PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacana v gotovini _ o r !• Abb postale I gruppo • LiCDS OD llT Leto XIX. St. 120 (5495) TRST, sreda 22. maja 1963 MED NADALJEVANJEM POSVETOVANJ NA KVIRINALU Ostra polemika med Togliattijem in Gavo Malagodi je predlagal vlado desnega centra Togliatti: Če se bo vztrajalo s kršitvijo ustave in z diskriminacijo ter z borbo proti nam... bomo dotičnemu ob svojem času dali lekcijo, ki si jo zasluži po vseh demokratičnih pravilih Gava: Velike besede in prikrite grožnje ne bodo odvrnile KD od njene dolžnosti - Malagodi: Levi center sloni na politični zmoti in zgrešenem programu - Danes bo Segni sprejel Nennija, Saragata in Robertija - Včerajšnji Morov predvolilni govor v Palermu Danes se v Adis Abebi začne «afriški vrh» RIM, 21. — Za razliko od vseh parlamentarcev, s katerimi Se je doslej posvetoval Segni glede sestave nove vlade, so bili voditelji parlamentarnih skupin, ki jih je sprejel danes, mno-So bolj zgovorni in med seboj tudi polemični. Predvsem je dal novinarjem »Olgo izjavo Togliatti, katerega Je poglavar države sprejel da-»es prvega. lll>llll>>llllll<,l>IIIHIIIIII||||||inilllflllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||H||i||||||||||||||| SOVJETSKA NOTA ZDA, ANGLIJI IN SREDOZEMSKIM DRŽAVAM Vse področje ob Sredozemskem morju naj se razglasi za nealomsko področje Protest proti prihodu atomskih podmornic s «Polarisi» v Sredozemlje - Danes bodo v Ottawi začeli razgovore o jedrski sili NATO MOSKVA, 21. — Agencija Tass je nocoj javila, da je sovjetska vlada poslala ameriški vladi noto zaradi prihoda ameriških atomskih podmornic, opremljenih z izstrelki «Polaris», v Sredozemlje. i Sovjetska vlada predlaga a-meriškl vladi, naj bi razglasili za neatomsko področje vse področje ob Sredozemskem morju. Sovjetska vlada je pripravljena obvezati se, da ne bo namestila na sredozemskem področju jedrskega orožja in raket za prevažanje takega orožja s pogojem, da take obveznosti prevzamejo tudi druge države. «Ce se področje Sredozemlja razglasi za neatomsko področje, dodaja nota, bo Sovjetska zveza pripravljena jamčiti skupno z ZDA in z drugimi zahodnimi državami da bo v primeru vojaških komplikacij to področje izven u-porabljanja jedrskega orožja.« Nota očita ZDA pošiljatev atomskih podmornic s »Eolarisi« v Sredozemlje in nadaljuje; »Velesile, ki imajo prevladujočo vlogo v NATO, potegujejo v priprave jedrske vojne obsežno področje s prebivalstvom mnogo milijonov ljudi. Navzočnost atomskih podmornic, oboroženih s «Polarisi» v Sredozemlju lahko znatno razširi zemljepisno področje, ki bi v primeru jedrskega napada neizbežno postalo predmet primernega odgovora.« Nota pravi dalje: ((Prihod ladij N'ATO, opremljenih z jedrskim o-rožjem v Sredozemlje sili države, katerih varnost NATO ogroža, da sprejmejo učinkovite obrambne ukrepe. Miroljubne države ne bo- liliiliiilliillllillillillliiiiiiniiil!lllillll,iii,„iililiilllliliiiillllllliiiiliiiiiiii,i,iiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiiiiiiiiiiilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i.. Turška vojska je v kali zadušila včerajšnji poskus državnega udara Polkovnik Talat Ajdemir arotiran ■ Obsedno stanje v An-kari, Carigradu in Smirni * Sodom mrtvih in 23 ranjenih ANKARA, 21. — Poskus vojaškega udara v Turčiji je bil strt. Polkovnik Talat Ajdemir, ki je vodil upor, je bil aretiran skupno z nekaterimi drugimi častniki, v Ankari, Carigradu in Smirni so razglasili obsedno stanje za dobo enega meseca. U-radno so sporočili, da je med poskusom udara zgubilo življenje sedem ljudi, 23 pa jih je bilo ranjenih. Predsednik turške vlade Inonu je danes popoldne podal naslednjo izjavo v senatu: «V noči med 21. in 22. majem je neko število kadetov vojaške akademije pod vodstvom bivšega polkovnika Talata Ajdemira, ki je poizkusil državni udar že 22. februarja 1962, skušalo zrušiti oblast. Polkovnik Ajdemir je bil aretiran. Upor. ki je bil zadušen v današnjih prvih jutranjih urah, se je bil začel s poskusom nekaterih ljudi, da se polastijo sedeža ankarskega radia. Operacijo je vodil bivši polkovnik Ajdemir, ki je bil tako nesramen, da si je oblekel tudi uniformo. Skupina vojaštva, zvesta vladi, je pozneje zasedla radijsko postajo in sporočila, da prejšnje sporočilo ni veljavno, ker ni prihajalo od rednih oboroženih sil, ki so zveste vladi Pozneje so kadeti drugič zasedli radijsko postajo, in tedaj so vladne sile oddajale po radijski postaji v Etimesgutu. Takoj ko so zvedela za upor, so poveljstva aeronavtike, mornarice in kopenskih sil izrekla popolno zvestobo vladi in so začela akcije Proti jutru sta predsednik repubiike Gursel in načelnik glavnega štaba general -Sumay podala izjavo po radiu. Kmalu po zofi so se uporniške čete predale. Potem ko sem sledil dogodkom ponoči, je dodaj Inonu, sem se ob H. uri udeležil sestanka s poveljniki oboroženih sil in sem se z njimi sporazumel o potrebnih u-krepih. Izven Ankare ni bilo incidentov. Bivši polkovnik Ajdemir in ostali krivci bodo sojeni. Ministrski svet je odredil obsedno stanje v Ankari, Carigradu in Smirni.« Zvedelo se je, da so skupno s polkovnikom Ajdemirom aretirali na cesti, ki pelje iz Ankare v Cankiri. tudi nekega polkovnika in nekega majorja, ki sta sodelovala pri zaroti. Pozneje se je zvedelo, da so v Ankari že ponoči aretirali 23 ljudi, ki so bili zapleteni v upor. Med temi so trije člani skupine štirinajstih (častniki, ki jih je odbor narodne enotnosti izključil 27. maja 1960), Zatrjuje se da so v Carigradu aretirali okoli 50 civilistov in vojakov. Upor je potekal takole: ob 23.30 po krajevnem času, ko je v vsem mestu vladal mir, so nekateri pristaši polkovnika Ajdemira nenadoma vdrli v prostore ankarskega radia ter oddajali razglas, ki je javljal, da je vojska prevzela oblast in da razglaša obsedno stanje, Takoj zatem so kadeti vojne šole šli v sprevodu po drevoredu Ataturk po sredini mesta z orož. jem v roki ter so prppevali pa-triotične pesmi. Predsednik Inonu, ki je bil takoj obveščen, je prevzel vodstvo operacij proti upornikom skupno z vojaškimi oblastmi ter je bil v stalnem stiku s predsedstvom vlade in s predsedstvom republike. V Ankari je 28. oklepna divizija takoj zasedla strateške točke in obkolila upornike. Medtem ko so vladne čete nadaljevale napre dovanje, se je začelo v sredini mesta streljanje. Načelnik glavnega štaba general Sunay je sporočil ultimat polkovniku Aj'demi-ru, ki se je bil zabarikadiral v vojni šoli, toda ta je ultimat za predajo odbil. Vladne sile so tedaj obkolile vojno šolo, ki je v bližini parlamenta, medtem ko so letala, ki so stopila v akcijo v zgodnjih jutranjih urah, spustila nekaj bomb, ki jih uporabljajo pri vežbapju; pozneje pa so začela obstreljevati to področje. Ob 5.10 po krajevnem času je ankarski radio javil, da vlada v celoti obvladuje položaj in da je letalstvo zvesto vladi. Pozneje je radio oddajal pozive predsednika republike, predsednika vlade in načelnika glavnega štaba s sporočilom, da je bil upor strt, in da se je v mesto povrnil mir. Ob 8.45 je ankarski radio začel svoj normalni program glasbe, ob 9 pa je predsednik vlade govoril po radiu. Upor je trajal skupno devet ur, in v tem času je bila Ankara popolnoma izolirana, ker je bil prekinjen telefonski promet. V državnih uradih se delo danes še ni začelo, toda prebivalstvo je normalno odšlo po svojih poslih. do imele druge izbire, nego drža-ti pod tarčo svojih povračilnih sredstev poti, po katerih bodo plule atomske podmornice, ter o-bale držav članic NATO ali tistih, ki dajejo svoje ozemlje na razpolago tej organizaciji za stalne ali priložnostne zaloge jedrskega orožja.« Nota pravi na koncu, da sovjet-ski predlogi predstavljajo važen prispevek za mednarodno pomir-jenje. Podobno noto je sovjetska vla da poslala britanski vladi. V Londonu in Washingtonu so izjavili, da noto sedaj proučujejo. Podobno noto je včeraj izročil sovjetski poslanik Kozirev italijanskemu zunanjemu ministru Piccioniju. Predlog za neatomsko področje je sovjetska vlada sporočila vsem sredozemskim državam. V Tel Avivu je predstavnik zunanjega ministrstva potrdil, da so dobili sovjetsko noto, ki predlaga ustanovitev neatomskega področja v Sredozemlju. Član skupine dvajsetih osebnih kaplanov britanske kraljice Elizabete pastor Charres Raven, ki je sedaj v New Yorku, je izjavil, da se morajo ZDA znebiti strahu, da bi Sovjetska zveza sprožila svetovno vojno z jedrskim orožjem. »Stališče Kremlja v kubanski zadevi, je izjavil Raven, bi moralo prepričati ZDA, da Sovjetska zveza nima nobenega namena začeti jedrsko vojno. Mi v Evropi to vemo že od Stalinove smrti. Vsak naturalist ve, da so samo prestrašene živali nevarne: in včasih smo se v Evropi bali bolj vas, kakor Rusov.« OTTAWA, 21. — Jutri se bo v kanadski prestolnici začelo zasedanje ministrov sveta NATO. Francoski zunanji minister de Murville je danes ob prihodu v Ottawo izjavil, da na zasedanju ne bodo sprejeli ((velikih odločitev«. «Kar Je vatno, Je dodal minister, je sedanji položaj, in vsakdo ve, da ga je zelo težko menjati«. Na splošno prevladuje mnenje, da na tem zasedanju ne bodo sprejeli nobenih dokončnih sklepov o jedrski sili NATO zaradi nesoglasij, ki so nastala s tem v zvezi. Zato bodo sprejeli samo delne sklepe glede tega. Zato se sedaj govori samo o »organizacijskem procesu«, ki ga bodo začeli konkretno izvajati šele pozneje. Temu pa so vzrok nesoglasja med francosko, britansko ln ameriško koncepcijo. Francozi Izključujejo motnost, da bi napovedali ustanovitev novih »integriranih sil«, ker hočejo imeti neodvisno jedrsko silo. Angleži bi hoteli v čim krajšem času sporočiti prevladujočo udeležbo Anglije v novi evropski sili kot utež proti izključitvi Anglije iz evropske gospodarske skupnosti. A-meričani pa bi hoteli pravo integracijo posameznih nacionalnih sil. Velika Britanija je med državami, ki tudi iz notranjepolitičnih razlogov ne želijo za sedaj poglobiti možnosti integracije. Britanski zunanji minister lord Home je v Ottawi s tem v zvezi izjavil: »Prva odločitev, ki jo bomo morali sprejeti, Je vprašanje, ali naj bi Angleži, čeprav bomo dobavljali jedrsko orožje NATO, konec koncev obdržali našo jedrsko silo. Odgovor moje vlade je: da... Nameravamo ostati dovolj močni in bogati, da obdržimo izključno našo jedrsko zastraševalno silo«. 400 žrtev poplav v Afganistanu KABUL, 21. — V Afganistanu je zgubilo življenje nad 400 ljudi zaradi poplav, ki jih je v vsej državi povzročilo močno deževje. Skoda je ogromna. V goratih pre delih so se utrgali veliki zemeljski plazovi, ki so poškodovali številne ceste in porušili več hiš. ADIS ABEBA, 21, — Jutri se bo v Adis Abebi začel sestanek najvišjih predstavnikov neodvisnih afriških držav. Te dni so se zunanji ministri teh držav posvetovali na pripravljalnem sestanku in pripravili podlago za diskusijo državnih poglavarjev. Povabljenih je bilo 32 držav. Od teh Maroko ne bo zastopan na najvišji ravni uradi spora z Mavretanijo. Glede Toga pa niso še sklenili, kdo naj ga zastopa. Južnoafriška zveza ni bila povabljena, ker velja za državo kolonialistov, ki izvaja rasno diskriminacijo. Zunanji ministri so sprejeli poročila dveh odborov in so pripravili priporočila, ki jih bodo predložili državnim poglavarjem. Ti se bodo sestali jutri popoldne ob 16. Uri. Glavna naloga sestanka bo, okrepiti elemente, ki so skupnega interesa za vse afriške države, ter odstraniti ovire na poti afriške enotnosti. Zunanji ministri niso opravili vsega dela in so precej opravka prepustili državnim voditeljem. Sporazumeli pa so se o skupnem stališču do raznih vprašanj, kakor so dekolonizacija, rasna diskriminacija in razorožitev. Ni pa prišlo do enotnega stališča glede ustanovitve organizacije afriških držav ter njene ustanovne listine. Tu so prišla do izraza nasprotna stališča monrovijske in casablan-ške skupine. Vendar so se sporazumeli, da bodo sprejeli za podlago diskusije etiopski načrt in tudi druge načrte Ce se državni poglavarji ne bi mogli sporazumeti o ustanovni listini, predvidevajo, da bodo ustanovili posebno pripravljalno komisijo, ki naj bi pripravila za vse sprejemljiv načrt. O njem naj bi pozneje razpravljali zunanji ministri. Ze ob otvoritvi zasedanja zunanjih ministrov je etiopski zunanji minister poudaril, da se «afriiki vrh« ne sestaja za to, da bi rešil vsa nerešena vprašanja, temveč da bi poiskal tista, kjer je sporazum mogoč, ter tako storil prvi korak na poti k afriški enotnosti. Predsednik gvinejske republike Seku Ture je ob svojem prihodu v Adis Abebo izjavil: »Prišli smo v Adis Abebo ne da bi diskutirali, temveč da gradimo.* Zunanji ministri so sklenili predlagati državnim poglavarjem, naj bi poslali Kennedyju poslanico, v kateri izražajo solidarnost z ameriškimi črnci, ki se borijo za enakopravnost. Zunanji ministri so odobrili tudi priporočilo za ustanovitev zdravstvenega in socialnega sveta za afriške države in Madagaskar. Prav tako so priporočili ustanovitev sveta za znanost in kulturo. Tunizijski predsednik Burgiba je davi pred odhodom v Adis Abebo izjavil, da so vsi odločeni, postaviti temelje za vedno tesnejše sodelovanje med afriškimi državami in narodi, in to sodelovanje bo moralo pripraviti pot za afriško enotnost. Predsednik somalske republike Osman pa je pred odhodom iz Mogadiša izjavil, da je tudi ao-maiska delegacija odločena, boriti se za afriško enotnost in solidarnost kljub oviram, ki se včasih zdijo nepremagljive. Pripomnil je, da je optimist. Dejal je, da bo somalska delegacija storila vse mogoče za odpravo nesoglasij med monrovijsko in casablanško skupino. Dodal je. da so vsi bratje in da je zato njihova dolžnost storiti- vse, da odpravijo nesoglasja. miiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiniiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHui NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Trabucchi v N. Sadu in Beogradu Vukmanovič o gospodarstvu SFRJ Za medsebojno sodelovanje vseh socialističnih sil v socialističnih državah (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Italijanski finančni minister Giuseppe Trabucchi, ki je gost Mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu, je obiskal danes beograjski sejem. V spremstvu generalnega ravnatelja Jaša Rajterja si je minister Trabucchi ogledal sejmišče v Beogradu, na katerem delajo zadnje priprave za 7, Mednarodni sejem tehnike. Po ogledu prostorov je Trabucchi izjavil, da je dobil vtis, da bo letošnji Mednarodni sejem tehnike zelo uspela gospodarska prireditev. Poudaril je, da bo mednarodni sejem tehnike važna manifestacija, ki bo prikazala sodobne tehnične dosežke v tem delu sveta. Z ministrom Trabucchljem si je beograjsko sejmišče ogledal tudi generalni tajnik mednarodnega sejma v Veroni prof. Mario Scapac-clno. Minister Trabucchi Je rekel, da sta on ln prof. Scapaccino zelo impresionirana ne samo z arhitektonsko rešitvijo beograjskega sejmišča, temveč tudi z uspelim gospodarskim izkoriščanjem razpoložljivega prostora. «Ker je v Veroni v načrtu rekonstrukcija sejm-skega prostora«, je rekel minister Trabucchi, «nam bo to ,kar smo videli, zelo koristilo pri izdelavi naših načrtov«. Končno je Trabucchi izrazil željo po nadaljnji krepitvi blagovne Izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, k čemur bodo po njegovem mnenju nedvomno prispeval tudi beograjski sejem in ostali jugoslovanski sejmi. Predsednik centralnega sveta sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič je govoril danes v Novem Sadu o razvoju jugoslovanskega gospodarstva in gospodarskega sistema sploh. Po njegovi oceni so bili vsi važni gospodarski rezultati v Jugoslaviji doseženi v dobi razvoja samoupravljanja in samostojnosti gospodarskih organizacij. Jugoslovanski delavski razred Je, po besedah Vukmanoviča, pokazal da je sposoben upravljati. »Vsako omahovanje in zaostajanje v razvoju saupravljanja in nezaupanja v nesposobnost delavskega razreda je pripeljalo samo do negativnih posledic in gospodarskega zastoja«, Je dejal Vukmanovič. Zato bo po njegovem mnenju hitrost bodočega razvoja predvsem odvisna od razvoja samoupravljanja in krepitve vloge delovnega____človeka. Z iskanjem in dosego novih rešitev prispevajo Jugoslavija in njene socialistične sile s svojimi izkušnjami v zakladnico mednarodnega delavskega in socialističnega gibanja. Nedvomno je, da se borba sodobnega človeštva za socializem iz dneva v dan bogati z izkušnjami vse večjega števila držav in da se izkušnje vsake države vnašajo v to zakladnico. «Naša in-ternacionalistična dolžnost je«, je poudaril Vukmanovič, «da se seznanimo s takimi izkušnjami, da jih svobodno izkoristimo in da svoje izkušnje damo na razpolago drugim socialističnim silam in drža- vam, vsem ki se želijo z njimi spoznati, z medsebojnim sodelovanjem vseh socl&liStičnlh sil hi socialističnih držav, širokim sodelovanjem mednarodnega delavskega gibanja, z medsebojno solidarnostjo vseh revolucionarnih, osvobodilnih in naprednih sil na svetu«, je poudaril vukmanovič, »bo medsebojna izmenjava izkušenj in svobodna Izmenjava misli prišla vedno bolj do izraza. To Je najboljša pot, da se premagajo vse razlike in da se uresniči zbliževanje vseh sil, ki se borijo za osvobojenje narodov in delovnega človeka, za demokracijo, napredek, socializem in mir na svetu«. _________ B. B. Mehiški parlamentarci na obisku v SFRJ 21. — Kot gost zvez. ne ljudske skupščine je prispels na tridnevni obisk v Jugoslavijo delegacija mehiškega parlamenta, ki jo vodi poslanik Jose Lbpez Bermudes. Yodja delegacije je iz. razil prepričanje, da bo obiik pri-speval k medsebojnemu spoznavanju in utrditvi sodelovanja med obema državama, ki se med dru. gim obe borita za »svet brez o. rožja«. Vodja mehiške delegacije ie poudaril, da je parlament Mehike sklenil navezati neposredne stike z jugoslovansko zvezno skupščino. Vrem* včeraj; najvISJa temperatura 20.7, najnižja 10.6, ob 19 uri 17 stopinj; vlage 59 odst., zračni tlaik 1015 narašča, veter 15 km jug, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 22. maja Milan Sonce vzide ob 4.28 m zatone ob 19.36. Dolžina dneva 15.08. Luna vzide ob 4.17 in zaione ob 18.43 Jutri, ČETRTEK, 23. maja Vnebohod S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Pokrajinski odbor naj posreduje proti zapori podjetja «Lucky Shoe> Pokrajinska uprava naj pripravi posebno komisijo za ustrezni nakup opre. in učil za novi sedež slovenske gimnazije in trgovske akademije me Sinočnja seja tržaškega pokrajinskega sveta se je začela z odgo vori odbornikov na vprašanja, ki so Jih svoj čas postavili svetovalci. Odbornik od v. Stereo je odgovoril na vprašanje komunističnega svetovalca Bortolottija v zvezi gradnjo avto ceste Trst-Benetke in I glasovi, da je minister za javna dela Sullo zavrnil predlog družbe «Autovie Venete«, naj bi se cesta gradila v širini 24 metrov, kar naj bi povzročilo zakasnitev del. Odbornik je zagotovil, da je bilo to vprašanje v Rimu rešeno in da se začeta dela nadaljujejo po na Črtih in predlogih družbe. Cesta bo široka 24 metrov in nobena dražba del ni bila preklicana. Odbornik Corberi pa je odgovoril socialističnemu svetovalcu inž. Pečenku v zvezi z odškodnino kmetom, ki so bili prizadeti zaradi hude zime. Dejal je, da je ministrstvo za kmetijstvo zaprosilo tržaško kmetijsko nadzomištvo, naj mu sporoči, koliko škode je napravila kmetijstvu zima na Tržaškem. Kmetijsko nadzomištvo je ugotovilo, da škoda ni presegla 40 odst. vrednosti uničenih kultur, kot to predvideva zakon za izplačilo kmetom dela povzročene škode. Glede škode, ki Jo Je povzročila lanska suša, pa je odbornik zagotovil, da Je bilo ugotovljeno, da je presegla 60 odst. in da bodo zato prizadeti tržaški kmetje dobili podporo za utrpeno škodo. Odbornik Visintini je odgovoril na vprašanje komunista prof. Seme v zvezi z izdajo pokrajinske publikacije «Notiziario della Pro-vincia«. Prof. Šema je v svojem vprašanju dejal, da bi moral o izdaji te publikacije odločati pokrajinski svet, ki pa o tem ni bil niti obveščen. Poleg tega je prof. Šema ugotovil, da je publikacija pristransko objavila razpravo v pokrajinskem svetu o deželnem gospodarskem načrtovanju. Odbornik je skušal dokazati, da ima publikacija samo namen obveščati javnost o delovanju in u-krepih pokrajinske uprave, kar pa svetovalca ni zadovoljilo. Nato je socialdemokratski svetovalec Pie-randrei načel vprašanje tržaškega Rdečega križa, ki je zašel v velike denarne težave in ne zmore redno upravljati svojega dela zaradi pomanjkanja rešilnih avtomobilov. Predlagal je, naj bi pokrajinska uprava povišala svoj prispevek Rdečemu križu na 10.000.000 lir letno. Odgovoril mu je odbornik Degano, ki je poudaril, da je pokrajinska uprava predlagala neko sodelovanje z Rdečim križem, katero bi omenjčtii 'uštanovi prineslo okrog 4 milijone , lir dohodka letno. Doslej Rdeči križ še ni odgovoril na ta predlog. Predsednik pa Je poudaril, da pokrajinska uprava, predno da 10 milijonov lir, ho če vedeti, kako se bo ta denar u pravijal. Obenem je odbornik De gano sporočil, da je bolniška bla gajna uslužbencev krajevnih usta nov INADEL preklicala konvenci Jo z Rdečim križem in da bodo morali odslej dalje občinski in pokrajinski uslužbenci sami plačevati morebitne usluge Rdečega križa. Svetovalec Pierandrei je načel tudi vprašanje hiš INA-Casa pri Sv. Alojziju in v naselju S. Sergio, ki so bile slabo zgrajene. Kot v občinskem svetu, je socialdemokratski svetovalec zahteval, naj pokrajinska uprava napravi preiskavo o tej zadevi, da se pomirijo razni negativni glasovi o načinu zidanja teh hiš, ki se širijo po mestu. Odgovorili so mu, da je to vprašanje zelo zapleteno in da se bo odbor zanimal, kaj je na stvari. Socialdemokratski svetovalec Fo-gher pa je opozoril odbor na nedopustno dejanje, da so mrhovine svoj čas crknjenih živali na prose-Ski postaji vrgli v neko dolino pri Gabrovcu, od koder se sedaj širi močan smrad po vsej okolici. Zaprosil je odbor, naj posreduje pri pristojnih organih, da se ne bo več kaj takega ponovilo. Svetovalec Gombač (KPI) Je predložil odboru dve pismeni vprašanji. V prvem opozarja odbor na napovedane odpuste v tovarni «Lu-cky Shoe«, kjer bo ostalo brez dela okrog 1000 delavcev ln delavk in zahteva od odbora posredovanje, da se prepreči morebitna za- iiuiHiiiiiimuiiiiiimiiuiiiinHiiriimiiiHiiiiiiiitiiini pora podjetja, v drugem pa zahteva posredovanje odbora pri pristojnih oblasteh, da se prepreči nadaljnje uničevanje kraške flore po nedeljskih izletnikih in po nekaterih ljudeh, ki nabirajo cvetlice za prodajo. Svetovalec inž. Pečenko (PSI) pa je prav tako predočil odboru dve pismeni vprašanji. V enem predlaga, naj pokrajinska uprava sestavi posebno komisijo za nakup o-preme in učil za novi sedež slovenske gimnazije in trgovske akademije, v kateri bi morali biti tudi ravnatelj ali njihovi pooblaščenci zainteresiranih slovenskih šol. V drugem pa predlaga, naj pokrajinska uprava, ki sedaj popravlja pokrajinsko cesto pri Domju, hkrati tudi razširi ozko grlo pri mostu. Svetovalec poudarja, da so lastniki zemljišč ob cesti pripravljeni odstopiti po zadevnem dogovoru potrebne površine zemljišč za razširitev ceste. Po končanih vprašanjih Je odbor sprejel nekaj sklepov upravnega značaja. Med drugim so odobrili sklep za ureditev tretjega dela «Kraške ceste« od Bajte do šem-polaja, za skupne stroške 43.350.000 lir. in sklep o vstopu pokrajinske uprave v Skupnost jadranskih pristanišč. Obvestilo našim izletnikom Motorna ladja «Jugoslavija» pokvarjena na Krfu Sinoči nam je reška pomorska družba «Jadroiinija» poslala brzojavko z naslednjo vsebino: •Motorna ladja »Jugoslavija« je havarirana. Zaradi vašega ravnanja upoštevajte možnost storniranja vašega potovanja od 29.5. do 3.6. Stop. O položaju vas bomo obveščali. Jadrolinija«. Naši čitatelji, predvsem pa izletniki, ki so se vpisali za izlet v Dalmacijo in Grčijo, so nedvomno uganili, da gre za «našo» ladjo, s katero bi morali prihodnji teden odpotovati iz Trsta na petdnevno križarjenje. Zaradi tega smo seveda takoj poklicali Reko in se pozanimali, kaj je na stvari. Tako smo zvedeli, da je med vožnjo v grških vodah nastala v desnem motorju huda okvara, zaradi česar je morala ladja zasilno pristati na Krfu. Namesto da bi 180 angleških turistov, ki so bili na ladji, končalo svoje' potovanje v Benetkah, jih bodo morali sedaj z letali prepeljati v London. Računajo, da bo za popravilo okvare potrebnih od 50 do 60 dni dela. Družba «Jadrolinija« sedaj išče drugo ladjo, ki bi jo vključili na progo Benetke-Pirej, s te proge pa bi vzeli motorno ladjo »Jadran« in jo dali nam na razpolago. Toda že sinoči so nas obvestili, da bo zaradi sezone v polnem teku to zelo težko izvedljivo. Vsekakor bomo v jutrišnji šte-! Vilki našega dnevnika, potem -ko se bo naš predstavnik vrnil z Reke izletnike podrobneje obvestili o nastalem položaju. * Načelnik kabineta ministrstva za obrambo je pooblastil vladnega generalnega komisarja dr. Mazzo da zanika vsako vest o ukinitvi tržaškega vojnega področja SINOČNJA SKUPŠČINA MESTNIH SEKCIJ Stališče tržaške PSI do krajevnih uprav PSI ne more glasovati za proračune brez predhodnega programskega sporazuma Na sinočnji skupščini mestnih sekcij tržaške federacije PSI je poročal tajnik Pittoni o zelo ugodnih volilnih rezultatih, saj je PSI bistveno- povečala odstotek prejetih glasov in se približala odstotku volivcev ki ga stranka prejema v ostalih pokrajinah. Pittoni je podčrtal, da volilni izidi dokazujejo, nujnost pdlitike obnove in nadaljnjega demokratičnega na-predka, Ta nujnost je 4e zlasti o-citna v Trstu, kjer skrajna desnica izgublja pozicije, V zvezi s sestavljanjem nove vlade je Pittoni dejal, da bi bila velika napaka, ko bi skušali sestaviti vlado levega centra s ciljem razbitja delavskega gibanja. Prav obratno, potrebna je vlada, ki bo odločno pričela reševati težka družbena vprašanja, torej vla- nim programom in ki jo bodo sestavljali odločni možje, tako da se bo delo nadaljevalo tam, kjer je bilo prekinjeno. Samo na teh osnovah je možen hadaljnji razgovor med katoličani in socialisti. Podobno je treba reševati tudi vprašanje večine v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu, ki je še zlasti pereče zaradi bližin je predložitve proračunov. Brez predhodnega programskega sporazuma ni mogoče računati, da ne bi PSI bila v opoziciji, kot je to bila do sedaj. Ne more priti do stanja, da bodo socialisti glasovali za proračune, pri katerih sestavljanju niso sodelovali in ki ne upoštevajo njih zahtev, ki so zahteve delovnega ljudstva. V razpravi so sodelovali: Ludo-visi. Barone, Franco, Pincherle, SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Predavanje prof. Lipuziča «0 šolstvu v Sloveniji» Več poudarka na življenjski praksi in socialističnem humanizmu da, ki bo pomenila dejanski pre-1 Dreossi, Sala in Martone; predse-okret na levo z naprednim social-1 doval je Mislei. IIIIIHIIIUIIIIHIIimillll|||i|||U,,,,|,,„,|IIII|llm|IIIIll|lll||,l,1||llll|H,MI(1|,l„,mn|1Mni,,I1,l,1I„nn||1|11M,M m IHMHM, lil,11,111 ,1,111, 1,1 SKLEP VSEDRŽAVNIH SINDIKALNIH 0RGANIZACU V petek in soboto stavka pristaniških delavcev Stavko so napovedali vsi sindikati, da se preneha z ilegalnimi postopki pri delu v pristanišču Iz Rima poročajo, da so se sestala vsedržavna tajništva FfLP-CGIL, FILP-CISL in UIL-porti in torej vseh najvažnejših sindikalnih organizacij pristaniških delavcev, ki so sklenila vsedržavno stavko, ki se bo pričela ob 8. uri v petek in zaključila ob 12. uri v soboto. Uradno sporočilo pojasnjuje, da so bile sindikalne organizacije soglasne, da so zahteve pristaniških delavcev povsem u-pravičene, in da se mora vlada zanimati za izredno težko stanje, do katerega je prišlo v pristaniščih. V istem poročilu sindikalne organizacije poudarjajo, da so pristaniški delavci odločeni prenehati z vsemi ilegalnimi postopki, do katerih prihaja glede dela v pristaniščih. Zato zahtevajo, da imajo pravico do dela na vseh pristaniških napravah in to tudi na onh, od koder so jih izločili. Istočasno pristaniški delavci pozivajo odgovorne organe, da se prično ukvarjati z resno proučitvijo stanja pristanišč in da se prične s stvarnim ter organskim rgzvojem' pfristanišč. > Vsedržavna stavka pristaniških delavcev v veliki meri zanima prizadete delavce našega pristanišča in celotno tržaško pristanišče, saj je znano, da so pristaniške družbe, ki so edine po zakonu upravičene opravljati prista. niške operacije, izključili od raznih del zlasti v industrijskem pristanišču. Zato je bila že v preteklih dneh stavka tržaških pristaniških delavcev izredno enotna in odločna. Za pokojnine gospodinjam Zbiranje podpisov v Miljah Zveza italijanskih žena — UDI sporoča, da se bo danes 22. maja ob 11. uri pričelo na miljski občini podpisovanje zakonskega o-snutka na pobudo prebivalstva, kot to predvideva člen 71, drugi odstavek ustave. Zakonski osnutek se nanaša na pokojnine za starejše gospodinje. Državljani Ljpaprajo osnutek podpisati ob prisotnosti župana in notarja. Zveza žena opozarja vse žene, da lahko predlog podpišejo vse volivke in da bodo datum zbiranja podpisov za ostale občine sporočili kasneje. Kampanja za zbiranje podpisov za zakonski o-snutek za pokojnine gospodinjam se je pričela po vsej Italiji in omenjeni zakonski osnutek predvideva mesečno pokojnino v znesku 5.000 lir. Trčenje na Foru Ulpianu Po Ul. Coroneo je včeraj ob 11.30 vozil tovornik GO 10902 36-letni Romano Buglian iz Beglia-na. Ko je dospel do vogala Fora Ulpiana, se je vanj zaletel 38-letni Berto Zanetti iz Ul, Catullo 10, ki je vozil avto TS 46210 v smeri proti Ul. Coroneo. Pri silnem trčenju se je Zanetti nekajkrat udaril v notranje stene avtomobila, tako da se je pobil in ranil po levem kolenu. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji s postaje v Ul. Cologna, ki so po opravljenih formalnostih spremili Zanettija v holnišnieo, kjer so nau zdravniki nudili prvo pomoč. - . .......r| ....................................................................Hum....................................... Zanimivega predavanja «0 šolstvu v Sloveniji«, ki ga je imel v Gregorčičevi dvorani prof. Boris Lipužič iz Ljubljane, so se udeležili zlasti slovenski šolniki in nekaj dijakov iz učiteljišča. Predavatelj, ki se je prijazno odzval vabilu Slovenskega kluba, temeljito pozna šolski sistem in šolsko problematiko v Sloveniji ter ja na študijskih potovanjih po raznih evropskih državah spoznal tamkajšnje šolske sisteme in vzgojne me tode. Zaradi tega je bilo njegovo predavanje izčrpno in zanimivo zlasti za naše mlade šolnike in dijake, ki žal nimajo dovolj stikov ln ne poznajo sedanje stvarnosti, prav kar se tiče šolstva v Slove niji. Zaradi tega bi bilo dobro, če bi na to predavanje prišlo več mladih šolnikov in dijakov, m to ne samo z učiteljišča. Iz vsega predavanja so bile predvsem očitne velike razlike v šolski politiki in šolskim sistemom v Ju goslaviji in Italiji ter bistvene spremembe, ki so nastale v Jugoslaviji tudi v šolstvu po ijudski revoluciji in nato z uveljavljanjem družbenega samoupravljanja. Najprej je govornik prikazal razvoj šolstva iz državne v samostojno družbeno ustanovo, in sicer obdobje od osvoboditve do uvedbe družbenega upravljanja o šolstvu, nato uveljavljanje družbenega u-pravljanja, vloge in kompetence samoupravnih organov, uvedbo novega sistema finansiranja in delitve dohodka. Prikazal je, kakšen je bil podedovani šolski sistem iz predvojne dobe in razloge, ki so narekovali šolsko reformo, t">r šolsko reformo kot pedagoški in organizacijski izraz preobrazbe vzgoje in vskladitev šolstva s potrebami družbenega razvoja ter sodobnimi dognanji in dosežki znanosti. Pri tem je poudaril, kako je bilo na primer nujno potrebno po vojni poskrbeti za strokovno šolstvo in za vskladitev različnih šolskih sistemov iz predvojne Jugoslavije ter za izobrazbo odraslih državljanov, ki so že bili v proizvodnji, a niso prej imeli možnosti, da bi se šolali. Zvezni zakon o šolski reformi iz leta 1958 daje večji poudarek življenjski praksi in har monično oblikovani osebnosti sodobnega človeka, prežetega s socialističnim humanizmom. Prof. Lipužič je za tem opisal sedanji Spiski^ ustroj v Sloveniji od varstveno vzgojnih ustanov (p- IIIMHMlIllllIlllIliHHiiitlltiuilllT IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Z ukradenim avtom je pri Paviji povzročil smrt svojega sopotnika Prizivni sodniki so mu znižali kazen samo v zvezi s prekrški cestnega zakona - Izprazniti so hoteli avtomatsko tehtnico Pred prizivnimi sodniki so se morali zagovarjati 22-letni Marino Crevatin (v priporu), 20-letni Nino Bonazza (v priporu), 21-letni jugoslovanski državljan Boris Ban-co (odsoten) ter 35-letni jugoslovanski državljan Aldo Rossini (prisoten), ki so bili obtoženi, da so zagrešili razne tatvine. Na razpravi pred kazenskim sodiščem, ki je bila konec prve polovice letošnjega januarja, sta se morala zagovarjati tudi dva druga mladeniča. Glavni obtoženec je bil vsekakor Marino Crevatin, ki je bil obtožen poleg tatvin avtomobilov in kraje v avtomobilih tudi nenamernega umora 19-letnega Itala Vascotta s Konkonela št. 16. Crevatin je nekaj dni prej ukradel avto, ki je bii last tržaškega odvetnika Repicha, ter se je odpeljal z Bonazzo in Vascottom proti Milanu. V bližini Pavie pa se je avto zaradi prevelike hitrosti prevrnil. Pri tej prometni nezgodi je izgubil življenje Vascot-to, katerega so sicer prepeljali v TRAGIČNA SMRT PRILETNEGA MOŽA Z roba miljskega pomola padel v morje in utonil Utopljenčevo truplo so prvi opazili agenti s policijskega patruljnega čolna - Nesrečnežu je verjetno postalo slabo Znanci in sestrična, ki so vče. raj zjutraj srečali na njegovem vsakdanjem sprehodu 81-letnega upokojenca Domenica Fontanota iz Milj iz Šalite Ubaldini 9, si gotovo niso mislili, da bo nesrečnik ie dve uri potem ležal mrtev na miljskem pokopališču na razpolago sodnim oblastem. Kot je bil namreč navajen, se je Fontanot tudi včeraj zjutraj odpravil na svoj vsakdanji sprehod po pomolu ob pristanišču v Miljah. Na svoji poti je srečal znance in se z njimi tudi pogovarjal, potem pa je nadaljeval pot proti koncu pomola. Ko je prispel do roba, se je zagledal v prostrano morje, ki je nekaj minut kasneje postalo njegov grob. Nihče ne ve, kaj se je pravzaprav zgodilo. Verjetno je Fontanota tedaj prijela slabost ali morda vrtoglavica. Padel je v morje, kjer je utonil. Okrog 10. ure je ob pristanišču patruljiral policijski čoln. Agenti so tedaj zagledali v vodi plavajoče truplo, katero so poteg, nili iz vode in ga s čolnom prepeljali na valobran. Na kraj nesreče je prišel sodni zdravnik dr, Nicolini, ki je po identifikaciji trupla ugotovil, da je nesrečni Fontai.ot uro prej utonil in da je smrt nastopila zaradi zadušitve. Nesrečni Fontanot, ki zapušča že dalj časa bolehno ženo in odrasle otroke, je nesrečno končal svoje dolgo življenje prav v mor-ju, ob katerem je vsak dan ob lepem vremenu opazoval Trst in mirno preživljal svoje starčevske dneve. Seja občinskega odbora Sinoči se je sestal tržaški občinski odbor. Na seji so odborniki nadaljevali z razpravo o letošnjem proračunu in sklenili, da se vnese popravek v zvezi z izdatki, v katere so vključili tudi postavko o prispevku 30.000.000 lir ustanovi ONPI za gradnjo še enega doma za upokojence. S to novo postavko se je letošnji predviden pri-manjkljai tržaške občine povišal na 3.302.000.000 lir. Poleg tega je odbor sklenil, da se v drugi polovici junija uvede parkiranje avtomobilov v nekaterih ulicah mestnega središča za omejen čas, in sicer za eno uro in pol. Uvedba časovno omejenega parkiranja bo sovpadla z vstopom v službo nove skupine redarjev, tako da bodo lahko nadzorovali, da avtomobilisti spoštujejo omenjeni ukrep. bolnišnico v Pavio, a je kmalu Broletto. Pripomniti je treba, da potem izdihnil. je Muciacia delal sem pa tja v Marina Crevatina in Bonazzo so Luna Parku kot težak. Lorella so obdolžili tudi, da sta ukradla šte- končno obtožili, da je ukradel v Vilne druge avtomobile ali pa Nemah pri Vidmu steklenico ko- kradla v avtomobilih. Kradla sta tudi na servisnih postajah bencinskih črpalk. Neke noči sta med drugim ukradla na neki bencinski črpalki v Mestrah določeno vsoto denarja, nekaj strojnega olja in radijski sprejemnik, Crevatina, Banca in Rossinija so končno obdolžili, da so kradli v neki drugi bencinski črpalki ter da so se polastili nekega avtomobila. Kazensko sodišče je spoznalo Marina Crevatina za krivega ter ga je obsodilo na 4 leta in 10 mesecev zapora ter 120.000 lir globe. Poleg tega so mu prisodili še 4 mesece pripora ter 50.000 lir denarne kazni. Bonazzi so priso, dili za tatvino in odkup ukradenega blaga 2 leti in 6 mesecev zapora ter 80.000 lir globe. Banca in Rossinija so obsodili končno vsakega na eno leto in pol zapora ter na 50.000 lir 'globe. Prizivni sodniki so včeraj zavrnili Bancov priziv, ker ga obsojenec ni utemeljil. Delno pa so spremenili razsodbo glede Marina Crevatina kar zadeva prekršite cestnega zakona. Kazen za te prekrške mu je namreč zbrisala amnestija. Zaradi istega razloga so sodnik ukinili tudi kazenski postopek proti Bonazzi, Crevatinu so tako znižali kazen na 3 leta in 5 mesecev zapora, a Bonazzi na 2 leti, 5 mesecev in 15 dni zapora. Rossinija so končno oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Crevatinu, Bonazzi in Bancu so pomilostili eno leto zapora, a v ostalem pa so potrdili prvotno razsodbo *** Pred istim sodiščem so obravnavali tudi primer štirih mladeničev, ki so bili pred meseci obsojeni od kazenskega sodišča. Gre za 20-letnega Tommasa Mučiacio iz Ul. Orlandini 24, za 20-letnega Antonia Lorella iz Ul. Baiamonti 43, za 21-letnega Umberta Con-nello s Trga Garibaldi 3 ter za 18-letnega Marina Perifana iz Ul, Campanelle 128. Proti razsodbi kazenskega sodišča se je pritožil samo Muciacia. Vse štiri mladeniče so lani obtožili, da so ponoči med 25. in 26. januarjem odstranili pokrov iz pločevine na zadnji strani neke avtomatske tehtnice ter da so se hoteli polastiti denarja, ki je bil v tehtnici. Mladeniči so bili tistega večera brez beliča v žepu. 2e v neki gostilni v Ul. Paduina so hoteli okrasti nekega prijetnejšega moškega, toda načrti so jim splavali po vodi. Takoj nato so šli v Pasažo Penice, kjer so skušali krasti iz omenjene tehtnice. Obtožnica je nadalje trdila, da SINOČI OTVORITVENA GALA PREDSTAVA Nfl MONTEBELLU Dve uri in pol pod streho cirkusa Palmiri-Benneweis Cirkus Palmiri-Benneioeis se je sinoči predstavil na Montebellu tržaški publiki z vsem tistim ča-rom.j ki ga še vedno predstavlja cirkus z vsemi svojimi atrakcijami, z drznimi artisti in .trapezisti žonglerji in akrobati, krotilci div’, jih zveri, dreserji konj in opic, z eksotičnimi osebnostmi in nepo-grešljivimi klovni, mojstri vseh mogočih vragolij in hudomušnosti. Skratka, cirkus je ostal v bi. stvu tisti klasični spektakel, ki je od vedno navduševal mlado m staro, le da se je — tako kot Pai-rhin-Benneiveis — skušal prilago-diti duhu časa, vsaj tam, kjer je to mogoče in kjer ne prihaja preveč navzkriž s tradicijami. Repertoar dansko-italijanskega cirkuškega ansambla Palmiri-Ben-neweis je pester in domala ves zanimiv. V dveh urah in pol nudi dovolj vsega za vse okuse brez dvoma pa predstavljajo najboljše točke evroazijatska ekvilibristka in fantazistku Taniko, ki izvaja e-dinstveni prizor na poševni napeti žici in ki je baje edina predstavnica te zvrsti klasične japonske ekvilibristike; madžarski ansambel Petersov, ki izvaja akrobacije na astronavtskem vrtiljaku; izreden španski ekvilibrist na vrvi Moreno; akrobati Astar na prožnih deskah, simpatični motorizirani šimpanzi, drzna dreserka bengalskih tigrov Madžarka Man. cy llleneb, pa seveda Benneivei-sovi sloni, ki ki jul/ svoji teži in navidezni okornosti izvajajo z ne-verjetno eleganco stoje in druge drže na majhnih podstavkih. Posebej velja omeniti še glasbeno točko skupine češkoslovaških klovnov Emestos, katerim uspe izvabiti neprisiljeni smeh in dobro voljo. P ostalem pa zaslužijo vsi nastopajoči priznanje in pohvalo, tolikot bolj tudi zato, ker se za zunanjim bleskom predstav skriva tudi velik napor in pogosto tudi tveganje življenjske varnosti. Zato in pa zaradi kvalitete programa priporočamo obisk, ki vas bo vsaj za dve uri in pol povedel iz vsakdanje realnosti v iimi!HtiiliiimiMiniimiiinimiiiiHiiiiiiuniimimimiiiiiiiiHiii,li!i"iiiiiiiliiilMiMiiHiMMiiiiimiiiiiimiiMiii,ii„„„„lil„„lfllMIIIIII>ll„lllmi,nMIIIIIIIIII||||||||| SUKOVITA PROMETHA NEZGODA PRI KUUČI) Osebni avtomobil v plamenih po trčenju v kamion In v zid Potnik osebnega avta se je pravočasno rešil iz gorečega avtomobila - Gmotna škoda velika njaka ter dve škatlici cigaret. Kazenski sodniki so lani v decembru spoznali Muciacio za krivega ter so ga obsodili na 1 leto, 4 mesece in 15 dni zapora ter 50.000 lir globe, Lorella pa so obsodili na 7 mesecev zapora ter 40.000 lir globe. Cannelli so prisodili 5 mesecev in 10 dni zapora ter 14.000 lir globe. Za zadnja dva obsojenca je bila kazen pogojna ter je niso vpisali v kazenski list. Perifranu pa so sodniki odpustili kazen, ker je bil mladoleten. Proti razsodbi kazenskih sodnikov se je pritožil, kot smo dejali, samo Muciacia. Prizivni sodniki so v bistvu potrdili prvotno razsodbo. Priznali pa so Muciaci pravico do znižanja zaporne kazni za eno leto na podlagi odloka predsednika republike o amnestiji, in pomilostitvi, V zvezi s tem so mu pomilostili tudi celotno denarno kazen. Tatovi so se posladkali Tatovi so si prejšnjo noč pošteno posladkali usta, S ponarejenimi ključi so odprli vrata avta Fiat 500 TS 34135, last 63-letnega trgovskega potnika Fedeleja Bo-veta iz Ul. Vecellio 9. Iz notranjosti avtomobila so odnesli precejšnjo količino bonbonov in slaščic v vrednosti 25.000 lir. Bo-veto je tatvino prijavil na komisariatu na Trgu Stare mitnice. Spet drugi tatovi so ukradli vespo TS 6237, ki jo je 26-letni Vir-gilio Belluzzi z Reške ceste 137 pustil pred domom. Na komisariatu pri Sv. Soboti je prijavil škodo 40.000 Ur. troški vrtci) do univerze, ter Je opisal položaj šolstva narodnih manjšin v Sloveniji, ki uživajo vso podporo oblasti. Med diskusijo, ki je sledila, so se nekateri šolniki zlasti zanimali za delovanje šolskih skladov, za vlogo šolskih svetov in za izkuš' nje z osemletno šolo. Skupščina ital.-jug. zbornice Včeraj je bila v Milanu skup. ščina Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, na kateri so bili prisotni tudi predstavniki tržaške delegacije omenjene zbornice. Na skupščini so razpravljali o italijansko-jugoslovanski trgovin, ski izmenjavi, o raznih drugih oblikah gospodarskega sodelovanja in o sodelovanju na velesejmih. Rekordno razkladanje železne rude Včeraj in predvčerajšnjim so v tržaškem pristanišču zabeležili po-memben rekord, saj so izkrcali po 4000 ton železne rude z za to specialne ladje «Giovanni Grimal-di». Omenjena ladja je pred tednom dni pripeljala v tržaško pristanišče 23.500 ton železne rude iz Brazilije za potrebe češkoslovaškega gospodarstva. svet eksotičnosti in Se vedno vabljive cirkuške mikavnosti. Nesreča na delu Ko je včeraj s cirkularko žagal les na gradbišču v Ul. Rossetti,~sl Je 31-letni tesar Glovannl Tomasln Iz Ul. Curie 3 v Terzo di Aquileia prerezal levi sredinec. S privatnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v 7 dneh, če ne nastopijo komplikacije. Včeraj pozno zvečer se je pri mitnici nad Ključem zgodila sliko, vita prometna nesreča, ki pa na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Iz Trsta proti Bazovici je vozil tovornik TS 48641 31-letni Lucia-no Comolli iz Ul. Imbriani 5. Ko je prispel do križišča, kjer se spa-. . jata bazoviška in trbiška cesta, je Muciacia sam skušal nekega je z Opčin po trbiški cesti pridne v lanskem januarju okrasti dirjal na «giulietti» ZH 99037 32-nekega pijanca, ki ga je bil po- letni italijanski državljan Adelchi noči srečal v Luna Parku na Trgu Miani, ki je svoj čas stanoval v Trstu v Ul. delle Rose In ki prebiva sedaj v Zuerichu. Miani je hotel zavoziti na bazoviško cesto, toda zaradi oljnega madeža na tleh je avto zdrsel in šofer je izgubil nadzorstvo ter silovito treščil v prednjo levo stran tovornjaka. Zaradi sunka je «giulietto» zaneslo na levo stran, kjer se je zaletela v obcestni zid in se tam vnela. Požar se je takoj razširil po celem avtu in Miani se mora zahvaliti svoji priseb- nosti, da se je s hitrim skokom rešil iz gorečega avtomobila. Povzročil si je le malenkostne praske na roki. Šofer tovornjaka «Crespi et Fuggetta«, ki je pri-vozil tedaj mimo, je z napravo za gašenje pomagal delno pogasiti požar, vendar je bila potrebna še pomoč gasilcev, da so temeljito pogasili požar. Miani je utrpel 300.000 lir škode. Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne po licije. Skupščina zveze proti poliomielitisu Sinoči je bila skupščina tržaške sekcije italijanske zveze za bor-bo proti poliomielitisu, na kateri je poročal dr. Fabiani. V poročilu ie ugotovil pomemben/ padec števila poliomielitičnih obolenj v letih 1961 in 1962, medtem ko so 'etos zabeležili 8—9 novih poliomielitičnih obolenj. Gre za otroke, ki niso bili cepljeni, ali pri katerih so cepljenje prekinili. Dve trčenji Na prvi kirurški oddelek bolnišnice so včeraj sprejeli 30-letnega trgovca Massimlliana Divisa iz Skednja 531: Zdravniki so mu ugotovili rane in udarce na čelu, desni rami na kolenih in desni roki. Zdraviti se bo moral 10 dni. Dlvis N»'“je ni svoji vespi TS 24907//peljal po Ul. Flavla proti Domju. Nenadoma je iz stranske privatne poti na desni privozil 58-letni Ales-sandro Toffolon Iz Ul. Belpoggio 27 s svojim avtom Opel TS 55608. Divis ga je opazil prepozno in kljub temu, da je zavrl, ni mogel preprečiti trčenja, vsled katerega je padel ln se pobil. Na motorju Parilla TS 31822 sta se včeraj peljala po Ul. Baiamonti 22-letni trgovski pomočnik Giorgio Destefani iz Ul. Trissino in 18-let-na frizerka Maria Ianella iz Ulice Baiamonti 10. Nenadoma pa sta trčila v Fiat 600 TS 52876, ki ga Je z njune desne privozil 21-letni Giorgio Novotni iz Ul. Lorenzetti 28. Vozač motorja in njegova spremljevalka sta se prevrnila. Z avtom RK so Ju prepeljali v bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč. Destefani se Je pobil in ranil po rokah in po desni nogi, medtem ko se je Ianellova samo pobila po desni nogi in komolcu. Oba se bosta zdravila 4 dni. Razna obvestila Odbor Dijaške Matice v Trstu bo Imel sejo v petek, 24. t.m. ob 20. uri, na sedežu v Ul. Geppa 9. Sola Glasbene Matice. Opozarjamo vse gojence, ki sodelujejo pri mladinskem pevskem zboru, naj se točno udeležujejo pevskih vaj zaradi nastopa na zaključni šolski prireditvi. Ravnateljstvo ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Slovensko gledališče v Trstu Danes 22. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH Josip Tavčar V HONOLULU Prepovedano mladini pod 18. letom! V četrtek, 23. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRIŽU Arthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA V petek, 24. t.m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU Arthur Miller Smrt trgovskega potnika Gledališča GLEDALIŠČE VEHD1 Danes ob 21. url bo 7. koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Arthur* Grueberja. Na programu so skladb* Richarda VVagnerja ob 150-letmiei nJ*-govega rojstva. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. AVDITORIJ Tržaško stalno gledališče uprlzort danes ob 20.45 v Avditoriju George** Shehadeja «Zgodbo o Vasou«. Ponovitve bodo trajale samo do 28. t.W-Mladini pod 18 letom prepovedano. Oene: parter 1000 In 650 lir, balkon 300 lir. Cirkus Palmirl Benneweis Trst, Mon-tebello: ob 21.15 navdušujoč uspeh najlepšega In najmodernejšega cirkusa v Evropi. 3 ure predstav 1 največjimi mednarodnimi privlačnostmi. Rezervacije tel. 733-210 Predprodaja UTAT (Galerija Prot-ti). Nazionale 16.00 «L’ape regina« Ug° Tognazzl, Marina Vlady Prepovedano mladini. Arcobaleuo 15.30 «Nove ore per R*‘ ma» Teohn icolor. Horst Buahholz. Jose Ferrer. Fenice 16.00 «Che flne ha fatfco BaW Jane?« Bett* Davis, Joan Cravvford-Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 «Tre passl dalla se' drla elettrloa« Ben Gazzara. Vincent Priče, Sammy Davis Jr. Grattacielo 16.00 «11 Guascone« past-mancolor. Glaruva Maria Canale. Supercinema 16.00 «Africa sexy» •" Eastmancolor. Prepovedano mladini. Alabarda 16.S0 «V!a mala« Techni-color. Ohristine Kiufmann. Prepovedano mladini. Filodrammatlco 16.00 «H tesoro de* lago d’argento» Colorscope. L*< Barker. Aurora 16.30 «Anlma nera« Prepovedano mladini. Crlstallo 16.30 «Tlara Tahiti« Tedhnt-color. Capi tol 16.00 «Tot6 contro Mactste* Teohnicolor. Tot o, Nino Taranto. Garibaldi 16.30 «Sodoma e Gomorra* Teohnicolor Stewart Grainger, Ah' na Maria Pierangell. Massimo 16.30 «Glj stermtnatorl della praterla« Tecihinlcolor. Gary M*' riland. Impero 16.30 «La guerra del botton1* Moderno 16.00 «Ii commissarlo« Alberto Sordi, Franca Tamantilnl. Astoria 17.00 «Cielo glallo« Gregory Pečk. Astra 16.30 «L’arciere delle milile e una notte«. Vtttorio Veneto 16.00 «La Parmlgl*' na». Prepovedano mladini. Abbazla 16.00 (cMaciste l’uomo pl® forte del mondo« Teohnicolor. Mark Forest, Moira Orfei, Marconi 16.00 «La tigre del 7 m»rl» Scopecolor. Anthony Steel, Glanna Maria Canale Ideale 16.00 «!l duca nero« Tecbnlod-lor. Cameron Mttcihel, Grazia M*' ria Spina. Ljudska prosveta P.d. tSI. Škamperle« priredi danes ob 20.30 v društvenih prostori* predavanje «0 Finski« s pred v a J* niem diapozitivov. Predaval bo M» rlo Magajna. Vabljeni člani ln prijatelji. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Lux film AKIKO Igrajo: Akiko Wakabayashi, Pierre Brice, Marisa Merlini ln Paolo Panelll. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 2. Junija izlet z avto-bu-om v Zatolmin z obiskom Dantejeve Jame, Tolminskih korit ter z vzponom na Mrzli vrh. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-11. NOČNA SLU2BA LEKARN AUa Reaenzlone, Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravaslnl, Trg Llbertž 6; Al Galeno, Ul. S. Cl-lino 36 (Sv Ivan). Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. maja 1963 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 77-letnl Arrlgo AS*®-linl, 62-letnl Ernesto Sessi, 39-letni Aldo Paties Monta g ne r, 79-letni Giuseppe Jerina, 84-letni Dante Giordani. 77-letna Maria Cociancloh pof-Coretti, 42-1 etn! Mario Burni. 76-let-na Anna Mahnič vd Baisero, 79-lek na Amalia Fachlneill vd. Morattl. 67-letnl Carlo Danieli, 90-letna Glo-vanna Radin vd. Glugovaz. ZAHVALA Ob težki Izgubi naše drage MARE SOSIČ roj. PERTOT so nam biU v oporo ln uteho vsi, ki so z obiskom, s cvetjem, s prijateljsko besedo ali kakor koli drugače počastili spomin nepozabne pokojnice. Za vse te plemenite dokaze spoštovanja ln simpatije, ki jih je bila naša draga še poslednjič deležna na svojem domu, se globoko ln prisrčno zahvaljujemo. _ .. Družine Sosič, Pertot in Martelanc Trst, Ljubljana, 22. maja 1963. BOGATA IN KULTURNA DEŽELA SPOSOBNIH LJUDI ®orveško za takrat ustavo je Engels smatral najnaprednejšo v Evropi Borba Norvežanov proti Švedom za dosego neodvisnosti - Odpor proti nacističnim okupatorjem - Kako na Norveškem prihaja pomlad bila med prvimi pomorskimi in ribiškimi deželami, kljub temu da je štela samo dva in pol milijona prebivalcev. Bilo je to edino, s čimer so se ljudje te velike, a takrat Se revne dežele mogli prehraniti. Oni so to možnost — kakor tudi vse ostale, ki so se kasneje ustvarile — izkoristili z zavidanja vredno spretnostjo. Ostale možnosti je kasneje predstavljala električna e-nergija. Bogastvo rek z ogromnimi naravnimi padci, ki so dotlej predstavljali samo predmet nav-dihovanja patriotskih pesnikov in ljubiteljev naravnih lepot, je iznenada postalo sredstvo za razvoj moderne industrije, predvsem tistih njenih panog, za katere je prvi pogoj cenena energija. Danes pa gotovo na desetih od sto ladij, ki plujejo po svetovnih morjih, vihra norveška zastava. Samo ZDA in Velika Britanija razpolagata z večjo skupno tonažo ladjevja, vendar če bi kdo hotel norveških 12,5 milijona ton izraziti v razmerju s številom prebivalstva, potem pripada tej deželi s 3,5 tone bro-dovja na vsakega prebivalca prvo mesto na svetu. V ZDA, deželi z največjo proizvodnjo električne energije na svetu, znaša ta na prebivalca okrog 4.000 kilovatnih ur letno, na Norveškem pa 10.000. Vtem ko Japonci, najmočnejša ribiška država na svetu, nalove letno okrog 60 kilogramov rib na prebivalca, jih pa njihovi tekmeci na severu Evrope nalove devetkrat toliko Ameriški kozmonavt Gordon Cooper slavi svoj veliki dan v Wa-shingtonu, kamor ga je povabil predsednik Kennedy. Na sliki ga vidimo še tedaj, ko je komaj prilezel iz vode in se še z oceana javil predsedn iku KennedyJu ...m.. m.milimi.............. BIL JE PREVEČ DOSLEDEN BOREC ZA MIR, KAR DANES KOMU NI PRAV Demokristjani bojkotirajo komemoracijo za Nobelovim nagrajencem «V današnji dobi ogroženosti si ne moremo privoščiti tega, da bi s komemoracijami slavili pacifiste kot vzore današnje Nemčije» Zaključna prireditev v Gropadi in Padričah OSLO, ,maja. — Ko se Norvežan odloči, da bo z družino Prebil praznični dan izven mesta, v kaki majhni hišici ali kolibi — to pa dela v vsakem letnem času in temu daje prednost Pred vsakim drugim zadovoljstvom — je prva njegova sikrb, da izvesi zastavo. In na Norveškem malone pred vsako kmečko hišo stoji drog za zastavo, ki ga tu uporabljajo bolj kot kjerkoli drugje na svetu. Ko pride v hišo snaha, ko se rodi otrok, ko se dva prijatelja po dolgem času spet srečata — vsak tak ali Podoben razlog je primeren, da Pred hišo zaplapola zastava. Tradicija ni zelo stara, ko-»aj kakih 150 let, ih še to s Premori, od katerih je posebno aadnji, oni v času druge svetovne vojne, bistveno prispeval, da Norvežani danes svojo narodno zastavo še bolj cenijo. Pred dolgimi leti, nesrečnega 9. aprila 1940, so Hitlerjeve tolpe zanesle v to deželo zastavo s kljukastim križem. In norveški ljudje so morali dolgo čakati ter se skozi pet pomladi bo-*iti, preden so pred svojimi domovi ponovno lahko izvesili svojo lastno norveško zastavo. Za to pa so morali znova postaviti tudi drogove, ki so jih v času okupacije bili posekali, da bi kdo ne zahteval, naj na njih izvesijo kako drugo zastavo. Pomlad v tej severni deželi nastopa, oziroma prihaja v več «valih»: ' prvič ( «uradmo» dne 21. iharca, na kar pa se dremajoča narava najpogosteje sploh ne o-aira, zatem sredi maja, ko v severni polovici dežele začne sijati »polnočno sonce« in se več tednov ne pomakne s horizonta, kot bi nekako hotelo izpolniti Vrzel dolge zimske noči, ki je Pred tem vladala, in nazadnje 17. maja, ko v deželi proslavljajo dan nacionalne neodvisnosti. Tega dne je bila leta 1814 razglašena prva nacionalna ustava in Proglašena neodvisnost, nedeljivost ter neodtujljivost dežele. Ta dan še danes predstavlja simbolj norveške pomladi — nacionalne pomladi norveškega ljudstva. V zadnji vojni, ki so jo Švedi bili vodili v svoji zgodovini, so le-ti prav v tem letu primorali Dansko, da se je v njihovo korist odrekla svoji oblasti nad Norveško. Tisti pa, ki se je banje to nanašalo, niso pokazali nobenega navdušenja nad vlogo, ki so jim jo hoteli vsiliti, da bi, namreč, postali sredstvo za plačevanje tujih računov. Ih ko so njihovi «novi zaščitniki* hoteli s silo uveljaviti pravico, Pridobljeno za zeleno mizo, so se jim krepko postavili po robu, Prva nacionalna ustava, ki je bila takrat razglašena, je bila močno izpolnjena z idejami francoske revolucije, naprednega ameriškega severa ter lastnimi težnjami po svobodi in neodvisnosti. Bila je po mnenju Engelsa »najbolj demokratična od vseh Ustav takratne Evrope«. Navzlic temu so se Norvežani *a dosego popolne svobode in neodvisnosti morali boriti še polnih 90 let, vse do leta 1905, ko 3e bila končno odpravljena personalna unija s Švedsko, katera jim je bila vsiljena. A malo je inanjjcalo, da niso Švedi ob tej Priliki stopili v vojno proti svojim sosedom. Ni bilo pa nobenega dvoma v to, kako bi se takšen poizkus končal, in zmagal je razum. Na plebiscitu v zvezi s tem vprašanjem, se je 368 tisoč Norvežanov izjavilo proti in samo 184 tisoč za nadaljnjo linijo Norveška je že v tem času UiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii Najnovejši način fotografiranja Američani so pred kratkim dokazali, da je moč izdelati fotografske posnetke brez fotografskega materiala, brez kemičnih Pripomočkov in brez temnice. Namesto fotografskega papirja uporabljajo nekakšno plastično maso, ki jo razmažejo po aluminijasti plošči, nakar je slika v peči s temperaturo od 160 do 170 stopinj v petih minutah gotova. Kvaliteta takšne slike je precej boljša od one, izdelane na tradicionalen način. Nikjer pa ni bil objavljen postopek izdelave, kakor tudi ne posameznosti procesa. ..............im.................immiiiiMniiMiiiuiMiuiuiiiimmiiminiiiiinii....................mi...........ni.... STRELEC tod 23,11. do 20.12.) Ne Dežela ima danes t'ri in pol milijona prebivalcev, po obsegu ozemlja pa je večja od Italije, Zahodne Nemčije in Velike Britanije, skupno z Irsko. Potemtakem je v resnici redko naseljena, a sodi kljub temu med najbolj razvite in kulturne dežele sveta. In ne smatramo je samo za nekakšen statistični fenomen, v kolikor se vsako število, preračunano na posameznega prebivalca, izkaže kot izredno visoko, marveč ji z vso pravico lahko prepustimo tudi naziv »svetovnega prevoznika« in »električne centrale evropskega severa«. Kar pa zadeva življenjsko raven, je znano, da povprečni Norvežan v tem pogledu zavzema danes med zahodnimi deželami eno vodilnih mest. gornjih slikah vidimo osnovne šole iz Padrič vrhu) najmlajše .spodaj pa učence Gropade Ko se šolsko leto bliža koncu, prirejajo otroci slovenskih šol zaključne prireditve. Letos je s tem začela osnovna šola v Sem-polaju. Drugi so bili na vrsti učenci osnovne šole v Gropadi in Padričah, ki so preteklo nedeljo pripravili prav čedno prireditev. Ker je v poslopju osnovne šole tudi otroški vrtec, so se nedeljski prireditvi pridružili tudi najmlajši iz otroškega vrtca. Prireditev je bila v nedeljo popoldne v največji učilnici osnovne šole v Gropadi, ki je bila za to priložnost spremenjena v nekakšno gledališko dvorano. Učitelji in učenci višjih razredov so te dni trdo delali, da bi postavili oder in pripravili vse potrebno. Tako spremenjena učilnica Pa je bila kar premajhna, da bi sprejela vse one starše in sorodnike, ki so prihiteli, da bi videli in slišali svoje najmlajše. Kdor je prišel na prireditev, pa ni bil razočaran nad tem, kar so jim njihovi malčki pripravili. Najprej se je občinstvu predstavila Manna Babič iz petega razreda, ki je v imenu šošolcev in sošolk prisrčno pozdravila prisotne. Nato je sproti napovedovala točko za točko pester in bogat spored. Najbolj prisrčen je bil, seveda, nastop najmlajših iz otroškega vrtca, Ti so zapeli in deklamirali več pesmi in sicer «Naša četica korakaš, »Kuharica«, »Mala miška«, »Polžek«, »Lisička«, «Dobro jutro«. «Glejte našo račko«. «Pomlad«, «Prišel je ciganček« in »Mamica«. Nato so učenci, drugega razreda podali prizorček «Kmetič in vol«. Vlogo kmetiča je igral Radivoj Vrše, »volka« je igrala Luiza Grgič, »lisico» je igrala Juliana Hrovatin, »lovca« pa Sergij Jelušič. Deklamaciji «Zakaj» ,n »V šolo« so lepo podale učenke Irena Gojča, Vlasta Bak in Savica Križmančič. Sledila je dvodejanka »Kaj nam pa morejo«, ki so jo učenci te šole pred dvema mesecema že prikazali v Bazovici. Mladi igralci so se kar dobro odrezali, posebno oni ki so igrali glavne vloge in sicer Vojko, Danilo in Ladi Milkovič, prvi v vlogi upornika Silvana, drugi kot Stanko, tretji pa kot Jožek, ter Mirjana Bizjak kot Ivo, Istok Grgič pa kot Pino. V igri so nastopili še policaj, čuvaj ter vile. V zadnji točki sporeda se je občinstvo iz srca nasmejalo, ker so jim otroci pripravili nekaj posrečenih zabavnih točk. Otroci, ki so izpolnili program, so bili deležni iskrene pohvale. Priznanje pa zaslužijo tudi učitelji, ki so otroke na zaključno šolsko prireditev tako dobro pripravili. MARIO MAGAJNA OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte Se naprej izpopolnjevati svoje delo. Nujno potrebujete mir in počitek. BIK (od 21.4. do 20.5.) Da bi rešili težaven problem morate nujno spremeniti sistem svoje organizacije. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ugoden trenutek za znanstveno dejavnost Vaš strah in skrbi so neupravičeni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne odlagajte še naprej uporabe nekaterih drast čnih ukrepov. V prijateljskem vzdušju bo prišlo do medsebojnega zaupanja z drago osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne opirajte se samo na svoje sodelavce, uporabite tudi svojo pravico. Skupni ideali z drago osebo bodo odpravili va* nesporazume. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imejte zaupanje vase. Osebe, ki vas obkrožajo, zahtevajo preveč od vas. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite previdni v svojem delu in nikar ne izsiljujte razvoja svojih poslov. S svojim napadalnim značajem tvegate, da razbijete neko prijateljstvo. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Zaključek nekega potovanja vam bo zagotovil lep poslovni uspeh. Ne vsilite družinskim članom svojega načrta. odklanjajte nasvetov nekoga, ki vam je blizu. Premagali boste neko nerazumevanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1 ) Dobro ste pripravljeni za vse nepredvidene dogodke. Ce hočete obvarovati svoj mir, ne sklepajte novih poznanstev. VODNAR (od 21.1. do 19,2.) Z odločnostjo boste premagali vse poslovne težave. Na Čustvenem področju sl boste končno zagotovili uspeh, ki ga želite. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekatere spremembe, ki bodo nastopile v teku dneva, vam bodo odločno zagotovile dosego uspeha. Odlične zamisli za svoje privatno življenje. HAMBURG, v začetku maja. — V s cvetjem okrašeni predavalnici hamburškega vseučilišča je mestni župan Nevermann imel pred kratkim govor ob 25-letni-ci smrti edinega nemškega Nobelovega nagrajenca za mir Carla von Ossietzkega. Med navzočimi so bili predstavniki konzularnega zbora, bil je tu rektor, vseučilišča, bili so tu poslanci Bundestaga ter pokrajinskega parlamenta. Ni pa tu bilo nikogar, ki bi vsaj predstavljal vladajočo krščansko demokratsko stranko. Pokrajinski šef hamburških krščanskih demokratov Erik Blu-menfeld ter hamburški poslanec Bundestaga Dietrich Roll-mann sta svoje strankarske tovariše opozorila, naj se poluradne komemoracije za Carlom von Ossietzkim ne udeležijo. (Mimogrede bomo dodali, da je zgoraj omenjeni poslanec zahodnonem-škega Bundestaga Dietrich Roll-mann pred kratkim v bonskem parlamentu napadal spomin jugoslovanskega narodnega heroja Momčila Popoviča, ki so ga pred letom dni umorili ustaški begunci v Bad Godesbergu v Zahodni Nemčiji, V tem svojem na. padu proti Momčilu Popoviču je demokrščanski poslanec Roll-mann citiral celo izjave ustaške-ga zločinca Borasa). Blumenfeld, ki je bil, prav tako kot Ossietz-ky, v času nacizma preganjan zaradi svojega judovstva, in bil nekaj časa tudi v koncentracijskem taborišču, kamor so ga zaradi pripadnosti nearijski rasi strpali, je svoje antipatije proti nekdanjemu sotrpinu in izdajatelju časopisa «Weltbuehne» obrazložil z zgodovinsko netočno trditvijo, da je bil Ossietz-ky «od sodišča Reicha v Leipt-zigu pravomočno obsojen zaradi izdajstva na daljšo zaporno kazen«. Rollmann, ki je bil 1932. leta namestnik predsednika Mlade unije, t. j. mladinske organizacije Svobodnodemokratske stranke, se je hotel od »levičarskega intelektualca« Ossietzkega čimbolj ločiti s sledečimi besedami: «V današnji dobi ogroženosti si ne moremo privoščiti ,da bi na komemoracijah povzdigovali pacifiste kot vzore za današnjo Nemčijo.« Podobno kot Rollmann so tudi drugi krščanski demokrati odklonili svoje sodelovanje na komemoraciji, ki jo je hamburški senat predložil in svojim članom svetoval, naj se ude-ležijo priložnostne svečanosti v spomin Carla von Ossietzkega, ki je bil po rodu iz Hamburga. «Državnopolitičnemu društvu« krščanskodemokratske stranke je bilo dovolj to, kar je »svetoval« njegov prvi predsednik Rollmann. Zato se člani društva ko-memoracije niso udeležili. Toda pri tem Rollmann ni napadel samo Ossietzkega. Predvideno je bilo, da bo po govoru mestnega župana Newermanna spregovoril tudi bivši sodelavec lista «Welt-buhne« Axel Eggebrecht, ki je za demokrščanskega poslanca Rollmanna prav tako »vreden prezira«, ker je pač «levičarski razumnik*. Nekoliko težje delo Je imel Že omenjeni Erick Blumenfeld s svojim «zavodom za gospodarstvo in socialno politiko«. Direktor zavoda Merzyn je bil namreč obljubil, da se bo komemoracije po pokojnem Os-sietzkem udeležil. Toda v dobi Merzynovega obiska Parizu je predsednik upravnega odbora zavoda Erick Brumenfeld pokli-cal po telefonu Merzynovega namestnika dr. Schultzeja in mu ukazal, naj umakne direktorjevo obljubo, da bo prisostvoval komemoraciji. In Schultze je ta ukaz tudi izvršil. Socialdemokratskemu poslancu Hellmutu Kalbitzeru, kot tudi mestnemu županu dr. Newer-mannu, ki je član upravnega odbora, ki mu predseduje Erick Blumenfeld, tak postopek ni bil preveč pogodu. V odprtem pismu je predsednika Blumenfelda in njegovega kolego Rollmanna vprašal: «Nočete izkazati časti poštenemu človeku, kakršen je Iz umetnostnih galerij Trije gostje v «La Cavana> Tedaj, ko je galerija «La Cavana« odprla svoje prostore tržaškemu občinstvu in nas pričela seznanjati z najbolj avantgardno usmerjenimi slikarji abstraktne in nepredmetne izraznosti, je marsikdo podvomil, ali bo ta galerija tu v Trstu, kjer umetnost tako počasi napreduje, sploh preživela izkušnjo časa. Kljub neugodnemu predvidevanju pa je »La Cavana« srečno dospela do svoje tridesete otvoritve. — Za tako obletnico pa bi pričakovali malce bolj reprezentativno razstavo, kot pa je sedanja. S to pripombo ne nameravamo zmanjšati priznanja, ki ga ponekod uživajo v domeni nepredmetnega slikarstva vsi trije razstavljavci. Toda sedaj pokazana dela, grafike, jedkanice in kamnotiski so le malce pre-bledikasti, da bi uspešno zastopali take polnokrvne tekmece na dirkališču moderne, kot so to Vedova, Dorazio in Turcato. Emilio Vedova iz Benetk, ki si je tam na predlanski bienali priboril enako visoko priznanje kot Lojze Spacal, prikazuje tu le tri liste v kamnotisku iz svoje zbirke' »Protest«. Divje skrotovičena zmešnjava potez, ki se zgoščuje v stopnjevane črnine, pač primerno ponazoruje nekake poti tisočev seizmografov človeških pretresov vzvalovane množice. Njegov mali akvarel pa ne more pokazati vsega, kar smo mnogo bolje videli na pretekli razstavi Vedove v tej galeriji. Enako smo videli mnogo boljša dela, kot pa sedanja, na prvi otvoritveni razstavi »La Ca-vane« Giutia Turcata, ki tu v kamnotiskih in risbah išče le optične prevare neobičajnih barvnih približevanj. Isto to delno dela tudi tretji razstavljavec, Rimljan Pietro Dorazio, ki kot pajek zagrizeno tke venomer le svoje barvne mreže v neumornih poizkusih zajeti vanje ne-kmi uhajajoče domišljije. M. B. bil Carl von Ossietzky, ki je zaradi svoje ljubezni do miru umrl kot politični mučenik?« Blumenfeld je na to vprašanje odgovoril odklonilno. Svoj sklep je obrazložil v pismu Ne-vvermannu s sledečimi besedami: »Ono, s čimer se je Ossietzky uveljavil v dobi nacizma, t. j. borbenost, hrabrost in brezpogojna borba tudi za stvar, ki je propadla, — vse to je bilo v dobi VVeimarske republike • uperjeno proti urejeni .državi.*. .In. dalje: «Von Ossietzky je vedno pripadal skrajni levici, ki ga še danes tako rada navaja«. Socialdemokratskemu poslancu Kalbitzeru pa je njegov kolega Rollmann — poklicni politik, ki se želi vedno bolj uveljaviti v javnosti, odgovori «Gospod von Ossietzky je bil, kot nihče drug, poosebljen pacifizem v naši deželi. Toda danes je treba v našem ljudstvu krepiti željo po obrambi svobode — pa čeprav z orožjem.« Tako je prikazal komemora cijo za borcem za mir Os-sielzkym hamburški tednik »Der Spiegel«. Iz tega vidimo, kakšni ljubitelji miru so na oblasti v Zahodni Nemčiji, začenši s Bonnom pa dalje v raznih deželnih vladah in parlamentih. Tudi v Hamburgu, to je mestu, ki je v drugi svetovni vojni bilo kot izredno pomembno vojaško oporišče uničeno do tal. Zdi se, da nekaterim nemškim krogom druga svetovna vojna, vštevši sem nacizem, ni pomagala, da bi se otresli svojega že tradicionalnega militarizma. INTERVJU ALEKSANDRA TVARDOVSKEGA 0 stanju književnosti v Sovjetski zvezi Negativni vpliv kulta osebnosti na sovjetsko književnost A. Tvardovski je urednik enega najbolj znanih sovjetskih književnih časopisov. Gre za «Novij mir«. Hkrati pa sam sodi med najboljše sodobne sovjetske pesnike. Za svoje književno delo je bil tudi nagrajen z Leninovo nagrado. Pred kratkim je dopisniku «United Pres-sa», Shapiru, dovolil intervju, v katerem je med drugim tudi povedal svo-, je mnenje o sodobni sovjetski književnosti. Qbjav-jamo nekaj najbolj zanimivih misli, ki jih je bil ob tej priliki izrekel: V letih po XX. kongresu se je v sovjetski književnosti pojauila vrsta del, ki mnogo obetajo. Ta dela označuje predvsem resno poznavanje stvarnosti, resničnost, partijski način pristopanja k življenjskim pojavom, velik čut odgovornosti umetnika do ljudstva. Gre za imena književnikov, ki so se prvič pojavila. Tu je n. pr. Efim Doroš, ki je s svojim »Vaškim dnevnikom«, po V. Ouečki-nu, še razširil in poglobil vaško tematiko; Vladimir Tendrjakov, do pred nedavnim še komsomolski delavec, ki je zdaj postal izredno znan pisec ostrih in aktualnih romanov iz naše sodobnosti; Gavril Troepoljski, agronom, ki nam prinaša svoje originalne satirične povesti in romane iz Voronjeških step; Vladimir Fo-menko, ki se nam s svojim romanom «Spomin zemlje« predstavlja kot resnično samonikel pisatelj; nadalje je treba omeniti Vila Lip atova, ki živi v daljni Citi, in njegovega starejšega kolega, učenjaka in pedagoga Sergeja Zaligina; tu je še Jurij Solidaren s svojim romanom »Tišina«; Aleksander Jaš in, ki je objavil politični feljton »Vologordska svatba« in vrsta drugih. Povest A■ Solženjicma »En dan Ivana Dehisoviča«, ki je bila objavljena v «Novem miru«, predstavlja po mojem mnenju posebno važen in principialen pojav. In ne gre samo za to, da v tem delu on obdeluje specifično materijo m kaže na protiljudski značaj tistih pojavov, ki so se povezovali kasneje s kultom osebnosti, ampak tudi, ker ta povest s svojo umetniško kompozicijo potrjuje nenadkriljivi pomen tradicije resnice v umetnosti ter se odločno zoperstavlja vsakršnemu novatorstvu formalistične, modernistične smeri. Razumljivo je, da je kult osebnosti negativno vplival na sovjetsko umetnost in književnost. Bila so leta, ko je tudi pri nas bilo mnogo knjig, filmov in It- la v Olepševanju, v ilustriranju lužne-, monumentalnosti. • ■ Vendar je povsem netočno in protizgodo-vinsko, kakor tudi v nasprotju z dejstvi, kadar nekdo skuša vsa umetnost tridesetih let in pa ono v času domovinskega boja ter po. vojnih let za Stalinovega življenja prikazati, oziroma označiti za neresnično in neoriginalno. In ne bi hotel tu zapovrstjo naštevati vseh imen sovjetskih pisateljev, ki so vsemu svetu znani Po svojih delih, ki so bila ustvarjena prav v tem času. Nai omenim samo književnike Solo-bova, Tadjejeva, Fedjina, Pav-lenka, Panovo, Kazakeviča, Isa-kovskega, Maršaka. Leonova. Po-godina. Zahodni tisk pa v zelo pretirani obliki ocenjuje globino vsebine ter umetniško kvaliteto naših »otrok«, kot n. pr., Jevtušen-ka m Voznesenskega, kar temelji na želji, da bi v teh «otrocih» videli pesnike nekakšne opozicije »očetom«, na želji, da se ta mlada imena izkoristijo za povsem neknjiževne cilje. Seveda lahko takšna tendenca povzroči samo neumno senzacijo in škoduje predvsem tem — ne toliko po letih, pač pa po ustvarjalnosti — mladim umetnikom. Inozemski tisk si je izmislil, da se sovjetski pisatelji dele na «liberalne» in «konservativne». Razumljivo je, da se pri nas vodijo diskusije, da obstajajo različni pogledi na razne pojave v književnosti, da se, skratka, normalno razvija književno življe- Radio Trst A 7.00: Koledar; 7,30. Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 1145: Vrtiljak; 12.00: Brali smo za vas; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Lahka glasba: 17.00: Ansambel Carlo Pacchiori; 17.20: Pesem In ples; 18.00: Pevski zbori; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve 18.30: Sodobni Ital, skladatelji 19.00: Higiena ln zdravje; 19.15 Glasbeni kaleidoskop: 20.00: Šport 20.30: »Dolarji proti Ameriki«, radijska drama; nato Prijetni spomini; 22.00: Iz ital, glasbenega ustvarjanja; 22.30- Harlem ponoči. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: »Drage popevke«; 13.40: Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže« — III. in IV. dej.; 14.25: Stari motivi; 14.50: Furlanska nabožna pesem. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.50: Operne strani; 13.40: Plošče; 14,00: S pesmijo po domovini; 14.40: Za oddih In razvedrilo; 15.30: Mladinski pevski zbori; 16.00: Otroški kotiček; 16,30: Simfonični koncert; 17.40: Pojo H. Shapiro, C. Richard in B Lee; 1800: Prenos RL; 19.00: «FIIppers»; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Beide-becke; 22.40: Torelli In Tartini: 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranja glasba; 9.05: Lahka glas- SREDA, 22. MAJA 1963 ba; 9.50: Operna antologija; 10.30: Sola; 11.00: Giro dTtalia; 11.30: Koncert: 13.15: Giro dTtalia; 13,55: Giro dTtalia; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Filmske In gledališke novosti; 14.45: Glasba ln turizem; 16.00: Nogometna tekma, prenos iz Londona: 17.25: Operna glasba; 18.25: Evropski vesoljski programi; 18.40: Srečanje s sireno: 19.10: Kmetijska oddaja; 20.00: Giro dTtalia; 20.35: Lahka glasba; 21.05: Mendelssohn; 21.45: Skladbe za godala //. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Cor-rado Lojacono; 9.00: Ital, pentagram; 9.35: Pisan program; 10,4u: Za glas In orkester; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Ital, pesmi in plesi; 15.15: Pesmi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Giro dTtalia; 17.35: Mala enciklopedija; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši Izbranci; 19.50: Giro dTtalia; 20.00: Simfonična glasba: 20.35: Filmske novosti; 21.35: Pesmi za Evropo. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18,40: Knjižne novosti; 19.00: Na program Campra; 19.15: Ital. slovstvo; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20,40: Schumannove skladbe; 21.20: Pismo Chagallu; 21.30: Cherubinijeve skladbe; 22.15. Ob 100-letnicI rojstva D’Annun-zia; 22.45: Glasba danes. nje. Pri tem odklanjamo teorijo o mirni ideološki koeksistenci, kar pa ne more škodili našim simpatijam do napredne znanosti, kulture in umetnosti Zahoda. Pri tem naj obenem poudarim, da je naša dežela na prvem mestu na svetu glede prevodov tujih književnih del. V najnovejši številki »Nonega mira« je bil objavljen članek, v katerem je redakcija zavzela svoje stališče glede trenutnega stanja v naši literaturi, kakor je. tudi določila svoj odnos do kritike nekaterih del, objavljenih t) tej reviji. To posebno zadeva spomine I.G. Ehrenburga «Ljudje, leta in življenje«. Mi na to kritiko gledamo zelo resno in upamo, da bo lija Gregorjevič iz nje potegnil potrebne zaključke. Tembolj, ker ga vodstvo partije, kljub vsem kritikam, smatra za enega najvidnejših sovjetskih književnikov, nadarjega publicista in javnega delavca. V nadaljnjih številkah naše revije bomo objavili dela Ajtmato-ve, Aksenova, Solženjicina, Fedji-na, Nekrasova, Tendrakova in drugih. Prezgodnja smrt francoskega pisatelja Kakor smo pred tednom dni že poročali, je 14 t. m. v Pari-z u umrl francoski javni delavec, novinar in pisatelj Pierre Cour-tade. Z njim je francoska komunistična partije in tudi vsa napredna Francija izgubila človeka, ki je že veliko dal, ki pa je še več obetal. Bil je star komaj 48 let in zelo ploden delavec. Pierre Courtade se ji rodil 3, januarja 1915 v Bagneres de Bi-gorre v Pirenejih. Ze v svojih mladih letih — ko je bil uči-telj — se je opredelil v levo in v času nacistične okupacije bil pogumen borec proti fašizmu in nacizmu. Postal je komunist in po osvoboditvi začel zelo intenzivno življenje v politični publicistiki. Postal je odgovorni urednik tednika »Action«, ki j« zbiral okoli sebe veliko število francoskih levičarskih razumnikov. Od tod je prešel pozneje v uredništvo glasila KP Francije «Humanite», kjer.,je nekaj let vodil zunanjo politiko, Leta 1960 ga je uredništvo poslalo v Moskvo kot dopisnika. Tu je ostal do pred dobrim mesecem, ko se je vrnil v Pariz, da bi se podvrgel neki operaciji Ni je prenesel Poleg neštetih uvodnikov in reportaž. člankov m spisov, je še tako mladi Pierre Courtade pustil kot svojo dediščino tudi ne-kaj romanov, kot na pr «Else-neur«, ki je izšel 1948. leta, »Črno reko«, ki je izšla 1953, naslednje leto še roman »Jimmg«, pred dvema letoma pa je izšel njegov roman »Rdeči trg«. Leta 1946 in 1956 sta izšli dve zbirki novel Prva nosi naslov «Razmere», druga pa »Višje živali«. Posebno značilno je njegovo de-lo »Rdeči trg«, v katerem se zrcalijo težnje prerano umrlega francoskega pisatelja in komunista, težnje, da bt se obzorja vedno bolj širila v smislu sklepov 20. kongresa KP SZ. To knjigo so pokojnikovi idejni nasprotniki napadali, češ, da je v njej pokazal velik »konformizem«, ter da je «idejno preveč pravoveren«. Dejansko pa je to politična oporoka toliko obetajočega francoskega pisatelja, ki je tako prezgodaj umrl. Slovenijo 4.00: Dobro Jutro; 8.U5: Od uverture do suite; 8.55: Pisan svet pravljic; 9.25: Vaši ljubljenci pojo; 10.15: Reger: Pet humoresk; 10.30: Veseli hribovci; 10.45: Olovek tn zdravje; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Pozdrav iz Sumadije; 12.30: Uvertura Iz «Fidel>a»; 13.15: Obvestila; 13.30: Plošča za ploščo; 14.05: Radijska šola; 14.35: Orkester RTV Ljubljana; 15.15: Ob zvokih kitare in harmonike; 15.29: Dva madžarska u-metnika; 16.00: Vsak dan za vas: 17.05: »Iz tisoč in ene noči«; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu: 18 10-Kar po domače; 18.30: Portret v miniaturi: Nino Robič; 18,45: Llud skl parlament: 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Skupni program JRT; 23 05 Zaplešite Ital. televizija 8.30, U.15 in 14,15; Sola; 16 15 Giro dTtalia; 18.00 Program za r.ajmlajše; 19.00: Dnevnik; 19 15 TV pošta; 19.451 Pabto Casai.v 20.10: Šport; 20.30: Dnevnk, 2105 Prenos nogometne tekme iz Lori dona; 22.40. Pesmi za Evropo; 23 40. Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05; Dnevnik; 21.15: Film «Quattro passi fra le nuvole«, 22.55. Komorna glasba; 23 25 Športne vest: Jug. televizijo 17.00: Ruščina na l V . tv 30: An gleščlna na TV; 18.25: Poročila; 18.30: «Hepica» — slikanica; 18.45. Pionirski TV studio: 19 30 TV ob Zornik; 20,00: TV dnevnik; 20 30-»Album starih partitur«; 21.30: Pa norama — kulturna oddala • Ti 15 Poročila Goriško-beneški dnevnik POD OKRILJEM OBČINSKEGA ZDRAVSTVENEGA URADA Uvedba ortopedske telovadbe za defektne osnovnošolske otroke Brezplačno jih bodo obiskovali otroci, ki so jim pri šolskem zdravniškem pregledu ugotovili okvare ortopedskega značaja Goriška občina je uvedla tečaja atletske telovadbe za otroke osnovnih šol, ki kažejo deformiranost pri rasti. Šolski zdravnik je po pregledu osnovnošolskih otrok izpolnil zdravniško spričevalo, v katerega je vpisal vse mogoče bolezni, očesne in slušne napake, napake srca in pljuč itd., da bi otroke poslali na zdravljenje v socialne bolnišnice. Otroci pa, ki se neprimerno držijo in imajo ukrivljeno hrbtenico zaradi rahitičnostl ali napačnega sedenja v šolskih klopeh, bodo podvrženi socialnemu pregledu, ki bo ugotovil stopnjo okvare rasti ter predpisal popravljalno telovadbo v telovadnicah, opremljenih s primernim orodjem ter kremenovo lučjo (quarzo). Kakor v vseh naprednih državah, se hoče tudi pri nas ugotoviti odstotek defektne mladine, ki bi jo s primernim zdravljenjem odteg- IHIIIIIIIIIIIIMIIlIllIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllltl HI Ulil,lllllll MII iiiiihiiiiiiiiiiiiii III MII ll|l|„||,|l|l,l|H,|,„||||||||| 1,11,1,,m,||,,||||,,|,||||I|||,||||||||||,I|,||,|| mi,m. nili morebitnim posledicam estetskega, fiziološkega in fizičnega značaja. Napake so v začetku komaj opazne in Jih je mogoče z ortopedsko telovadbo, kateri so podvrženi otroci že s šestim in sedmim letom starosti, popolnoma odpraviti. S tem se bo zboljšalo občinsko zdravstveno in higiensko skrbstvo, okoli katerega Je dalj časa razpravljal tudi goriški občinski odbor. Tečaje specialne telovadbe bo z zdravstvenega gledišča vodil občinski zdravnik dr. Gregorig, s tehničnega pa prof. Pantuzzi, ki je obiskoval tečaj pri ortopedski kliniki milanske univerze. Specialistični pregled so zaupali primarju ortopedskega oddelka civilne bolnišnice v Gorici dr. Peressonu. Z dovoljenjem šolskega oskrbnika se bodo tečaji, ki so brezplačni, vršili v telovadnici srednjih šol, ki so že usposobljene za popravljalno telovadbo. Danes 4-urna stavka tekstilnih delavcev Delavska zbornica nam je sporočila, da so sindikalne organizacije proglasile za danes 22. maja 4-umo stavko druge izmene ter delavcev, ki delajo čez dan v tekstilnih tovarnah v Gorici in Ronkah. Z njo hočejo prisiliti vodstvo tekstilnih tovarn, da ugodi zahtevam delavcev po zvišanju proizvodne nagrade, zagotovitvi minimalnah akordov, uvedbi a-kordnega dela v oddelkih, kjer ga še nimajo, ter izplačila doklade za nevarna in zdravju škodljiva dela. Zveza industrijcev iz Gorice je sporočila, da se bodo pogajanja o zahtevah, delavcev v oddelku «fiocco» nadaljevala v petek 24. maja. CISL-FILCA je včeraj poslala pismo Zvezi industrijcev in podjetju IGLJEA, s katerim zahteva, da se na podlagi obveze od 12. septembra lanskega leta pričnejo pogajanja za izplačilo proizvodne nagrade. Obenem predlaga odpravo kvalifikacije VI. kategorije (bivši navadni delavec) ter VII. kategorije (bivša delavka III. kategorije). Zviša naj se doklada za nakup delovne obleke ter vklju. či doklada za zdravju škodljiva ter umazana dela. IZPOLNJUJE SE VROČA ŽEUA NEPOSREDNIH OBDH.OVALCEV Na zelenjadnem trgu postavljajo ostrešje Prodajalke bo obvarovalo pred padavinami in sončno pripeko IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Zaradi preveč vina in petja pretep v gostilni na Poljanah Obtoženci iz Doberdoba in Selc so bili oproščeni zaradi aplikacije amnestije • Priziv zaradi kraje v Standi V soboto 1. oktobra 1960 zvečer ja bilo v gostilni na Poljanah št. 1, ki jo je takrat vodila Cvetka Devetak, precej živo. Pri mizah je sedelo najmanj 16 gostov, domačinov in iz bližnjega Doberdoba ter Ronk. Med njimi sta bila tudi dva brata, 41-letni Radislav Lakovič iz Doberdoba, ki pa sedaj živi v Trstu, Ul. Canova 25, Karel Lakovič, 29-letni mehanik iz Doberdoba, ki je sedaj zaposlen v Kollbrunnu v Zahodni Nemčiji, dalje 29-letni zidar Emil Jarc iz Doberdoba, Ul, Vallone 18, in 22-letni ovčar iz Selc Karel Bizjak. Ura je šla že čez 22 in marsikateri izmed gostov ga je imel že malo preveč pod klobukom, ter so pri eni in drugi mizi začeli tudi peti. Jarc in Bizjak sta bila skupaj in sta tudi poskušala svoje pevske zmožnosti, ko je eden od bratov Lakovičev pristopil in precej robato ukazal Bizjaku naj molči, ker da moti petje njihovega omizja. Beseda je dala besedo in vnel se je prepir, pri katerem so posegli vmes tudi dru- miitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHi VERDI. 17.30: «L’amante dl guer-ra», S. McQueens in R. Wagner. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.00: «11 giomo piti cor-to». V filmu nastopa 88 igralcev iz mnogih držav sveta. Zadnja predstava ob 22. url. VITTORIA. 17.30: «Una faccia piena di pugniu, ž A. Quinn in J. Glea-son. Ameriški črnobeli film. CENTRALE. 17.30: »Callagan con-tro maschera nera», T. Wrigth in G. Kerdine. Ameriški črnobeli film. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 20.4 stopinje ob 1460, najnižjo 3,6 stopinje ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 77 odstotkov. gi gostje. Oba Lakoviča sta napadla Bizjaka, ki pa je močan človek in se je krepko branil. Prišlo je do splošnega pretepa. Gostilničarka je tekla po karabinjerje v Doberdob in ti so v resnici prišli, ko so našli omenjene štiri mladeniče še močno razburjene in z vidnimi znaki pretepa. Vsi drugi gostje so medtem že zapustili gostilno. Karabinjerji so udeležence pretepa zaslišali, napravili zapisnik in vso zadevo prijavili sodniji. V njihovem zapisniku je rečeno med drugim, da sta brata Radislav in Karel Lakovič že večkrat povzročila pretepe, zlasti kadar sta bila pijana, Po drugi strani pa da je tudi Bizjak precej nasilen ter da rad izkazuje svojo telesno moč. Kat se Jarcš tiče pravi poročilo, da se je vmešal bolj kot pomirjevalec med ostale. Včeraj so sedeli protagonisti teh dogodkov na zatožni klopi pred goriških okrožnim .sodiščem, razen Karla Lakoviča, ki je zaposlen v Nemčiji. Pri razpravi so obtoženci zanikali, da bi Karel Lakovič dobil v pretepu poškodbe, ali celo izgubil kak zob, kakor je bilo navedeno v zapisniku in tudi karabinjerji so morali priznati, da niso te zadeve natančneje preiskali. V ostalem pa so se njihove izjave precej križale. Po govorih odvetnikov Blessija iz Gorice in Veniera iz Tržiča je sodišče odredilo, da se ustavi sodni postopek proti vsem štirim obtožencem, ker gre za prekršek navadnega pretepa, ki je v celoti zapopaden v amnestijo. * * * V prizivni razpravi pa je sodišče obravnavalo primer 31-letne Rosite Foschian iz Gorice, Ul. Mocchetta 22. To je goriško o-krajno sodišče že sodilo dne 20. februarja letos zaradi tatvine v veleblagovnici «Standa» dne 15. decembra lani okrog poldne, kjer je vzela za okrog 1.185 lir blaga, ki ga ni plačala. Sodnik je takrat v njenem primeru apliciral amnestijo. Do ponovne razprave je prišlo na priziv državnega tožilca in včeraj je sodišče obtoženko obsodilo na IS dni zapora, plačilo 15 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Drž. tož.: dr. piacentino; preds. sod.: dr. Storto; zap.: Daidone. Dražba sejalnih strojev v Sovodnjah Vodstvo delavsko-kmečke hranilnice in posojilnice v Sovodnjah sporoča, da bo jutri, 23. t.m. ob 11. uri dopoldne na dvorišču pri Batističu . (pri Nanci), javna dražba sejalnih strojev. Pri telovadbi se je ponesrečil Včeraj ob 19. uri so pripeljali v- goriško civilno bolnišnico 15-letnega Claudia Simčiča iz Gradiške. Zdravniki so ugotovili, da si je fant verjetno zlomil levo koleno pri telovadbi na Rojcah. Pridržali so ga na zdravljenju. Velik pes terorizira Livado Večkrat čitamo v časopisih, da je v tem ali onem mestu kakšna zver ušla svojim- gospodarjem in da je povzročila preplah med prebivalstvom. Tudi Gorica ima podobno senzacijo. V našem primeru sicer ne gre za kakšno divjo žival, ampak za velikega psa. ki se že nekaj dni klati brez gospodarja in povzroča preplah med prebivalci na Livadi, zlasti med otroci. Meščani so obvestili mestnega konjederca, ki pa do včeraj ni mogel uloviti živali. Obvestili so tudi društvo za zaščito živali naj sprejme potrebne ukrepe, čeprav gre tokrat — za zaščito ljudi. Nezgodi pri delu Včeraj okrog 1230 se je zatekla v goriško civilno bolnišnico Na-zarena De Stefani, iz Gorice, Ul. Fatebenefratelli 118, ki se je malo prej pri gospodinjskem delu s kuhinjskim nožem urezala v levi mezinec. Po prejeti zdravniški pomoči so jo poslali domov s prognozo okrevanja v petih dneh. Ob 15. uri pa so v civilni bolnišnici očistili. in obvezali rano na desni dlani 21-letnemu Giu-seppu Grusovinu iz Gorice, UL Garzarolli 45, ki se je poškodoval na delu v podjetju IOOS. Ozdravel bo v treh dneh. Na trgu na debelo v Ul. Boc-caccio so v teku dela za postavitev strehe nad prostorom, kjer kmetje prodajajo svoje pridelke. Delavci gradbenega podjetja so že skopali dokaj globoke jame, ki jih bodo zalili z betonom. Na podstavke bodo položili nosilce železne konštrukcije, na katerih bo slonela streha. Betonska platforma je sedaj vsa razkopana, da so se marali prodajalci preseliti na drugo stran trga. Podjetje, ki je na dražbi prevezlo gradnjo tega objekta, je že pripeljalo betonski mešalec, ker pomeni, da bo v najkrajšem času začelo z izgradnjo temeljev, V drugi fazi bodo vrhu nosilcev položili valovito streho, ki bo pokrivala večji del severnega dela obsežnega prostora nad skladišči s sadjem in zelenjavo. Prav gotovo bo gradnja dokončana v enem mesecu, se pravi, da bo prostor, namenjen prodajalkam sadja in zelenjave, pokrit še pred poletno pripeko. Prodajalke iz Brd in drugih krajev goriške občine z veseljem spremljajo tako zaželeno gradnjo objekta, ki jih bo it v najbližjih dneh obvaroval pred vročino. Jeseni in pozimi pa jih bo branil pred dežjem in snegom.. Nedvomno se bo zboljšala čistoča. Prodajalke bodo razstavile svoje jerba-se po suhi betonski ploskvi, kjer se blago, ki je na dnu, ne bo umazalo. Načrtovalci pa so upoštevali tudi vedno večji motorni promet na trgu. Ostrešje bo zgrajeno na takšen način, da razkladali blago na suhem. bodo Urnik trgovin za danes in jutri Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo ob priliki jutrišnjega praznika v veljavi za trgovine naslednji urnik: DANES, 22. maja, pred praznikom, lahko ostanejo vse trgovine odprte do 20. ure. JUTRI, 23. maja bodo mesnice odprte do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. ure, pekarne in mlekarne do 12.30 in cvetličarne do 13. ure. Vse druge trgovine bodo ves dan zaprte. Včeraj ponoči samo 3,6 stopinje nad ničlo Včeraj zjutraj smo imeli v Gorici neverjetno hladno. Se okoli 6. ure je bilo na letališču komaj 3,6 stopinje nad ničlo. Ohladitev je nastopila zaradi izdatnih padavin, v višjih legah nad 1.000 metrov celo v obliki snega. Najnii-ja temperatura se je v primeri s prejšnjim dnem zniiala za 6 stopinj, v zadnjem tednu pa za 14 stopinj. Ohladitev je marsikaterega prislila v posteljo zaradi prehlada, zdravi pa so se topleje oblekli; nekateri so celo povlekli površnike iz naftalina. Dela na mostičku v Podgori še vedno niso zaključena Čeprav so že prejšnji teden odprli za promet pešcev, kolesarjev in motociklistov obnovljen mostiček med Podgoro in Stražicami, pa dela na njem še vedno niso končana. Tako je bil mostiček včeraj zaprt za ves promet, ker so njegovo cestišče prevlekli z bitumensko maso. Delavci pa so nam zagotovili, da bo danes zopet mogoče preko njega. Eden izmed njih, potapljač E-milio Corradini iz Reggio Emilia, nam je ob tej priliki povedal nekaj podrobnosti o delu pri po- stavljanju novih temeljev za mostne opornike. V tiste proti Podgori, ki segajo po 5 do 6 metrov globoko, so morali vložiti do 80 kub. metrov betonske gmote, v one proti Stražicam, kjer voda ni tako globoka, pa do 40 kub. metrov. Delo pri tem ni bilo lahko in je n.pr. njegov splav voda dvakrat odnesla z njim vred ter so ga mnogo niže morali z dolgo vrvjo potegniti na suho. Kot rečeno, pri mostičku dela še vedno niso zaključena, čeprav je v času največje zaposlitve delalo na njem (ali pod njim) do 18 delavcev. Vendar pa zaključna dela ne bodo ovirala prometa po njem. Med drugim bo treba urediti še razsvetljavo in pa dohode na obeh bregovih, za nekatera dela v vodi pa bodo morali počakati poletje, ko bo vodno stanje najnižje. ga Izlet v hribe nad Mostom na Soči Ker mora avtobusni izlet, ki je pripravilo Slovensko planinsko društvo za jutri 23. t.m. v Tolmin z obiskom tolminskih korit, zaradi tehničnih ovir odpasti, pri-reja društvo jutri družinakj izlet do Mosta na Soči in enournim vzponom na bližnji hrib. Odhod z železniške postaje v Novi Gorici z vlakom ob 6.30 zjutraj. Povratek v večernih urah Skuterist povozil delavko Prejšnji večer okrog 22.30 se je 49-letna delavka Eugenia Brez-za iz Podgore, Ul. Brigata Tra-pani 2, ki je zaposlena v podgorski predilnici, vračala peš proti svojemu domu. Na križišču pri Madonini pa jo je povozil neki skuterist ter ji povzročil hude poškodbe. Z avtom Zelenega križa so po-nesrečenko odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo, ker so ji ugotovili več zlomov z verjetnim prebitjem lobanje, pretres možgan in rane na obrazu. Včeraj se je njeno zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo. EKIPNO DEŽELNO PRVENSTVO V ATLETIKI V Gorici državni Buffona v metu rekord diska Donati skoraj 7 metrov v daljino Na go riškem šolskem stttdionu je bilo v nedeljo ekipno prvenstvo v atletiki, ki Je prineslo, kot že pred dvema tednoma, nov državni rekord. Po izrednem uspehu Rossettija, ki je s palico preskočil 4.41 in postavil mladinski in članski italijanski rekord, je bil na zadnjem tekmovEtnju zelo uspešen še Buffon, tudi mladinec, ki je z odlično znamko 48.21 postavil državni rekord v metu diska. Rezultat 18-let-nega Buffona jasno kaže, da se je atlet med zimo posebno posvetil metu diska, ki je bila doslej njegova hiba in da resno računa na osvojitev monopola v državi tako v disku kot tudi v krogli, kjer je tud mladinski rekorder z znamko 15.56 m iz lanske sezone. Po odlič- nem Buffonu Je v Gorici blizu svojih zmogljivosti metal tudi Maz-zoli iz Tržiča z 46.29 m, medtem ko so ostali dosegli normalne rezultate. Za metom diska je bila tehnično najboljša panoga skok v daljino, kar je po lanski krizi lepo presenečenje. Prvo mesto je osvojil Tržačan Donati, ki je le za 8 cm zgrešil 7-metrsko mejo in seveda dosegel osebni rekord, odlična pa sta bila tudi Gentilli s 6.71 in Ca-din s 6.70. Na prireditvi ni nastopil Goričan Zamparo, ki Je pred enim tednom dosegel kar 7 m in 7 cm. Skok v višino ni prav posebno navdušil, čeprav so kar trije atleti preskočili 1.80 m. Največ pohvale zasluži Casale, ki je po nedavni zmagi na študentovskem prvenstvu v Trstu, popravil za celih 10 cm osebni rekord. Izmed tekov Je bil najbolj privlačen dvoboj med Tassinijem in Lo-rujem na 200 m. Po Izenačenem prvem delu je prišla na ravnini bolje do Izraza sproščenost prvega, ki Je z 22”6 izenačil osebni rekord. Loru je zabeležil 2 desetinki sekunde slabši čas, ostali sprinterji pa so dosegli znamke nad 23”. Zanimiv je bil tudi tek na 800 m. Danelutti je sicer gladko zmagal z 1’58”3, lepo presenečenje pa sta rezultata 1’59”1 Mia-nija in 2T’8 Gemmelleslja, ki sta oba zabeležila osebna rekorda na tej progi. Boljše rezultate so dosegli še Zanon na 400 m z zaprekami s časom 56 ”8 in Schira v metu kopja z 55.71. V tej panogi je metal ponovno tudi Mersini in dosegel 52.62, kar dokazuje, da atlet kljub hudi poškodbi zopet z veliko voljo trenira. V kopju je omembe vreden velik napredek De-franzonlja iz Gradiške, ki se je letos poleg tega izkazal tudi v metu krogle. v štafeti 4x400 je bila po 1200 m teka: Miani SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI Brazilci v premoči: poraz Jugoslavije Tretji neuspeh Italije v finalni skupini RIO DE JANEIRO, 21. — Pod vodstvom odličnega Amuryja in izrednega Vlamira Je Brazilija sinoči premagala v finalni skupini svetovnega prvenstva v košarki Jugoslavijo. S to zmago so Brazilci postavili najresnejšo hipoteko na svetovni naslov, ki jim že pripada od 1959. leta. Jugoslovani so sicer dobro začeli, vendar so jim Brazilci ob glasnem bodrenju 25.000 navijačev odvzeli pobudo z rok in začeli nizati točko za točko. V drugem delu igre so šli Jugoslovani proti katastrofi. Ko je Brazilija že' vodila z 32 točkami prednosti, so Jugoslovani z izredno igro zmanjšali razliko na. minimum, vendar so ponovno postali plen vigranih domačinov, ki so srečanje zmagovito zaključili. Italija pa je zabeležila v finalni skupini že svoj tretji poraz. Po neuspehu z Brazilijo in Jugoslavijo, je morala Italija sinoči kloniti tudi Franciji. Francozi so imeli več od svoje kolektivne igre, medtem ko so se Italijani zanašali le na posameznike. Posebno v drugem delu so Italijani z Lombardijem in Vittorijem ostro napadali in prisilili Francoze v obrambo. Trikrat jim je uspelo izenačiti stanje, v zadnjih sekundah pa so Francozi vseeno prišli do prednosti, katero Italijani, kljub ostri o- fenzivl, niso mogli nadoknaditi. IZIDI Finalna skupina: Francija - Italija 67:63 ( 30:24) Brazilija - Jugoslavija 90:71 (51:27) LESTVICA Jugoslavija 7 4 3 1 304 249 Brazilija 6 3 3 0 233 188 Francija 6 4 2 2 243 262 ZDA 4 3 1 2 228 211 SZ 4 2 2 0 133 122 Portoriko 3 3 0 3 172 202 Italija 3 3 0 3 199 233 Tolažilna skupina: Kanada Mehika - Urugvaj Argentina Mehika Kanada Peru Japonska Argentina 82:77 (51:34) Japonska 71:70 ( 35:36) LESTVICA 217 202 268 253 229 215 214 214 189 198 218 253 Zmaga negotova za CRDA in Gremese za Udinese sta predala palico skoraj istočasno, v zadnji predaji pa se je le bolje počutil Loru, ki je z svojo hitrostjo gladko premagal Danelut-tija. Čeprav je ekipa CRDA iz Tržiča nastopila v nepopolni postavi je dosegla zelo dober čas 3’31”1. Po prvih 9 disciplinah tekmovanja vodi s približno 500 točkami AS Udinese pred Ginnastlco iz Trsta. Izidi: 400 m zapreke: I. Zanon (Udi- nese) 56”8, 2. Buttlgnon (Torrians) 58”7. 800 m: 1. Danelutti (Udinese) 1’58"3, 2. Miani (CRDA) 1’59’T. Višina: 1. Sclippa (Lib. Videm), 2. Meden (Fiamma), 3. Casal* (CUS) vsi 1.80. Disk: 1. Buffon (Udinese) 48-21 (nov ital. mladinski rekord), 2. Mazzoli (CRDA) 46.29. 200 m: 1. Tassinl (Ginn.) 22”6, 1 Loru (CRDA) 22”8, 3. MaUlool (Udinese) 23"1. 5000 m: 1. Intemperante (S. Gl*' como) 16*S1”8, 2. Ricatti (Acegai) 16’53”2. Daljina: 1. Donati (Fiamma) tS2, 2. Gentilli (Ginn.) 6.71, 3. Cadl# (Udinese) 6.70. Kopje: 1. Sehirft (Ginn.) 55.71, 1 Brigante (Fiamma) 53.53, 8. Metalni (Ginn.) 52.62. 4x400 m: 1. CRDA Tržič 3’Zl‘l, 2. Udinese 3’33”6. Ekipno: 1. Udinese 6039, 2. Gin-nastica 5526, S. Fiamma 4718. ilimiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitti TRETJA ETAPA DIRKE PO ITALIJI V Campobassu Španec Alomar Kljub zamudi, Adorni še vedno leader CAMPOBASSO, 21. — «Giro» Je tudi danes nadaljeval po začrtani poti, a vse kaže, da je Izven zakona«. Razburjenje Je sicer nekoliko izginilo in danes so se 103 kolesarji pognali iz Barija proti Campobassu. Dokler je proga potekala po ravnini, so bili vsi skupaj. Komaj pa so privozili do valovitega dela z vzponi, so se začele vrste redčiti. Tu se je vnela borba, ki sta jo sprožila Vitali in Manzoni, katerima so se pridružili Fontana, ki je hotel dokazati svojo vrednost, eden od štirih tujcev, ki so ostali na Giru, Španec Alomar in Ferrari. Prva dva sta kmalu zaostala in samo Španca ni presenetil ritem Fontane in Ferrarija. A tudi za niju je prišla ura krize in kolesarja sta zaostala, medtem ko je Alomar sam nadaljeval proti cilju. Battistini, Bono in Nencini so šli v zasledovanje, a samo prva dva, k&terima se je kasneje pridružil Poggiali, sta dosegla majhen uspeh, medtem ko Je Nencini, verjetno zaradi lakote, popustil na vzponu 5 km pred ciljem. Adorni, ki je prispel na cilj s skupino, je kljub precejšnji zamudi ohranil roza majico. 24-letni Španec, ki je štiri leta profesionalec, je danes spravil največjo nagrado v svoj revni žep medtem ko mu bolj znani Italijani niso mogli do živega. Od nekaterih in še posebno Massignana se je pričakovalo več, a slednji je mnenja, da je treba sile štediti za vzpone na Alpe. Verjetno bo imel prav. Vrstni red na cilju III. etape Bari — Campobasso je naslednji: 1. Alomar Jaime (CITE), ki je prevozil 252 km v 7 urah 39’40” s povprečno hitrostjo 32,892 km, 2. Bono Emesto (S. Pellegrino) 7 urah 43’20”, 3. Battistini Graziano (IBAC), 4. Poggiali Roberto (Ly* gie), 5. Carlesi Guido (Molteni) 7.44’5”, 6. Bitossi 7.44’20", 7. Bai-lettl 7.44’40”, 8. Brugnami 7.44’54”, 9. Ronchini, 10. Conterno, 11. Cri-biOri, 12. Adorni, 13. Da Rosso, 14. Balmamion, 15. Massignan itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. ADORNI 17.29’2R” 2. Ronchini z zaostankom 31’ 3. Conterno 2’46” 4. Cribiori 5. De Rosso 6. Brugnami 7. Massignan 8. Pambianco 9. Balmamion 10. Zancanaro 11. Carlesi 4’43”, 12. Bono 5’58” 13. Gilioli 6’30”, 14. Panicclli 7’32”, 15 Galdeano 7’53”. DANES V WEMBLEYU Finale turnirja za pokal evropskih prvakov Milan-Benfica LONDON, 21. — Jutri bodo n» wembleyskem stadionu odigrali finalno tekmo letošnjega turnirja *» BPk^I evropskih prvakov med Milanom in Benfico. Govori se, da S® portugalskim igralcem obljubili «* zmago po 375 šterlingov. Neka banka je dodala še precejšen znesek, tako da je obljubljena vsota dosegla 500 šterlingov, to je 850.000 lir. Tudi Milančani bi morali spraviti, v primeru zmage, v žep po milijon lir. i Jutri popoldne konec odbojkarskega turnirja Jutri, 23, maja bodo odigrali zadnje tekme promocijskega turnirja v odbojki v Gorici. Ekipa Dom bo odigrala dve tekmi. Do danes še niso izvedeli, na kate-rem igrišču. Ob 10. uri bo odločilne tekma proti Polisportiva Li-bertas, ob 11. uri pa proti Olimpiji. Ker se s tem zaključi turnir in od izida tekem je odvisen plasma Doma, naj pride z «domovcis čimveč navijačev. Tudi z naše strani želimo, da bi se v tej prvi preizkušnji kar najbolje odrezali. SZ BOR Odbojkarski odsek vabi člane druge odbojkarske ekipe, ds se zberejo v četrtek zjutraj ob 9.30 pri zadnji postaji tramvaja št. 9 (Čampi Elisi). a. solženicin EN DAN IVANA, DENISOVICA Spočetka se je Šuhov krepko gnetel (navzlic csemu je zvito cigareto varoval s petsmi). Na hodniku, skupnem za obe polovici barake, in v predsobi, pa se ni nihče več gnetel v ospredje, vsi so se stilnili v dveh vrstat k stenam, množica, podobna prekanjenim zverem, levo in desno, le na sredini so pustili prehod, toliko da pride skozenj človek: naj gre na mraz, kdor je neumen, nam je tudi tukaj dobro. Že tako smo ves dan v mrazu, pa bi še zdaj deset minut zmrzovali! Bedakov ni. Ti pogini danes, jaz bom pa jutri! Drugikrat se je tudi šuhov takole stiskal k steni. Zdaj pa stopa ven z velikimi koraki in se vrhu tega šali: