//ft Ameriška Domovi im/i /%■ itm- g n ■ ho iwi e AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 8, 1963 SLOV€N!AN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXI — VOL. LXI Walter Reulher dela mednarodno polrlilto Podpira napore delavstva metalne industrije v zahodnem sv'etu in na Japonskem za izboljšanje plač, pa tudi delo za organizacijo delavstva v Lat. Ameriki, Aziji in Afriki. CLEVELAND, O. — Odkar je bila ustanovljena AFL-CIO, se je njeno vodstvo1 stalno brigalo za mednarodno politiko. Ne samo zaradi tega, ker veruje v potrebo po mednarodni solidarnosti v delavskem gibanju, ampak zato, ker vidi v tem tudi posebno korist za ameriške delavce. Unije vedo namreč, da a-meriški kapital stalno sili na tuje trge in se skuša uveljaviti v tujih gospodarstvih, posebno tam, kjer lahko računa na ceneno delavsko silo. Tuje industrije zato lažje tekmujejo z ameriškimi. / Tekma s komunističnimi sindikati Da odstranijo to prednost tujih industrij, želijo ameriške u-nije pomagati delavcem po vsem svetu, da se čim hitrejše organizirajo in med seboj povežejo njihove unije. Po zadnji svetovni vojni goni naše: unije v tujino tudi tekma s komunističnimi sindikati. Komunisti so se takoj po vojni vrgli z vso silo, da organizirajo delavce v vseh državah, kjer delavske organizacije še ne obstojajo. Posebno so vzeli na piko azijske, afriške in južnoameriške delavce, v kolikor še niso nikjer organizirani. Ameriške unije jih hočejo v tem poslu prehiteti in žrtvujejo v ta namen ne samo denar, ampak tudi organizacijsko delo. Posebna pozornost metalcem V sklopu vsega tega dela a-Teriških unij se je voditelj avtomobilskih delavcev Reuther Posebno zavzel za konsolidacijo ■Mednarodne unijske zveze me-toinih delavcev. V tej zvezi je včlanjena tudi njegova ameriška unija. Reuther bi rad dosegi, da bi metalci po vsem sve-toi čim preje dosegli ali se vsaj Približali mezdam, ki jih imajo delavci v ameriški avtomobilski todustriji. Naše avtomobilske tovarne naravno ne gledajo s Prijaznimi očmi na Reutherjevo Cs'to, toda ovirati ga dosti ne toorejo. Reuther je zadnje ted-P® mnogo potoval v ta namen P° Evropi, Aziji in Latinski A-toeriki. Novi grobovi Neposredna zveza med Kremljem in Belo hišo Mary Konček Po kratki bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnici Mary Konček, rojena Kuclar, Sovjetska zveza je pristala -0- ^ppenheimer nagrajen ^Washington, d.c. — Dr. Oppenheimer, oče ameriške p 0niske bombe, je bil izbran za ermijevo nagrado $50,000 za eto 1962 od Atomske komisije. Oppenheimer je bil leta 1954 k fUf^e'n oc* Atomske komisije ar h nezaineMjiv”. Sedanja na-p,3 a naJ bi to popravila in mu Vn° vrnila zaupanje. Vremenski prerok pravi: NaiU-S!°Pna P0°blačitev, hladno. zJ. 1U3 temperatura 50. Danes mer aj 0b šestih je kazal toplo-v mestu 30 F. stara 79 let, stanujoča na 15315 Holmes Ave. Bila je vdova, soprog Frank je umrl leta 1956. Zapušča sina Franka M., hčer Nellie Erbežnik, vnukinjo Bar-baro-Ann in druge sorodnike. Rojena je bila v vasi Zaklanec, fara Horjul pri Vrhniki. V A-meriki je bila 58 let. Bila je članica Dfhštva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb je danes zjutraj ob 8.15 iz J os. Žele: in Sinovi pogrebnega zaveda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato v družinski grob na Kalvarijo. Charles Soltic V Charity bolnici je preminul Charles Soltic, stanujoč 1127 E. 76 St., doma na Hrvaškem. Tukaj zapušča soprogo Dorothy, roj. Zivcic poprej Topolovac, pastorka Charlesa Topolovac, 3 vnuke in več drugih sorodnikov. Zaposlen je bil pri Fisher Body Co. nad 26 let, dokler ni bil upokojen. Pogreb bo jutri dopoldne ob desetih iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče. Jennie (Ivana) Petkovšek na ustvaritev neposredne zveze med odgovornim vodstvom Združenih držav in Sovjetske zveze, ki naj onemogoči izbruh atomske vojne po pomoti. ŽENEVA, šv. — Zastopnik Sovjetske zveze Carapkin je na razorožitveni konferenci objavil, da je njegova vlada pripravljena začeti takoj razgovore o ustvaritvi neposredne zveze med Kremljem in Belo hišo, ki naj bi onemogočila izbruh atemske: vojne po pomoti ali neprevidnosti. Potreba po neposredno stalni zvezi med Kremljem in Belo hišo se je pokazala posebno ostro v času kubanske krize lansko jesen. Neko sporočilo predsednika Kennedy a so izročili kar sovjetskemu poslaništvu v Wa-shingtonu, da ga je ono sporočilo v Moskvo, namesto da bi ga kot običajno ameriški poslanik v Moskvi izročil sovjetskemu zunanjemu ministru. Razgovori o vzpostavitvi neposredne zveze' med vodstvom Sovjetske zveze in Združenimi državami so se začeli takoj po končani krizi, pa se niso pre-V petek je umrla v Jacksonu, jmaknili nikamor. Sovjeti niso Miss., 79 let stara Jennie (iva-'zato kazali nobene posebne, vne-na) Petkovšek, doma na Rake-,me’ 6ePrav 30 načelno potrebo ku, od koder je prišla v Ameriko po izb^šanJu neposrednih zvez leta 1903. Mož John ji je umrl Pr^zna 1- Razorozjtvena konferenca se leta 1936. Od lanskega maja je živela pri svoji hčeri Rose Thompson v Jacksonu, preje pa dolgo let na farmi v Le Royu blizu Painesvilla, Ohio. Pokojna je bila mati Jean Urban, Franka, Johna, pok- Adolpha, Josephine Stadler, Andrewa, Rose Thompson, Helen Brockway (Mass.) in iilnirley Jenkins (Willoughby Hills), stara in prastara mati ter sestra Johna Urban in Frances Selan. Bila je članica Društva Ilirija št. 56 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob osmih, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Nova poletna Bela hiša WASHINTON, D.C. — Bela hiša je objavila koncem tedna, da je predsednik najel zase in za družino za poletno bivališče veliko hišo na Squaw Island nedaleč od Hyannis Porta, Cape Cod. Nevo predsednikovo letno bivališče je le pol milje od prostora, kjer imajo svoje hiše predsednik, njegov brat Robert in njegov oče Joseph. Predvidoma bo predsednik preživel tam skozi poletje vsak teden vsaj po kak dan. > : , ^ nadaljuje, ne da bi sicer dosegla kak resničen napredek. Mam z mlešihmi izdelki? WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za kmetijstvo je povedalo Kongresu, da imajo v zalogah toliko masla, da ne vedo kam z njim. Vsa skladišča so prenatrpana, nekaj zalog, je starih že skoraj dve leti. To j© največ časa, kar zdrži maslo v hladilnih napravah. Tajništvo je sedaj izdelalo nov načrt, kako naj bi se omejila proizvodnja mleka:. Ni pa upanja, da bi Kongres načrt uzakonil, kajti z načrtom niso zadovoljne farmarske organizacije. Tako bomo še nadalje gledali, kako federacija kupuje maslo po 58 centov funt, pozneje pa mora delati iz masla tehnična olja, da blago čisto ne propade. Po novem načrtu naj bi prišla proizvodnja mleka pod kontrolo, farmarji pa bi dobili za vsakih 100 funtov mleka, ki ga ne bi pridelali, po $2 odškodnine. Farmarji so za odškodnino, toda ne marajo kontrole. -----o----— — Jabolka, oranže in banane so sadje izredno bogato na sladkorju. Kennedy predlaga samoupravo za Washington WASHINGTON, D.C. — Pred- dom pa ni hotel niti debatirati sednilk Kennedy je zopet poslal v Kongres predlog, naj naša prest olica dobi vsaj omejeno občinsko (samoupravo, v kolikor jo namreč ustava dovoljuje. Washington je imel svojo neodvisno občinsko samoupravo do civilne vojne. Takrat jo je pa Kongres ukinil, ker se je bal, da bo občina potegnila z južnimi uporniki. Tako je Washington že 89 let brez župana. Predsednik Kennedy predlaga, naj dobi prest olica vso tisto samoupravo, ki ne spada v pristojnost federacije in Kongresa. Podoben predlog je .stavil že pred dvema letoma. Takrat ga je senat odobril, predstavniški o njem. Večino v pristojnem odboru p r e d s t avnilškega doma imajo namreč zakrknjeni južni konservativni kongresniki, ki se bojijo, da bo Washington dobil črno občinsko samoupravo, ki bo seveda zbrisala z mesta vse sledi segregacije, ki jih je tam še zelo veliko. To bi seveda dalo pogum črncem v južnih državah, da bi se še bolj odločno potegovali za svoje pravice. Ker je predstavniški dom v glavnem ostal, kakor je bil, zato Kennedy jev predlog ne bo odobren, pokopan (bo v odboru predstavniškega doma. Zadnje vesti BEOGRAD, FLRJ. — Zvezna skupščina je včeraj sprejela novo ustavo, ki daje predsedstvo zvezne republike do smrti Josipu Brozu-Titu. BIRMINGHAM, Ala. — Tu je prišlo včeraj do manjšega izgreda, ko je policija prijela skupino črncev, ki je demonstrirala proti segregaciji. Policija je naglo napravila red. MIAMI, Fla- — Neki tukajšnji list je prinesel vest, da se vršijo po posredovanju znanega ne\vyorškega advokata Douo-vana razgovori med Washing-tonem in Havano o vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov. Državno tajništvo v Wash-ingtonu je vest zanikalo kot čisto brez osnove. OTTAWA, Can. — Danes so v Kanadi volitve v: parlament. Splošno sodijo, dajbo zmagala liberalna stranka pod vodstvom L. Pearsonii nad konservativno, ki jo vodi sedanji predsednik vlade John Diefen-baker. Volivni preroki trdijo, da je malo verjetnosti, da bi katera od obeh glavnih strank mogla doseči v novem parlamentu absolutno večino. PARIZ, Fr. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je včeraj sestal s francoskim zunanjim ministrom, danes pa se bo s predsednikom republike De Gaullom- Sem je prišel na posvete SEATO, ki se začno danes. WASHINGTON, D. G — Sen. Goldwater, republikanec in Arizone, se ravzema za polno podporo kubanskim beguncem pri njihovih napadih na Kubo in za skupni nastop proti oporišču komunizma v Srednji Ameriki, če treba tudi z orožjem. Trdi, da Rusi zaradi Kube in Castra ne bodo tvegali vojne, ki lahko uniči ves njihov imperij. Hakeini jovec Mike-Zesss se je zopet obnesel! WASHINGTON, D.C. — Raketa Nike-Zeus ima posebno nalogo: mora loviti sovražne rakete, ki letijo proti naši deželi. To je tako težka naloga, da so v začetku mislili, da ji Nike-Zeus ne bo kos. Pa se je vendarle obnesel. Že štirikrat so napravili poskuse z njim in vselej je “ujel” sovražno raketo. Pri četrtem poskusu je ujel raketo Titan L, ki je letela kakih 5,000 milj daleč. Pred koncem poleta je priletel z nasprotne strani Nike-Zeus in prišel do Titana I. v tako bližino, da jo je s svojo eksplozijo uničil. Prejšnje tri poskuse so napravili z raket O' Atlas. NOVI BOJI V LAOSU MED LEVIČARJI IN NEVTRALC Francija in Egipt sta obnovila diplomatske zveze PARIZ, Fr. — Diplomatske zveze med Francijo to Egiptom so bile pretrgane 1. 1956 v času a n g 1 o - f r a n coske invazij ei v Egipt. Francija jih je večkrat poskušala obnoviti, toda Egipt se ni dal omehčati. Francija je namreč v dobrih odnosih z vsemi sovražniki diktatorja Naserja: z Izraelom, kraljem Savdom in kraljem Huseinom, to pa Naserja zelo jezi. Sedaj je vendarle prišlo do obnove diplomatskih stikov, ki je na njih Francija zelo zainteresirana. Radi spora z Egiptom so jo gledale postrani vse arabske države, ki varujejo svojo oelidarnost z Naserjem. Francoski vpliv je bil pa ravno v arabskih državah cela stoletja izredno močan in De Gaulle bi ga rad dvignil na staro višino. Včeraj in danes je prišlo do novih spopadov med komunisti in njihovimi podporniki na eni strani ter med nevtralci na drugi. Predsednik koalicijske vlade Suvana Fuma se trudi za premirje, London in Moskva se pripravljata na mednarodno posredovanje. VIENTIANE, Laos. — Vesti o napetosti med komunističnim Patet Lao in nevtralci na Plaine des Jarres so prihajale sem že dalj časa. Tu in tam je prišlo med obema skupinama tudi do spopadov, ko so levičarji poskusili vse, da bi nevtralce pridobili na svojo stran mirnim potom. V četrtek je predsednik vlade Suvana Fuma naznanil, da je v zadnjih bojih, ki so se začeli preteklo soboto, padlo skupno 20 vojakov. Trdil je, da ni prišlo nikjer do večjih bojev, ampak preje do posameznih spopadov “iz maščevanja”. Središče spopadov naj bi bilo v mestecu Khang Khay. Danes so prišle sem vesti o novih spopadih. Predsednik vlade Suvana Fuma je pozval vse skupine, naj “preprečijo, da bi njihova dežela izginila v svetovnem viharju”. Ko je bil pred nekaj dnevi j Pogoja Pariz-Bonn močno nagibal na levo, so v vladnih krogih trdili, da je bilo: to osebno maščevanje. Ministra je ustrelil neki vojak. Komunisti so trdili, da je bil minister žrtev ameriške zarote, kar so ameriški krogi označevali za “nesmisel”. Ko je predsednik koalicijske vlade nevtralec Suvana Fuma v četrtek objavil, da je prišlo že pred nekaj dnevi do bojev med njegovo skupino, ki jo vodi znani Kong Le, ter med levičarji Patet Lao, ki jih vodi znani princ Ssfanuvong. je bik, do neke mere razumljivo “maščevanje” nad levičarskim ministrom. Spopadi so se v zadnjih dneh tako razširili, da jim vlada princa Suvane Fuma nemara ni več kos. Njegovi pozivi doslej niso uspeli bojev ustaviti, čeprav je Suvana osebno posredoval pri vodniku levičarjev, svojem bratrancu in podpredsedniku vlade Sufanuvongu. Posredovanje velesil? LONDON, Vel. Brit. — Sinoči so trdili v vladnih krogih, da u-tegne priti v najkrajšem času do posredovanja Velike Britanije in Sovjetske zveze v obnovljeni domači vojni v Laosu. Omenjeni dve sili sta predsedovali konferenci v Ženevi, ki je dosegla končanje bojev v Laosu lansko pomlad in posredovala sestavo nevtralne vlade princa Suvane Fuma. V Londonu in Moskvi bi nov zaplet v Laosu radi preprečili, tako trdijo vsaj v tukajšnjih diplomatskih krogih. V koliko jim bo to uspelo, zavisi v glavnem od tega, kakšno stališče zavzemajo do novih bojev v Peipingu- bo dobila posehsn imd BONN, Nem. — Navidez je to malenkost brez vsakega pomena, pa bo vendarle dosegla svoj cilj: cibnovila bo staro zaupanje med vlado dr. Adenauerja in našo administracijo. Naša administracija se je namreč precej | jezila na prijateljsko pogodbo med Francijo in Nemčijo in sumila, da jo hoče zahodna Nemčija s to pogodbo izigrati, kar pa najbrže ne bo res. To se da iz besedila pogodbe le težko dokazati. Zato uta se naše državno tajništvo in nem- j ška vlada sporazumela, da bodo pogodbi dodali poseben uvod, ki bo ponovno razložil nemško stališče, da namreč pogodba nič ne menja na obvezah nemške vlade do NATO, in da je Amerika še zmeraj na prvem mestu v nemški zunanji politiki. De Gaulle je baje s takim uvodom zadovoljen. Pri iskanju pota do kompromisa je sodeloval tudi Adlai Stevenson, ki je ravno sedaj v Nemčiji. Iz Clevelanda in okolice Seja— Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zv. sejo v navadnih prostorih- Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Asesment bodo pobirali kot običajno od 4.30 dalje. Podr. št. 15 SŽZ ima sejo v sredo ob 7-30 zvečer v SND na E. 80 St. Zlata poroka— Včeraj, 7. aprila, sta praznovala 50-letnico svoje poroke John in Frances Vicic z 1238 E. 172 St. Otroci, drugi sorodniki in prijatelji jima čestitajo in želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Kdo je našel očala— Preteklo sredo je ena od raz-našalk lista izgubila otroška očala s črnim okvirjem severno od St. Ciair Ave. med E- 67 St. in E. 74 St. Kdor jih je našel, je prošen, da jih prinese v urad. Krasen uspeh Glasbene Matice— Včerajšnji koncert Glasbeno Matice v SND na St- Clair Ave. je bil izredno lepo obiskan. Bogat program koncerta je bil izvrstno izvajan v splošno zadovoljstvo občinstva. Podrobno poročilo bo objavljeno v Kulturnem obzorniku v četrtek. Seja— Jutri, v torek, ima Društvo Danica št. 11 SDZ ob 7.30 zvečer redno .sejo. Nocoj ob 7.30 je meddruštveni sestanek za 6. katoliški slovenski dan v Baragovem domu na 6304 St Clair Ave. Vsi vljudno vabljeni. . Iz bolnišnice— John Smuk z Bonna Ave. sc je vrnil iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Vojaške fantazije ali resni načrti? WASHINGTON, D.C. — V naših vojaških krogih govorijo o možnosti, da bi ustvarili v vesolju vojaška oporišča, kjer naj j bi čakala tropa naših atomskih i raket in bomb na svoj “posel”, j Prav tako govorijo dosti o tem, da ibi narodna obramba morala misliti na letalo, ki bi lahko o-, stalo kar tri dni v zraku, in po- j šiljalo svoje rakete tudi 1,000' milj daleč. Talko bi bile sovražne str ate-; ske točke stalno pod kontrolo. Pravijo, da se še celo sam tajnik za narodno obrambo McNamara zanima za te ideje. velik optimist glede naše oborožitve WASHINGTON, D.C. -nik za narodno obrambo McNamara je izjavil pred senatnim odborom za oborožene sile, da jef prepričan, da nas Rusija v orožju ne bo dohitela “vsaj tako dolgo, dcikler bo živel sedanji rod”. Ker ve on največ o zalegah atomskega orožja, smemo nekaj dati na njegovo izjavo. Njegove besede podpira tudi govorica, ki se širi po Washing-tonu in ki trdi, da bo naša administracija “ k m a 1 u” stavila Mosikvi senzacij onalno ponudbo. Ne bo več predlagala popolne razorožitve, seveda pod kontrolo, ampak delno uničenje a-tomskega orožja. Amerika naj bi po tem predlogu uničila 50% svojega atomskega orožja, Rusi- Taj- ja pa samo 10%. P0 tem predlogu naj bi bilo doseženo ravnovesje v zalogah atomskega orožja med nami in Rusijo. Navadna naštevanika pove, da imamo torej skoraj še enkrat toliko a-tomskih bomb in raket kot Rusi. Seveda je vprašanje, kakšnih. V naših 'zalegah je gotovo dosti bomb, ki so zastarele in pretežke za prenos z bombniki. Gotovo imamo tudi nekaj raket s pretežkimi atomskimi glavami. Te bo treba tako ali tako spraviti s sveta, ker pomenijo samo nevarnost. Nekaj podobnega a-tomskega orožja bodo imeli tudi Rusi, toda še dolgo ne toliko kolikor mi. V marcu brezposelnost začela pojemati W A S H I N G TON. D.C. — V marcu je zaposlenost narastla za skoraj 800,000 delavskih moči in se dvignila na 67,150,000 zaposlenih. Torej povečanje za pol milijona v primeri s prejšnjimi leti v tem času. Temu primerno je tudi brezposelnost padla na 4,500,000. Zboljšanja pa ni treba pripisati boljšemu gospodarskemu stanju, ampak hudi zimi, ki je letos bila povod za večjo brezposelnost kot po navadi. V gospodarskih krogih je trenutno zavladal izreden optimizem. Oglasili so se namreč preroki, ki trdijo z vso silo, da se bo letos poleti začela konjunktura, ki bo trajala kar več let. To so seveda prorokovanja, ki temeljijo na običajnih znakih, toda na javnost vendarle napravijo svoj vtis. Venezuela gre z bombami na rdeče gverilce CARACAS, Venez. — V hribih venezuelske države Falcon se potika nekaj skupin Castrovih gverilcev, ki jim vojaštvo z rednim vojskovanjem ne more blizu. Vlada je zato sklenila/da je na gverilske postojanke treba poslati bombnike in tako gverilce uničiti. Prve bombnei napade na gverilske postojanke je venezuelska armada že napravila. Trdi, da so bili posrečeni, toda po-drcfbnooti noče še objaviti. Zasebna poročila govorijo, da je bilo ubitih 17-20 gverilcev, še več pa ranjenih. , /lAiERašKA Bommsmn *>'• (M .imSBS&z® 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Zia Zedinjene države: ?14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 mesece Z& Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES, United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second. Class postage paid at Cleveland, Ohio ’menu številne kontrakoncepcijske postaje po vsej deželi, * KOLIKO DRŽAVNIH na katerih mlada dekleta in žene dobe vsa navodila in tudi BANK imamo v državi Illinois? pripomočke, da preprečijo zanositev. Ali ni to načrtno pre- TT~~ ’ ™----- precevanje rojstev? Tako daleč so komunisti že pokvarili veliko slovenske mladine, da je n. pr. sedaj na ljubljanski univerzi akademičarka, ki je ostala še moralno nepokvarjena in odklanja spolno izživljanje pred zakonom, že predmet posmeha kot ostanek “predvojnega klerikalnega mračnjaštva”. Spričo tega dejstva vidimo, da je brezbožni komunizem s svojim materialističnim gledanjem na svet glavni krivec tudi za sedanjo moralno in duhovno krizo na Slovenskem. Saj je on tisti, ki odpravljanje rojstev slovenskih življenj na najrazličnejše načine omogoča, preganja pa zlasti katoliško duhovščino, če nastopa proti materialistič nemu gledanju na svet. • (Svob. Slov.) 83 No. 69 Mon., April 8, 1963 Zapisani smrti? V zadnjem času so nekateri zamejski in izseljenski slovenski časopisi znova začeli razčlenjevati rezultate zadnjega popisa prebivalstva v Sloveniji, odnosno Jugoslaviji z dne 31. marca 1961. Iz objavljenih statističnih podatkov je razvidno, da so ob tedanjem ljudskem štetju ugotovili, da ima Slovenija 1,591.523 prebivalcev, vseh Slovencev pa je 1,589.192. V primerjavi s popisom prebivalstva leta 1953 se je število prebivalstva Slovenije povečalo za 87.080, v primerjavi z letom 1948 pa za 151.707. Iz tega izhaja, da je v Sloveniji v letih 1948—1953 prebivalstvo vsako leto naraščalo za povprečno 12.819, t. j. po 8,7 na tisoč prebivalcev, v letih 1953 do 1961 pa za povprečno 10.885 ali po 7 na tisoč prebivalcev. V primerjavi z naravnim prirastkom po drugih republikah v državi statistični podatki odkrivajo za Slovence porazno ugotovitev: Slovenija je na predzadnjem mestu, na zadnjem mestu je pa Hrvatska. Največji naravni prirastek v Jugoslaviji imajo Makedonci, za njimi Bosanci, za temi pa Črnogorci. Iz gornjih statističnih podatkov izhaja, da slovenski narod zelo počasi narašča, odnosno skoro ne narašča več, kajti že več desetletij se vedno vzdržuje na isti višini, t. j. na podrugem milijonu, med tem, ko so nekateri drugi, številčno enako močni narodi v istem času svoje število podvojili, celo potrojili. In če gremo še dalje v razčlenjevanje statističnih po--'datkov, pridemo do ugotovitve, da so med Slovenci vedno redkejše družine z velikim številom otrok. Največ družin je z enim, dvema otro-koma. In tako pridemo do jedra slo-’ venskega problema: Med Slovenci je vedno občutnejše padanje rojstev, ali bolje povedano: med Slovenci je bela kuga — preprečevanje rojstev — že zavzelo tako strahotne obsege, da je že začela resno ogrožat?! sam nadalnji razvoj in obstoj naroda kot celote. To nam potrjuje rezultat ankete, ki so jo nedavno napravile slovenske zdravstvene ustanove, iz katerega je razvidno, da žene v Sloveniji sedaj pomore že dve tretjini otrok, še predno so bili rojeni. Grozna ugotovitev! Toda so zdravniki, ki zatrjujejo, da je navedeno število ocenjeno še prenizko! Da je še večje, še več nasilnih odprav človeškega plodu. Tako statistika slovenske žene prikazuje kot največje in najkrutejše sovražnice slovenskega naroda, kajti one so doslej pomorile že več slovenskih življenj kakor pa vsi dosedanji okupatorji in obe svetovni vojni s komunistično revolucijo vred! Te strahotne ugotovitve nas morajo prevzeti z grozo, kajti slovenski narod je na tem, da bo začel umirati. ^ Zato je treba udariti plat zvona in pozvati vse, ki jim je usoda slovenskega naroda še mar, na zbor, da ukrenejo, kar je potrebno, da se prepreči nadaljnje širjenje bele kuge po slovenski domovini. Moramo biti pravični in nikakor ne smemo trditi, da bele kuge med Slovenci pred vojno ni bilo, da se je začela širiti šele v zadnjih letih. O ja, bila je, toda širila se je tajno, skrivaj jn vsi tisti, ki so jo propagirali, so vedeli, da počenjajo zločinsko delo, ker je oblast povsod ostro nastopila proti vsem, ki so se bavili z odpravljanjem človeškega plodu. Predvojna slovenska oblast tudi nikdar ni ovirala, kaj šele onemogočala delo katoliške duhovščine ter članstva katoliških prosvetnih in mladnsko vzgojnih organizacij pri njihovem delu za moralno vzgojo slovenske mladine, za ohranitev moralno zdravih slovenskih družin. Sedanji komunistični režim je tudi v Sloveniji uzakonil materialistični življenjski nazor, zavrnil pa krščanska moralna načela, ki prepovedujejo spolno življenje izven zakona in sploh vsak spolni razvrat. Z vsemi sredstvi in na vse načine so komunisti zlasti pri mladini ubijali krščanske verske ideale in jo načrtno‘kvarili z materialističnim življenjskim nazorom. Sami so jo navajali v spolni razvrat, ko so jo vodili na delo v razne delovne brigade ter ji dajali možnost, da se je že v najnežnejših mladostnih letih moralno pokvarila. Z odtegnitvijo žene domovom so načrtno razbijali družine, ki so bile prej najbolj zdrave celice slovenskega naroda, ki so naš narod, ohranile, ker so mu vzgajale moralno zdravo mladino, da je lahko narodu dajala zdrav naraščaj, podmladek. Sedaj so vedno bolj redki taki slovenski domovi, vedno bolj redke take slovenske družine. Pod komunisti je to že “zastarelo, nazadnjaško”, moderno pa da hodi žena v pisarno, v tovarno na delo, po opravljenem Joliet, 111. — Primarne volitve, v katerih so volilci raznih strank glasovali za nominacije kandidatov, so se vršile že nekaj tednov nazaj. Dne 16. aprila pa 'bodo končne volitve in v teh šele bo padla odločitev, kdo bo prišel v razne mestne in druge urade. Dan primarnih volitev 26. februar je bil dokaj mrzel. V Jo-lietu je kazal toplomer 10 stopanj pod ničlo. V takem mrazu se še medvedi ne zanimajo za politiko in ne iščejo po .gozdovih medu in kakih slaščic. Kaj naj se zanimajo šele ubogi povprečni “purgarji”, katere politika tiplje in molze leto in dan. Naj gredo volit tisti v takem mrazu, ki so vsak dan v rodovitnih političnih zeljnikih in vrtovih, .katerim ti rodijo dobro sladko “solato” in drugo. Tako si je mislil marsikdo, zato je bila udeležba volivcev v primarnih Vblrtvah bolj pičla, ma-lokje je segla do 50% odziva volivcev. Prav sicer to ni, kajti kjer se volivci, za politiko ne zanimajo, imajo navadno potem take predstavnike, ki se tudi za volivce ali ljudstvo dosti ne zanimajo. Vse to bi morali ljudje znati in vedeti in v marsičem bi bilo boljše, kakor je. Pa kaj naj se bavim s tem? Politika je pač politika in ta je vedno taka, kakršni so ljudje, ki jo vodijo in mešajo, kakor “župca” je vedno taka, kakršna kuharica jo. kuha. Za enkrat ni drugega nasveta, kakor vsak naj voli po svojem najboljšem prepričanju, kar je najboljše za mesto, občino, okraj in državo, če si v dvomu, da ne razumeš prav, kaj je najboljše, potem se posvetuj, daj se poučiti od poštenih ljudi, ki pošteno svetujejo. Tako boš vsaj približno najboljše zadel s svojim glasom na volivni dan. KAKO JE Z DELOM PRI NAS IN V NASI DRŽAVI? — Kake večje 'brezposelnosti sicer še ni, vendar se pa tudi nič kaj ne pohvalijo v industrijskih krogih s kakim napredkom. Kake posebne živahnosti ni. Zaposlitev je v zadnjih tednih celo padla na splošno v državi Uli- tem govorila, je Jure takole izrazil svoje mnenje: “Veš Tone, vsako drevo, vsak hrib in vsaka gora ima svoj vrh. Do tam, če* imaš sape dovolj, lahko peša, ali pa priplezeš, če imaš dovolj moči, dalj ali višje pa ne, razen s strojem. Drugače se pa na vsakem vrhu pot obrne navzdol. Mi Ameri-kanci z našo prosperiteto, ki po staja bolj in bolj umetna, kakor kake sanje v podobi, se zdi, da že ne vemo kam bi z njo krenili, da bi nam po sedanjih nači nih naprej in naprej rodila, kakor je rodila zadnjih petnajst let. Vsako stoletje in večkrat vsako desetletje ima svoja rodovitna leta, pa tudi svoja suha, nerodovitna leta. Stara resnica je to! Ko bi mi v Z.D. ne imeli po zaslugi pokojnega P. D. Roosevelta socialne zavarovalnine prav zdaj v teh časih, mi bi imeli kakih 25 milijonov ljudi brez vsakih dohodkov, ali če hočeš brezposelnih. Morda še več. To nekako uravnoveša, da ni krize, ki bi drugače bila. Amerika je v primeri s starim svetom še mlada. S-rečolovci so jo odkrili na svojem lovu. Vsak srečolovec, pa, naj bo še tako pobožnega obraza, je tak “svetnik”, ki le sam sebe pozna. Nekak, kapitalist sam zaise, neglede V Ujcako -- majhne ali pa velike številke bogastva ga. je življenje postavilo. In vsak srečolovec ima “kronično kapitalistično bolezen”, da nima nikdar dovolj in nikdar mu ni zadosti. “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe” ni le samo velika božja zapoved — marveč tudi naj večja socialna zapoved! Ta zapoved nam vsem pove, da smo delno odgovorni v skupnem družabnem, življenju drug za drugega. Civilizirane dežele imajo zakone in postave, ki določajo družabne obveznosti in vse te obveznosti niso nič drugega, kakor dolžnosti in obveznosti na moji strani do drugih in Obratno, na njih strani drugih •do mene. S tem, da imamo Urad “State Financial Institutions” v Springfieldu je objavil, da je koncem leta 1962 bilo v tozadevnem držav nem uradu registriranih 601 državnih bank (state banks). Tu niso vključene zvezne banke, niti ne hranilna in posojilna društva, le samo državne banke. V teh 601 bankah so znašale skupne vloge $6,331,750,200 (šest bilijonov tri sto enaintrideset milijonov se-demstopetdeset tisoč dvesto dolarjev). — Pa naj še kdo reče, da ni denarja kakor solate? še vse več! * NOVA GROBOVA: — Pred kratkim jiei preminula splošno poznana Slovenka pij.o-nirka 'Mrs. Mary Škul, v zelo visoki starosti. V Ameriko je prišla že leta 1896 in bila tu o-krog 67 let. Bivala je na naslovu 716 Vine Street. Njen pokojni soprog Frank škul je preminul že leta 1929, s katerim se je poročila leta 1896 v Chicagu, nakar sta živela ves čas tu v Jolietu. Pokojna Mary škul, rojena Retel, je bila rodom iz vasi Veliko Mraševo, fara Cerklje ob Krki na Dolenjskem. V zakonu se ji je rodilo šest sinov, izmed katerih je eden ob rojstvu umrl, ter tri hčere. V starem kraju zapušča še živečega brata Jožefa. Pokojna je bila zelo aktivna zlasti preje v mlajših letih pri raznih cerkvenih in podpornih društvih. Njen sin Frank Škul je bil dolgoletni policist v Jolietu, več zadnjih let kapetan. Koncem lanskega leta je odšel v pokoj, a ga je radi poznanih njegovih sposobnosti in zaslug novoizvoljeni okrajni šerif Triz-na povabil v službo in ga imenoval kot glavnega šerifa okraja Will. VESTI L o V Trbovljalli so delali vse nedelje Trboveljski rudnik je delal letošnjo zimo vse nedelje, ker je zaradi mraza in premajhnih zalog premoga tega začelo zmanjkovati. Ponekod so morali zapreti šole, drugod tudi tovarne. V rudniku Trbovlje-Hrastnik so mesečno1 nakopali do 95,000 ton premoga, v Zagorju pa do 56,000 ton. Delali so v treh izmenah. Velenje postavilo rekord Velenjski rudnik lignita ni bil nikdar v potni produkciji, delal je večji del le za potrebe kalorične elektrarne. Letošnjo zimo so tudi tam polno zapregli. Kopali so, kar so le mogli, in z lahkoto vse nakopano prodali. V normalnih časih ni nihče kupoval velenjskega lignita za kurjavo, ker je dajal sorazmer no malo toplote, pa veliko pepela. V Idriji ni zaposlitve 7 Prirastek prebivalstva v Idriji je približno dvakrat večji kot odpiranje novih delovnih mest. Razen tega si želi zaposlitve tudi več žena in kmečko prebivalstvo. Dela in zaslužka ni, čeprav ljudski odbor, sindikati in Socialistična zveza delovnega ljudstva o tem. večkrat razpravljajo in jamči celo zvezna ustava “pravico do dela”. Srebrni jedilni pribor Ljubljansko “Delo” je prineslo novico, da je tovarna Kor-dun. v Karlovcu na Hrvaškem pomožnega začela izdelovati pet različnih modelov s r e 'b r nega jedilnega Pogreb pokojne Mrs. Mary pribora. Pisec pravi, da objav-Škul se je vršil iz cerkve isv. ; ljajo to le kot novico, “saj je ta Jožefa na farno pokopališče sv. i jedilni pribor našemu potrošni-Jožefa. Naj blaga žena počiva v'ku prav gotovo nedostopen zamira in naj ji bo lahka ameri- radi cene, ki znaša 65,000 dinar-ška zemlja! Žalujočim sorodni- jev”. kom iskreno sožalje! Slovenski strokovnjaki za — Pred kratkim je umrla tudi rojakinja Mrs. Frančiška Dornik, stara 82 let. V Jolietu je bivala nekaj nad 50 let na naslovu 721 Raub Street. Zapušča žalujočega moža Antona Dornik, ki živi v pokoju kot dolgoletni bivši uposljenec pri American Steel and Wire Co. Poleg žalujočega moža zapušča pet sinov in na Ely, Minn., pa še živečega brata Matija Ober-star. Pokopana je bila iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče1. Tudi njej naj bo lahka ameriška zemlja in naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom pa azijsko-afriške dežele Neki A. Javornik se v Delu pritožuje, da deluje iz Slovenije v azijslco-afriških deželah v okviru ustanov Združenih narodov ali neposredno le 46 strokovnjakov, ko je vendar Slovenija v pogledu gospodanstva na vodilnem mestu Jugoslavije. Za tako nizko število dolži na eni sožalje! Vsem Slovencem v Jolietu, po vsej Ameriki in kjer koli pod božjim soncem veselo in zadovoljno Veliko noč! Tone s hriba. (Mi na škotskem severu Med najpomembnejše običaje, ki so se ohranili na vseh davke in drugo^ na ta način do-1 ločamo, da vsak nosi p0 svoji'otokih Velike Britanije, sodi možnosti, kar premore svoje od- tako imenovani nordijski fes-govornosti za vzdržavanje reda tival ognja (Up-helly-A), ki m vsega družabnega skrbstva. !ga še vedno prirejajo v Ler-Kobkor bolj se družba množi, !wicku na Shetlandskih otokih, večje m višje s0 odgovornosti. in sicer po navadi zadnji to-In tisti; ki so v svojem življe- rek v decembru. S to priredit-njutili ujpešni -srečciovci", vy0 proslavijo skorajšnji ko-c zni svojo sre.o deliti z dru- nec zjn,e ;n vmitev sončnega g.m. Ta obveznost m doižnost b0ga. Vrhunec slovesnosti je nam n, priljubljena, zato se sežig devet nMtrov tlo] hudujemo m jez,mo nad davki modela vikinške bojne la"dje ____ ___ ,m vseni drugim, pri čemer je qv,„.m vi- , ne. s, k^kor to poroča ravnatelj Krpka poseči v žep in odpreti -,r.T , ancs vl °''0 ■* ° )° 1 delavskega zaposljevalnega ura-1 r°k°- , 160 km severno od skotstah • v Springfieldu. V januarju' Meni se zdi, da “deljenje sre-^f ‘ je bito zaposlenih v Illinoisu o- če” z bližnjim, ali če hočeš z A /’‘liso e, t krog 3,627,200 delavcev. V za- drugimi, se pri nas v Ameriki 75 c o 1469, so bili četku marca pa le 3,534,500, kar šele začenja in razvija. Ne bo je za celih 92,700 manj kakor nam všeč, posebno ne velikim mesec preje. To se že precej po-'težkim “srečovolcem” ______ a ne zna. Veliko izmed teh se je pri-j bo šlo glasilo za brezposelno podporo,' nosti drug do drugega se pri kar bo pomagalo še bolj prazni-'nas šele začenjajo, če jih bomo ti blagajno, iz katere'se plaču-'znali v Ameriki prav in pošte-jejo podpore brezposelnim. Vsi no organizirati in urediti, bo A-od guvernerja doli pa tožijo, da' naerika še za dolgo časa “obje v kasah vedno‘mani denaria. I ljubljena dežela”. Tie iih ne bo- so- Poleti so noči na Shetlandu zelo kratke, pozimi pa traja dan komaj kakih šest ur. čeprav viharji razmeroma pogosto besnijo okoli otokov, tako da morajo ribiči ostati doma, je Shetland zaradi Zalivskega toka večji del leta toplejši od britanskih pokrajin dlje proti jugu. sestavni del norveškega kraljestva, zato so se v govorici domačega prebivalstva ohra- drugače. Socialne dolž- njle do nadh dni številne mp rin drupes, .o skandinavske besede. Več sto otokov in otočkov je razporejenih v 112 km dolgi zakrivljeni črti. Nad polovico vsega prebivalstva — skupno živi na otokih 25.000 ljudi — ima glavni otok razen tega pa je Dolgo zgodovino imajo Shetlandski otoki. Zgodovinarji zatrjujejo, da so tja prodrli že Rimljani, na enem izmed otokov — imenuje se Mousa — pa stoji_ utrjen stolp uauuv ( brodi’), ki 6 njem pravijo, I trojj da so ga zgradili Kelti iz Devona, Cornwalla in Somerseta v železni dobi, torej pred 2000 leti. strani podjetja in ustanove, ki nočejo svojih strokovnjakov dati na razpolaigo? na drugi pa pomanjkanje znanja jezikov, ki bi strokovnjake u s p o s aibljala za dalo v azijskih in afriških deželah. Iz omenjenega poročila je razvidno, da se na visokih šolah Slovenije šola 89 študentov iz Azije in Afrike in še posebej 20 štipendistov neposredno1 v gospodarstvu. Samo še 14 komunalnih bank V teku enega leta so v Sloveniji znižali število komunalnih bank od 34 na 14. Samostojne komunalne banke imajo le še v Ljubljani, Trbovljah, Kamniku, Kranju, Novem mestu, Celju, Šoštanju, Mariboru, Slovenj Gradcu, Slov. Bistrici, Ptuju, Murski Soboti, Kopru in Novi Gorici. V njihovi sestavi je pet posebnih podružnic, osem splošnih podružnic in 35 zunanjih uradov. Težave pri kupovanju copat v Ljubljani Ljubljansko “Delo” je v februarju letos objavilo tale sestavek o kupovanju copat: Copate, tople zimske copate, so nedvomno standarden artikel; a nikakor najnovejši modni krik. Glede zahtevnosti materiala in kreacije modela so copate torej nekaj zelo skromnega in se zdi, da skoraj niso primerne za “konkretizacijo pro-olema”, kako se trgovina skuša približati potrošniku. Pa vendar poglejmo, kako jih kupujemo. [Iskani predmet: moške copate številka 41, model nizki, topli, morda v temnejši -barvi. V prvi trgovini je potrošnik zvedsl, da lahko dolbi samo damski model s cofkom, v sosednji po samo natikače. Nekaj korakov dalje sta bili dve trgovini: prva je imela na voljo le telovadne copate, v drugi pa se je izbira modela, kakršnega si je želel kupec, končala z velikostjo št. 39. V veliki, res veliki trgovski poslovalnici, pa s° imeli samo copate št. 46. Prodajalka je hudomušno pripomnila’ da bi se potrošnik v njih izgubil. Ta ni ostal dolžan in je odvrnil, da je na dlani, da v veliko trgovino pač sodijo samo velike copate. Po vrnitvi s te utrudljive, a naposled le uspešne ekskurzije; ki je nezahtevnejšega potrošnika poučila, da je nakup copat sredi zime v Ljubljani le bolj zapleten, kot bi si utegnil misliti, je na pol ‘uničen -sedel pred televizorjem v novih copatah; model moški, št. 41, znamka Borovo, je prisluhnil zanimivemu dialogu na zaslonu: kako bi trgovino še bolj približali potrošniku. - In potrošnik je zvedel na temelju statističnih podatkov, da je osnovni problem — pomanjkanje trgovskih lokalov, premalo kvadratnih metrov prodajne- Toda, ali je v kasah vedno‘manj denarja, j ljubljena dežela”. Tie jih Take razmere pa ne zahteva- mo znali, lahko postane v * Fiocii v. i^va; iiu na uciu, po opravljenem JO in ne potrebujejo samo kakih mialnib ozirih “dolina solz”, v -^airdand> razen tega pa je inr P* . , fe predaja _ lahkotnemu življenju, hodi na j zgovornih svetovalcev, ki imajo'Ameriki je dovolj vsega za vse naseljenih še petindvajset nfnd -'h b'b -te’ krajSe m da ^e z avtomobili in v.družbi!navadno vedno polna usta na- a od vsakega, ki ima-svoj delež drugih otokov. Zlasti zadnja ‘ °P.JL VCeV- • in- , - , j svetov, drugega pa -malo. Bolj j v tem vsem, je odvisno kako leta prihaja čedalje več turi- Prednje navajanje mladine k cednostnemu življenju j Potrebujejo kakih “copemikov”, svoj delež deli. v tem je vsa stov na bele peščine, onstran in spo.m vzdržnosti piea zakonom, je sama komunistična ki naj bi znali “čudeže” delati važnost srečnejše bodočnosti.” .katerih se raztezajo v notran-državna uprava zamenjala z naertmm usmerjanjem mhjfa V fese denar “prieeprati”. Tato meni Jure o tem. Kako J ost zelena polja medgrnaj- dine v spolno razvratno življenje. Ali ne služijo temu na-! Ko sva zadnjič z Juretom meniš ti, ki to čitaš? nami in pašniki. fchetlandci zdaj živijo poleti od morja, pozimi pa od kopnega. Slovijo kot pomorščaki, na kopnem so znani kot rejci nizke govedi, ovac z izvrstno volno in pritlikavih ponijev, ki so spretni na pobočjih kot tovorne živali, razen tega pa priljudni; zlasti zavoljo te lastnosti jih imajo otroci zelo radi. Otočanke slovijo kot snovalke zelo lepih pletenih vzorcev, med drugim Fair Isle”; ta vzorec je dobil ime po shetlandskem otoku, ki leži najdlje na jugu. ga prostora, samo to? Republiški zavodi za cene V Ljubljani so ustanovili re' publ iški zavod za cene, ki bo 113 osnovi zakona c družbeni kolčen gledal, da ne bodo zadovoljivega razloga podjetj3 višala cene blaga na debelo; 5 čimer bi padala življenjska ^ ven. Posebni zavedi ljudski odborov bodo nadzirali cene t*3 drobno. Plan jim dela težave Upravni odbor Gospodarsh6 zbornice v Ljubljani je zač6*'' kom marca ugotovil, da indT stri ja v Sloveniji ne dosega P'^ na. V januarju in februarju ie očitno zaostala za planom in sS bo morala -pošteno zavzeti, ^ bo hotela zamujeno nadomesti1 in -doseči postavljene cilje. ^ bi bil plan izpolnjen’ bi moi'3^ industrija povprečno poveča*1 proizvodnjo za 12.4 %, .poveča13 pa jo je v januarju komaj za ^ v februarju pa za 9%. James Oliver Curwood; OGENJ DIVJA “Da, zato vas bom držala do povratka Pierrovega,” mu je zatrdila. ■—“če se vam ona ni smilila, se vam tudi jaz ne bom. Kaj tako strašnega je torej napravila?” “Meni nie,” je odgovoril Carrigan, ki je čutil, da ga ženska zopet rine na tla, ki niso bila prav trdna pod njegovimi nogami. “Ali njen brat je bil grd zločinec. Bil sem prepričan in sem še danes, da je sestra imela svoj delež pri njegovih zločinih. Bila je jako lepa in mislim, da se ji je zato posrečilo rešiti se.” Carrigan je med govorom otipaval še ne prižgano cigaro in, ko je povzdignil oči, ga je presenetila nepričakovana sprememba v obrazu Pierrove žene. Lica so ji plamtela in zdelo se je, da se ji pod dolgimi trepalnicami v očeh iskrijo plamenčki. Glasu pa ni spremenila in tudi drugače ni izdajala kakega razburjenja. “Torej ... vi ste jo sodili, ne da bi za gotovo poznali dejstva. Sodili ste jo . . . kakor ste jo sodili v blodnji. .. ker se je obupno borila, da bi rešila brata, ki je bil zašel na krivo pot.” “Jaz verjamem, da je sla^ ba.” Dolge trepalnice so se povesile kakor žametne rese. “Ali vi ne veste!” “Za gotovo ne,” je priznal. “Ali poizvedbe . . . “Bi morale pokazati, da je ona med najbolj izrednimi ženskami na svetu, gospod David. Ni težko boriti se za dobrega brata .. . pač pa za slabega. Angela je treba za to!” Ostrmel je. Misli so se mu mešale v glavi, čutil se je sko-ro ponižanega. Premagala ga je, mu dokazala, da je sodil brez poznanja dejstev. V glavi pa mu je kričal neki glas: Kaj vam je storila Carmin Fanchet? Nepričakovano je Carrigan vstal. “Morda imate prav,” je rekel. “Mogoče sem postopal krivično. Spominjam se, da sem Fancheta uklenil, ko sem ga bil prijel. In ona je hotela vso noč pri njem ostati. Nisem hotel spati, ali bil sem tako utrujen, da sem zadremal Spal sem nemara eno uro, pa me je ona zbudila . . . ker se je hotela polastiti ključev do žabic na sponah. Mogla bi me bila ubiti.’ “Da, lahko bi vas bila ... Ko ste spali. Pa vas ni. Zakaj ne?” . / .is ' “Ne vem. Morda je nameravala prepustiti delo bratu, ko bi se bil rešil verig. Prepričan sem, da pozneje ne bi bila oklevala. Dvakrat sem jo presenetil, ko mi je hotela vzeti puško. Nazadnje pa me je nekoč v trdi temi, ko smo bili dan ali dva daloč od postaje v Athabaski, skoro ubila s krepelom. Moram priznati, da fin ni nič zlega storila, ali Poskušala je, zlasti proti koncu.” v_ “In ker se ji ni nič posrečilo, vas je sovražila. In ker Vas je sovražila, ste si vtepli v glavo, da mora biti z bratom vred kaznovana. Vi je niste sodili s stališča, da je ženska, ki se bori in ubija, da ki rešila onega, ki ga ljubi. Hotela je menda, pa ni šlo. Posledica je bila, da ji je zakon ubil brata. Kaj to ni do-v°lj ? Bil li bilo lepo in pošteno ubiti tudi njo samo zato, ker ste vi mislili, da je deležna^ bratovih zločinov?” “Jako čudno je to,” je izjavil Carrigan čez nekaj časa. vprašanje. Mislil sem, da ga je bila pridobila njena lepota. Nerodno mi je, jako nerodno ... da sem govoril o njej v svoji bolezni. Ne bi rad, da bi mislili o meni, da sem tako grd. Razmišljal bom o zadevi; o vsem bom razmišljal od časa, ko sem uklenil Fancheta. In če bom našel, da nisem prav ravnal ... in, če se mi pripeti srečanje s Carmino Fanchet... se ne bo sramoval prositi jo, da mi odpusti. Tako je, Marie-Anna!” Prvič jo je poklical z imenom, ki mu ga je ona dovolila rabiti. Ženska je to opazila. Ni bilo mogoče, da on ne bi bil videl izraza, ki je spreletel njeno lice. Je bil to dokaz, da se je iznenadila, ali da ji je prijetno? A že je vse zginilo. Nič ni odgovorila. Vstala je in stopila k knu ter gledala na reko. Njemu je kazala hrbet. Sedaj sta oba nenadoma začula glas. Bil je glas, ki ga je Carrigan že dvakrat čul v svoji bolezni, glas, ki ga je zbudil tisto noč, ko je v njegovi sobi klical Blacka Roger-ja Audemarda. Popolnoma razločno je prihajal skoz odprta vrata žalobni nizki glas. Gledal je, ne da bi trenil z očmi, na drobno postavo Pierrove žene in opazil, da se je nekoliko streslo. “Ta glas sem že čul minulo noč,” je spregovoril David. “V kabini je bilo in spraševal je po Blacku Rogerju Aude-mardu.” Zdi se, da ga ženska ni slišala. Tudi on se je obrnil in pogledal skozi odprta vrata. Na pragu je stala moška postava, ki se je v soncu močno odražala. Carriganu je zaprlo sapo. Strašno ga je izne-nadil pojav. Potem pa ga je prevzelo močno sočno sočutje, človek je bil strašno skažen in spačen. Hrbet z močnimi rameni je bil tako skrivljen, da ni bil večji kakor otrok pri dvanajstih letih, medtem ko bi vzravnan bil velik, močan in lepo razvit. Obenem s sočutjem je prišlo tudi prepričanje, da človek ni tak od rojstva nego zavoljo kake nezgode, ki ga je tako spremenila, da je upognjen kakor žival. V začetku je Carrigan videl grotesken prizor: dolge roke, ki so se skoro dotikale tal, polomljen hrbet, pobite rame. Potem pa je vse zginilo in gledal je samo glavo in obraz. To je bilo božansko, tista glava med potolčenimi ramami. Ne lepota, nego moč, skalnata moč, kakor da je vsaka črta izdolbena iz večne in nesmrtne snovi, ali vendar osvetljena od luči, ki prihaja iz žive duiše. človek ni bil ne mlad ne star. Zdelo se je, da ni videl Carrigana, ki je stal blizu njega. Gledal je Pierro-vo ženo. David je videl, da ona gleda došleca neznansko nežno. Gledala je tisto uničeno telo, kakor bi gledala na slabotnega fantiča. David pa je opazil v velikih in globokih njegovih očeh pasjo zvestobo in uda-nost. Tiste oči so počasi tipale po kabini, kakor bi iskale nekaj, česar ni. Ustnice so se zganile in Carrigan je še enkrat slišal tisti tihi, žalobni, skoro mrtvaški glas. Veliki pobiti človek je zopet otožno spraševal kakor prejšnjo noč: “Je kdo videl Blacka Rogerja Audemarda?” (Dalje prihodnjič) APRIL ISE[W*:[Tn»l® □OD m m M jj M li !29„[30i M Bul ijijusls! 242528 LLi KOLEDAR društvenih prireditev ‘McVane mi je postavil isto bolezni. — Okoli 9 milijonov Američanov ima kako vrsto srčnih APRIL 20. —Slov. tel .zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7:30 zv. 21. —Otvoritvena prireditev novega Slov. nar. doma na Maple Heights. Začetek ob enih. 21.—Društvo sv. Ane št. 150 K.S. K J. obhaja 50-letnico obstoja ob 11:30 dop. s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca, ob enih pop. pa z banketom v SND na E. 80 St. 21.—Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. koncert. 28.—Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Road koncert. Začetek ob 3:30 popoldne. MAJ 4.—Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani. 4. —Družabni klub BD priredi v Baragovem domu družabni večer. 5. —Pevski zbor Triglav priredi v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. koncert. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave. 11. —Klub slov. upokojencev St. klairsko okrožje priredi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. večerjo. 12. —Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. 12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v ncvi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo. 12.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo. 19.—Podr. štev. 15 Slov. ženske zveze priredi v SND na East 80 St. ob petih- popoldne banket ob 35-letnici svojega obstoja. 25.—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Ton-Idijev orkester. JUNIJ 1. —Spominska proslava ZSPB v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 2. —Spominsko romanje ZSPB k Lurški Mariji na Chardon Rd. 9.—Slov- moška zveza priredi izlet v park Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd. 16.—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v Genevi. 16.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Petru. 23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. 30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik. JULIJ 7.—VI. slovenski katoliški dan. 14.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik. 21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 21. —Družabni klub Baragovega doma priredi izlet. 28.—štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik. SEPTEMBER 22. —Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne. 29.—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze priredi v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja. OKTOBER 12.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave. 19.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer. '"prireTLstnirtacerf ob Kennedy o priznavanju 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom. 27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave. NOVEMBER 10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. 17.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju. DECEMBER 1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert. 22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. Kulturna kronika Marko Kremžar: Sivi dnevi Precej let je že tega, kar so študentje v špitalskem, taborišču ustanovili svoj literarni krožek in v njem brali svoja prva, začetna dela. Bilo jih je precej in ko so me povabili, da sem z njimi vred poskušal pot v deželo literarne umetnosti, sem takoj opazil dva mlada fanta, ki sta Imela za. seboj težko' življenjsko pot in bila oba lepo nadarjena: Ivana Korošca in Marka Kremžarja. Korošec je že pred leti izdal zbirko črtic Čas pod streli, zdaj se je opogumil tudi drugi — Marko Kremžar in se predstavil s Sivimi dnevi. Tudi to so črtice, napisane s tenkim občutjem za notranje in zunanje trpljenje v ječo zaprtih ljudi, ki se v mislih vračajo v preteklost, k dejanjem, ki so jih storili ali so jih samo mislili storiti. To so črtice vesti — lahko bi jih tako krstil — črtice iskanja za svetlim, ki bi ga veliko trpljenje moralo roditi, pa ga ni. Zato ostane nad vsako potezo nekaj temnega in težkega. Črtice so razdeljene v dva dela in dejansko je med njima precejšnja razlika. V prvem delu, ki jih je pisatelj sam, označil podnaslovom Dnevi so krajši in daljši izseki iz življenja v ječi, na videz majhne zgodbe,, ki pa so polne groze in nenehnega čakanja na smrt. Jetnike oklepa Stena, ki jo pisatelj premišljuje- Črtica Izdajalec je morda med vsemi še najbolj v stilu sterega pripovedovanja, vendar že nakazuje, da gre pisatelju za nov, notranji način obravnavanja. V Pismu je Kremžar že zelo sam svoj, še bolj v črtici Buniker, kjer pričenja razgreba-ti po filozofskih osnovah kriv-de|. V .skici Zvijača Kremžarjeva sila malce popusti, toda pride toliko bolj do izraza v Srečanju, ki je nemara najdaljša črtica v Zbirki in ima v sebi snovi za cel roman. Prvi del zbirke zaključijo Samogovori, ki se nekako stisnejo v idejo jetnikov: Mar ne živimo dremaj e? Potemtakem nam bo meja uganka, dokler se ne zbudimo, če se...ah, in še to ... hvala Ti, Gospod, za podarjeni dan... Zelo čeden konec jetniškega razmišljanja, ki pripravi pot za drugi del zbirke, ki nosi podnaslov Zgodbe. Štirje so v celici: duhovnik Ciril, starešina Filip, Srečo in stotnik Aleš. Vsak večer, ko se samotna celica potopi v mrak, govore in pripovedujejo zgodbe — vsak svojo zgodbo. Prva je Zgodba o človeku, ki jb pozabil na sovraštvo. Partizanski kurir, ki je- imel mnoge na vesti, se vrača domov, da vidi otroka. Brez usmiljenja je vse doslej ubijal, toda v tem hi- pu si želi miru. V zasedi ga čakata dva bela in ko se kurir vrača, ko je že pri temnem drevju, ustrelita. Mlajši strelja nalašč visoko, toda en strel je vendar točen. Zdaj vstane vprašanje o krivdi in dolžnosti in vsi štirje jetniki ga rešujejo pod različnimi vidiki. Tu pisatelj zgodbo do dobra napne, štirje; jetniki se mučijo za rešitvijo in starešina Filip pove zgodbo o človeku, ki je hotel najti srednjo pot. Kako strašno nemogoča je bila v tistem strašnem času. Bela patrulja je morala čistiti cesto, ki je bila glavna žila za dovoz hrane; in municije v neko vas in partizani so jo vsaki dan sproti minirali. Beli čistili, partizani minirali in Vsak dan sta zavoljo skritih min padla po eden ali dva bela. Storilca niso mogli odkriti. Šele čez dober teden je skrbna patrulja odkrila spretnega nastavijača — bilo je mlado dekle. Prijeli so jo, ko je mino ravno zaigrebala. Starešina Filip je bil tedaj poveljnik, moral bi jo ustreliti. Toda ni mogel, hotel se je strašni zadevi ogniti. Ukazal je dekletu, da je mino odnesla na odprt travnik, jo torn pusti in nato lahko odide, nihče ne bo streljal za njo. Dekle je delo mino na tla, toda hotela jo je zagrebsti, naložiti nanjo dovolj kamenja, da bi se; ne sprožila prej, dokler bi ne spustil pritisk njenih rok. Toda pri kopanju je zgubila ravnotežje in užigač se je sprožil. Spet so vsi štirje govorili o krivdi in tedaj je v sredo- razpravljanja vrgel svojo zgodbo duhovnik Ciril. Umaknil se je rdečim in ker ga niso dobili, so sei rdeči znesli nad cerkovnikom. Ubili so ga. Duhovnik Ciril se je držal na podružnici, kjer je bila bela postojanka. Neko noč je prišel eden partizanov, da bi spovedal njihovega ranjenca. Ni se mogel odločiti, bal se je in ni zaupal. Hotel se je prepričati, hotel je imeti dokaze, da ni zvijača, toda ko je stopil k oknu, je od druge strani padel strel. Začeli so streljati tudi beli, klicar je bil ubit. Ali jq bila to past, da bi ga dobili, ali je v resnici na drugi strani nekdo umiral? Moral bi tvegati, pravi Ciril. Bal sem se, obotavljal sem se. In spet so govorili, štirje na smrt obsojeni, govorili o krivdi in njenem resničnem bistvu. Čez nekaj dni so to celico prebelili. Na steni so bili s svinčnikom zarisani križci. Belaž jih je lahko prekril. Dobre zgodbe iz strašnih dni, pogovori z vestjo, dolžnostjo in življenjem. Vredno jih je prebrati. Pisatelj Kremžar se je z njimi postavil v vrsto mladih slovenskih ustvarjalcev izven domovine. Knjigo je izdala Kulturna akcija v Argentini na lepem papirju in okusno jo je o-premil Ivan Bukovec. Broširana stane $2, vezana pa $2.50. Če jo naročite po pošti, dodajte o-bičajno takso in poštnino. V zalogi jo ima trgovina Familia, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, O. Karel Mauser ižr (Dalj« m 4. itranll revolucijonarnih vlad Na priznanje vlad, ki so prišle na oblast neustavnim potom, vplivajo “tudi okoliščine”, ne samo splošno veljavna načela. WASHINGTON, D.C. — Dolga desetletja je za našo zunanjo politiko veljalo pravilo, ki ga je postavil Jefferson: vsako tujo vlado je treba priznati, ako je res gospodar v svoji deželi in izpolnjuje svoje mednarodne politične in gospodarske obveze. Pokojni predsednik Wilson je dodal še nov pogoj: naša zunanja politika mora gledati tudi na “moralno” vrednost revolucijonarnih vlad, kar bi se reklo, da nam nove diktature niso po volji. Predsednik Kennedy je na zadnji tiskovni konferenci priznal, da se sedanja naša zunanja politika ne drži dosledno teh načel, ker “Tudi okoliščine niso dosledne”. Stvar je namreč v tem, da je naša dežela zadnje čase priznala vojaški režim v Peruju, ki je pokopal peruvansko civilno vlado, ki je po pravilni poti hotela priti na oblast. Sedaj imamo podoben slučaj v Gvatemali. Tudi tam so vojaki napravili revolucijo in vrgli pravilno izvoljeno vlado. V peruvanskem slučaju se je naša administracija zadovoljila z izjavo revolucijonarnih generalov, da bodo razpisali volitve in predali posle pravilno izvoljeni civilna vladi, in priznala nov režim. Gvatemalski vojaki so najbrže prepričani, da jih bo Amerika ravno tako obravnavala kot peruvanske generale, in to je bil tudi eden med razlogi, zakaj je prišlo do prevrata. Ako se bo to njihovo pričakovanje uresničilo, bo to služilo kot pogum za podobne vojaške puče v ostalih državah Latinske Amerike. V kakšno luč postavlja vse to Kennedy j a z njegovo Zvezo za napredek, tb se že sedaj s p r a š ujejo predsednikovi nasprotniki. ------o------- Dober prijatelj Gašper se je oženil in na svatbeni gostiji je dejal enemu svojih prijateljev: “Kajneda, dragi prijatelj, da naju boš večkrat obiskal tudi po poroki?” “Seveda!” — odgovori prijatelj, “človek ne sme zapustiti svojega prijatelja v nesreči.” Ženske dobijo delo MALI OGLASI Ženska dobi delo Ženska za oskrbovanje otroka, lahko hišno delo, stanuje v hiši. Ponudbe na YE 2-4540. (73) V najem Oddamo 3-sobno stanovanje, kopalnica, furnez, nova tla iz ploščic, vse na. novo dekorirano. Vprašajte na 1193 E. 60 St., soba št. 2. Zvečer kličite HI 2-2009. (72) Lastnik prodaja 6-sobna hiša, spodaj in zgoraj, 3 spalnice, 2 kopalnici, prenovljena vgrajena kuhinja, preproge, zavese, na bus liniji med Grovewood in Villa View. Samo po dogovoru. Kličite po 6. uri zv. ali v soboto ali v nedeljo IV 1-3178. (71) Stanovanje oddajo Oddajo dve stanovanji, 3 in 4 sobe s kopalnicama, na 1367 E. 53 St. zgoraj. Tel. 391-9418. (69) Naprodaj Grocerija z stanovanjem in dohodek od stanovanj zgoraj. Kličite po 6. uri TO 1-0750. (70) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 V najem Štiri sobe in kopalnico, na novo dekorirane, oddamo dvema dekletoma, moškim ali mlademu paru, na E. 76 St. Kličite EN 1-2342. (73) Stanovanje oddajo Na 6026 St. Clair Ave. oddajo 4-sobno stanovanjc s kopalnico. Kličite IV 1-4888. (MWFX) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74tb SL HE 1-6607 PrijaSeFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St, EN 1-4212 Hiša naprodaj v Madison, O. Route 84, št. 740 — en in tri četrt akra zemlje, prodaja lastnica sama. Pokličite MU 1-2928. (69) Stanovanje v najem Na 1011 E. 72 Place blizu St. Clairja, oddamo 4 sobe s kopalnico. Kličite 681-2849. —(69) Klavirji m harmoniji pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.00 SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125 V najem Oddamo 5 sob zgoraj, odraslim, plinski furnez, na novo dekorirano, klet za perilo. 1369 E. 52 St. Oglasite se po 1. uri. — (18,25 mar. 1,8,15 apr.) SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ. Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan. he 1-0965 TONY KRIST AV Ni K ________________PAINTING & DECORATING UT 1-4234 Naročile že sedaj za velikonočne praznike naše odlične domače prekajene ŠUNKE — ŽELODCE in drugo prekajeno meso — krvave in riževe klobase ... NAŠA POSEBNOST LETOS SO PA DOMA NAREJENE IN SUŠENE KRANJSKE SALAME. — Imamo tudi vse vrste grocerijo ter PIVO IN VINO! Vsa roba je prvovrstna in postrežba točna in zanesljiva. _ Dovažamo na dom in pošiljamo po pošti! Four Points Food Market 667 EAST 152 STREET GL 1-6316 CIRIL IN URSULA ŠTEPEC, lastnika Želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM - PRIJATELJEM IN ZNANCEM! mm 91 9J 9f 91 91 99 91 91 93 93 95 95 93 95 93 9! 93 95 93 95 91 *§3 e 95 J? a 93 ^1 93 93 «1 93 ^3 91 9 93 93 95- 95 9 9 9 9 9 Jl- 9 9 9 9 9 ^3 9 9 ^i" 9 i fc^i *Z «* & BEST WISHES FOR A JOYOUS EASTER VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ROJAKOM POGREBNO PODJETJE JOSEPH ŽELE IN SINOVI DVA POPOLNA POGREBNA ZAVODA 6502 St. Clair Ave. 458 E. 152nd St. LOUIS A. ŽELE - EN 1-0583 IV 1-3118 JOSEPH ŽELE, Jr. SUTTON C. GIROD Kličete nas lahko vsak čas. You may call us at any time. Our ambulance and cars always at your service. r 6 gr e r & r & r B if B P- p- B if B P- B P* B if B P“ B P“ B if B p- B if B r B r B p* B P8 B if B if B gf B r Kultura (Nadaljevanje s 3. strani.) Aloysius L. Kuhar: Slovene Medieval History. New York 1962. Leta 1959 so prijatelji rajnega dr. Alojzija Kuharja izdali v znani w a s h i n gtonski založbi Studia Slovenita okrajšano izdajo njegove doktorske teze cambriške univerze pod naslovom “The Conversion of the Slovenes and the German-Slav Ethnic Boundary 'in the Eastern Alps” (Spreobrnjenje Slovencev in nemško-slovenska narodnostna meja v vzhodnih Alpah.) New York, 1959, XI-231 strani. Te dni pa je izšel, kakor je bilo v tej rubriki že zadnjič omenjeno, pri ravno isti založbi še drugi del omenjene Kuharjeve doktorske teze. Izšel je pod naslovom ‘Slovene Medieval History; Selected Studies.” By Aloysius L. Kuhar. Introduction by Francis Dvornik. New York, 1962. (Slovenska srednjeveška zgodovina. Izbrane študi- j©). Nova knjiga obsega dodatke, ki jih je dodal Kuhar svojemu doktorskemu delu. Ko je izšla leta 1959 prva njegova knjiga, so nekateri ocenjevalci izrazili obžalovanje, ker “dodatki” niso izšli že takrat, kar pa bi jo pre^ več podražilo. Gre- namreč za znanstveno zelo važne in stvarno zelo zanimive dodatne zgodovinske podatkei. Vseh “dodatkov” je osem. Sedmim od njih z naslednjimi besedami: “On reading Kuhars work one feels Avidly the loss which Slavic history suffered from his untimely departure. The publication of this last work is a homage to the person of a great Slovene patriot and political leader of his nation who, in his historical work, wanted to give his last services to his people.” Obe knjigi sta še na razpolago, in sicer prva po ceni $5 za vezan izvod, druga pa po $4 vezan in po $3 broširan izvod. Pišite za nju na naslov “Studia Slovenia”, P.O. Box 232, New York 32, N.Y., ali pa na naslov “Studia Slovenica”, P.O. Box 4531, Washington 17, D.C. fCemtetipi je postale ¥ prestoiici “dolg čas”! WASHINGTON, D.C. — Iz Bele hiše prihaja vest, da . je predsedniku Kennedy ju postalo :dolg čas” v prestoiici in da je radi tega sklenil, da sej bo večkrat podal “na deželo”, še pred-no bo odšel poleti za 10 dni v Evropo, bo v maju obiskal mrežo federalnih elektrarn TVA, kmalu potem bo obiskal nekaj vojaških oporišč, kar bo trajalo cel teden. Seveda bo predsednik porabil take prilike za javne nastope, da tam pove svoje misli o raznih problemih, ki zanimajo našo javnost. Morda se za tem načrtom ne skriva samo “dolg čas”. Predsednik se jezi nad Kongresom, zboljšajo ciljanje. Z raketo Minuteman so zadnjo čase dosegli lepe nove uspehe. Pravijo, da so najnovejše rakete Minuteman štirikrat nar-tančnejše od dosedanjih. To se pravi: z dvema raketama bo cilj ravno tako dobro dosežen kot z dosedanjimi osmimi. Zaenkrat misli narodna obramba naročiti 150 takih novih raket. 9 9 M 9 M 9 M tor cushioned comfort Cadillac bolniški voz z oksigeneko napravo DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE VESELA VELIKA NOČ! ALELUJA! SLAK OPTIK 1123 NORWOOD RD. EX 1-0850 Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem prijateljem in znancem želita EDWARD HOMOVEC in ALBERT KLINEK, lastnika RACE DAIRY STORE 17002 Grovewood Ave. IVanhoe 1-9604 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO ROZI MEGLIČ, lastnica TRIANGLE DRY CLEANING 1136 East 71st St. HEnderson 2-1350 ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO tako da je \ aša obleka kot nova!—Se priporočamo! SATELLITE SAR 7117 St. Clair Ave. Phone EN 1-8655 LASTNIKA STANLEY IN MIMI MARIN VOŠČITA SVOJIM GOSTOM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE B r B r B r r B if B -gf B if B r B if B P* B if B r B if -B r B if B r B r B r B if B r B 'r B r B r B r B r B if B r B r "B r B r B if B r B. r B if B iker mu prepočasi dela. Jezi se nad d e m o k ratskimi voditelji, ker nočejo dovolj odločno vplivati na demokrate, da bi pospešili zakonodajno delo. Svetovali so mu, naj nastopa na televiziji in tam potoži deželi svoje težave. Kot se; vidi, se ni odločil za to taktiko. Bo rajše obiskoval posamezne države in tam povedal javnosti in Kongresu, kar misli, da je treba reči. Sicer so pa prihodnje leto volitve in stika z volivci ni treba zgubiti. Osebni stik je: pa boljši od tistega na televiziji. je avtor dr. Kuhar, osmega pa je napisal Hrvoj Maister, sin znanega generala in pesnika Rudolfa. Maistrov “dodatek” je v svojo doktorsko tezo uvrstil kot pismo že Kuhar sam, prav zato je tudi sedaj vključen z malimi avtorjevimi spremembami. Da vidijo bravci za kakšne “dodatke” gre, navajam v naslednjem naslove vseh osmih, in sicer 1. “Sclaveni: — Karan -tani”; 2. The Irish, missions (med Slovenci seveda); 3. The enthronement of the Dukes of Karantania; 4. Aleuin and the Caroilinigians Missions; 5. The Gospel of Cividale”; 6. The growth of monasteries in the Slovene region; 7. The monuments of Freising, in 8. How much of the Slovenian region was under the influence of the Slavonic liturgy. Uvod v 2. knjigo Kuharjevega doktorskega dela, jej napisal univ, prof. dr. Francis Dvornik. Ta spada čisto gotovo med največje strokovnjake za srednjeveško zgodovino Slovanov. V njem sijajno analizira posamez- zadostni meri. Zato se vršijo ne “dodatke”. Zaključil pa ga je neprestano poskusi, ki naj Kitajska gradi strateške ceste na jugu svoje dežele CLEVELAND, O. — Zadnjo kitajsko ofenzivo proti Indiji je zavrla zima, potem pa še pomanjkanje prometnih žil in po manjkanje bencina, me pa morda odpor indijskih čet. To so Kitajci sami priznali vsaj z de janji, ako že ne z besedami. Postavljati so začeli z vso hitrico nove rafinerije, v svojih južnih provincah pa gradijo z enako hitrico strateške ceste. Seveda ne zanemarjajo tudi železnic in vojnih letališč. V Burmi in Tajski so zaradi tega precej vznemirjeni. Vedo namreč, kako veliko korist so imeli od kitajskih prometnih žil komunistični gverilci v Laosu in kako zelo koristijo tudi sedanjim rdečim gverilcem' v Južnem Vietnamu. Kitajski komunisti seveda ‘še naprej zholjšu-jejo prometno mrežo ob indij-sko-kitajski meji. To pomeni, da tam še niso dosegli vseh strateških ciljev, dasiravno imajo najvažnejše vojaške točke ob indijski meji že v svojih rokah, talko trdijo vojaški strokovnjaki. ■ . Molk vzrok za ločitev HOLLYWOOD, Calif. — Televizijski igralec Marshal Dil-len-James Arness je dobil ločitev od svoje žene Virginije na temelju trditve, da ona “ne mara z njim govoriti”. Vojaki hočejo imeti še boljšo raketo Minuteman WASHINGTON, D.C. — Medcelinska raketa Minuteman, ki leti 6-7,000 milj daleč, je danes naša najboljša te vrste, toda za vojaške strokovnjake še zmeraj ni dosti dobra. Glavna temna stran vseh raket je še zmeraj vprašanje, s kakšno verjetnostjo zadenejo svoj cilj. Te lastnosti današnje rakete še nimajo v Ni se mogel pokoncu držati — ampak... Tone je imel “plavega”, ali kakor pravijo onim, ki ob ponedeljkih ne gredo na delo- V torek ga je pa boss trdo prijel, kje je bil. “Tako zelo sem bil bolan, da se nisem mogel niti pokonci držati”, se je nerodno opravičeval Tone. - , j | i Y ■ Boss: “Tako? Kako pa je potem mogoče, da sem te videl, kako si se z avtom peljal, tik moje hiše?” Tone (tiho): “To je bilo pa tako, mister boss, da sem si moral iti prav hitro po zdravnika.” 9 9 9 M 9 M 9 9 M 9 9 9 M 9 i 9 9 M 9 9 9 9 FLORSHEIM flexole :;: a permanent, spongy insole of foam latex, covered with glove-soft calfskin and inseamed into the shoe. Will not work loose, bunch or lose its buoyant life. VELIKA ZALOGA FLORSHEIM čevljev ZA MOŠKE B 9 JI 9 JI 9 9 9 JI 9 Ji 9 JI 9 9 JI 9 JI 9 JI 9 JI 9 9 JI 9 JI 9 Ji 9 *0 9 9 Ol Najtopleje se zahvaljujemo za naklonjenost našemu podjetju VSEM ROJAKOM ŽELIMO SREČNO, VESELO ALELUJO! r B if B Sf B r B r B r B r B if B 9 Ji 9 9 *0 9 -i 9 Jf S- 9 Ji 9 ki so med najboljšimi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI IN SE PRIPOROČA TUDI V BODOČE Louis Majer FINO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6410 St. Clair Ave. EXpress 1-0564 l BONNA CAFE JI 9 JI 9 9 M 9 9 Ji 9 Jf 9 9 jf 9,. Jf 9 1401 E. 55. St. EN 1-8974 Lastnik FRANK STERLE vošči vsem gostom, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike. Zahvaljuje se vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporoča v bodoče. Jf 9 Ji 9 Ji 9 Jf 9 Jf 9 r Ji ZAK-P0GREBN! ZAVOD- ZAKRAJŠEK NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago 6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 B P* B r B r B If B r B r B r B r B r B ir 9 ji 9 JI 9 9 9. Jf 9 J? 9 JI 9 JI 9 JI ^7 7 r B r B r B if B r B ir B r B r B r B r B if B r B r B r B tf B r B r B r B r B gr B gf B if B if B p* B r B if B r B r B r Točna in prijazna postrežba. OB SOBOTAH IN NEDELJAH ZVEČER PLES. HUTCH'S GARAGE 6013 St. Clair Ave., zadaj - Tel. HE 1-2988 Splošna popravila avtomobilov, motorjev za čolne, motornih kosilnih strojev. General repairs service: carburators, ignition, outboard, nower movers, all automobile repairs. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM. KOMIN PHARMACY JOHN KOMIN, lastnik S SLOVENSKA LEKARNA T ^ 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. Želi vsem odjemalcem vesele velikonočne praznike 'B p* B r B B r B if B r B r B r B tf B if B r S r 'I ir B r r B g? if I r B r r g r i r JB 0*. B F F I F F if if B 1 LYON DAIRY | 93 ^ ^ SLOVENSKA MLEKARIJA B ^ WHIPPED CREAM . . . CHEESE fj «š3 ^ ^ 1166E. GOthSt. HEnderson 1-8492 K ANTON ŽNIDARŠIČ in sin, lastnika *0 k* ČJ “2, Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem jg p odjemalcem in prijateljem gf ■0 ' I a.------------------------------------------g .s s r 6 g? 91 FRANK & MARY ŽNIDARŠIČ CAFE I ŽNIDAKMl im i 9 !f ^ 689 E. 200 STREET B S r q ŽELI VSEM GOSTOM, PRIJATELJEM IN B ' ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! If B ff 91' j$ M 95 9! 93 & 93 9! •k. 9 9 & 9 9 Jf 9 9 9 9 9 9 9 9 9 -g 9 9 9 9 M 9 9 9 9 9 -i 9 9 9 9 -S. 9 S 9 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! TREBEČ EXCAVATING, INC 571 East 200th St. IV 1-1000 Euclid 19, Ohio VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO PRAV VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE F Alf L! A -B if B r B r B if B if B Sf B if B r •B r B ir B ff 6116 Glass Ave. Cleveland 3, Ohio UT 1-0684 nasproti šole sv. Vida SLOVENSKA TRGOVINA NABOŽNIH PREDMETOV IN KNJIG Pri nas na izbiro Butarce, velikonočne razglednice s slovenskim voščilom, molitveniki, knjige Mohorjeve družbe, Slovenske kulturne akcije, Zbornik Svobodne Slovenije, vse slovenske knjige tiskane v zamejstvu. 1 Sem je ogromna nevarnost za zapadno vero v Kristusa.. K. Adam, eden od najzname-nitejšiihi teologov prve polovice našega stoletja, ki je skoraj pol stoletja razglabljal in pisal predvsem o Kristusu, se ustavlja ob vprašanju Dostojevskega: “Ali morem kot civilizirani, kot evropski človek sploh verovati?” In pri tem K. Adam podaja duhovno podobo1 tega človeka, da bo mogel biti bolj neoviran naš pogled na “osebo Jezusa Kristusa”, v kateri “se sveti spoznanje o božjem veličastvu” (2 Kor 4, 6). Civilizirani, evropski človek Civilizirani, evropski človek, pravi K- Adam, ni več človek antike, človek, ki je poslušal Jezusa in njegovo oznanilo. Od Kopernika (-jT543) in Kanta (jl304) ko so jo spoznavno-teoretično iztrgali iz njene dejanske povezanosti z nadnaravo in pospeševali izmišljeno, kakor da bi narava bila neka stvar sama zase in kakor da jo je treba razumeti popolnoma iz nje same. Tako smo bili vsi laizirani v svojem mišljenju, in pri roki ali bolje v duhu imamo sheme (očrte), ki ne vodijo k temu, kar je božjega, ne vodijo h Kristusu, marveč stran od njega. Ovira ni samo v naši zli volji. Vsa naša miselnost je nekako skrivljena, zato nam je postala vera brez primere težja, kakor pa je bila antičnemu ali srednjeveškemu človeku- Zapad-njaške oči so se postarale in kar ne morejo več videti celotne stvarnosti. Ali bolje: z dolgotraj- ] nebesih in na zemlji. Premagati moramo v sebi krčevito vase zaverovanega zapadnjaka, da spet sprostimo pristnega, resničnega, živega človeka. Vrniti se moramo spet k samemu sebi, k temu, kar je v nas bistvenega, kar je otroškega v nas. Pač nikdar v zgodovini zapadnega duha ni bila Jezusova beseda tako pomembna in usodna, tista beseda, ki jo je govoril lastnim učencem: “Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo”. (Mt 18, 3.) (“Družina”) dalje je postal trezen, stvaren, | no napačno rabo so se pokva-kritičen, da, blaziran (otopel) rile. S tem da so se usmerjale in starostno “moder”. Tisto, kar J izključno samo na svet pojavov, priteguje in zaposluje njegovo mišljenje, ni svet ozadja, marveč svet ospredja, fenomenalni svet (svet pojavov). Samo tega vidi in razmotriva. Vprašanje o najglobljem bistvu sveta pojavov, vprašanje po zadnjem vzroku teh učinkov, po zadnjem smislu življenja se mu zdi zgrešeno in brezplodno. Njegova metafizična sposobnost za spoznanje tega, na čemer temeljijo pojavi fizičnega sveta, je okrnela. Platon bi dejal, da temu ev- ^ je za modernega človeka ropskemu človeku manjka eno Vprašanje o Kristusu ne le zgolj je oslabela zmožnost, videti to, kar je nadzemeljskega in nebeškega. Tako je zlo ne toliko v naši skrivljeni volji, še posebno pa ne v težavnostih, predmeta, v skrivnostnem, paradoksnem (presenetljivem) bistvu krščanskega oznanila, marveč bolj v osnovi usmerjenosti evropskega človeka. Videti ne zna več. “Zopet moramo pred Bogom postati majhni” Kaj iz tega sledi? Iz tega sle- 9 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM Kdo pravi, da so možje nehvaležni? Žena: “Tu berem v časopisu, da je neki mož vse svoje premoženje zapustil ženi, ki mu je pred leti dala košaro.” Mož: “No, vidiš — in ti še vedno trdiš, da smo možje nehvaležni-” M 9 M 9 9 M 9 S. 9 9 M 9 M 9 S 9 M 9 M 9 M 9 9 9 FRED JAZBEC lastnik DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 61S1 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne. wmm VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM Ef B gr B r B ir B r B ■r B r B EDWARD J. mnmi in DRUŽABNIK! '€ JOHN ROŽANCE FRANK SUSIGH LAKELAND REALTY REAL ESTATE — INSURANCE SERVICE B if B if B if B r B JMI GURUS8 lastnik 15604 Waterloo RdL KE 1-3662 KE 1-6681 B H VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM if ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM B r r b E. 185111 AUTO SERVICE I 975 East 185th St. IV 6-1732 fT B moderna slovenska domača avtomehanična^8 DELAVNICA IN GAZOLINSKA POSTAJA B r Postrežba točna in popolna |f B # B ir B mm & SOUS MARKET 9 6501 St. Clair Ave. Telephone: EN 1-0347 fj »18 ' B glj Vesele velikonočne praznike gf želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem B LOUIS, WILLIAM, EDWARD in FRANK B 9 oko, oko za nevidno stvarnost. In prav tako. je oslabljen njegov organ za božje, za nadnaravno.' Saj to leži skrito še globlje v okrilju stvarnosti kakor pa tisto, kar je nadčutnega, metafizičnega- Zato ima moderni človek skrit odpor zoper vse, kar v fe-•nomalni svet vdira kot nekaj docela novega, zoper vse, čemur pripisujemo božjo neposrednost in brezpogojnost. Če so bili za antičnega človeka čudeži in znamenja naravna obleka božanstva, vidni dokazi božje navzočnosti, pa so za moderno mišljenje pohujšanje. V sestavu številk in mer, v zakonitostih sveta pojavov nadnaravne sile nimajo prostora. Moderno mišljenje je po vsej svoji strukturi do nadčutnega, zlasti do nadnaravnega sveta, do sveta vere iskreno brezbrižno,, da, odklonilno, ako ne sovražno. Osnovna nevarnost za vero V tem je ogromna nevarnost za zapadno, evropsko vero v Kristusa, da ni le posamezni mislec, marveč da je mišljenje samo postalo takšno, da zavestno odmiš-Ija od Boga, da je postalo ateistično mišljenje. Mi vsi se gibljemo v nazorskih in miselnih tirih, ki se načelno in zavestno omejujejo zgolj na čutno-izkustveno stvarnost, kakor da obstaja le vidna, izkustvena priroda, zadostujoča sama sebi. — Konvertit Chesterton pravi nekje: “Naravno more za človeka biti najbolj nenaravno.” Mišljenje, ki se zavestno zoži samo na izkustveno zaznatne danosti, na učinke , ne da bi se hotelo vprašati tudi o zadnjih vzrokih, je dejansko najbolj nenaravno, ker le majhen, najmanjši delni izrez stvarnosti jemlje za stvarnost sploh, poslednje korenine te stvarnosti, njihove zveze v globinsko in širinsko dimenzijo (razsežnost), v smeri nevidnega, nadzemeljskega, božjega, pa pusti vnemar ali pa taji- Naše mišljenje ni več mišljenje iz celotne biti, iz polnosti vseh možnosti, ker se je izoliralo (osamile) od stvariteljskega božjega mišljenja... Ljudje so si umetno zakoličili določeno področje stvarnosti in ga imenovali narava ter s tem vzbujali in pospeševali videz, kakor da je druga stvarnost, namreč stvarnost nadnaravnega, stvarnost Boga, od zunaj pridana in več ali manj slučajna, drugotna stvarnost. Tako rekoč laizirali so naravo, vprašanje njegovega razuma, marveč vprašanje celotne usmerjenosti duha, in da nič več ne morejo pomagati določeni uvidi in dokazi, ako smo vero v Kristusa zgubili ali jo obremenili s trdim dvomom. Tisto, kar je predvsem potrebno, je namreč popolnoma novo stališče do nadzemeljskega in nadnaravnega. Spet moramo resno vzeti gotovost, da možnosti, katere ima človek sedanjosti, ne izčrpajo tudi že božjih možnosti; resno moramo vzeti gotovost, da je naše mišljenje časovno pogojeno, časovno omejeno in zato v nobenem pogledu to ni božje absolutno mišljenje- Zopet moramo pred Bogom postati majhni. Treba se je najprej očistiti časovno pogojenih predsodkov zapadnega duha, o-čistiti se tega duha ošabne avtonomije in samoveličja, tega oz-koumnega racionalizma in plitvega razsvetljenstva, tega zgolj materialističnega mišljenja. Svojega duha moramo zopet razširiti in odpreti za vse božje možnosti, za vsa smiselna razodeva-nja in oblikovanja stvarnosti v V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN1 SKRBNE MATERE Jennie Femec ki je zaspala v Gospodu dne 14. aprila 1958. Pet let je že minilo, odkar si šla od nas, a vendar svež spomin je še, ko bila si med nami. Sveta vera n,as tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, kjer vse se večno veseli. Žalujoči: ANTON, soprog LILLIAN KULA, hči RUDY KULA, zet OSTALI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 8. aprila 1933. 9 M 9 M 9 M 9 M 9 elf 9 M 9 M 9 tM 9 si- 9 M 9 9 M 9 M 9 9 M 9 M 9 M JAZBEC MEAT MKT. na 821 East 222. St., Euclid AN 1-2995 Prvorazredno sveže in prekajeno meso šunke, klobase, zmrznjena hrana mlečni izdelki vseh vrst. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM mm k FAKULT COMMISSIONER Cleveland Municipal Light & Power Commissioner VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM MARTIN IN WILLIAM KOZAR lastnika LA SALLE TAVERN na 837 East 185. Street Pid nas dobite vedno izbrana žganja, vina in piva, vino in pivo lahko vzamete tudi ven. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM HHSMB NOVO! NOVO! NOVO! AMERICAN - SWISS WATCH CLINIC 6113 St. Clair Ave. Phene: 361-4312 POPRAVILA UR IN ZLATNINE 30.let skušnje Vse delo garantirano Lastnik PHILIP SOP NOVO! Holmes Ave. Market f 15638 Holmes Avenue Liberty 1-8139 Cleveland 10, Ohio IMA ZA VELIKO NOČ! odlične DOMAČE MESENE KLOBASE. ŠUNKE. PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO! ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali! RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne SPECIJALNOSTI! Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta! fSi .<*»■ >*5 WOOD OST CLEANING MRS. ANNA KOVACH, lastnica Pri nas napravimo prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. 15210 Saranac Rd. GL 1-4746 Jg VSEM POSETNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM 9 M 9 JI ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IRS. ANNA MARINČIČ bonded Winery 15012 Sylvia Ave. POtcmac 1-2441 PRI NAS DOBITE VEDNO PRISTNO BELO IN RDEČE VINO VSEH VRST 9 J) 9 M 9 •S 9 JI 9 M 9 M 9 vesele Velikonočne praznike želi vsem SVOJIM DRAGIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM Slirs CAFE IMAMO NA ZALOGI IN POSLUŽUJEMO VEDNO DOBRO PIVO, ŽGANJE IN VINO. KAKOR TUDI DOBER PRIGRIZEK IN HRANO! Zahvaljujemo se za Vašo naklonjenost dosedaj in upamo, da nam jo ohranite tudi v bodoče! 9 M 9 M 9 9 M 9 M 9 M 756 East 200. Street KE 1-1980 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PRIMC DELICATESSEN Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino . 15508 Holmes Ave. Tel.: GL 1-7487 JULIUS ZEYER: ANDREJ CERNISEV “Popolnoma sem okrevala, — zdrava sem!” je vzkliknila. — “Dvorne slavnosti, določene za ta večer, se ne odložijo. In sedaj se pozabavamo s kratkim sprehodom na konjih na poletni vrt. Toži se mi po dobrodušnih obrazih mojega ljudstva.”------- - Medtem, ko je carica v grozni negotovosti zdaj od strahu umirala, zdaj od veselja vriskala, je prišla Feodora Dimitrijeva, ki je instinktivno iskala poti v neznanem mestu, do malih vratič, o katerih ji je ječarjeva žena omenila. Določeni čas je že davno minil, zakaj v pol omedlevici je prebila več ur na pustem bregu- Po glavi so ji krožile misli, nejasne kakor megla; zdelo se ji je, da se razprostira okrog nje tema in ljudje in stvari so vzele nase nekako tujo, nerazumljivo podobo; vse se ji je zdelo kakor dim in senca in najbolj se je zdela taka sebi. Čutila je le, da ji tolče srce, da jo nekak močen nagon nepremagljivo nekam geni, toda zastonj je vpraševala samo sebe, česa išče pri teh vraticah. Njena zavest je ugaševala v čudoviti meri; samo tlelo je in se bliskalo pred nastopom popolne noči. “Moj sin? Moj sin?” je mrmrala med zobmi, toda te besede niso zanjo ničesar več pomenile; bile so kakor glasovi tuje govorice, katere ni mogla na noben način razumeti. Ustavila se je in potolkla s pestjo na vrata. Ječarica jo je tam pričakovala; spustila jo je hitro noter in jo peljala v svoje stanovanje. — “Dobili bi dovoljenje posloviti se od svojega sina, toda to bi dolgo trajalo. Potrebovali bi bogve kakih izkazov in hodili bi od urada do urada; poleg tega bi vam prizadejal izgred današnjega jutra težave. Napravili bomo to bolj kratko- Ob tej uri nosim navadno jetnikom svežo vodo. Vzemite to dolgo desko, na kateri stojijo vrči; ako koga srečava, bo mislil, da ste moja služabnica. Na hodnikih je že popoln mrak; ne daleč od. vrat celice vašega sina je oster ogei, tam se bova ustavili in počakali, da bo vojak, ki se sprehaja okoli, prišel na drugo stran hodnika, nato bom odprla vrata ječe, kamor ne bi smela vzeti s seboj niti služabnice, vi boste hitro zavili za oglom, ne bo vas videl, ker bodo odprta vrata stala med njim in med vami kakor stena, splazili se boste v ječo in ko pride čas, vas bom zopet peljala ven s to zvijačo. Ali ste razumeli?” Feodora Dimitrijeva je molčala in ječarica je smatrala ta CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE NORTHSIDE APARTMENT BUILDING, 5810 N. Wayne (NR EDGEWATER BEACH HOTEL). — Beautiful 13 apt. cor. bldg. Must be sold immediately by trust. Price $79,000, down payment $10,000. Call Atty. for seller, at RA-6-2379, Eve’s MA-6-4943. (70) FOR SALE OR TRADE 3 Year round house, gas heat, 3 seasonal cottages. 4 lots. 200x200. Nr. Lake with reparian rights. Income $5,000 a yr. Price $42,000. Contact — Frank Jacobson, R. R. 1. 1519 Lake Shore Drive, Ingle-side, Illinois. Tele. JUstice 7-0826. (69) molk za pritrditev. Podala ji ]e desko in obe sta krenili na pot Ječarica se je tresla po vsem telesu. Feodora Dimitrijeva pa je stopala za njo mirna kakor stroj. Vse se je posrečilo, nikogar nista srečali, Feodora je stopila v celico svojega sina, ječarica, kateri se je s tem odvalil kamen od srca, je veselo zaloputnila vrata in ključ je temno zaškripal v ključavnici, ko je zasukal trdni zapah med Andrejem in nesrečno materjo in mec svetom, ki ju je preganjal. Andrej se je od osuplosti zdramil iz polsanj, v katere je ravno padel vsled neizrečenih muk in se je obrnil k vratom- Njegova mati je stala tam nepremično kakor mrtva, strašna slika groze; njeno stekleno oko je topo gledalo izpod okrvavljenega čela, iz odprtih ust se je izvilo nekako hropenje, po mrtvem obrazu je igral na pol blazen nasmeh, ki je pričal, da je poslednja iskra razuma v nji ugasnila in da se je temna, od Boga zapuščena tema polastila njene u-ničene duše. V hipu je ležal pri njenih nogah, objemal je kolena, na katerih je sanjal svoje prve sanje, pritisnil je k ustnicam ledene roke, katerih vreči poljubi niso mogli več ogreti. Gledala je nanj brezizrazno, bolesten izraz je preletel njen obraz, položila je roko na vrh glave in se je zastonj trudila dobiti kako bolj odločno predstavo. “Mati, mati!” je zaklical obupno in je lomil z rokami. Po celem telesu jo je streslo to, dvignila je roke in njene oči so deloma dobile izraz. “Slišiš”, je šepetala, “ali ne govori Andrej?” “Oh, spoznaj me!” je zastokal, “glej tu pri tvojih nogah ležim. Tvoj otrok sem!” “Ne vem!” je odgovorila topo in je začela kuštrati svoje sive lase. Slednjič je sama sedla na STl tla- uprla je lakti na kolena in glavo v dlani in je gledala molče predse. “Oh, gorje, neizrečeno, od nikogar doslej občuteno!” — je vzkliknil Andrej. “Smrt, smrt, zakaj odlašaš? Ko bi mogel u-mreti v tem trenotku tukaj, opirajoč glavo na te prsi, ki so me dojile in ki me nič več ne poznajo. Kaj so udarci onih, ki me hočejo jutri mučiti proti mukam, ki jih prenašam sedaj? On rab Iji, bodite mi pozdravljeni, vaši udarci mi bodo ljubi!” Blisk zavesti je švignil skozi njen ugašujoč duh, njene izgubljene oči so se zalile s krvjo in so grozile, da padejo iz jamic; zatulila je kakor volčiča in je besno zarila nohte v svoje lice. “Andrej, Andrej!” je vzkliknila in ga je potegnila k sebi tako silo, da so kazale njegove roke krvave sledove njene blazne moči. “Tebe hočejo trpinčiti, tebe zasramovati, tebe usmrtiti? Ti moraš umreti pod udarci sramotilne knute?” Spustila ga je in je lomila z rokami. “Prekleta naj bom, ker sem te rodila in ti ne morem pomagati!” je zastokala m se je z vso močjo udarila na prsi. V tem je jasno zazvenela na tleh neka stvar, ki ji je padla iz nedrij-Bilo je bodalo, katero ji je stisnila v roko Ana Nikitišna, bodalo v srebrni nožnici, dar kneza Pomarova, ono bodalo, katero si je Ana izprosila od Andreja za spomin v ječi “Les De-lices”. Pomagala ti bom!” je kriknila strastno. “Ne bodo trpinčili Ujojega sladkega telesa! Njih krute oči se ne bodo pasle nad bogokletnim prizorom tvojih muk!” Pripognila se je oprezno, kakor bi hotela zagrabiti kačo, pobrala je bodalo in ga v hipu za- j sadila v njegova prša. Jeklo je srečno našlo skriti pramen njegovega življenja: — brez besede je padel v težko omedlevico. Feodora je zopet topo gledala predse; v njeni glavi se je zopet naglo stemnilo. Nič več ni vedela, kaj je pred trenotkom napravila. Nekaj časa je gledala lesketajoče se orožje, kako so kapale raz njega kapljice krvi, nato pa ga je vrgla stran in je zopet sedla na tla. Vzela je svoj plašč, zavila vanj Andreja in je položila njegovo glavo v svoje naročje- “Spi!” je šepetala in mu je mirno gledala v obraz. V celici je vladala že popolna tema. Feodora Dimitrijeva je začela peti dolgo, žalostno pesem, katere polpritajeni glasovi so se mešali s slabim žvižganjem vetra, ki je bučal okrog molčeče hiše. Andrej se je zdramil iz omedlevice in je zopet zaprl oči: sladko se mu je zdelo tako umreti v naročju najdraž-jega bitja na svetu. Toda naglo je zaslišal pred vrati svoje ječe šum. “Oh, gospod!” je vzkliknil glas, začuden do solz, “ne kaznujte na mojem možu pregreška, ki sem ga storila brez njegove vednosti. Zapeljana od sočutja sem spustila jetnikovo mater v celico, še vedno je tam. Ah, gospod, to je ona ženska, ki je napravila zjutraj izgred na dvorišču in ki se baje ni bala, kakor ravno slišim, nadlegovati njeno veličanstvo na javni ulici!” “In ta ženska je tukaj?” — je vzkliknil veselo moški glas- “Žalibog!” je htela ječarica. “Potem sem vam dolžan hvalo!” je odgovoril načelnik policije Oblazov, ki je zaman iskal Feodoro po mestu in je veselo udrl v ječo, ki se je hitro zjasnila od mnogih luči. Tiho! Spil” je šepetala Feodora z nasmehom srečne matere. Vsi so obstali nekaj časa osupli. “Na voz z njima!” je velel gospod Oblazov in deset rok je zgrabilo mater in sina. Niso ju | mogli ločiti, trdno sta se držala' v objemu. “Ne budite ga!” je svarila. — “Moj ubogi otrok je bolan!” “Zdi se, da je res bolan!” je rekel gospod Oblazov, “previdno ravnajte z njim!” Položili so oba v voz in Andrej je vsled tresenja po tlaku zopet padel v omedlevico. Ko se je prebudil, je zopet ležal v materinem naročju; njeno žalostno, tiho petje mu je zopet sladko zvenelo po ušesih' in okrog in krog je bila razprostrta globoka tema- Čuj! Naenkrat se je oglasilo v dalji jasno cinkljanje, kakor kake zlate verižice in na koncu dolge sobe se je zablisnila slaba luč.. • Bližalo se je počasi in v temi se je zasvetila najprej nežna roka, rdeča kakor žareče železo: spoznal je, da je to roka, ki varuje pred vetričem plamen, čez katerega se je sklonil naprej čudovito krasen obraz, zagorel, poln mladostne vabljivosti. Plaha luč plamena in nočne sence so se dobrovoljno poigravale na njem. Bila je Chadisa. (Dalje prihodniič) M 9! 95 M 95 95 M 9 Težak odgovor Sodnik (stari gospodični): “Ali nočete odgovoriti na moje vprašanje glede vaše starosti? Goto vo vam je moje vprašanje neprijetno?” Gospodična: “Vprašanje nikakor ni neprijetno, toda odgovor. mn TUROHiic BRIVNICA 1152 E. 71 St. Želi obiskovalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ROJAKOM LOUIS CIMPERMAN GROCERIJA in MESNICA 1115 Norwood Rd. ENdicott 1-0566 Domače šunke, želodce in klobase, vse vrste prekajenega mesa in vse druge jestvine dobite pri nas zanesljivo dobre in sveže za zmerne cene. 95 9! 95 95 95 95 93 9! J? 95 5 9! 95 91 91 M 95 95 93 93 95 9! 6 9! 9! Člani skega v ŽELE VSEM SVOJIM TER SE slovenskega grocerij-in mesarskega kluba Collinwoodu ODJEMALCEM PRIPOROČAJO VESELE VELIKONOČNE ZA NAKLONJENOST PRAZNIKE LEO KAUSEK—15708 Saranac Road JOE KOZAR—15638 Holmes Ave. Mrs. ANN KUHAR—383 East 156 th St. LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. JOHN ŠKOF—19301 South Lake Shore Blvd. FRANK TAUCHAR—491 East 260th St. LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RAD DELL—17001 Grovewood Ave. JOHN ASSEG—23550 Chardon Road FRANK ČEBUL—466 East 143rd St. JOHN DOLENC—R. D. No. 4, Willoughby, Ohio JOE JANZEVICH—21801 Tracy Ave., Euclid, O. JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd. MRS. MARY KASTELIC—1830 East 223rd St. JOHN KAUSEK—19517 Kewanee Ave. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St. JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR—23430 Chardon Rd. Mrs. KATTY MODIC—16908 East Park Dr. JOE SETI NA—18208 Rosecliff Ave. ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd. JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd. 6 r If r B r B if B r B K1 B B r if B r B If B B if B If B if 95 $ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM GLOBOKAR'S BAR & LOUNGE IZVRSTNA HRANA IN KOKTELJI Kosilo vsak dan od 11.-2. pop. Dobavljamo za bankete in družabnosti. 832 E. 200 St. IV 1-6530 B & 9! JOHN and VINCE VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! B 95 S 95 95 B 91 95 M 93 M 9! M B 91 95 M 9! M $ 95 M DR. P. B. VIRANT OPTOMETRIST PREGLED OČI - PREDPIS OČAL 15621 Waterloo Rd. IVanhoe 1-6436 v poslopju Central National Banke H I CHARLES SLAPNIK CVETLIČAR - FLORIST 6026 St. Clair Ave. Telephone: EX 1-2134 Želi vesele velikonočne praznike vsem svojim odjemalcem in prijateljem. Dostavljamo po vsem mestu in okolici. Najlepše cvetlice, šopki in venci. ALLELUIA! Say it with flowers: ALLELUIA! r B if B if B r B r B r B r B if B if B if B If B ..r B if B if B if r B r B if B r B if B If B If if B if B r B if B if B r if B If B if B §f 9) $ I | I 95 93 95 ■9! 95 RICH & SONS COMPLETE AUTO SERVICE Auto Body and Motor Repairs Front Wheel Alignments 1078 East 64 Street HE 1-9231 ALELUJA! VESELO VELIKO NOČ ŽELIMO VSEM. Z zaupanjem pridite k nam za popravilo Vašega avtomobila. — Vsa dela na avtu, od motorja do koles in strehe izvedemo Zanesljivo strokovno prvovrstno. B r B ff B !f B if -B r B r B ŠT B if B r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 42 9! 42 9! 95 95 a VSEM želimo LASTNIKOM CERTIFIKATOV, IN PRIJATELJEM DRUŠTVOM SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM r if B r B r B if B r B r B r B r B r B r I B 20713 Recher Ave. 9! Euclid, Ohio DIREKTORIJ 0*