Štev. 267 TRST, v četrtek 23. septembra 1909. Tečaj XXXIV _ IZHAJA VSAKI DAN — M «b nedeljah In praznikih sb 5., »b ponedeljkih ob 9. zjutraj- PeearalČH« I ter. se prodajajo po 3 nv6. (G sto t.) t mnogih S#Wk&rns.h t Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, ^•aiojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-ff&ai, Dornbergn itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). mla8i se računajo na milimetre t širokosti 1 5wtane. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 «t. mm, «aBOTtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po S® s*, mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka aedaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stoL beseda, naj-MTi—j pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^-j&iiaoeti"1. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost za Primorsko* V edinosti je moč I ■»''»».'ii i, in NAROČNINA ZNAŠA m vs« leto X, pol leta t2 k, 3 mesec* 6 K ; na ročbe brez dopcsi&ns naročnine, se t prava ne ozira, ■arešala« na m»«teljskf> Ix4»nJ» „KEIHOSTI" stao* : ' " l.tno K 5-30, pel le«r» 3 60 ..... ▼•i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraok*- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi 83 ne vračejo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista« UREDNIŠTVO: uiloa Giorgie Galatti 18 (Narod.il dam) Izdajatelj La odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastafls konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 16. PaJbio-hranilnKnl ra2un It 841652. TELETOM SL 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Senzacijonelne aretacije. GORICA 22. Tukaj se liri vest, da se pričaksje nsdahnih aretacij ugltdnih italijanskih kcl07cčii. Tem aretacijam ni le pripisovati primanjkljaj ▼ „Banca popoiar6y, empak baje tudi politične motive. Vladne predloge v češkem deželnem zbora za pomirjenje narodnostnega spora. PRAGA 21. V deželnem zberu je vlada uložila Štiri predloge, ki naj bi bili predpogoj za pomirjen je narodnega konflikta ▼ deželi. Deželni zbor sa ima najprej baviti z ono predlogo, ki namerava spremembo deželnega reda v svrbo konstituiranja deželnega odbora. Po tem načrta se ustanovi mesto dražega name tnika višega deželnega maršala in se pomnoži število deželnih odbornikov na deset. Za sklepčnost deželnega odbora bi bilo t bettače potrebna navzočnost najmanj šest odbornikov. — St'ri oita'e predloga caj bi prišle do razpravo še le po konstituiranju in obsegajo sledeče predmete: obsežno spremembo deželnega reda, nov dežel-nozborski volilni red, zakon glede ureditve jezikovne vpor&be pri avtonomnih oblastih in organih in konečao zakon glede ustanovitve okrožnih zaatopor. Po vsebini v tej seriji načrtov navedene novele k deželnemu redu, bi se število Členov deželnega zbera povišalo cd 242 na 334, od katerih bi se 92*novih mandatov razdelilo sledeče: Rektorja obeh tehničnih visokih šol v Pragi dobila dva nova virilna glasova; 20 mandatov bi povišalo Ste-vi o volilnega razreda mest in indusirijalnih krajev, pet mandatov več bi dobile kmetske občine in d?a volilni razred trgovskih in obrtnib zhornic; nadalje se na novo ustanovi dvajset mandatov deželnega kulturnega sveta za zastopstvo poljedelskih interesov in 43 mandutov rove splošne volilna kurije. Isti načrt predvid a bo Joče nameščavanje učiteljev, uradnikov in slug pri deželnih zavedih, oziraje ae pri tem na narodnostne razmere. Za spremembo deželnega in poslovnega reda bi ce v bodoča zahtevalo navzočnost 264 poslancev in privolitev cbeh tretjin istih, kar bi onemogočilo spremembe brez privoljenja ene ali druga ef rednosti oziroma veleposestva. Nov dežela voiilni red se hoče ozirati na narodnostno zeokrofenjo volilnih okrajev. Kar si t ča avtonomnega jezikovnega zakona za Češko s'oni hti, kakor pravi vladni komunike, ns r tatu konferenc med zastopniki obeh m-rodnosti leta 1900. Zastopi občin, okrajev in okrožij bi po istem zakonu imeli načelno pravico določevati razpravni in uradni jezik dotične avtenomne oblasti, v Pragi pa bi se morale vlego reševati v onem jeziku, v katerem so biie vložene, katero dol-žnoit bi imele drage občine, oziroma okraji in okrožja le tedaj, ako bi se po izidu zad njega ljudskega štetja priznala vsaj četrtina dotičnega prebivalstva k dragemu deželnemu jezika. Zakon ima petem podrobneje določba glede občevanja med pojedinimi avtonomnimi korporacijama. Gleda okrožnih zastopov določuje načrt v glavnem sledeča: Projektirani okrožni zastopi, obstoječi iz okrožnega zbora in okrožnega odbora bi tverili srednjo stopnjo med deželnim z^stopom in okrajnimi zastopi. Njih krajevno področja bi se krilo z onim okrožnih PODLISTEK. Vampir Češki spisal Jan Nerada. — Poslovenil T. L. Izletni parnik nas je pripeljal iz Carigrada k bregu otoka Prinkipo in izstopili smo. Družba ni bila velika. Poljska rodbina, oče, mati, hči in njen ženin in midva. Kajti, da ne pozabim, že v Carigradu ce nam je pridružil na le lenem mostu, ki vodi čas Zlati reg, neki Grk, ie mlad človek; najbrž risar, saj tako sem sodil po mapi,^ ki jo je nosil pod pazduho. Dolgi, črni kodri so mu padali na ramena, njegov obraz je bil bled, črno njegovo oko se je skrivalo globoko pod čelom. V prvem trenntku me je zanimal, izlasti zaradi svoje potrpežljivosti in znaaja krajevnih razmer. Ker pa je govoril silno mnego, sem ga kmalu opustil. Tem prijetnejša je bila poljska rodbina. Oče in mati bodri, dobri ljudje, ženin eleganten mlad mož, prijetnega uglajenega vedenja. Prišli so ca Prinkipo, da bi preživeli tu poletni mesec zaradi hčere, ki je bolehala nekoliko. Krasna bleda mladenka je ali pravkar vstala cd težke bolezni, ali pa se je težka bolezen Sele razvijala v njej. Opirala ae je na svojega ženina, rada posedavala in pogosto je pretrgal suh ka£sij njeno iepeta- vlad. Cesar bi iz organov okrožnega zastopa, izvoljenega na šest let imenoval okrožnega načelnika. Na če!u okrožnega odbora pa bi stopil predsednik okrožne vlade. Zakon potem natančne določuje natančni delokrog te nove korporacije. Sklicanje državnega zbora. DUNAJ 22. Praška „Bobemia" je zvedela iz zanesljivega vira, da bo češki deželni zbor imel še zamo eno sejo, dne 30. t. m., potem da bo pa cdgodjen, ker prične državni zbor dne 5. oktobra zopet svoje delovanje. Od krččansko-socijalne strani se pa ču.e. da bo državni zbor sklican še le za 19. oktobra. V poljskih političnih krogih sd pa govori, da bodo deželni zbori zborovali ves mesec oktober in da se snide državni zbor še le koncem prihodnjega meseca. Ogrsko ministarstvo poda demisijo. BUDIMPEŠTA 22. (Ogr. biro.) Današnji ministarski svet, katerega so sa udeležili vsi členi kabineta, je sklenil podati casariu demisijo. — Ministerski predsednik dr. Wekerle je izjavil zastopnikom listov, da napreai cesarja, naj do se*tanka državnega zbora dne 28. t. m. imenuje novo vlado. Angleška spodnja zbornica, LONDON 22. Spodnja zbornica je vspre-jela še ostale paragrafa finančnega zakona, ki se tičejo prihodninskega in dodatnega davka. Črnogorski prestolonaslednik v Rusiji. BELIGRAD 22. Glasom vesti iz Cetbra. Ee črnogorski preatonasledoik Danilo na jesen poda v Racijo posetit carja. Ta obuk je baje v z rezi z vestmi, ki sa razširjajo o avtonomiji Makedonije in da bo črnogorski princ Mirke imenovan guvernerjem avtonomne Makedonije. Boji v Severni Afriki. MADRID 22. „Heraldc" poročs iz Me-ii'e : V fčarajšnjem boju je bil ujet Mizzian, ugleden voditelj Harkov. Potres. BEftGIO Dl CALABRIA 22. Danes ob 8. uri ziutraj je bilo čati tukaj močan pc tremi sunek. Prebivalstvo se je močno prestrašilo. MESINA 22. Danes ob 9. uri pred-poludne j a bilo čuti tukaj lahek potresni sunek. ATENE 22. Danes predpoludne je bilo čuti tukaj močan potres, ki pa ni napravil škode. Bati se je pa, da je potres napravil škodo v kakem drugem kraju Grške. Trije banditi gilotinirani. PARIZ 22. Danes so bili v Valenci gilotinirani trije banditi: David, Liothand in Berruvier, ki so bili strah in groza vsej okolici. Svoje žrtve, izlasti stare ljudi, so mučili najgrozoviteji način da bi zvedeli od njih, kje imajo skrit denar. Iz političnih razlogov so porotniki omenjenega departementa prosiii za pomiloščenje, predsednik republike je pa hotel, da se smrtna kazen izvrši v splošnem interatu države. BOLGARSKA. SOFIJA 22. Car Ferdinand je danes vsprajel v avdijenni angleškega odposlanca Findlaya in grškega odposlanca Salocostasa, ki sta izročila svoji poverilni pismi. SOFIJA 21. Bolgarska brzojavna agentura poroča: Vest, ki so jo priobčili nekateri listi, češ da prestopi bolgarski car z vso svojo rodbino na pravoslavno vero, je popolnoma neresnična in brez vsakega temelja, TURČIJA. SOLUN 22. Iz Sa verne Albanije prihajajo ša vedno resne vesti. Džarid paša je bil primoran pozvati oiačenja. CARIGRAD 22. Bisši generalni konzul v Marsiiji Maurojeni je imenovan konzulom v Trstu. SRBIJA. DUNAJ 22. „N. Fr. Presse" poroča da ; bo avfctro-ogrski poslanik v Balemgradu, grof Forgach v kratkem odpoklican in da se ga i namesti v ministerstvu za unanje stvari. Temu j nasproti ee čuje, da se grof Far gas v Ip&tkem ! povrne na svoje beli graj s ko mesto. Dunaj 22. Nemški državni kancelar Bethmann-HolIwdg je predpoludne odpotoval. London 22. Parnik „Lucania" družba Cunard, na katerem je bil nedavno velik požar, je prodan za 30.000 Šterl. Parnik razderejo, Bukarešt 21, Vest o sestanku carja Nikolaja s kraljem Karolom v Črnem morju je povsem neosnovana. V tukajšnjih dvorskih krogih ne vedo o tem ničesar. Atene 22. Vsi uslužbenci poulične železnica so pričeli štrajkati. Tramvajski promet je ustavljen. Friedrichshafen 22. Zrakoplov „Zep-pelin III." je dorpel v Manzeil ob 6. uri 50 min. Debata v tržaškem mest. svetu o premestitvi sloveli, učiteljišča y Gorico. Kakcr emo poročali na kratko v včerajšnji števiiki, ja bila v predsinočnji seji mestnega sveta živahna debata v stvari premestitve slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Ero poročilo o seji: Svetovaicc dr. P i n c h e r 1 e je u;£al in rekel, da je i n s u 11, ki ga je napravila vlada Gorici s tem, da je namestila tam slovensko učiteljišče, vzbudil odločen odpor v vsaki duši. Ker je Trst izpostavljen istim nevarnostim, mestni svet ne more ostati brezbrižen. Ko gre za izbiranje sedeža italijanskega vseučilišča, ima vlsda vsakovrstnih izgovorov, a Gorica, ki je tolikokrat pokazala svoje italijanstro, naj bi postala pledišče slovenskih učiteljev ? 1 Vi ada, ki se proglaša vedno posredovalcem med narodi, le poveča s tem agitacijo, še bolj razburi duhove in podžge sovraštvo. Predlaga zato daevni red, po katerem mestni svet tržaški, ki je glasom § 91 mest. reda poklican, da čuva tudi narodne koristi občine, ki so v resni nevarnosti radi ogroženega narodnega značaja pokrajine, protestuje proti premestitvi slovenskega učiteljišča v Gorico, ter da ie ta sklep brzojavno iporoči vladi, z zahtevo, da svojo naredbo prekliče. Obenem izraža Gorici čustva bratske solidarnosti. Župan je hotel d&ti na glasovanje nujnost predloga, a dr. Rybkr ga je opomnil, da je treba najprej ctroriti debato o nujnosti, na kar se je župan moral vdati in otvoriti debato. Oglasil se je na to svet. dr. S1 a v i k, ki je hotel — kakor po navadi — spojiti diskusijo o nujnosti z diskusijo in merito: — nje. Kadarkoli je zakašljala, je obstal njen spremljevalec pazljivo. Vselej je pogledal nanjo sočutno in ona zopet nanj, kakor bi hotela reči: „Saj to ni nič — srečna lem." Verjela sta v zdravje in srečo. Na priporočilo Grkovo, ki se je takoj pri molu ločil cd nas, si je najela rodbina stanovanje v gostilni na višini. Gostilničar je bil Francoz in vsa njegova hiša je bila urejena udobno in krasno po francoskem načinu. Zajntrkovali smo skupno, in ko je opc-ludanska vročina ponehala nekoliko, amo ae odpravili vsi na vrh hriba do pinijevega gaja, da bi se naužili razgleda. Komaj smo poiskali pripraven kraj in seli, se je zopet prikazal Grk. Pozdravil nas je lahno, ozrl se po okolici in sel nekoliko korakov cd nas. Odprl je mapo in začel risat*. „Mislim, da je nalašč sel tako h skali, da bi mu ne mogli gledati na sliko," sem menil jaz« „Ni treba, da bi gledali," je menil mladi Poljak, „vidimo dosti pred seboj." Is čez trenutek je pristavil: .Zdi se mi, da nas riše kakor stsfažo — nsj!" Imeli smo resnično dosti gledati. Ni krasnejiega kota na svetu nego ta Prinkipo l Politična mučenica Irena, sočasnica Karala Velikega, je živela tu mesec dnij „v pregnanstva" — ko bi magsl ta prelivati vsaj en mesec svojega življenje, bi oarebl ta spo- min vse moje ootalo življenje. Že na ta edini, tu preživljeni dan ne pozabim nikdar. Zrak je bil jasen kakor dijamant, tako mehek, tako ljubeznjiv, da se je zibala po njem naša duša v daljavo. Desno za morjem so se dvigali sivi azijski vrhovi, levo se je modril v daljavi breg Evrope. Bližnji Chalki, eden izmed devetih otokov „arebipela prin-covega", so izstopili s cipresovimi lesi kakor žalosten sen v tiho višino, kronano z velikim poslopjem — asilom na duhu bolnib. Voda Belega morja*) je bila samo nekoliko razburjena in je igrala v vseh barvah, kakor blesteč opal. V daljavi je bilo morje belo kakor mleko, potem rožno, in med obema otokoma kakor žareča pomaranča in pod nami že krasno zelenomodro, kakor prozoren safir. Bilo je samo s svojo krasoto, nikjer večjih ladij, samo dve mali ladijici z angleškimi prapori sta sa preganjali ob bregu; ena je bila parnik, velika kakor stražna hišica, druga je imela približno dvanajst vesla-čov, in kadar so se njik vesla sočasno dvignila, je kanilo s njih žareče srebro. Zaupni deifiui so se preganjali med obema in letali v dolgih lokih nad vodno vršino. Po modrem neba so letali vsak čas mirni orli in merili oddaljenost med dvema deloma sveta. Vsa reber pod nami je bila pokrita s cvetočimi rožami, ki so polnile srak z vonjem« *) It^rmora. o stvari sami. Žup8n je zahteval, naj govori le o nujnosti. Dr. S 1 a v i k je na to rekel, da se mu stvar ne zdi nujna, ker tu na gra za to, da bi se preprečilo k'ko." nameravan ukrep, temveč za protest proti že izvišeni stvari. Premestitev slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico je namreč definitivno sklenjena a c v a r, dana so že vse potrabna odredbe ter se je premeščenje dej&n«ki že začele. O kakem preklicu ni torej govora. Gospodje Italijani bodo lahko Drote;tiraii ves čas, dokler bo učiteljišče v Gorici, k*r bo trajalo — kakor upa govornik — na vsaki način se precej časa. Sicer napravijajo Italijani dosti hrupa za nič. Slov. učiteljišče je bilo dosedaj v Kopru, ki je gotovo bolj italijansko mesto, nego je Gorica! (Je je ren, da bo ta šola nevarnost za italijanstvo Gorice, bo pa rešeno take nevarnosti kopersko mesto, tako, da italijacstvo nima jjnobene izgub?. Gre za srednjo šolo za vse Primorsko, nodi Česar je naravno, da se isto nstanovi v glavnem mestu dežele, ki je po svoji veliki večmi slovenska. Na tem mestu je župan prekicil govornika, češ, da prehaja v stvarno razmotriva-nja in se ne drži vprašanja nujnosti. Dr. S 1 a v i k je odvrnil, da se mora dotakniti tudi stvarnega vprašanja, če hoče goveriti o nujnosti, ker je eno z drugim v te trni zvezi. Sicer pa izjavlja, da si pridržuje, da bo svoje daljne razlega razvijal v meritorni debati in da bo iz že navedenih razlogov glascval proti nujnosti. Nuincst je bila na to vsprejeta z glasovi italijanske liberalne večine. V stvarni debati se je zopet cgiasil dr. S1 a v i k ter je govoril približno tfiko-le : Vsi, Italijani, Slovani in vlada, smo edini v tem, da Koper ni pravi sedež za slovensko učiteljišče. Radi tega je morala vlada to upoštevati in premestiti ta zavod drugam. Za novi sedež je izbrala Gorice. Si daj oglejmo si malo to Gorico 1 Po predgover-niku je to izključno italijansko mesto, tum se govori samo italijanski, tam ni nobenega Slovenca. V resnici pa je Gorica glavno mesto dežele, M je z dvema tretjinama slo venska, ima veliki del prebivalstva slovenske L&rod-nosti tako, da je občina obvezana vzd zevati v mestu sloreniko Šolo. Kakor glavno mesto pratežno slovenske dežale je Gorica tedež vseh deželnih centralnih, političnih in sodnih oblasti, ki uradujejo italijanski in slovenski. Radi tega mora biti med dotičnimi uradniki tudi dosti Slovencev in več Slovencev nego Italijanov, ker imajo oblasti več opravila s Slovenci, ki jih je več, nego z Italijani. V Gorici se že nahaja žensko do v. učiteljišče z dotičrimi pripadnimi zavodi (vad-nica). Imamo torej že tam slovenske učitelje, prefesorje in učiteljice, in tudi učiteljske kan-didatinje. Italijanstvo Gorice torej ni tako izključno in čisto kakor je vi slikate ! Gorica je torej mesto, kjer se govori italijansko in ki ima za sedaj italijansko večino, kjer pa se govori tudi slovenako in se nahaja častna slovenska manjšina. Če se pridruži že tam bivajočim Slovencem kak ducat slovenskih učiteljev in profesorjev in kaka stotina učiteljskih kandidatov — ne bo to moglo ničesar spremeniti na sedanjih razmerah. Će je italijanstvo Gorice na trdnih nogah, se bo moglo vzdržati tudi vkl,ub slovenskemu učiteljišču. Iz kavarne pri morju se je razlegala godba po čistem ozračju. Bili smo prevzeti. Molčali smo in se vtopili z vsem bitjem v to rajsko podobo. Mlada Poljakinja je ležala na trati in imela svojo glavo oprto na prai ljnbega. Biedi oval njenega nežnega obličja je rdel lahno injz modrega očesa so ji naglo kanile solze. Ženin jih je opazil, sklonil se k njej in brisal s poljubom solzo za solzo. Tudi mati se je razsolzila — in meni — meni je bilo tudi nekam čudno. „Tu se mora duša in telo ozdraviti,w je Šepetalo dekle. „Kako srečen je ta kraj 1" „Bog ve — nimam sovražnikov, ali, če bi jih imel, tu bi odpustil vsem 1" je pravil oče čez trenutek s trepetajočim glasom. In zopet so umolknili. Bilo je nam vsem tako krasno, tako neizrečeno sladko 1 Vsakdo je čutil cel svet sreče in vsakdo bi bil delil srečo z vsem svetom. Vsi smo čutili enako; zato nismo motili eden druzega. Niti se nismo zmenili za to, da je vstal čez kako uro Grk, zaprl mapo in odšel z lahnim pozdravom. Mi smo ostali fie dalje tam. Slednjič, čez nekaj ar, ko se je 2e pokrila daljava s temnejšo vijoličasto bar t o,'nas je opomnila mati k odhodu. Dvignili smo se in stopali doli k gostilni, z lahnim, ela- Stran II „EDINOST" St. 267 V Trsta, dne 23. septembra 1909 Ako se hoče, da bodi Gorica izključno italijansko mesto, je treba zahtevati tudi, da se vse oblasti, ki so dvojezične in ki omadežujejo italijanstvo Gorice, in tudi deželni zbor, v katerem sedi ravno toliko slovenskih zastepnikov kolikor italijanskih, premesti iz Gorice! 1 In če hočete, da naj se učiteljišče premesti t Solkan, morate zahtevati, da se tudi vse te oblasti in institncije premestijo tja in potem bodete videli, da t kratkem Solkan postane lepo mesto, a Gorica predmestje Solkana! Gorica je postala velika le kakor glavno mesto goriške dežele io ker je v tej deželi več Slovencev nego Italijanov, se ima zahvaliti za svoj procvit več Slovencem, nego Italijanom in se lahko reče, da je Gorica postala velika na stroške Slovencev. — Zakaj torej vzdigujete ta hrup radi take malenkosti ?! Saj ima jntri italijanska liberalna stranka svoj protestni shod v gledališča „Politeama". Temu shodu ste morali pridržati današnjo manifestacijo, ki ni manefestacija mestnega sveta, temveč laško liberalne stranke. Iz za takov nastop bi bilo bolj primerno gledališče, nego ta dvorana ki ima služiti delovanju občinskih zastopnikov za prospeh in napredek občine in ne za take nepotrebne in brezvspe~ šne manifestacije ! Saj vemo Slovenci, vlada in ves svet in nam torej tega ne treba praviti še posebej, da ste vi tržaški Italijani nasprotni ne samo Bloven. nčiteljifiču, ampak vsakemu našemu koraku do kulturnega napredka, Vi bi najrajše hoteli, da bi nas vlada tiščala v verigah, ali pa nas kar z brzovlakom poslala v daljno Rusijo. Vlada pa vas ne more zadovoljiti, ker ne zahtevate pravice, temveč ohranitev vaših starih krivičnih privilegijev na našo škodo. Slovenci in Italijani so takorekoč obsojeni da žive skupaj v tej deželi in po mojem mnenju nikoli ne izgine od todi ne slovenski ne italijanski narod. Zato bi morali skušati, da se sporazumemo v medsebojno korist. Da se mi med seboj prepiramo, gre vse to na korist tretjega, ki v tej naši deželi nima nobene pravice! Dočim se vi tsko razgrevate, ker pride slovenska srednja šola v glavno mesto pretežno slovenske dežele, gledate mirno nemške šole, s katerimi nas obdarja vlada. Ia vendar Nemci niso prarodno prebivalstvo naših da-žel, kajti velika daljava ločuje Gorico in Trst od sveta, kjer prebivajo Nemci Io nemške šole so vam bolj nevarne, kajti vaši otroci obiskujejo nemške šole, slovenskih pa ne! Proti nemškim šolam protestirajte torej in ne proti Šolam tiste narodnosti, ki vam jo je usoda dala za sodeželane! Ob našem prepiru vživa tretji in povaodi vidimo že posledice te vaše taktike ! Mi Slovenci bomo torej glasovali proti predlaganemu dnevnemu redu, ker je premestitev slov. učiteljišča v Gorico primerna in pravična. Za d.rom Slavikom sta govorila socijalist P i 11 o n i in govornik liberalne večine svet. Mrach, odgovarjal jima je dr. B y b a f. Radi pomanjkanja prostora smo morali ta del poročila odložiti za jutršnjo številko. _ Velikanski fijasko protestnega shoda proti slov. učiteljišču v Gorici. Priprave za shod. Za sinoči je bila sklicala »Lega degli insegnanti" v „Politeama Rossetti" javen shod, ki naj bi protestiral proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Eopra v Gorico. Socijalisti so vabili svoje pristaše s posebnimi plakati in pozivom v včerajšnem „Lavoratoru", naj se vdeleže shoda, ker bo na istem govoril tadi Pittoni. stičnim korakom, kakor imajo brezskrbni otroci. V gostilni smo seli na krasno verando. Komaj smo seli, smo zaslišali pod verando prepir in merjanje. Naš Grk se je prepiral z gostilničarjem in mi smo poslušali za zabavo. Zabava ni trajala dolgo... Ko bi ne imel drugih gostov — je zagodrnjal gostilničar in stopal po stopnicah proti nam. „Prosim vas, gospod", je vprašal mladi Poljak gostilničarja, „kdo je ta gospod, kako se imenuje?" „Eh — kdo ve, kako se ta imenuje", je godrnjal gostilničar in gledal strupeno doli, „mi mu pravimo Vampir". „Riaar ?« „Čedno rokodelstvo 1 Riše samo mrliče 1 Kakor hitro umre kdo v Carigradu ali v okolici, že ima ravno tisti dan nariian njegov obraz. Ta človek riše že naprej — in nikdar se ne moti, kakor vran!" Stara Poljakinja je kriknila prestrašeno — v njenih rokah je ležala hči, bleda kakor kreda, omedlela je. In že je skočil ženin po stopnicah doli, zgrabil z eno roko Grka za prsi, z drugo segel po mff.pi. Hiteli smo za njim. Oba moža sta se zvijala v pesku. Mapa je bila razmetana in na enem listu — s svinčnikom narisana glava mlade Poljakinje — oči zaprte, krog čela mirto« Celo mesto je bilo v neki nervozni razburjenosti« zdelo se je, da je dihalo včeraj mesto neko posebno atmosfero. Italijanstvo Trsta se je pripravljalo za sijajno manifestacijo v prilog ogroženemu „italijanstvu" Gorice in mi Slovenci smo se tolažili le s tem, da je slovensko učiteljišče že v Gorici in da na tem ne spremeni nič, če ae vsi tržaški Italijani postavijo na glavo. Kljubu temu pa se je podal tudi naš poročevalec v „Politeamo", da vidi in čuje, kako bodo reševali neodrešeni bratci italijanstvo Gorice. V „Politeama Rossetti". Gledalilki prostor „Politeama Rossetti" je bil natlačeno poln. Polno je bilo pritličje, polne vae galerije. Našemu poročevalcu ni bilo nič posebno prijetno pri srcu. Mislil si je, to bo res sijajna manifestacija tržaškega italijanstva v prilog svojim goriškim bratcem, in mialil si je: Kaj, ko bi se vlada vendar-le ustrašila protesta tako silne množice? Videlo se je zastopane tu vse stanove, elegantne modne dame ? ložah, gigerlov, priproste pilherje, delavce in delavke. Ker shod ob določeni uri ni bil otvorjen, da-si je bila dvorana že davno napolnjena, je postalo občinstvo nemirno in začelo je ropotati. Tedaj je razvilo na drugi desni galeriji nekaj mladičev rudečo zastavo z alabardo na sredi, to je prapor Pagninijancev. Pa prapor je bil sprejet od enega socijalistov z zaglušnim žvižganjem in klici: „Abbasso Pagnini", „Evviva Pittoni", liberalci so ploskali, a en del socijalistov se je držal reservirano. Okoli Pagninijanskega prapora na drugi desni galeriji zbrani mladiči so začeli prepevati Garibaldijevo himno. Mej tem koje en del zborovalcev ploskal, so socijalisti žvižgali. Komaj se je hrup za hip polegel, so zapeli socijalisti v pritličju delavsko himno. Socijalisti na galerijah so pomagali, a Pagni-nijanci in liberalci so žvižgali. Nastop dr. Mracha in Pagninija. Zazdelo se je, kakor da bi se bili obe stranki za hip pomirili. Tedaj se prikažejo na odra dr. Mrach, Pagnini in drugi sklicatelji s policijskim komisarjem. Za hip se je začulo ploskanje, ki se je pa takoj umaknilo ugluše-nemu žvižganju in klicem: „Abbasso Pagnini" „Evviva Pittoni". Dr. Mrach je pristopil k predsedniški mizi in se postavil v pozicijo, kakor da bi hotel govoriti, a skozi gledališče je odmeval le krik in žvižg. Prijel je v roke zvonec, zavihtel ga je dvakrat, trikrat, a v splošnem hrupu ga ni bilo niti čuti, pač pa so socijalisti zagnali ie večji hrup. „Abbasso i liberali!" Abbasso 11 nazionalismo 1" je donelo od vseh strani. Dr. Mrach je stal pri predsedniški mizi bled kakor zid. Vsakf-krat ko je zavihtel zvonec, se je hrup le podvojil, potrojil. Čim je odprl usta, da bi spregovoril, se je zgodilo isto. Socijalisti so bili namreč razjarjeni, ker so hoteli liberalci, ki se niso npali že d9set let sUicati v Trstu nikakega javnega shoda, javnost prevariti s tem, da je sklicala shod „Lega degli insegnanti", a shod bi bil imel otvoriti dr. Mrach, tako, da bi bili liberalci konečno raznpili kak morebitni ugodni sklep shoda kot svoj uspeh. Za nepristranskega gledalca, kakor je bil naš poročevalec, je bil to res imeniten ter-jater, pravi prizor za bogove! Liberalci so kričali socijalistom „ičavi venduti", (prodani sužnji!), a socijalisti so jim odgovarjali „voi al tri že ščavi" (vi ste sužnji!). Ko so gospodje na odru uvideli, da se hrup noče poleči, so se umaknili za zagrinjala od kjer so izza pol odprtih vrat kukali v množico in čakali, kedaj se hrup poleže. A čakali so zaman. Čim je hrup za hip ponehal, je zadonela po dvorani delavska pesem. Ker se je policijski komisar konečno overil, da je vsako zborovanje izključeno, je naznanil, da je shod razpuščen. Pozval je sam ljudi, naj se razidejo. A socijalisti so odgovorUi: Ja, gremo, a tudi oni drugi morajo iti. Konečno je prišla policija, in gledališče je bilo v nekaj minutah prazno. Demonstracije na ulioi. Pred gledališčem so se zbirali socijalisti zgoraj, liberalci zdolaj. Slednji so se obrnili ter pomikali med pevanjem irredentiških pesmi po Acquedottu proti kavarni Chiozza. Pred slovensko iolo so se demonstranti vstavili, zapeli Garibaldijevo himno in kričali „Abbasso". Prišel je kordon redarjev, ki je Italijane potisnil naprej. Med tem so korakali od zadaj socijalisti, ter prepevali „La bandi era rossa". Pri Chiozzi je zaprl močan kordon redarjev ulico Carducci, da Italijani ne bi udrli pred „Narodni dom". Bati si je bilo, da pride pred Chiozzo do spopada med obema strankama. A da se to ni zgodilo, se je zahvaliti močnemu kordonu redarjev, ki je po* tisnil Italijane proti Corsu, od kjer so šli na veliki trg. Socijalisti so med tem nekaj časa demonstrirati pred kavarno Chiozza, viUikajoč na račun itslijanske liberalne stranke razne, ne posebno laskave izraze, a potem so se podali vsi in corpore pred „delavski dom". Vojaštvo v pripravi. Zdi se, da je imela policija sinoči dober nos. Poleg močnih redarskih oddelkov je bilo v veliki vojašnici, kamor sta došli po ena stotnija iz Rojana in Campo Marzio, v pripravi vojaštvo, ki pa ni stopilo v akcijo. Zadnje demonstrante je policija razgnala na velikem trgu. Aretiranih je bilo 34 oseb. „Veleizdajniški proces" v Zagrebu. (152. dan razprave.) Zagreb. 21. IX. Na včerajšnji popoludanski razpravi je branitelj dr. P o p o v i ć nadaljeval svoj obrambeni govor, rekši, da simpatije, ki jih goje Srbi za kralja Petra, so le platonične naravi. Javni tožitelj je zelo previden. Kjer mu kaže tako, generalizuje posamične „pojave" ; tako se stvari, ki so sicer dovoljene vsakomur, označajo v rokah Srbov kakor orodje veleizdajalske propagande. Slika kralja Petra v posesti obtožencev je stigmatizovana kakor „pojav"; in vendar je to sliko tudi minister-stvo za poljedelstvo dalo priobčiti v nekem koledarju, ki se ga je širilo v neštetih eksemplarlh. V Avstriji je bilo dijakom prepovedano nošenje modrih znakov, ali na pritisk poslancev je bila ta naredba zopet umaknena. Sicer pa bi se moralo preganjati vsaki taki znak, ali potem bi bilo vprašanje, kdo je veči propagator: ali oni, ki nosi tako znamenje, ali pa oni, ki je kriv na tem, da v vsaki koči vedo o kralju Petru? Govornik je hotel govoriti o slučaju Mirković, ali javni tožitelj mu je prestrigel besedo, a predsednik mu je prepovedal govoriti o tem. Branitelj je vprašal, kje prav za prav začenja kriminaliteta, kje delovanje v interesu odtrganja od monarhije ? ! Komično je, ako se trdi, da je Svet. Pribičević v navzočnosti mnogih Hrvatov pozival na borbo s handžarjem, umorstvom in požigom za srbske pravice. Branitelj je pojašnjeval na to sokolsko vprašanje ter je naglašal, da se je odslužene vojake pritegnilo le v intereru vež-banja členov. Tudi govornik je posetil v Belemgradu svoje sorodnike, je tam sklenil znanstva in polemiziral se svojimi sorodniki. Take intimne izjav9 zasebnikov, ki ne morejo priti v poštev kakor zastopniki državne oblasti, 2e po zahtevi pameti ni smeti proganjati. Brez Nastića in njegovega „Finale" sploh ne bi bilo tega veleizdajniškega procesa. Revolucijonarno delovanje, ki so je razvijali v Belemgradu, nas sploh nič ne briga; a pri nas ni nikakega revolucionarnega gibanja. Na to je govornik kritikoval izpjvedbe priče Nastića, sloneče na izmišljotinah. Nastić je kcval kapital iz makedonskega gibanja in iz akcije črnogorskih malkontentov na ta način, da je iz tega koval obtožbe proti obtožencem v veleizdajniškem procesu. Nastić je interesantna pojava. On je direkten političen akte?. Tikom pred razsodbo se državni pravdnik ne drži več izpovedeb Nastića, ki se ga je držal doslej kakor avtoritete. Danes ve tudi državni pravdnik, da so dedukcije Nastićeve izmišljene. Danes se sklicuje obtožba v glavnem na Milana Pribičetića, čegar statut se razprostira tu kakor dokazilni materijal. Kar izpoveduje Nastić, so nerodne izmišljotine. Zato si tudi ne upa navajati gotovih terminov, — da ne bi mi glede obtožencev nastopili dokaza o alibi — da niso bili poleg. Statut je obstajal le v Štirih eksemplarih. Mirno moremo reči, da objektivno dejansko stanje veleizdaje ni ugotovljeno. Z ljudmi pri „Slov. jugu" naj obračuna Srbija, z Nastić e m pa bosanska vlada!! Po kratki pavzi je branitelj nadaljeval z analizo izpovedeb Nastićavih ter je rekel, da je Milan Pribičević fantast, ki je sanjal o neki jugoslovanski konfederaciji. Nastić je pač razkril atentat, zasnovan proti črnogorski dinastiji, ali ga je tudi skušal fi-nanancijelno izkoriščati. Notice Milana Pribičevića so dokazale, da so bratje PribiČev i ć resnico g o v o -rili pred sodiščem. Konference, o katerih pripoveduje Nastić, so izmišljene. Predsednik je pozval branitelja, naj govori o individuvelni krivdi svojih klijentov. Branitelj je rekel, da ni res, da sad agitacij obtožencev so bili „pojavi" in „vzgoja ljudstva". Javni tožitelj je identificiral narodno idejo z državno. Obtoženci so pred-stavitelji narodne, ne pa državne ideje. „Piemont" in srbska zaobljubna ideja sta frazi. Sicer pa ima vsaki narod, vsaki človek svojo zaobljubno idejo, d a a e ohrani in ravija, ali pod srbsko zaobljubno idejo ni smeti umevati državne ideje! Vzlio temu procesu ne bo nikdo verjel, da je srbska samostalna stranka vele-izdajalska in nijeden člen ne izstopi iz nje, marveč bo vse žrtvoval, da se okrir stranke ohrani. Ker je danes pravoslaven praznik, je bila razprava odložena na sredo. Istrski deželni zbor. Koper, dne 23. septembra. Istrski deželni zbor bi bil moral imeti danes sejo, do katere pa ni prišlo, ker se Italijani niso hoteli udati zahtevi Krvatsko-slovenskega kluba, da se izvede takoj v zbor- nici enakopravnost hrvatskega jezika z italijanskim, v kolikor more to — primerno spremenjenim razmeram — odrediti že predied-ništvo samo. Naši poslanci zahtevajo namreč, da se ima namestiti stenografa za hrvatike govore in da se vnaša v zapisnik tudi hrvatske govora in predloge. Človek bi mislil, da je ta zahteva vendar že sama ob sebi umevna, da je le naravna in logična posledica lanjsko leto doseženega narodnega kompromisa. Ali kakor so naši Italijani v večnem boja z naravo in logiko, tako je tudi takrat. Oni zahtevajo, da se izroči tudi to zahtevo kompromisnemu odieku, ki ima razpravljati o vieh prepornih narodnih vprašanjih, v kar naši nitakor niso hoteli privoliti. Bilo je torej pričakovati, da pride v današnji seji do burnih prizorov. Zato je bila mobilizirana vsa koprska sodrga v gosposkih hlačah, ki je ob 10. uri predp. čakala, da ob začetku seje stopi na galerijo, da bi opravljala tam posel razgrajanja, za kar so italijanski onorevoli sami — preaobel. A bila je ura deset, bila pol enajstih, bila enajst, poslancev še vedao ni bilo. Zdelo se je takoj, da se pripravlja nekaj nepričakovanega. Konečno se je raznesla veit, da seje ne bo. Gtasposka sodrga, se je razšla nejevoljna, ker jej je ušla prilika, da bi zopet enkrat pokazala svoje zmožnosti v žvižganju, kričanju in ropotanju. Med obema kluboma je prišlo med tem do sporazumljenja, da se zasedanje odgodi do meseca decembra. — Kompromisni odsek ostane med tem v per-manenci, a deželni odbor ima izdelati tozadevne načrte in jih predložiti kompromisnemu odseku. Soditi po dispozicijah, ki vladajo v italijanskem taboru, je prav malo nade, da bi prišlo v tem zasedanju do kakega sporazuma. Italijani bi hoteli iz7rševati na naša poslance presijo, ter porabiti tudi najmanjo mero rabe hrvatskega in slovenskega jezika v zbornici kakor kompenzacijski objekt za kake koncesije, ki naj bi jim jih naši priznali na kaki drugi strani. A gospodje se zelo motijo, ako mislijo, da se jim njih nakana posreči. — Ako se gospodje ne spametujejo, nastane v deželi odpor, kakoršnega gotovo ne pričakujejo. Igrajo se z ognjem. Naj ne pozabijo, da odpor izzivlje pretiodpor. Dnevne vesti. Za pravo našega jezika na železnicah. Včeraj smo sporočili o kričečem a.a. ju, da je načelnik postaje v Rocolu prepovedal svojim podrejencem, da se niti v zasebnih pogovorih ne smejo posluževati sloven. jezika, Ker se taki in slični pojavi zagriženosti v naše kraje usiljenih železniških uradnikov ponavljajo vsaki dan, trebalo bo misliti na naši strani na najenergičneje korake na kompetentnih mestih v preprečen j 3 takih železničarskih — impertinenc. Ta ojstri izraz smo rabili s tem večo pravico, ker imamo pred seboj na mizi besedilo naredbe, ki jo je ravnateljstvo državnih železnic v Trotu začetkom tekočega leta izdalo pod št. 148 Praes, voditeljem postaj ravno glede rabe našega jezika s slovenskimi strankami. Da ne bo nobenega dvoma glede avtentičnosti te naredbe, podajamo najprej nemški original, ki se glasi : „Aus slaviichen Abgeordnetenkreisen is t uber den Macgel dar Kenntni* der slavi-1 Bchea Sprache Ihrerseiti Beschvrarde er-hoben worden. Mit Bazug hierauf wardan Sie beauftragfc, eventuell durch Vermittlung anderer, des slavischsn machtigen Badieostaten steit da-fur zu sorgen, dass die Partheien bei Gte-brauch der slavisehen Sprache in Verkehre mit der Bahn nicht behindert seien. Auch envirta ich, dass Sie beitrebt sein warden, sich dieae, in Ihrem derzaitigen Domicile unumgaiglich nothw3ndige Sprach-kenntnis elnmoglichst in iensm Uxfange auizieignen, der fu: dan Partheienverkehr nothig ist." Der k. k Staatabahn-Director. Slovenski prevod se glasi: „Iz krogov slovanskih poslancev so došle pritožbe radi nepoznavanja slovenskega jezika od Vale strani. Ozirom na to se Vam nalaga, da ereatuvelno s posredovanjem drugih uslužbencev, veSčih slovenskemu jeziku, vedno skrbite z\ to, da stranke v občevanju, z železnico ne bods ovirane v rabi slovenskega jezika. Tudi pričakujem, da si boste prizadevali, da si čim preje in v tistem obsegu, ki je potreben za občevanje s strankami, pridobite to, v Vašem sedanjem bivališču neizogibno potrebno jezikovno znanje". Ravnatelj c. kr. drž. železnic. Ali ni torej gori označeno postopanje izvestnih germanskih uradnikov prava imperti-nenca ? I Nalog imajo, naj si pridobe toliko poznavanja slovenskega jezika, da bodo mogli službeno vsaj za silo s slovenskimi strankami obSevati v tem jeziku !! Oni uradniki pa si arogirajo pravico, da svojim podrejencem prepovedujejo rabo slovenskega jezika celo v medsebojnem občevanju!! S tem ne le da posesajo v naravno človeško pravico vsacega V nedeljo, dne 26. septembra I. jugoslovanska dirka in veselica. V Trstu; dae 23. septembra 1909 »EDINOST« št. 267 Stran III Človeka, ampak reroltirajo tudi — kakor iz gornjega razvidno — proti viSim ukazom, ki ■o jih prejeli. Ako amo rekli, da bo trebalo na naii ■trani energičnih korakov proti taki aroganciji, ni bil to le apel na vodilne faktorje naroda, ampak na na&em ljudstvu samem je tudi, da v vsakdanji praksi z vso energijo in neizprosno doslednostjo reagira proti vsakemu zapostavljanju in žaljenju našega jezika! I Biti slovenske krvi bodi Slovencu v ponos ! Prejeli im»: Ko sem se nekega dne vozil s par nikom iz Milj v Trit, sem čul prijetne dekliške glasove, ki so prepevali — italijanske pesmi. Pristopil sem bližje k dekletam in čul sem, da se pogovarjajo med seboj — slovenski. Posvaril sem jib, čemu da prepevajo med seboj italijanski ? 1 Ali se morda sramujejo slovenike pesmi. Priznale so takoj svojo zmoto in jele so prepevati slo renske pesmi, v veliko veselje vseh nafiincev, ki so bili na parniku. Nekatere elegantne dame so se jim celo pridružile in jim pomagale prepevati. Nikdo ni kalil tega veselja, da-si je bilo na krovu tudi italijanskih družin. Ne le to, ampak Italijani so celo priznavali, da je to lepo petje. Pripominjam ie, da so bila ona dekleta iz tržaške okolice. Hvalevredno je, da so takoj spoznale svojo zmoto in obča pohvala ob tej priliki bodi vsemu našemu žsnstvu v pouk, da se nam ne treba nikjer sramovati, ne svojega jezika, ne svoje — pesmi! Por-sodi in pred vsakomur manifestujmo svoje pripadnost k svojemu narodu ! Nesramnosti na anagrafičnem uradu. — Nekega dne minulega tedna sta šli dve slovenski materi na mestni anagrafični urad po izpiske iz rojstnih matic za svoja otroka, ki sta začela hoditi letos v šolo. Uradnik je napravil eni žensk izvadek ter jo potem vprašal: „V kako šolo vpišete otroka ? „V slovensko", je bil odgovor. Uradnik je na to že napravljen izvadek — raztrgal! ! Pristopila je druga žensk s. Uradnik je istotako napravil izvadek, a potem vprašal kakor prvo. Dobivši enak cdgovor, je istotako raztrgal izvadek 1! Opozarjamo goipode na anagrafičnem uradu, da se zelo motijo, če mislijo, da so taka teroristična sredstva primerna za reševanje italijanstva Trsta. Gospodje so pri tem zelo podobni don Eišotu, ki se je hrabro boril z — mlini na veter l Naše zastopnike v mestnem svetu in mestni delegaciji pa opozarjamo na tu navedena slučaja. Prosimo jih, naj poskrbe, da dobi dotični uradnik primernega pouka, da v uradu, ki je namenjen vsemu prebivalstvu ni smeti uganjati politike — narodnega zasrani o vanj a ! Nova slovenska trgovina, — Kakor razvidno iz tozadevnega inserata v vč:rsjšnji štev. Edinosti*, je naš rojak g. Eraest P e g a n l.r ivzel znano Hutterjevo trgov, svežim in preka-jenim svinjskim mesom, delikatesami, raznimi vini, navadnimi in finmi itd. v ulici Csserma 19. nasproti kasarne „Commercio". Gospod Peg40 ie dal loksl krasno in moderno renovirati. Ker moramo le z veseljem pozdravljati vsako novo sloveasko podjetje, priporočamo tudi to Peganovo trgovino najtopleje. Otvoritev realno-gimnazijskega razreda na državni gimnaziji v Trstu. Naučno mini-Bteratve je dovolilo, da se na tukajšnji c. kr. državni gimnaziji pro^izorično (najprej za šolsko leto 1909/10) otfori realno-gimnazijski razred. Hotelska delniška družba „Triglav" v Ljubljani bo imela doe 26. septembra 1909 ob 11. uri dopoludne svoj občni zbor v Grand hotel „Triglav* v Bohinjski Bistrici z nastopnim dnevnim redom: I. Poročilo koncesij onar je v, a) račnn o ustanovnih stroških, b) potrdilo o uplačani glavnici v znesku K 100.000, c) poročilo o pridobitvi hotela „Triglav", II. Ustanovitev hrteiske delniške družbe „Triglav" na podlagi od vlade odobrenih pravil, III. Volitev upravnega in nadzornega sveta, IV. Nakup poslopij in zemljišč pri hotelu „Triglav" in ob Boli o;*kem jezeru in hotelske opiave. V. Izdaja druge emisije v znesku K 100.000, VI. Erentualni nasveti. C. kr. avstr. državne železnice. — Pri zadnji konferenci v Haagu glede priprave vos so je radi udobnosti po novih alpskih železnicah potujočega občinstva kakor tuii radi povzdige tujskega prometa iz južne Nemčije in Tirolskega v Trstu zedinilo za sledeče nove direktne vozne kurze, ki se uvedejo s 1, oktobrom t. 1.: Pri brzovlakih št. 1. (odhod iz Monako-vega ob 10 uri 40 min. po noči, prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob 11 uri 7 min. dopo-ludae), 2 (odhod iz Trst s c. kr. d. 2. ob 5 uri pop., prihod v Monakovo ob 6 uri 20 m, zjutraj), 507 (odhod iz Monakovega ob 7 uri 30 min. zjutraj, prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob 7 uri 56 min. zvečer) in 508 (odhod iz Trsta ob 7 uri 48 min. zjutraj, prihod v Monakovo ob 8 uri 42 min, zvečer) bo vozil po en štiriosni voz L IL in III, razreda pri ▼iakih št, 1 in 2 izventega spalni voz med Tri tom c, kr. državne železnice in M onako vt m. Brz o vlak št. 2 bo imel od 1. oktobra naprej v Monakovem hitro svezo na direktni brzo »lak št 67 v Prankobrod —Kolin—Of tende—London, ki bo odlugal iz Monakovega ob 7 uri 5 min. zjutra] ter dospeval v Fran-kobrod ob 1 uri 28 min«, v Kolin ob 5 uri 45 min. pop., v Ostende ob 10 uri 56 min« po noči in v London ob 5 uri 35 min. zjutraj. Via vožnja iz Trsta c. kr. drž. žel. v London bo torej trajala le 36 ur. Med Trstom in Franzensfeste ter Trstom in Bischofshofenom bo pri vlakih It. 17 (prihod v Trst c. kr, dri. žel. ob 5 uri 45 min. zjutraj) in 20 (odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 10 uri 35 min. zvečer), ki posredujeta nočno zvezo med Trstom in Tirolskim, ozir. Solnogradom, vozil direkten voz I in II razreda, vsled česar se odpravi v navedenih relacijah nadležno prestopanje po noči. Vstavljanje vlaka štev. 313 v Hekih In Žminju. Ustrezajoč željam interesentov se bo osebni vlak štev. 313 (odhod iz Divače ob 6 uri 30 min. zjutraj, prihod v Palj ob 10 uri 10 min. dopoludne) od 1. oktobra t. K naprej ustavljal na postajališčih Heki in Ž min j v svrho vstopanja in izstopanja potnikov. Vlak odhaja is Hekov ob 9 uri 5 m. iz Žminja ob 9 uri 16 m. dopoludne. Tržaška mala kronika. lavno nasilje. Predsinočniem ob 2.20 se je težak Ergan Vicich, star 21 let, iz Trsta, nahajal v kavarni Diana na trga S. Giova&ni. Razsajal je in ko so zapirali kavarno, se ni hotel oddaljiti. Interveniral je tedaj redar, ki ga je aretiral. Ko ga ie redar vlekel na policijo, je tež*k v ul. Z on ta tako močno nahuil redarja, da se je I a ta zvrnil na tla. Hotel ga je tudi traktirati z brcami in obsipal g s je z vsemi možnimi psovkami. Radar je pri tem zgubil jubilejno medajlo in raztrgale so se mu hlače. Š d le ko so pritekli drugi redarji, so besneža mogli spraviti na policijo. Tu se pred uradnikom vedel jako arogantno, celo opsoval ga je. Vicich je bil že večkrat kaznovan in ima še odsedeti štiri-mesečno kazen radi javnega nasilja. Izročili so ga deželnemu sodišču. Stara goljufija! Predvčerainjem ob 5. uri popoludne se je 12 letni deček Vito So-lect;oo po naročilu svoje matere podal v mestno ^astavljslnico, kjer je zastavil nekoliko perila, z i d?r je dobi! 5 kron. Tik zastavljalnica ga je ustavila neka mlada ženska, ki ga je zaprosila, naj za-njo zastavi neka predmete, nahajajoče ae baje v velikem papirnatem omotu, ki ga je ona držala v rokah. Obljubila mu je za to nekaj vinarjev. Fant je bil pripravljen, vzel je omot in na zahtevo ženske izročil ji med tem ravnokar dobljeni zastavni listek in onih 5 kron. Vstopil je v zastavljalnico, a ko je pred cddelkom cenilca odvil omot, našel je v njem le — papir. Ž3nska pa je seveda med tem brž odkurila. Zastavljena perica! — Antonija Pavič. stara 35 let, iz Zadra, je bila predvčerajšnjem ob 6. uri zvečer povabljena od nekega ne-znaaca v gostilno. Ž9nsk& je sprejela in ka-» valir jo je peljal v gostilno „Alla buona via" v ul. Pozzo del Mare. Potem ko ata ae najela in napila, se je kavalir pod pretrezo telesne potrebe z lepim „pardon" oddaljil.... In se ni več povrnil! Med tem je perica čakala natakar je zahteval plačila, a perica ni imela niti beliča. Poklican je bil redar, ki — da-si je spadal v stvar kakor Pilat v Gredo — jih je od razočarane — ljute perice slišal vseh vrst. Perica je bila od policije iz gostilne uljudno povabljena v hotel — Tigor! Pasja navada, V gostilni „Alla valle" v ul. Farneto št. 12 je včeraj nastal prepir in pretep med premogarjem Feliksom Masella, starim 32 let iz Trsta, pristojnim v Padovo, in trgovcem premoga Dominikom Siaviero, starim 44 let, Masella je baje potegnil nož, ali Siaviero in krčmar Jenko sta ga takoj razorožila. Masella je celo v svoji jezi jako hudo ogriznil Slaviera na licu in Jenkota na desni rami. Bil je aretiran, dočim sta se ona dva zatekla na zdravniško postajo. Mladi junaki I Na pomolu av. Karla sta se včeraj pretepala dva komaj štirinajstletna fantalina in se bombardirala s kamenjem. — Eden je celo druzega ranil z noži-čem na desni meči. Ranitelj je bil aretiran. Loterijske številke, izžrebane doe 22. septembra : Brno 36 7 67 27 43 Iaomost 80 81 42 55 8 VELIKI DOHODI ZA JESEN. IN ZIMSKO SEZONO I TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero b*- zadnjih novosti za pomladansko sezono po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Mera srajc, omtnitoT, ovratnic, zapestnic iti. - M željo se pošiljajo nzorci- Interesantna !! NOVOST!! Nenavadno presenečenje. Avtomatično vžlgalo REGENT u Žepno kresilo in isto- _ časno žepna svetilka. | Jako elegantno in praktično. Ka radno uporabljanje s 1 roko. Z enim pritiskom ogenl In luč. Cena z opisom vred : 1 komad K 3 30 ; 3 komadi K 7.75 ; 6 tomador K 15'—; 12 komadov E 27'—. PoStnine prost e pofiiljatve, ako se posije denar naprej ali pa po povzetja. ALOISSCHAUMANN STVfT-S PO POVZETJU STANE 30 STOTINE VEČ. Tvrdka Pavel Weiss & Co. isssi prodaja isssi na račun Privilegovane zemaljske banke za Bosnu in Hercegovinu iz svoje zaloge u ulici Oaldlrlvo 24 bosniški oves po dnevnih cenah. Naznanja se slavnemu občinstvu, da 86 Je preselila dobroznana prodajalnioa kolonij, blaga B » Umetni zobje PloiDbliuJi zobor. Izdiranje zobov brsi ■ ■ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr.3.Čermakin(j.£u$ch^ TR^ST aHea tfolla Cuirns 4Uv. 03, II, aatfst Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene zmerne. 3 GODNIG t iz ulice Nuova v ulico S. Giovanni štv. 8. Omenjena prodajalnica je bogato založena b kavo. rižem, testeninami, sladkorjem in suhim sadjem. V nadi, da me slavno občinstvo po-seti z obilnim obiskom, se najtopleje zahva-===== ljujem ter beležim udani ANTON G00NIG vulgo K0MENC. Pozor! M. LEVI Pozor! Trst, ulica S. Giacomo štev. 7 (Corso) Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponožene obleke In Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom. Bogomil Fino tirSi urar t Sežani ima svojo nouo proda-lalnlco v ar ▼ TESTU al. Vlnc. Bslllcl 13 auprotl cerkve mL Antona novega Vsakovrstne verižice po pravih tov, cenah mr Po neverjetno visokih cenah sejefltrat kupuje blago za moike ln ženske Obleke. Tema b« lahko izognete, ako naročite blago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj brezplačno poAiljatev moje zbirke mM in zimi nzorcev Imam v zalogi samo najboljše blago zadnjih novosti. FranzSchmidtJagerndorflQ3 Avatrljaka S1««IJ>. jjattolini S Conti TRST, ulico Nuova 451, nad- Trgov, in obrt komisije v kupoprodaji zemljišč, nepremičnin, gostilen, pivovarnic, vinotočev, žganjarea in vsake male obrtnije, kakor tudi najemodajt javnih lokalov, dvorcev, stanovanj, skladišč in hlevov. Zastopstvo tu- in inozemskih tvrdk. ■i Ravnatelj ■■■ odvetniSke pisarne •■. išče se za Liburnijo (Istra) Ponudbe na Inseratai oddelek „Edinosti" pod ■55 „Practicus 36" SH in odrasle Prve avtoritete tuzemstva in -- - inozemstva priporo2ajo • - Kufeke kot najboljSe-- • živilo proti ; bije vanju dri ski, črevesne-mn katarja Itd* ANTON ZARLI ces. kr. car. asistent je umrl danes zjutraj previden s svetotajstvi za umirajoče po kratki bolezni v cvetoči dobi 26 let. Podpisani, žalosti potrti, naznanjajo prezgodnjo zgubo dru* gim sorodnikom, prijateljem in znancem. Zemski ostanki predragega pokojnika se prenes6 v petek 24. t. m. ob 10. uri predpol. iz mrtvašnice mestne bolnišnice. TRST, dne 22. septembra 190&. Fran Zarll c. kr. finančni svetnik, Ellza roj. Fischer roditelju Marija Beltramini zaročenka. Ta oglas velja za direktno obvestilo. Prvo podjetje ZIMOLO, Corja 43. Oskar blagajnik pri državni železnici, brat. Benedetto Tavolato ravnat, zavarovalnice pri dež. odboru, svak. Emilija por. Tavolato Otllija on. Cosolich sestri. Arlstide Cosolich pomorski kapetan, svak. Stran IV „EDINOST41 št. 267 V Trstu, dne 23. septembra 1909 Koledar In vreme. — Danes: Tekla dev. — Jutri : Marija rešit, ietu. Temperatura ?52raj cb 2. uri popoiudne -j- 24.° Č. — Vreme včersj : lepe. Vremenska d a p o ? e d za Primorsko: Večinoma janao, ssmtcrtjR obiačne. Zmarai vetravi, Temperatara miia. V začetku lepo, potem motac. Društvene vesti. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi v nedeljo 26. t. m. pr?o jugosiovaniko dirko Ljubljana-Opčina. Ob tej piiiiki bo popc-ludne v „Naredaem domu" pri sv. I?aau, korcsrt i« kolo sreče, katerega Čisti dobiček je namenjen po polovici ženski podružnici av. Civila in Metode. Prosimo torej drage Slo-tecke v Trstu in okolici, pošljite kak dar v ta naman I Darove vsprejema zaved sv. Nikolaja ul. Farneto 18,* vratarica „Narodnega doma" v Tratu, ali g, Ponikfsrjeva pri a?. Iranu. Podarile so v to svrho : g. M ika Nege de 2 K, g. Vera Ponikvar v&30 bombonov, g. Josip Gasperčič 2 steklenici vina, g. Poni-kvaneva 2 steklenici terana. T©loyadno društvo tržaški sokol v Trstu Danes ob deveti uri zvečer se bo vršila seja novoizvoljenega ve.eiičntga cdseka v restavraciji B&ik&n. Ker je seja jako važna, naj se iste uda-leže za gotovo ?si dlani odseka. Na zdar 1 * * * Ženski oddelek telovadi v ponedeljek od 7—8.30 ia v četrt&k od 6,30—8 30. — Prva telovadba se vrši danes v četrtek. * * * Danes v četrtek te vrši ob 8. uri in pol odborova seja v restavraciji hotela „Balkan." * * * Pevska vaja ie intri v petek točno ob 8. uri v mali dvorani čitalnice. — Priglasijo se lahko novi Slani za pevski zbor. Pevovcd a. Pevsko društvo „Zvonimir" v Rocolu *e naiiskreneje zahvaljuje bratskima oruštvoma „Iliriji" cd st. Jakoba in „Zastavi" iz Lo-njerja, da ste se ailnole R^dči^e udelež il s=£š vesdice, akad. društva „B&ikaa" za razdelitev nagrad, čitateljem tukajšnje ljudske knjižnice, ckž. poslancema in mćst. svetovalcema gg. dr.u Slaviku in Biekarju, da tti blagovolila posetiti našo prireditev, slavnemu občinstvu ia vsem enim, ki so kaj prioomcgl'. da se jo ia veselica ob seda tako sijajno. Tisočera hvala vrem ! Za pevsko društvo „Zvonimir" v Rccoiu: Odbor. „člta nica" pri st. J&kobu. Danes ob 8. uri zvečer pevska vaja. Ker nastopimo v nedeljo na slavnosti kolesar, dr. „Balkan", raj nihče ne manjka. Odsek za ljudska predavanja. Vsi člani tega cdseka so uljudno vabljeni, da se udeleže važnega sestanka, ki se vrši danes v četrtek ob 6, uri zvečer v navadnih preste-rih, — Tržaško kol. dr. „Balk&n« vabi vse svoje člane na sestanek, ki se vrši nocoj točno ob 9, uri v kavarni „Minerva". Ta sestanek je zadnji pred jugoslo-vaesko dirko. — Kolesarski „Zdravo*. Tržaška gledališča: POLITEAMA ROSSETTI. — Danes Šesta repriza krasne Massenetove opere „Wer-ther," _ Kar. delav. organizacija. priredi v nedeljo dne 26. septembra t. 1. ob 10. uri predpoiudae v prostorih „Narodnega doma" v Trstu Velik shod delavcev c. kr. javnih skladišč, Dnevni red: „Gibanje t prosti Inki in stalilče N. D. O. Tovariši 1 Važnost dnevnega reda je naj boljša vspodbuja ! Dolžnost vsakega delat ca je, da pride na ta shod. * * * Za danes v četrtek 23. seetembra t. 1. ob 8 uri zvečer so vabljeni vsi odborniki in zaupniki L!oydovega arsenala, tehničnega zavoda in delavnice sv. Marka na zelo važen seat30"k, ki se vrši v prostorih N. D. O. — Naj nihče ne manjka. Darovi. Ob priliki veselice pevsk, društva „Adrfja" v Barkovljah, ki se je vršila