 9 do 1 in od 3 pop. do pol 7 zv. Na željo tudi izven navedenega časa. — Pravilnik ia iivrševanje dimnikarske obrti. S 16. novembrom 1932 je stopil v veljavo za vse območje dravske banovine pravilnik za izvrševanje dimnikarske obrti. Najvažnejše določbe tega pravilnika so, da je sedaj ometanje vseh kurilnih naprav |wvsod, v mestih in na deželi, obvezno brez izjeme in da sme ometati edinole dimnikar. Sedaj ni nihče več upravičen, da sam ometa, kakor je bilo doslej na deželi ponekod dopuščeno. V mestih, Irgih in večjih krajili, ki spadajo pod I. del gradbenega zakona, to je, da morajo imeti regulacijski načrl, se morajo vse kurilne naprave, ki so stalno v rabi, ometati vsak mesec enkrat, v gostilnah, restavracijah. hotelih, zavodih, pekarijah itd. vsakih 11 dni, ali tudi večkrat Na deželi se morajo ometati odprte kuhinje štirikrat na leto. Če pa požarno-ogled-na komisija ugotovi manjšo jiotrebo, ee določi ometanje trikrat, najmanj pa dvakrat na leto. Vse druge kurilne naprave izven mest, trgov, in večjih krajev se ometajo vsaka dva meseca. Prestopke (n. pr. zabranjevanje ometanja) kaznuje krajevno načelstvo. — Raspisane zdravniške službe. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje v javni bolnišnici v Murski Soboti službo primarnega zdravnika specialista za kirurgijo s kvalifikacijo !>o čl. 20 zakona o bolnišnicah. Prošnje s potrebnimi dokumenti je treba vložiti pri kr. banski upravi do 31. decembra t. 1. — Dalje je razpisana služba banovinskega zdravnika združene zdravstvene ob- ■■:An Ob neprijetnem vremenu, sploh vselej v uir/.lejši dobi nadrgnite si obraz in roki vsak dan z Nivea-Creme — ne samo zvečer, ampak tudi med dnevom, preden se |>odaste na prosto. NIVEA-CREME varuje \ a-,0 kožo pred ostrim vremenom in jo ohranja uehko in prožno. Nadomestiti se Nivea-Creme ne da, kajti nje poseben učinek temelii na doistvu, da le ona vsebu e kožo negujoči Kucerit. Ne zapušča nikakega sijaja, prodre naglo iu ilocem v kožo in le v kožo prodrla Creme inore izvrševati svoj blagodejni učinek. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor. rine Cerklje s sedežem v Cerkljah, s plačo uradniškega pripravnika in pripadajočo potno ]>ovpreč-nino. Prosilci morajo imetj pogoje za sprejem v državno službo in dovršeno zdravniško pripravljalno službo (slaž) in poleg tega vsaj šesl mesecev bolniške |H>rodniŠke prakse. Prošnje je treba vložiti pri kr. banski upravi v Ljubljani do 10. decembra t. I. — Nov železniški most čez Savo pri Zagrebu. Ravnateljstvo drž. žel. v Ljubljani je zaprosilo zagrebško mestno občino, da mu odstopi del svojega zemljišča, da bi zgradilo nov železniški most čez Savo. Proga Ljubljana—Zagreb spada namreč pod upravo ljubljanskega železniškega ravnateljstva do kolodvora Sava v Zagrebu, — Zagrebški Mirogoj je premajhen. Zagrebški gradbeni in pokopališki odbor je imel te dni sejo, kjer jc ponovno razpravljal o potrebi razširjenja zagrebškega pokopališča. Ta načrt so sprožili že pred 6 leti, vendar so ga odlašali do danes, ko je razširjenje Mirogoja postala ena najbolj perečih zadev zagrebškega mesta. — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem j slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Frauz Joscf«-grenčica brez napora in bo- ] lečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vneljem slepiča. — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josci«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. —O umoru zagrebškega garderoberja Alojzija Požuna obširno poročajo zagrebški listi. Pri obdukciji so ugotovili, da je bil Požun ustreljen z dvema streloma iz samokresa. Požun je imel, kakor smo poročali, dve hranilni knjižici Prve hrvatske štedione. Te je, kakor se je ugotovilo, izročil nekemu Jovanoviču, da ju vnovči. Jovanovič se ie sam javil na policiji, kjer je povedal, da mu jc Požun izročil hranilno knjižico, glasečo se na 56.000 Din, naj mu jo vnovči. Jovanoviču sc pa to ni posrečilo, tako trdi on, in je izročil hranilno knjižico policiji. Jovanovič je popolnoma dokazal svoj alibi in ga je policija izpustila domov. Ka-varnar Crnkovič, čigar last sta bili hranilni knjižici, je šel v Prvo hravlsko itediono in tam je zvedel, da ie vloga na hranilno knjižico, glasečo se na 51.000 Din, že dvignjena. Crnkovič je prepričan, da Požun sam ni avignil denarja, ker mu je ponovno pravil, da je one knjižici izročil Jovanovi- tudi občinstvo jo je sprejelo z resnobo in priznanjem. O. C. Debevec je delo naštudiral enotno in zunanje preprosto. Tem več je jioložil na vzno-traj. Resnobna igra, ki vzkipeva iz samih duševnih prepadov, se harmonično povraca vanje in spet vzkipeva in končno obstane okamenela nad dognanjem samega sebe in človeka. Ta zadržana ritmika počasi podaja skrivnostno grozo neznanega in neodoljivega, da tudi igra dvorjanov ni navadna spletka, ampak prav tako resnična usoda. Predstava poteka tiho in slovesno; posamezni prizori se odgrinjajo s poudarjeno resnobo, govor Je vzvišen in zdrkne k tlom samo tedaj, kadar se spotakne ob golem človeku. Gledavec skoraj pozabi nase in na gledališče — breme teži tudi njega. To so tihi in nevidni pretresljaji. I »asi je ta uprizoritev že pri prvi predstavi mogočno vplivala, se je vendarle čutilo, da je za njo ta uli ona negotovost in bila je odločno predolga. Sedaj ima več črt, pa bi jih s pridom lahko napravili še nekaj. Pri tej igri so naši igravci zopet pokazali, da zmorejo najtežjo naloge. Dasi večina vlog ne obeta zunanjega uspeha, so vsi igravci, tudi najmanjše vloge izdelane z isto globino in vestnostjo. Zato sloji predstava trdno in celotno in daje ooemil glavnima igravcema močno okolje. IPeter Veliki g. Levarja je silaška zgodovinska postava, zdaj portret kakor da se prelivajo na njem cele ploskve groznih barv, zdaj močno osebno doživljanje danega problema. Dasi je g. Levar podal že vrsto takih zgodovinskih likov, n. pr. Filipa (Don Karlos), troje celjskih Hermanov, je Peter Veliki spet nova, vlita podoba, ki ostane kljub analizi nerazdeljiva in cela. V Petru jo strahota dela iii volje in bolečina razdvojenosti. Pravo nasprotje te velike duhovne in zlomljene zunanje sile je Aleksej g. Jana. V tujo in lastno mrežo ujet orlic, z vr.gonom v sebi, a brez poleta, samo prosevajoča luč in krik brez lastnega odmevu. Vsako dejanje se konCa v slabosti. Ta usoda, mnogoobrazna pasivnost vzbuja občutke bridke borbe, ki bo dosledno in žalostno končala. G. Jan podaja usodno zagonetnost svojega junaka brez vse teatraličnosti in z veliko vzdržnostjo zlasti senco telesnega propadanja mladega carje-viča. O njegovem resnem umetniškem zorenju ni več dvoma. Najtežja je bila naloga za gdč. Boltarjevo, ki igra Jevfrosimo. MnogoliČno dekle, napol dvor-jansko napol deklino, zdaj pretkano zdaj golo vsake duhovne žlahtnosti in vendar na zunaj enotno izoblikovati, se mi zdi skoraj nemogoče. Jevfrosimo bi si mislil samo v podobi tistih prvih igralk Hudožestvenega teatra, ki smo jih videli prve čase. Gdč. Boltarjeva je močno podčrtala nasprotja in zato je podoba učinkovala neenotno. Začetek igre, njen pravi ton pa leži na dveh naših umetnikih, g. Lipahu in ge. Mariji Veri. G. Lipah je zlasli pri poznejših predstavah s svojim doživetim in pretresljivim uvodnim nastopom dosegel, da je igra dobljena. Branje njegove prošnje in trenotek, ko se zgrudi carjeviču k nogam, ni nič manj pretresljiv kot carjeva molitev ob mrtvem sinu. Drugi višek je nastop ge. Marije Vere kot carice Marfe. Teža lastnega trpljenja prehaja v vizije in strast, žerjavica, ki je zaživela v temi in govori strahote. Ob tej temni postavi je Marja ge. Medvedove prava luč, ki poživlja. Tudi vsa okolica carjeviča je značilno orisana, tako otec Jakov g. Pluta, Afanasjič g. Braline, vse diha domačnost, Rusijo, tudi admiralitetui svetnik Kikin g. Cesarja in senator Dolgorukij g. Dre-novca. Igra diplomatskega senatorja Tolstega je našla v g. Skrbinšku preizkušenega mojstra. Tudi ostale vloge, kakor grof Daun g. Jerman, njepov namestnik g. Sancina so se vidno uveljavile. Posebno označbo sta dala s svojima zdravnikoma g. Debevec in g. Gregorin. Predstava je zaradi svoje dognanosti in umetniške pristnosti po mojem najboljša letošnja uprizoritev. f. k. ču. Gotovo je tudi, da Požun ni vedel, da je denar že dvignjen, ker bi to gotovo povedal Crnkoviču. Ce je Jovanovič v resnici dvignil denar ali ne, bo treba še ugotoviti. Na vsak način je tisti, ki jc dvignil denar, pa nio tem obvestil Požuna, imel dovolj povoda, da odstrani Pniuna. Policija dela s polno paro in upa, da bo kmalu mogla razjasniti zagonetno smrt Alojzija Požuna. — Arli. ,!. Mesar — arh. I. ftpinrič: Stanovanje. Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platno vezano 100 Din. Udobne stanovanje Človeku mnogo pomaga k zadovoljstvu in sreči Naša hiša in naše stanovanje ni lepo samo ledaj, kadar nam je lepota prvi in glavni namen, marveč je mnogo le|>še, kadar nam je udobno, domače, praktično. V stanovanju se zrcali naš značaj, naša osebnost, v stanovanju so kažejo naše napake in naše prednosti, tu nam ni mogoče prikriti ne naših napak, ne naših vrlin. Knjiga bo nedvomno mnogo koristila ne samo tistim, ki si nameravajo jioslaviti lasten dom, ampak tudi tistim, ki že stanujejo v lastnem domu ali še celo pri tujih ljudeh. Naznanila Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob 8 nujna seja celotnega pevskega zbora. — Pevovodja. Tretje poljudnoznanstveno predavanje Prirodo-slovne sekcije Muiejskeca društva, na katerem bo govoril g prof. dr. Valler Bohinec o »Obličju matere zemlje«, so bo vršilo drevi ob 8 v dvorani Delavske zbornice. Predavanje bo spremljalo 50 skioptičnih slik. Vslopnina običajna. 0 Dolenjski in o Novem mestu pred ">0 leli bo predaval podžupan prof. Jarc v petek 16. t. ni. ob 8 zvečer v društvu »Krka-: pri Mikliču. G. podžupan si jo predavanje zamislil kot nadaljevanje Vrliov-čeve zgodovine Novega mesta in Dolenjske. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike, za katere je zbral predavatelj dragocen fotografski materijah Tako bo ta družabni sestanek izredno za-I nimiv. Po predavanju bo igral jazz Odeon. Vstop je | vsakomur prost! Vstopnine ni I Ksperantska prireditev v soboto 17. t. m. v dvo-j rani hotela »Metropol« bo nudila obilo umetniškega užitka esperautistom kakor tudi ostali publiki. Klub esperantistov v Ljubljani vabi k poselu vse espe-rantiste in ostalo javnost. Začetek ob 20. - ltrez vstopnine. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 15. decembra, ob 15: ROKSl. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Petek, 16. decembra: zaprto. OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 15. decembri: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Red B. Petek, 16. decembra: Nastop črnogorskega guslar-ja Atanasija Vučiča. Prostovoljni prispevki. Dramski ansambel. pod vodstvom režiserja g. Milana Skrbinška, pripravlja z v ho intenzivno*) jo promijero izvirne komedije »Voda«, ki jo je napisal mladi slovenski pisatelj g. Jož« V o m b e r g a r. i Nedeljska vpriaootev na na«em dramskem odru bo i mola prav gotovo velik unpeh, ker je »Votla« v resnici izvrstna In velezabavna komve»lija. Premije-ra bo izvon a bon mana- Celje & »Logarjeva ninova« je naslov petdejanski božični igri, ki jo vprizore člani Krekove družine v nedeljo, dne 18. decembra t. 1. ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi, v nedeljo pa pri dnevni blagajni in sicer dopoldne od 9—12 in popoldne mi 2—'-4. -C Na tretjem prosvetnem večeru, ki bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani Ljudske posojilnice, bo predaval bogoslovni profesor iz Maribora g. dr. Aleksič o temi »Praktično katoličanstvo«. •C Akcija zn pomoč breiposelniiu in siromašnim slojem za Celje in okolico je v polnem teku. Vsak dan se zglašujo nove pomoči potrebne stranke iu ima odbor veliko dela, če hoče vsem koj ustreči. Kna skrb pa ture vse — kje dobili dovolj denarnih sredstev, da se odpomore toliki bedi. Podjetja dan za dnem odpuščajo delovne moči in število brezposelnih rapidno narašča, ne naraščajo pa v isti meri podpore za brezposelne. Te dui plačuje odbor pri posameznih trgovcih račune za mesec november iu moremo ua tem mestu z veseljem ugotoviti, da so nekateri celjski Irgovi, videč veliko bedo, ki vlada, zvišali svoje mesečne prispevke, zakar zaslužijo posebno zahvalo. Apelirali bi na tem meslu ua vse premožne sloje, da se spomnijo brezposelnih iii revežev tudi sedaj, ko «»• bližajo prazniki. t Vojni obvezniki rojeni v letih 1882 do 1912 .-o dolžni, da se še danes i is jutri, kdor še ni lega -toril, javijo osebuo pri vojaškem referentu ine-t nega linčelsivit med uradnimi urami. <"■* Zyln*itev mlailrnifev rojenih v letih 1918, 1914 in 1915. Vsi mladeniči, ki so pristojni V Celje in ega prebledelega. Na vprašanje kaj mu je, je Bergle* odgovoril, da mu je slabo. Fajs mu je svetoval, naj gre iz delavnice. Komaj pa je prišel ns dvorišče, bi so bil kmalu (»I slabosti onesvestil, da mu ni priskočil na pomoč Hajs, kateremu se ima tudi zahvaliti, da so ni zgodila večja nesreča. Trbovlje Nesreča. Na dnevnem kopu ■»Agiie* »e jr na vr.penjači utrgala žična vrv in zadela po glavi delavca Kneza Franca z Dobrne. Dobil je globoko rano, obenem pa je v nevarnosti, da /.gubi eno oko, iMo ga je zdravnik od|>ofilal v ljubljansko bolnišnico. — Pri pranju pa se je zabodla igla globoko v roko rudarjevi ženi Oris Tereziji, da je morala ponovno iskati zdravniške pomoči. Zdravja in življenja je v tem času še do»li v naši dolini. 9.« 15 dni ni bilo mrliča, dasi jih je bilo prej nekatere dni pet do Sest na dan. Ne nasedajte brezvestnim agentom, ki pr hnjajo zadnje čase v Trbovlje in okolico ponujat »brezobrestna« posojila. Pri tom izvabijo razna predplačila, ko pa pride |>otem dopis od take '[»odporne in vzajemne zadruge-, pa posojilo ne zgleda več tako vabljivo, ker se g.i ne dobi takoj, kakor je obetal agent, ampak šele rez iri leta in lahko več. Medtem časom pa je treba plačevati mesečne obroke in še »izredne prispevke, da posojilo zdn-leka ue nudi tiste koristi iu ugodnosti, ki jih je obetal agent. Guštanj Katoliško prosvetno društvo namerava v kratkem vprizoriti ljudsko igro: Stari in mladi. I/. i«>ročila knjižničarja posnemamo, da je bilo v pretekli poslovni dobi prebranih nad 2200 knjig. Knji/ ilica jioseduje 1200 knjig, ki so izvečine vezane. Le |k> tej poti naprej 1 Sinuški klub tiuštanj-Kollje je poplavil na po staji Guštanj veliko leseno tablo, ua kateri je narisana v obliki zemljevida bližnja iu daljna okolica, ki bo nekak kažipot smučarjem in turistom. Vse važnejše točke in |>oti so prav dobro označene. Da ne manjka konvencionalnih znamenj, se razume. Tolsti vrh. V naši občini se je pojavila svinjaka kuga. Ljudje so v velikem strahu, «nj so v tem hudem času krize že. itak udarjeni. Naši občinski možje so zadnjo nedeljo sestavljali proračun za leto 1933. l'o daljši razpravi in debatah so določili, da bo znašal proračun 9K.<»ki dinarjev. Jesenice Davira, ki se je začetkom prejšnjega meseea pojavila na Jesenicah je popolnoma |>on>-liala in že več tednov ni bil javljeu noben nov slučaj. Sicer pa obseg epidemije ni bil velik. Danes je zadnji dan za plačevanje naročnine za »Slovenca«. Kdor hoče bili deležen nagradnega tekmovanja, ta naj so kar najhitreje potrudi v Slo-venčevot podružnico v Krekovem prosvetnem domu ter plača naročnino. Kdor tega ne stori, ni u bo na dan žrebanja in še več dni jKitem žal, da se ni odzval temu opominu. Dramski odsek K. P. D. vprizori v nedeljo zve. čer ob osmih Golarjevo komedijo v treh dejanjih »Dvo nevesti«. Popoldne pa se, vrši i.totam prosvetni večer pod naslovom: Rožič malih s sledečim sporedom: 1. Pastirčki pred nebeškimi vrati, i Marica in Petorček pred Jeruzalemom. 3. Luknja ▼ namiznem prtu. 4. Angeli častijo Deteta. Vstojj-mna samo 4 in 2 Din. Vabljene iioeebno vse mamice in starši sploh. Dravograd. Premeščen je po službeni potrebi iz Dravograda v Šalovci v Prekmurje g. Anderluli Janko, podpreglednik fin. kontrole. Med svojimi stanovskimi tovariši in dravograjskim prebivalstvom je bil obče priljubljen in spoštovan, v službi natančen in vesten, v občevanju s strankami pa prijazen in vljuden. V svojem prostem čisu se je z veseljem udejstvoval pri proivetnih prireditvah ter z uspehom nastopal pri nznih igrah. Ob priliki poslovilnega večera, katersgs mu je priredilo »Tamburaško druitvo fin. kontrole«, mu je zapel tudi »Dravograjski zvon« več narodnih pesmi. Kako \e z Atlantido In pri vseh teh spremembah zemeljskih celin iu votlovij ni nobena toliku kukor neznano izginotje kopne površine, ki se je raztegala na prostoru današnjega Atlantskega morja, pn jo /ato imenujemo: Atlundida... No, uli je zemlja \tlandidu sploh kdnj bila? Nekateri učenjaki dvomijo, u drugi trdno verujejo vanjo in prihajajo prod človeštvo s celo kopo dokazov. Morebiti mi ti dokazi samo hipotetični, vendar ne sinejo absolutno zavračati njihovega prizadrvunja pri dokazovanju nekdanje Atlantido. Tudi nujliolj skeptični učenjaki ne dvomijo. d i so bili kanarski. A/oroki in kupvcrd-ski otoki nekoč vrhovi planin neke zemlje, ki s<- jc (Mitopilu v ocean. Raziskovanje tal Atlantskega ocenim jc pokazalo, dn se mi |Mxlinorski ravnini, ki se rn/te/a od Britskih otokov v/dolž Afrike pa proti Južni Ameriki, nadaljujejo tvi tisoče kilometrov dolge verige planin Atlasa in Kordiljer... Mnogi geologi izjavljajo, da imajo ti gorski grebeni oblike, kakršne niso mogle v /.rasli p<*l morjem. Razen tegu imajo v muzeju Rudarske šole v Parizu košček lave. ki hi "jo |>rine«li iz globine VH) metrov, u ta se je brez vsakega dvoma strdila ua svobodnem zraku. a ne pod morjem. Nekateri učenjaki določajo tudi čas. v ku-tereni se jc izvršila ta gigantska sprememba na zemeljski površini. Pravijo, tla se je moralo to zgoditi |m> prihodu človeka. Človek je bil poletu tokom priča te strašne drame, ko se je potojiilu ogromna atlantska zemlja. O tej katastrofi je ostalo nekaj spominov v ustni tradiciji ameriških kakor tudi evropskih in afriških narodov. Vsekakor pa so najbolj zanimivi pi-wni podatki, ki jih imamo pri grškem filozofu Platonu: ta piše o nekaki močni vojski iz zapade. ki jc pokorila skoro celo Evropo in Azijo. »zakaj takrat sc jc dal z lahkoto prekoračiti Atlantski ocean...« Po Platonu jc ležal nnsproti Herknlovim »tolpom (današnji Gibraltar) velik otok. Na tem otoku so stanovali ljudje, ki so imeli jnko razvito civilizacijo. Plnton prepoveduje mnoge podrobnosti v njihovi upravi, bogastvu, veličini njihovih mest, itd- Tc podrobnosti so bržkone zbrane iz starih egij>čanskih tradicij. Prebi-vnlri \tlantidc so bili bojnželjni, zatorej so sc Podzemna železnica u zaboje. Ijo«Ionska pošta je sama zgradita podzemno železnico in sk-er od glavnega sedeža Mount Pteasanta oa kokvlvor Liveepoolstreet. Seveda ujiombljnjo t» j»ot le za promet zabojev, kar je posebno važno ob bližajočih se prazni ki ji. uli je skrito v tem go/du kako staro mesto, ki morebiti pričakuje človeku med svoje zidove! Vsekakor so geologi našli na tem mestu izklesan kamen, tlel kipu. in še nekuj drugih predmetov, ki so jih rabili nekoč ljudje za lx>j in tlelo; in Ic najdbe so nekaterim učenjakom najjasnejši dokaz o nekdanji veliki Atlantidi, ki je projKidlu •.. Kljub vsem tem raziskovanjem ni še do dunes uspelo učenjakom znanstveno pregledati življenje nekdaj potopljene zemlje, dasi ravno vzbuja to vprašanje silen interes ne Ic med učenjaki, murveč med vsem ostalim svetom. VersJt« Berlin Verska statistika ugotavlja, dn ima Berlin ! 3 milijone protestantov- Protestanti imajo 182 ; cerkva in 6" kapel. Katoličanov je 400.000, n ■ imajo 72 fara in 233 duhovnov. Zidov je 172.000 z 41 sinagogami. Cerkev posvečena junaku l>ne 18. decembra boilo v StocktvoVmu posvetili cerkev v spomin na Malmgrena. znanega meteorologa na polarni ekspedievji, ki jo je vodil general Nebi le. — Ko jt' namreč zrakoplov padel in je bila s tem usoda članov ekHpedioije zapečatena, se je Meilmgren v družbi dveh italijanskih čnstnMoov, Zappijn in Mariaun. odpravil jm* jki ledov ju. dn bi kje izsledil stik z zunanjim svetom. To je bil znani /utvimki poliod Mimavia enaka* po belih planjavah za rešitvijo tovarišev ... Toda Ma-lmgren je kmaihi podlegel hudimi poSkodbom. Ko je čut/rt, r Einstein se pravkar poslavlja v družbi svoje lene od Evrope. Kokor znano, se odpravlja v Združene ameriške države. Kraljeve iivtjenslte mahsime Kakor svoječasno mehiški cesar Mn4isinritijan, tako si je postavil sedanji angleški krntj Jurij stroga življenjska navodila, kater,m ob <»leheroi priliki nvinto sletH. Ta pravila vise mi sleni kr»\jeve spalnico in takole golče: 1. N»j skalim smerom točno prav ilom igre. 2. Naij zmerom dobro ločim čunstvo oil sentimentalnosti; prvo noj cenim, drugo pre»-ram. 3. l*raww- hvnle naj niti ne dajem niti ne sprejemom. 4. Ce bom moral tr|x^l, potem naj bom divja »ver, ki se skrije v samoto, kjer tiho prenaša svojo bolečino. 5. V sreči naj ne bom prešeren. 6. Naj nikoli ne segain po zvezdah, pa twdf naj ne točim solz za razbitim mlekom... Sovjetski humor Kmet gre v cerkev. Sreča ga komunisl in ga vpraAa, w koga misli moliti. »Za sovjetsko vlado.« »Prejšnje čase po si kajpada molil za inrja?« ».lasno, za carjo.« »In ti vež. kaj se je s pre«lmetom tvoje 'molitve ZjgoiHlo?« »Vem, prav zntn jm hodim v cerkev ...« Zemlja sc jc v v svojih življenjskih preiodah neizmerno spreminjala. iN jena oblika je bila absolutno drugačna, kot je danes. Saj vemo |>o f>iv ršiiiskcm sestavu zemlje, koliko današnjih gorskih verig in prostranih nižin je v davnini pokrivalo morje. Na primer: naš evrojiski kontinent je bil malone ves jkkI morjem. Redki gorski masivi so ostali iznad morske gladine. Vode so sc pologoma od mika le, na njih mesto so sto-pnli orjaški gorski sestavi, ki so jih v morju (gradile ne/natne živalice ... In tako dalje- Svet jc puč čudežna |>osodu skrivnosti. vrgli na osvajanja tujih zcmclj. Osvojili mi si Lidijo prav do Egipta in Evro|x> do Italije. N jihovo glavno mesto jc Platon tako ixxlrolino opisal, da bi sc dal napraviti |xi tem opisu točen načrt... Pa pridivjal jo strahovit potres, zamajalo se je zemlja u vso bogato Atlantido je pogoltnil ocean z vso civilizacijo in bogu-stom vred. Analogne reniiniscencc iniaiuo tudi pri nekaterih afriških rodovih, pri Inka plemenu v Južni Ameriki, |>ri prebivalcih Antilov in Gua-tcniale, vsi ti spomini .se sestajajo v enem «a-mem skrivnostnem pripovedovanju, ki gre odohnosti med nekaterimi jilemeni teli dveh kontinentov, |iu sklepajo po tem nu njihov skupni izvor. Drugi dokaz, ki jc bolj oči-viden, jc v veliki |»odohnosti med starimi trd-njuvami južnega Maroka in razvalinami i j pred-zgodovinske Amerike, l udi so izredne podob-nosti inetl piramidalni nu obuluh reke Nilu in med onimi v Mehiki: isto velja o stoljH>vih, ki so jih našli v Peruju in starem Egiptu, koleri pa sd (»opisani s hi jeroglifi. Slikovna pisava, visoko razvita astronomija, koledar... meti Egipčani in Periianci. Podobne legende iu lx>-govi. Vse to daje veljavo hipotezi, ki trtli, tla so bili nekdanji narodi starega in novega veku vezani z neko skupno kulturo, ki jc živela nu velikem prostorju .Atlantide. Mornarji so odkrili mnogo kilometrov severno od Antilov |M>dmorski gozd. ki je domovina nujliolj čudovitega živalskega in rastlinskega svetu. 1'čenjuki smatrajo gozd /.a koprni, kateremu jc nekoč |>ri|>adala Atlantida. Bogve. »Gladovni pohod« na Pariz... i "o ameriškem in angleškem Iu je privrelo iz vseh pokrajin države na tisoče brezposelnih do-lavcev v 1' . >. kjer *»• demonstrirnii pred jnurtamentoni. Inozemci v Leningradu Moskovski list k rosna ja Gazela« porota, da jc trenutno zaposlenih v Leningradu 187 inozemskih inženjerjev, 61 mojstrov in 44* kvalificiranih delavcev. Ostala večja mesta, preti vsem industrijska, pa jih itnnjo seveda še več. Interwju« med mladim frfuictusk: m žurnaiistant Petrom Bour-geouom, ki je osnoval v Parizu svoj (tedni časopis • Le Pet it Lyoeen — in med novim londonskim lorrdni-.ii/omm. Mladi časnikar je nalašč rodi tega razgovora dopoboval v London. StOvkliolm.ski mestni svet ima socialistično večino. Zadnjič je razpravljal o sprejemu visokih ; mladoporočencev, sina švedskega preslolonasled-nika Gustava Adoifa in princese Sibile Koburške. Seja je postala izredno viharna. Po navadi bi se ; moralo udeležiti mesto svečanosti, ki jih je pripravljal dvoT. A princ Gustav Adolf je sprejet v ! Koburgu od«lelke /Stahlhelma« in Hitlerjeve udar-' nike, ki »o korakali pred njim v polni opremi. Ptavijo, da je bil v Kobmrg povabljen tudi Hitler i sam, a je izostal samo radi protesta angleških gostov. Vse to ni ugajalo socialističnemu mestnemu ; svetu. Po dolgem sporu je odijK^vedal udeležbo pri stavnosti. Mesto in kolodvor nista bila okrašena in mesta; zastopniki se niso prikazali pri spre- j jem«... Anehrfota Pri Erlgarju WaiHeceu se je ogkr-H rneki mož in rekel: »Neki vaš ncmin sem s takn ziatupljenostjo bral. da sem pohabil iti v urad. Nato mri je šef odpovedat sliii-žbo.' Wa!'laco se je dvignili in molče koračni k omari; iz le .je potegnili svtuje novo dieto iu ga z nasmehom ponndlii tuijou: »To je maje noijirovi/še dalo; berite ga i'n i i"; >v ••ii;' t rte poaifbili, da vam je šef o-kloiiill angleškemu PEN-kkibu — seveda, če se bo ' držal smernic, ki jih PEN jurodpisuije: ipacifiieiem iitd. st<»v. m /StnTKKECf, 3ntt TS. at*etn6« »31 Stran 7. " W » Nedosegljiva kvaliteta * SUPER INDUCTANCE prejemnika sasigura dolgoletno veselje nad darilom Gospodarstvo Insolvence počasi padajo I'o podatkih splošne državne statistike je bilo v novembru letos razglašenih 50 konkurzov tn 08 pritilnib poravnav izven konkurza. V oktobru je bilo razglašenih 38 konkurzov in (Vi poravnav. Lani 1 v novembru je bilo razglašenih 18 konkurzov in 08 poravnav (ki skupnega števila insohenr odpade na našo banovino v novembru 5 konkurzov in 11 poravnav. V oktobru jo bilo razglašenih v naši banovini 7 konkurzov in 10 poravnav. V novembru lani je bilo objavljenih t) konkurzov in prav toliko poravnav. Konkurz je razglašen o imovini Mavri Petra, trgovca v Arolinu 38, p. Vojnik (prvi zbor upnikov 24. decembra, oglasiti se je do 24. januarja, ugotovitveni narok 28. januarja). Nadah« je razglašen konkurz o imovini zapuščine po pok. Scharner Leopoldu, dežnikarju v Ptuju (prvi zbor upnikov 1'). decembra, oglasiti se je do 14. januarja, ugotovitveni narok 16. januarja). Poravnalno postopanje uvedann o imovini Cimprič« Antona, trgovca v Kočeviki Reki it. 7 (narok za sklepanje poravnave 19. januarja, oglasiti se jc do 14. januarja). Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini neprot. tvrdke »Ma-noU, (mehanične pletarnc (lastnik Manojlovič Vladimir) v Žalcu (narok za sklepanje poravnave 18. lanuarja, prijavni rok do 23. lanuarja, nudi 40''«, plačljivih v štirih tromesečnih Obrokih). Končno je uvedeno postopanie o imovini Santaka Franca, krojača v Dol. Lendavi (narok za sklepam« poravnave 30. lanuarja, oglasiti se j« do 15. januarja, nudi 40S). Potrjene poravnave! Brcnčlč Alojz, trgovec v Ptuju; Zupane Karol, neprot. trgovec v I.okah 270 (ra 70?« v 12 mesečnih obrokihl; Koi Marija, trgovka v Zagorju. Občni tbor: Splošna malo/elezniška družba v Ljubljani — 29. decembra ob 17.50 na magistratu (bilanca 1931. volitve uprav« in odbora). Likvidacija: Makt l.eben in drug, d. z o. z. v Ljubljani. Borza Dne 1 i. decembra. Denar V današnjem deviznem prometu to tečaii Amsterdama, Berlina, Londona in neznatno letati Pariza. Neizprcmenjeni so ostali: Curih, Newyork, Praga in Trst, Popustil jc le Bruselj. Odstotek ažia jc ostal v raznih kliringih nt-neizpremenjen. Na ljubljanski borzi jc notiral šiling 8.60 zaključek, dočim jc bil na zagrebški borzi zaključen pri tečatu 905—9.10 po 9.075—9.10 in siccr 10.000 lil. pri stalnem povpraševanju brez blaga. Grški boni »o notirah 34—35 brez blaga. Ljubljana Amsterdam 2310.24- 23-27.00, Berlin I3t!ft.!»-13H0.10. Bruselj 708.02—801.90. London 188.75—100.85, Curih 1 108 35—1113.85. Nc\v Vnrk 5741.59—5700.85. Pariz 224.97— 220.0». Praga 170.07 do 171.58, Trst 29435—290.75. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 55.(MU Din. t urih. Pariz lft.87, London 17.00. New York 5'JOuOG, Bruselj 72. Milan 20.50. Madrid 4i30. Amsterdam 208.975, Berlin 128.725, Slockholm 03.10, Oslo 87.90. Kopenhagen 88.45, Solija 3.70. Prsys 15.40. Varšava 58.30. Atene 2.875. Carigrad 2.50, Sukarcšla 3.085. Vrednostni papirji Danci je bili na naših borzah tendcnca r» /ojno ikodo nekoliko »labejša in so tečaji popustili. Psč pa so nadalje narasle begi. obveznice. Dolarski papirji so bili nekoliko nižji. Promet |e bil neznaten in je znašal na zagrebški borzi komaj 60 kom. škode in 50.000 inv. pos. Med delnicami je v Belgradu nadalje narasla Priv. agr. banka, katere je bilo na zagrebški borzi zaključene 20 kom, po nižjem tečaju kot včeraj. Ljubljana. 7% inv. po«. 18—4», vojna škoda 233 do 235, 8% Bler. pos. 40-42, 7% Bler. po*. 38—40. Ruše 125 den. Zagreb. Denar: 7% inv. pos 47.50—49 (45), vojna škoda 282—232.50 <232, 235), 12. 280-233. I. 212—220. 6% begi. obv. 35—30, 8% Bler. pos. tO—J2.50, 7% Bler. pos. 38-39.50, 7% pos. DHB 41—45. — Delnice: Narodna banka 4350 den., Priv. agr. banka 288—242 (230), Nar. šum. 30 bi., (iuttmann 50—80, Sečerana Osjek 182 bl„ Sečerana Bečkerek 600 den.. Impeks 50 den., Isis 20—85, Trboveljska 135-145. Belgrad. Narodna banka 4300—4150, Priv. agr. banka 245—247 (240. 280), 7% inv. pos. 49.50 do 5ii„7) (50, 51). agrarji 27—29, vojna škoda 233 do 231 (235), 12. 232-234 (234), 6% begi. obv. 85.50 do 35.75 (36 50, 35.50), 7% Bler. pos. 37.50 do 38 (3K."il>), 8', lller. pos. 40—41. Dunaj. Don. sav. jadr. 61.85, Živno 59, Alpine II.30, Trboveljska 19.10. Žitni trg Danes so se na ljubljanski borzi povijale no-taci e za pšenico, koruzo in moko za 5 par pri kilogramu. V Vojvodini so cene bile neizpreme-njene pri čvrsti tendenci. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. - Tendenca nespremenjena - Promet: 38S vagona. Chirsgo. Pšenica: marec 47.25, maj 47.625, december 44.375. - Koruza: marec 26.875, maj 28.375, december 22.125. - Oves: marec 17.50. - Rž: marec 22875, maj 29, december 22.875. VVinnipeg. Pšenica: december 42.75, maj 45.75, julij 46.75. Nase dijašivo Stolna kongregarija akademičark ima shod julii 16. i m. Pridite vse! Na ledenikih Gronlandije Ljubljana, 14. decembra. Mladi in agilni luriekovski klub »Skala«, ki se živahno udejstvuje v naši javnosti in vrši velikopotezno propagando za naše planine, obenem pa seznanja ljubitelje planili tudi r naravnimi krasotami tujih dežel, jo v pestrem ciklusu svojih letošnjih predavanj presenetil občinstvo z novo redko zanimivostjo. Pridobil je za predavanje priznanega alpinista llansa Krila iz Monakovega, ki nam je znan po svojem lanskem predavanju, v katerem nas je l>ove<]el'na iledenelo steno Ortlerja. A kakor je bilo to njegovo lansko predavanje zanimivo vse-»koz, se ue more niti zilaleka primerjati s predavanjem, ki ga je imet snoči v veliki dvorani bolela Union. Po I ep skrajno drznih vzponov na plavajoče ledeue jjore ili ztedenele stene griinlaudskega pogorja, nam je opisal tudi ves |>otek filmske eks|«o-dioije, ki je snemala najnovejši naravni film »SOS Ledena gora'. Kkspedlcij« je štela 37 oseb in v kateri sta bila ludi dva nemška učenjaka, je pod vodstvom dr. Fanka odrinila na |>ot 25. maja t. I. Skeptično so opazovali v meglo zavite ledene gore, ko so se približali rtu Farewell. Zelo težko je bilo skozi te plavajoče ledene mase najti pot do cilja. Utaborill ao se najprej v Kookhavnu, kjer jc filmski operater napravil več posnetkov, jiotem so se ustavili v Umanaku, kjer se je pravo delo eks-pedicije šele pričela Pri grbnlandskih domačinih, ki niso vajeni tukih obiskov, je ekspedicija zbudila velik halo. S toplimi besedami se je predavatelj v svojem opira spominjal drznega nemškega letalca lirusta Pesnih Neubauer in ,Dolenjske Novice" Novo mesto, 13. dec. Svoj fa« jr >Slovenert poročal o 60 letnici pesnika Kranju Neubauerjs. Čudil sem se le tacaš, da poročevalec ni niti z besedico omenil, da je bil jubilant najmarljivejši sotrudnik »Dolenjskih Novic od leta 1»14 pa do dneva, ko je prenehal lz-bujatl list, ki je bil priljubljen zlasti med Dolenjci, lako da si ga mnogi žele še danes. V lotili svetovne morije je pesoik posival k miru in apeliral ua Avstrijo, naj da narodom mir in pravire. Sarkastično je rekel včasl: < Ko bb r««nr prebral mojo pečeni, ho gotovo takoj sklenil separatni mir.« — Opisoval j je v pesmih trpljenje ln gorje slovenske domovine. ' Nekatere n)egovih pesnil so iitalelji »Dolenjskih Novic« znali kar na pamet, n. pr.: , 'Sladka je ajdira, »•lajša je brajdlca. grenko pa je gorje naše zemlje« itd. Kako so bil« Neubnuerjeve pesmi priljubljene, dokazuje, da jih hrani prepisane marsikateri Dolenjec »e danes. Tačas je Neubauer tudi z drastičnim humorjem opisoval razne medvojne prikazni, n. pr. kako ra ka ji i žene podpore za može in sinove, potem pa s pomočjo tega denarja praznijo bokale, ali pa, kako se ljudje nastavljajo pri trafikah tn čakajo tobnka lld. Neubauer je tudi neutrudno nabiral naročnike ra -»Dolenlske Novice«. Zato želim kot bivši urednik lega lista, da se tudi to njegovo delo ne pozabi. Urban Horvat. Dolenja Lendava Hoiirnira. Otročki vrtec In gojenke v lukajč-i njem samostanu »o priredile v soboto in nedeljo 1 lepo božičnieo. Res. vsa čast sestram, da so otroke i v vrtcu lako izivežbaie. Starši «o se radovaii nad | Ukini uspehom svojih otrok in to jim je (K>novno : (»olnlilo. da so otroci v zelo dobrih rokah. Gojenkc i (hodijo v meščansko Aolo) so pa izvajale dve igri. Na priroMIvi smo videli me-1 drugimi okrajnega i načelnika dr. Tretenjaka, šolskega nadzornika Mi-i kuža, okrajnega zdravnika dr. Lipnjaka. veliko uči-; leljev in uradništva. Klektrika. Zadnjič smo jtoročali, da bomo imeli i ob novem letu že električno razsvetljavo. Pa ne bo nič. Vse delo počiva. Finančno vprašanje je baje stopilo vmes. ne sicer da ne bi bilo kapitala, samo j pri rokah ga ni. Obljubljajo nam, da bo sigurno zasvetila elektrika o veliki noči. Da bi vsaj takrat! Slovenjgradec Boben poje. Na tuk. okrajnem sodišču se bodo 4. januarja 1933 ob 9 dopoldne po javni dražbi prodajale premičnine in nepremičnine zemljiška knjiga vi. št. 17. k. o. Šmartno obstoječe z zemljiščem, nove hiše in gospodarskega poslopja. Cenilna vrednost 190.036.70 Din, najmanjši ponudek 120.624 Din. Istega dne ob 10 bode tudi draž.ba nepremičnin in zraven spadajočih premičnin zemljiška knjiga vi. št. 119 in vi. št. 23 k. o. Šmiklavž. Cenilna vrednost Din 65.913.70, najmanjši ponudek je Din 43.942.47. Luč mora izginiti? Občinski odbor v Starem trgu je pod bivšim županom g. J. Apačnikom že spomladi 1. 1930 spoznal za potrebno da dobi pot iz Slovenjgradca v Stari trg javno električno razsvetljavo. Zato je tudi dal že takrat montirati dve luči na tej poti in sicer ono med posestnikom Zvo-narjevo hišo in Kornerjevo gostilno, drugo pa sredi vasi, kar je bilo zelo hvaležno delo za one prebivalce, ki neštetokrat rabijo to pot po noči, pa tudi za turiste za na Uršljo goro. Sedanjemu imenovanemu županu in še enemu obč. odborniku, ki to pot le malokdaj ali sploh nikoli ne uporabljala po noči, pa je bila le-la razsvetljava odveč. Zato sla na zadnji proračunski seji nastopila proti javni razsvetljavi, tako, da mora j>repotrebna razsvetljava izginiti. Vsi občani in drugi, ki poznajo to pot in potrebo razsvetljave, obsojajo ukinitev luči. V interesu tujsko-prometnega stališča in v imenu občanov zahtevamo, da se javna razsvetljava ne ukine. Udeta, ki je s svojimi zračnimi akrobacijami 7-a-slovel kot neprukoaljiv zračni junak. V prizorih, ki so jih snemali zn film, je sodelovala tudi znana igralka Itiefenstahlova, v ostalem pa so v teh prizorih sodelovali večinoma sami turisti in smučarji. Filmanje prizorov na ledenih gorah je bilo često združeno z veliko nevarnostjo. Tako se je pri neki taki priliki ledena gora preklala na dvoje in le srečnemu naključju se imajo člani eksj »edicije — med njimi predavatelj Krti sam — zahvalili, da »o odnesli zdravo kožo. Kljub tem neuspehom so jh>-gunuto nadaljevali z začrtanim delom. Predavatelj nam je v zgoščenih besedah in pestrih slikah opisal tudi družinsko življenje Gron landcev, ki je samotno in monotono, a vendar ne brez zanimivosti. Tako nam ie med drugim pokazal tudi pogreb grontamUke Žene in preprosto po-ko|>ališče z lesenimi križi. Umrljivost pri Grim-landcih — |»osebno pri otnikih — jo precejšnja. Za nekatere filmske prizore jo vodja ekšpedicije najel tudi okoli 150 domačinov s kajaki, ki so zHo spretni in drzni vozači. Posebno poglavje je predavatelj posvetil griin-landhkim psom in medvedom. S pristnim turistov-skim — ali, če hočete* lovskim — humorjem nam je [Kjvedal več zanimivih zgodbic, v katerih igrajo ti i>si in medvedi glavno vloga Nepozabni so vtisi, ki so jih člani ekspediclje odnesli z Arktid« domov. Zanimivo predavanje' Je privabilo v unionsko dvorano mnogo ljubiteljev narave, ki so napeto sledili predavateljevemu potopisu po Arklidi in občudovali krasne Mografične posnetke. • katerimi jo predavatelj še bolj poživil svoja ie itak živahua Izvajanja. Kamnih Obrni ther mehanske knrporarije je bil r nedeljo. Udeležilo se « ni niti polovico upravičen-rev Načelnik dr. Vidic Jo podal zanimivo poročilo o delu korporaclje v preteklem letu. Kot glavni U*peh bt omenil pogodi« z mestno občino m oddajo električnega toka in zagotovilo, da je korpo-raeija Izvzeta pri razlastitvi gozdov. Tudi planine bo |>o obstoječih zakonih korjioracija obdržala. Po tftstvo so Je v teku tega leta preneslo v kamniško zemljiško knjiga pri čemer so se izbrisali vsi ser-Vituti. Na Kraljevem hribu se je adaptirala lovska ko<"a v pravi lovski gradič, do katerega je izpeljan "tudi telefon. Cesta ni napredovala, ker ie izostala ,in>i*avka. ki je bila za to vnešena v državni priv .račuu. Upravitelj ing. Rebolj je poročal o gospodarski bilanci, ki beleži v letošnjem letu občuten deficit. Dolg korporaclje znaša nad dva in pol milijona dinarjev, vendar je kril z vrednostjo zgrajenih objektov. V preteklem letu je korporacija jki-sekalu 5000m1 lena, čislj donos pri prodaji Je bil minimalen. Stroški žaganja in opravljanjn do žagn znašajo /j* vaak kubični meter okrog 90 Din. V prihodnjem letu sc pričakuje večji dobiček od prodajo bukovih hlodov. Živahna debata o bilanci preteklega leta je izzvenela v predlog, da seda strokov-njaško ugotovili rentabilnost podjrtja. Na predlog predsednika nadzornega odbora dr. Benkoviča je bil podeljen go dolgem času skupaj v Velezabavni spevoigri »Robert in Bertram«, ki jo vprizori v soboto in nedeljo Športni klub v Kamniškem domu. Litija RIPLANA- INTERLOCk spodnje perilo je vsled dvojnega vezenja višek modernega pletenja Finejše in trpežnejše kot navaden trikot Dobite ga v vseh boljših modnih trgovinah Izdeluje: ..Lana", Ljubljana »Slehernik" na odru Kal. mladine v Mariboru S »Slehernikom: smo dobili odrsko delo. po katerem «mo čutili naravnost živ« potrebo. Saj »o bili naši odri že tako okuženi z najrazličnejšo »ljudsko' plehkoba da je držalo njihov repertoar nu i>ovršju le nekaj redkih del, že stoinstokrat preigranih. Posebno v letih po vojni se je občutila ta praznota, v razdobju, ko je naše duhovno življenje zajelo mogočno gibanje ter ga prenavlja v neznanih pravelh, da mu najdemo primere »<• kvečjemu v razmerah srednjega veka z njegovimi silnimi duhovnimi preroditvami in zablodami. »Slehernik«, ki ga je odlično priredil J. Pogačnik, bo iz[>olnil veliko \rzel v našem odrskem življenju, z njim smo dobili delo stvarne umetniške le-IKite in visoke moralne vrednosti. V tej duhovni igri smo spoznali globoko psihologijo srednjeveškega odra, ki je zajemal življenje iz čisto drugih vidikov ter ga oblikoval temeljiteje in globeje. kakor naše, igolj po zunanjem efektu stremeče odrsko življenje. Krasna enostavnost, smotrena in luiruvna notranja arhitektonika, globina misli in odličua celokupna kompozicija odlikuje delo ter gu uspešuo postavlja ob bok našim modernim psihološkim dramam, le s lo prednostjo, da ji* »Slehernik« obče človeški in enako močan za vsakogar brez izjeme, pa naj ga podaja ljudski oder s pode-žel ko publiko ali mestna gledališča. Kno od prvih ljudskih gledališč, ki igrajo »Slehernika«, je oder Katoliške mladine v Mariboru, ki kaže sploh hvalevredno stremljenje pc uprizarjanju najboljših ljudskih iger ter se dosledno izogiblje običajni plehkobi. Prva vprizorilev na odru Katoliške mladine je v splošnem zado.o-ijila. Režija je bila v dobrih rokah, kar je ra lo Igro velikega pomena, |>osebno na odrih malih dimenzij. Morda bi v režijskem pogledu bile še nekatere |*odrobnosti, ki so n- Icstitne Tnko bi bolj učinkoval |>rihod o*cl> na oder 'z ospredju, ne iz tal ali strani. Radi orkestra, ki je v dvorani Kat. mladine pred (Mirom v globini, je siirr lo težko izvesti. Potrebna bi bila vitja pažujj tudi v |M>g|edu razsvetljave ln v seenl, ki j« bila premalo globoka, s katerimi se bore vsi mali odri in so večinoma nerešljivi. Mnogo pažnje zahteva tudi iiMcenacija. Igra sama je bila na zelo dobri višini. (XI nnstopnjočh je |w>kiizal Slehernik svoj notranji boj plastično In naravno; od ostalih hi omenil pred »sem Bogastvo. I/, male vloge je napravil igralec inočuo sliko. Smrt je bila malce milila. Vera zelo dobrs, ludi ostali dobri. V splošnem pn je bilo opazili v podajanju premalo simbo.i|;r Celoten uspeh pa, kakor omenjeno, te malenkost, niso mrtite In j.* igra občinstvo, ki je napoii'' > dvorano do z;;.! njega kotička, globoko zagrabila. — J. G . lovna dražba stare doliro vpeljane trgovske hl&e Orel, šoštnnj, se vrši 21. decembra 1132 pri Okr. sodišču v Šoštanju. Cenilna vrednost Din 655.070"—, najnižji ponudek Din 350.000'—. Osebna vrst. Za naslednika, pred kratkim vpokojenega knjigovodje litijske predilnice gosp. Pavla Sertiča je bil te dni imenovan g. F. Preiss, sin ravnatelja litijske predilnice Luisa 1'reissa. Klektrieni odsek na litijski občini je pred kratkim sklenil, da se skrajša obratovanje električne centrale na Kunstlerjevi parni žagi za jkiI ure zvečer, tako, da bo odslej gorela elektrika dnevno od 5 dalje do polnoči, mesto doslej do pol eno ponoči. G. Kunsllerju se je cena toku zvišala za pol dinarja pri kil. uri, tako da znaša 8.50 Din za 1 kil. uro, občina pa oddaja tok konzumenlom |>o 5.80 Din za kil. uro. V tej ceni je zapopadena državna trošarina 70 par ter bauovinska 10 par za kilov, uro. Nepojmljivo pa se nam zdi, da je pri javni razsvetljavi ukinil 3 žarnice proti Gerbinu, kjer je razsvetljava že iz varnostnih ozirov nujno liotrebna. Na pritožbo posestnikov iz Gerbina je bilo baje obljubljeno, da se bodo te 3 žarnice javne razsvetljave Gerbinčanom, ki se upravičeno prištevajo k Litiji, zopet vključile. 9 jabolka po 2 Din fig nudi Gospodarska zveza v Liubljani Radio Program* Hadlo-Llubllana i Četrtek, 15. decembra: 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, Radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Italitan- ščina (dr. St. I.eben) — 10.00 Čuda in tajne življenja: O dvojčkih pri ljudeh in živalih (prof. Pen-govj — 19.30 Pogovor s poslušalci (p-of. Kurel) — 20.00 Konccrt ork. »Grabke« — 21.00 Fantje na vasi — 21.30 Prenos iz kav. »Zvezda« — 22.1? Čas, poročila. Petek, 1(1. decembra: 11.15 Šolsko ura: Vsesn-kolsk i z let v Pragi (Tratar) — 12.15 Ploščo — 12.45 Dnevne w.-4i 13.00 čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kviulet — 18.30 Zgodovina Slovencev: Deželni stanovi (dr. Karel Capuder) 19.00 Francoščina (prof. Nik i Kurel — 19.80 Ljubezen gre -Ar«i žnkvlrc (ga. dr. Šimenc) 20.00 Ola^hono predavanje 20.30 Rezervirano za prenes — 22.00 (':<+. poročila, plošče Druffi programi i Četrtek, 15. decembra: Zagreb: 20.00 Koncertni večer, prenos i' Ljubljane. 22.10 Plesna glasba — Milano: 19.00 Pester koncert. 20.30 »Knez Igor«, opera. — Stuttgart: 1930 Potpuri narodnih melodij. 20 00 Pcstr.i ura. 21.00 Konccrt. — Toulouse: 20.45 Simfonični koncert. — Belgrad: 19.00 Kabaretni program. 20.00 Prenos iz Ljubljane. — Rim: 17.30 Orkestralni koncert. 20.45 Pester koncert. — Beroraiiniter: 20.50 Radio orkester. 21.40 Cerkveni koncert. — Langenberg: 20.00 Plesi in koračnice. 20.30 Violinski koncert. — Dunaj: 19.15 Koncert. 20.35 Komorna glasba. — Budapest: 19.45 Večerni koncert. 22.05 Plesna glasba. 23.C0 Ciganska glasba. -Varšava: 20.00 Lahka glasba. 23.00 Ciganska glasba. Petek, 16. decembru: Zagreb: 20.30 Simfonični koneerl l(e'grf\>-"kp filharmonije — Milano: 19.00 Pester koncert 20.40 Simfonični koncert — Barcelona: 21.10 Radio orkester 22.30 Prenos iz Madrida — Stuttgart; 19.3n Sekate! 20.15 Variete 7-i orkester — Toulouse: 20.15 Koncert vojaške godbe — Belgrad: 20.30 Simfonični koncert — Rim: 20.45 Violinski koncert — Brrn-mlinster: 20.00 Večerni koncert 21.40 Zafarvnl k.»n cent — Ijnngenherg: 20.00 ipofico Marica«, O]«' reta Dunaj: 19.50 KuMaff, komedija, G. Verdi Budapest: 20.00 Beethovnov večer 21410 OigMMk« glasl*i 22.30 Mozartove soiMle — Varšava: 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—; ženilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lako| pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska. 3 mm visoka peMIna vršilca po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. Božiček s spremstvom pride v soboto, dne 17. t. m. ob 4 in 5 k tt. f. n samni Ljubljana Pred Skotijo 2 Ciingarjera 4 da nakupi daril za pridne in poredne Pridite! Pridite! Ilužbodobe Potnika provizijskega, manufak-turne stroke sprejmemo. Ponudbe na upravo Slovenca« pod zn. Manu-fakturist« št. 17.769. (b) Vrtnarja neoženjenega, marljivega, treznega, rabimo za 1. februar, kateri se mora dobro razumeti na vzgj-io zelenjave, nekaj na vzgojo cvetlic in na čebelarstvo. Vsa oskrba v gradu. Pismene ponudbe na »Upravo barona Ot-tenfelsa, Pregrada«, z zahtevo plače. Stanovanja Stanovanje (soba, kuhinja, pritikline) oddam takoj v Mariborski ulici 18 (v bližini Stadiona). (č) Soba z dvema posteljama se odda. Skolja ul. 12/1. (s) Sobo t sredini mesta, s prostim vhodom, oddam takoj uradniku. Naslov v apr. »SI.« pod St. 17.730. I Pohištvo i Pohištvo! Moderne spalnice in kuhinje solidno izdelano in po nizkih cenah dobite pri Matiji Andlovic, Komenskega ul. 34. (š) G5SB5B Gostilno in trgovino s kompletno opravo oddam v najem, ker se mo- i ram radi družinskih razmer preseliti v mesto. -Maks Lajovic, Litija, (u) Vložne knjižice kupite ali prodaste na|-bolje pri Komanditni družbi M. Jankole. Ljubljana, Selenburgova ul. 6'IL Telefon 30-52. (d) Prevzamem vlogo 300—500 tisoč Din pri Zadružni gospodar, banki proti vknjižbi na krasno, rentabilno posestvo v mestu. Obresti so plačljive vnaprej. Ponudbe pod Popolna sigurnost« št e/. 17.759 na upr. »SI.« (d) Droben oglas r »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če že ne t gotovim denarjem pač kupca ti s kniiiico da. Dvostanovanjska hiša v najbližji okolici Ljubljane, pripravna za vsako obrt, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.503. (p) I OBLEKO PERILO manufakturo kupite najceneje pri Krošelju na Šmartinski cesti (pri železniškem mostu), Liubliana. (c) če avto svoi stari prodajaš aC motorja bi znebil se rad. brž kunctv U mnnt>o prižene Slovencev na/manj? inserat Ali ste prepričani da ste vse storili ali pa da delate, kar Vaša trgovina ali obrt nujno potrebujeta? Brez rchlamc? Komad V sedanjih težkih časih s pomočjo naših malih in velikih oglasov uspešno in z malimi stroški povečate prodajo! Posilite nom m rej Va$e oglase! Konfekcija — moda! Naiceneiši nakup Anton Presker Sv Petra cesta tt 14 Liubliana III Polenovko namočeno, priznano najboljšo. nudi delikatesa -špecerija Kovačič. Miklošičeva cesta 34. (1) Čistokrvne Pimot peteline, Rodeis-land kokoši in peteline, bele in blak kunce ter mlade mucke proda Živalca, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. (1) 115 Din 1 m" žaganib bukovih drv prvovrstnih Iranko hiša nudi Velepič. Sv Jerneia cesta 25 Telefon 27-08 |t Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETfcLINC-u ' Ljubi ana. ob vodi blizu Prešernovima spomenika. ■fr KARL BRATUŽ, kapetan I. razreda v Slavonski Požegi, javlja v imenu vseh svojih sorodnikov težko in bridko vest, da je odšla v boljše življenje iskreno ljubljena mati Marija Bratuz • ni «r • v rof. btmete ki je umrla in bo pokopana v sončni Gorici. Slavonska Požega, dne 13. decem. 1932. Sir trapist samo 12 Din kg. Mlekarna, Mediatova hiša. Dunajska cesta 17. (1) Neveste! Ze Vaše mattre so kupile pri meni, ko so se mo-žile, kuhinjsko posodo in druge gospodinjske potrebščine. Obrnite se zaupno tudi Ve na mojo staro, solidno tvrdko in vse življenje boste vesele in zadovoljne! - Fr. Stupica, trgovina z že-leznino, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (f) Prešiče-špeharje zaklane, očiščene, prodaja privatnikom, gostilničarjem itd. vsak dan V ljubljanski mestni klavnici, tvrdka Predovič. -Cena 10—11 Din za kg. (D Nogavice, roKavice in pletenine Vam nudi * veliki izberi natugodneie in naiceneie tvrdka Kari Prelog Liubliana. Židovska ulica in Stari trg. (1) Orehova jedrca brinje in fige nudi najceneje: Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. (1) Drsalke o 90 Din dalje, in sanke kupite ugodno le pri tvrdki F. Stupica, Želez-nina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Kupimo Kupim sani dvovprežne in štirisedež-ne, tapecirane, nove ali rabljene, a dobro ohranjene. Cenjene ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko »Sani« št 17.705. Vsakovratao ZlatO travme po naivtCIib cenah ČER NE. tavali! Liubliana. Wollova ulica It X Obrt REKLAMNI KOLEDARJI v prekrasni izvršitvi najceneje pri tvrdki »PAKS« - NOVI SAD Kralja Aleksandra br. 19. Zahtevajte ponudbel Krušno moko in rasen«' moka »edno treto. topit« Ml o a rod n« pri A. VOLK. LJUBLJANA Raslima mata 14 Jnsera ti v-Slovencu- imajo največji uspeh. vvzi&na - mula Tople Cosy-copate za deklice * Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čet. Izdujatelj: Ivan Kakovee. Urednik: Franc Kromžur.