MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urednlitvo in upr«*«: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Taiafoo nradnl«va 2440. uprava 24«s Izhaja razen nadalje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Valja maaaSno prejeman v upravi a« po potti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani > Poitnl čekovni račun H. 11.400
99
JUTRA
99
Nemška vlada Adolfa Hitlerja
NJEN POMEN V NOTRANJI IN ZUNANJI POLITIKI.
Ponedeljek 30. januarja je postal za Nemčijo najpomembnejši in morda tudi ^usodnejši dan v povojnem notranjepolitičnem razvoju. Adolf Hitler, ki je ®to'l kakor senca vsa zadnja leta nad Nemčijo, je postal državni kancelair, predel je v svoje roke usodo nemškega Naroda in odgovornost zanjo pred Sedanjostjo in bodočnostjo. Ta prevzem plasti sicer ni tak, kakor ga je svet pričakoval in kakor si ga je zamišljal tudi pitler sam. Kancelarstvo ni dobil z revo-Ucijo, z dramatičnim pohodom na Ber-!n> kakor pred desetimi leti Mussolini v *|aJiji, in tudi ne z absolutno večino v 0’žavnem zboru. Kancelar je postal z Mnogimi omejitvami, ki jih čuvajo njegovi, ministri kot zaupniki sicer nacionalističnih, a v bistvu od narodnega socialama različnih strank in struj. Pred vsem le Pod najstrožjo kontrolo podkancelarja v°n P a p e n a, mandatarja tajinstvenega •Herrenkluba« in zaupnika Hindenburgoma. Na. drugi strani pa sta v njegovem kabinetu tudi voditelj nemških nacional-c®v dr. H u g e n b e r g in voditelj jekle-n'h čelad S e l d t e, ki sta še nedavno bahala ogenj in žveplo na sedanjega ‘Uncelarja in njegov pokret.
Adolf Hitler je torej postal državni kancelar samo zaradi tega, ker so mag-hati, ki stoje za Hindenburgom, uvideli, 'la je nemogoče boriti se obenem na heh frontah, proti levičarjem, centru-''ovskim demokratom in desničarskim "acionalcem. Izmed trojnega zla so izbrali zanje najmanjše in podali roke ambicioznemu Adolfu Hitlerju, ki je za svojo °sebno čast pripravljen, če treba, tudi znatno popustiti. Razumljivo je tedaj, da imenovanje Hitlerja	za	državnega
kancelarja ni tako nevarna zadeva, kakor bi bila v drugačnih okoliščinah. Njegove roke so močno zvezane in v vladi, ki jo v°di, sta poleg njega samo še dva druga niegova pristaša. Najusodnejše zanj je pa morda prav to, da nima vojnega ministrova, ki bi mu v danem trenutku moglo Še največ koristiti. Mislimo namreč na Primer, če bi se hotel s prezidija vlade s siio polastiti vse moči v državi, zlasti tedaj, če bi ga hoteli prisiliti k demisiji. Hitler se pač sam predobro zaveda, da *anj ne sme biti več demisije, kajti v ti-stem trenutku bi se zrušila v nič vsa nje-K°va moč, ki je v bistvu revolucionarna jn je samo kot taka privlačna in sposobna za življenje, če bi on in njegov pokret Padla na nivo navadne stranke, ki zapu-
šča vlado radi kakšne nove kombinacije ali nezaupnice v parlamentu, bi na mah izginila vsa glorija.
Zaradi tega je imenovanje Adolfa Hitlerja za državnega kancelarja drugega ko va kakor je bilo n. pr. imenovanje von P a p e n a von S c h l e i c h e r j a ali celo dr. Brun in g a pred njima. Adolf Hitler mesta predsednika vlade zlepa ne bo več zapustil in bo riskiral prej državni udar. Njegov položaj pa bo dvojno težaven. Prvič bo moral skušati izpolniti obljube, ki jih je dajal svojim pristašem in nade, ki so jih stavili vanj, drugič se bo pa moral ozirati na svoje ministre, ki so zlasti glede socialnih vprašanj daleč od njegovega programa. Obojestranski kompromis bo tu zelo težak. Tako bo gotovo že prav kmalu izkusil, da čast, ki jo je dosegel, ni tako prijetna, kakor se mu je morda poprej dozdevalo. Gotovo pa je, da bo skušal vsaj deloma ureditf državo po načelih svojega pokreta in se je v tem oziru brez dvoma že poprej pogodil s svojimi tovariši v vladi ter s predsednikom Hindenburgom. Za to govore tudi razni načrti, ki se pripravljajo in se o njih govori tudi že v nemški javnosti in v tisku. Zaenkrat pa moramo počakati še na zaključek pogajanj s centrumom in bavarsko ljudsko sfranko. če uspejo, bo politika Hitlerjeve vlade precej drugačna kakor če ne uspejo. Pred vsem je pa od tega odvisen razpust parlamenta in razpust komunistične stranke.
Vlada'Adolfa Hitlerja bo zato dosti pomembnejša za nemško notranjo, kakor za zunanjo politiko. Ta bo ostala na dosedanji liniji, saj jo bo še nadalje vodil baron von N e u r a t h. Gotovo pa je, da bo še manj popustljiva in bolj intransigen-tna kakor je bila doslej. Najvažnejše bo morda to, da bo sklenjena naposled le definitivna zveza z Italijo. V tem trenutku bo pa postala brezpredmetna misija francoskega poslanika de Jou venela v Rimu. Francija bo morala opustiti svo jo namero sporazuma in stopiti v novo obrambno akcijo. S tem bo ogrožena tu di razorožitvena konferenca, kajti v primeru formalne italijansko-nemške zveze se pač nobena prizadetih sosednih držav ne bo hotela vdati diktatu razorožitve skrajno dvomljive vrednosti in trajnosti. Na vse to pa bomo morali še počakati, da razjasni razvoj namere Adolfa Hitlerja in njegovo moč v njegovi vladi.
Sestava nove francoske vlade
VLADO JE SESTAVIL DALADIER BO STILIZIRANA DEKLARACIJA.
PARIZ, 1. februarja. Daladierju se e posrečilo sestaviti novo francosko vlado. Njteeov kabinet ima naslednjo sliko: ministrsko predsedstvo in vojno ministrstvo Daladier, ministrstvo za pravosodje in ministrsko podpred-sedstvo Penancier, zunanje ministrstvo Paul-Boncour, notranje ministrstvo Chautemps, finančno ministrstvo Bonnet. ministrstvo za državni proračun Lamoureux, mornariško ministrstvo Leygues, prosvetno ministrstvo de Monzie, ministrstvo za pokojnine Millet, ministrstvo za kolonije Albert Sarraut. ministrstvo za letalstvo Cot. ministrstvo za narodno zdravje Danielou, ministrstvo pošte Eynac, trgovinsko ministrstvo Serre, ministrstvo za javna dela Paganon in poljedelsko ministrstvo Ouenille. Državni podtajniki so: v predsedništvu vlade Guy Lachambre, v vojnem ministrstvu Hulin, v ministrstvu za narodno gospodarstvo Paternostre, v prosvetnem ministrstvu Ducos in v ministrstvu za javna dela in turizem Appell.
PARIZ, 1. februarja. Novi kabinet šteje 19 poslancev in 4 senatorje. Med
UsivarjanT’e večine Hillerjeve vlade
CENTRUM BO PODPIRAL VLADO V DRŽAVNEM ZBORU. POGOJI ZA POD
PORO. POGAJANJA.
BERLIN, 1. februarja. Kancelar Hitler
le Imel včeraj zjutraj razgovor s prela lom Kaasom, voditeljem nemškega C®J*' truma. Namen razgovora je bil pridobiti centrum za podpiranje vlade ali pa vsa; toleriranje s strani te stranke. Kakor je razvidno iz pisanja glavnega organa cen* truma »Germanie«, nemški katoliški kroti ne nameravajo delati vladi v sedanjem Času težkoč. Počakati hočejo na njen pro 8ram in ji nuditi priložnost, da pokaže, kaj zmore. Prav tako je verjetno, da bo 'sto stališče zavzela tudi centrumaška stranka, ki bo čakala In tako Indirektno Podpirala Hltlerlev in Papenov kabinet, vzdržu’oč se pri tem glasovanla v prlme-•“u predloga za Izrek nezaupnice, do če-sar bo nedvomno prišlo. Nekateri krogi narodu, socialistov M ra'šl Imeli takoigen razpust državnega zbora In nove volitve, kor menilo, da bi de*stvo, da le Hitler »topil na čelo vlade bi prevzel oblast v
BREZ SOCIALISTOV. POPOLDNE NAČRTI ZA POKRITJE DEFICITA.
poslanci je 1 republikanski socialist (Appell). 1 francoski socialist (De Monzie), 2 levičarska radikala (Eynac in Danielou). 1 levičarski neodvisnež (Paternostre), 1 neodvisen levičar (Lachambre). 2 izven vsake skupine (Cot in Levgues). Ostali so radikali in radikalni socialisti. Od senatorjev ne pripada Paul-Boncour nobeni skupini, ostali pa so člani radikalne demokratske levice in radikalnih socialistov.
PARIZ, 1. februarja. Novi Daladier-jev kabinet bo razpravljal danes popoldne o sestavi svoje deklaracije, s katero se bo predstavil zbornici. Kakor se govori, bodo tvorili bistvo vladne deklaracije finančni problemi. V političnih krogih verujejo, da bo vlada opustila svoj prvotni načrt glede popolnega pokritja proračunskega pri manjkljaja. Pokritje primanjkljaja se bo skušalo doseči nasprotno v etapah, in sicer deloma s prihranki, deloma pa z znižanjem izdatkov. Če bi pa tudi ta načrt ne bil sprejemljiv in bi povzročal težave. bo vlada sanacijski načrt sploh opustila in zavrgla.
Francoska iniciativa za revizijo
SENZACIONALNA VEST GLASILA RADIKALNIH SOCIALISTOV »LA REPUBLIOUE«. V PRVI VRSTI REVIZIJA KOLONIALNIH MANDATOV
PARIZ, i. februarja. Radikalna »Re publiatlb" napoveduje senzacionalno iniciativo s strani Franclje v vprašanju revizije mirovnih pogodb. Kakor dozirava list. bo Francija predlagala, naj se sestavi posebna komisija Društva narodov, katere naloga bi bila, da prouči oportunost revizije pogodb. Ta sklep se lahko sprejme z navadno večino in ni potrebna soglasna odobritev. Razen tega bi pričele vse prizadete države medsebojna neposredna
pogajanja. Po mnenju lista Francija s to revizijo ne bi ničesar izgubila, ker ne more noben resen človek misliti, da bi mogla Francija izgubiti Alzacijo in Loreno, saarsko vprašanje pa je že itak praktično rešeno. Ostane samo še vprašanje Gdanskega in Gornje Sle-zije ter vprašanje koridorja. »Republi-que« misli, da bi se pa morala na vsak način izvesti revizija kolonialnih man datov.
svoje roke, tako delovalo na volilce, da bi se v ogromni večini pridružilo Hitlerju. Vlada pa ni istega mnenja. Votuni nezaupanja ne bo izzval novih volitev, temveč bo vlada verjetno še pred tem odgo-dila zasedanje državnega zbora za nedo-'očen čas.
BERLIN, 1. februarja. Centrum je na-;elno sklenil podpirati novo Hitlerjevo vlado, vendar pa le pod pogojem, da se tnu dovoli obdržati vpogled v gospodarske in socialnopolitične načrte državne vlade. Centrum se prav posebno zanima za kolonizacijsko vprašanie, priznanje kolektivnih pogodb »n vnašanje odredb 75
NOV POTRES V ČILU.
SANTIAGO DE CHILE, 1. februar-ia. Tukaj je bil zabeležen močan potres, ki je traial okrog 30 sekund. Materialna’škoda je le neznatna.
Japonski izstop iz D. N.
LONDON, 1. februarja. Iz Tokija poročajo, da je Japonska vlada na svoji seji razpravljala o možnosti izstopa Japonske iz Društva narodov. Po končani seji ministri niso hoteli dati zastopnikom tiska nobenih izjav, liti ni bilo izdano o sklepih te seje kako uradno poročilo. Zunanji minister Ušida je le izjavil, da stoji Japonska pred važnimi dogodki in da bo sklep, ki ga bo vlada te dni storila, velikega pomena. Z vso verjetnostjo se pričakuje izstop Japonske iz Društva narodov.
SMEŠEN ODGOVOR NA DEMARŠO
RIM, 1. februarja. Avenciia Stefani poroča, da ic državni tajnik v zunanjem ministrstvu Suvich v dolgem raz govoru z angleškim poslanikom zanikal pri znani pošiljatvi italijanskega orožja v Avstrijo značaj taliotaostva temveč je označil to kot navadno trgovsko zadevo nekega veronskega za sebnega trgovca, ki je poslat avstrijske puške, izvirajoče iz vojnega plena, v Avstriio v popravilo. Isti odgovor je prejel na svojo drugo demarso v tej zadevi tudi francoski poslanik.
PARIZ. 1. februarja- Pertinax označuje v »Echo de Pariš« italijanski odgovor v hirtenb°rški zadevi kot sme-
ali pa ga uničila, se bo moralo z zadevo baviti Društvo narodov, ker bi bil potem to primer eklatantne kršitve mirovnih pogodb.
AVSTRIJSKI MINISTER PRI MUSSO LINIJU.
RIM, 1. februarja. Danes zjutraj je prispel iz Ženeve v Rim opolnomočeni avstrijski minister dr. Schiiller, ki ga ie Mussolini takoj sprejel v nad eno uro trajajoči avdijenci. V diplomatskih krogih se domneva, da je bila predmet razgovora hirtenberška afera, čeprav je italijanska vlada uradno objavila, da sta se državnika razgovarjala o osnovnih vprašanjih avstrijsko-italijanske trgovinske pogodbe.
SANACIJA MADŽARSKIH FINANC.
BUDIMPEŠTA, 1. februarja. V seji, ki jo trajala do 6. ure zjutraj, je odbor triintridesetih sprejel predloge vlade glede finančne sanacije države. Predlog predvideva 50 do 100% zvišanje neposrednih državnih davkov, obenem pa tudi 3 do 10% znižanje uradniških plač. Predlog je izzval v javnosti vihar protestov. Bu-dimpeštanski trgovci so pustili v znak protesta svoje izložbe nerazsvetljene in opustili vsako svetlobno reklamo.
JAPONCI DOLŽE RUSIJO.
TOKIO, 1. februarja. Jaoonski listi poročajo. da sovletsfca Rusija vsestransko
>Ie„V.°Ce	omža	iie	bo	vrtlapoMra	kitajski	boiko,	pro«	JaponsM.
Stran 2
4aom
Mariborski »V E C E R NI K« Jutra1
V M a r il S f u, 'dne 1. IT. 193>
,TOIfTiffllWT:-w;3aa**
Dnevne vesti
NAŠIM NAROČNIKOM!	I	Železniški upokojenci, včlanjeni pri
Vse cenjene naročnike »Večernika« o-j Združenju jugoslovanskih narodnih že-pozarjamo, da smo priložili danes polož-
nice in jih prosimo, da nam naročnino za tekoči mesec nakažejo. Zlasti opozarjamo vse one naročnike, ki so z naročnino zaostali, da jo ta mesec sigurno poravnajo, ker jim bomo sicer primorani ustaviti pošiljanje list«.
Uprava »VEČERNIKA«.
NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka »Večernika« šele v petek 3. t. m. ob običajni uri.
POD DEVIZO »MARIBOR ZA MARIBOR«. Pod okriljem pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora bo priredil v torek 7. februarja ob 20. uri v veliki unionski dvorani orkester prominen-tnih glasbenikov kr. vojaške godbe ter gojencev Glasbene Matice in mariborskih pevskih zborov poljudno akademijo v korist ubožnih prebivalcev mesta Maribora. Kot solisti bodo nastopili ga. Fani Brandlova, gdč. Lida Vedralova ter gg. Franjo Neralič in Avgust Živko. Od pevskih zborov bodo nastopili:	»Drava«,
»Glasbena Matica«, »Jadran« in »Maribor« pod vodstvom dirigentov gg. Gaš-pariča, Hladeka-Bohinjskega, Horvata, Laha in Vasilija Mirka. Prodaja vstopnic je v trgovini ge. Zlate Brišnikove in g. Hoferja, na večer koncerta pa pri blagajni pred vhodom v dvorano.
Slovo g. Petelna od Maribora. Te dni
odhaja na svoje novo službeno mesto ravnatelja novo ustanovljene Zveze zadrug gostilničarskih obrti za dravsko banovino v Ljubljani večletni, vsepovsod, zlasti pa med vsem gostilničarskim sta-iiom v bivši mariborski oblasti poznani in priljubljeni tajnik mariborskega Združenja gostilničarjev in kavarnarjev gosp. Peteln, ki si je v zadnjih letih na svojem odgovornem položaju stekel nevenljive zasluge za razvoj, obrambo in procvit celotnega jugoslovanskega gostilničarskega obrta. Kako priljubljen je bil odhajajoči med našimi gostilničarji in kavarnarji ter sploh med Mariborčani in deželani, je bil jasen dokaz nad vse prijetni, intimni poslovilni večer, ki so mu ga priredili sinoči tukajšnji gostilničarji v hotelu »Orel« kjer so mnogi govorniki ob težkem slovesu v iskrenih in odkritosrčnih besedah orisali požrtvovalnost in agilnost duše svoje stanovske organizacije, g. Petelna ter mu izročili tudi spominsko darilo. — Splošni želji se pridružujemo tudi mi in iskreno želimo svojemu dragemu prijatelju na novem službenem mestu vso srečo in stotere uspehe v občo korist!
Iz profesorske službe. V višjo položajno skupino je napredoval Viktor Švajger, profesor na tukajšnji klasični gimnaziji
Iz davčne službe. Iz Prevalj je premeščen pomožni davkar Ivan Vrt v Kozje; na njegovo mesto pa je premeščen Josip Vandetič, pomožni davkar v Litiji
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 3. februarja ima profesorica angleščine na ljubljanski univerzi ga. F. Copeland zelo interesantno predavanje o Škotski — svoji domovini. Tolmačila bo na podlagi lepih skioptičnih slik zgodovinsko in pokrajinsko tako bogato zemljo Škotov. — Opozarjamo na velike zasluge ge. Cope-iand, ki si jih je stekla s svojim neumornim prizadevanjem, da seznani angleško publiko z našo literaturo in pokrajinsko lepoto!
Borza dela za inteligente išče inženerje,' reodete, geometre in zastopnike. Na razpolago ima profesorje in učitelje kot Inštruktorje ter privatne uradnike. Informacije vsak delavnik od 13.30 do 15.30 v Delavski zbornici 111. nadstr. v Sodni ulici v Mariboru.
Akademija Pomladka J. S. v Mariboru bo jutri ob 15. uri popoldne v veliki dvorani »Uniona«. Pester program izvajajo dijaki vseh mariborskih srednjih in meščanskih šol. Cisti dobiček je namenjen izletom in letovanju pomladkarjev na morju.
lezničarjev in brodarjev, podružnica Maribor, bodo imeli letošnji redni občni zbor svojega odseka v soboto 4. februarja ob pol 16. uri v društvenem lokalu v Narodnem domu. Dnevni red: poročila funkcijo-uarjev, poročilo delegata oblastnega odbora, volitve novega odbora in raznoterosti. Odbor poziva vse člane-upokojen-ce, da se občnega zbora zanesljivo udeleže!
Vse pisarniške potrebščine v največji izbiri, cene solidne: Zlata Brišnik, Slovenska 11.
Propaganda za azil za tuberkulozne.
Te dni so prejele naše šole s strani Pro-tituberkulozne lige v Mariboru prošnjo, da agitirajo med šolsko mladino za to plemenito akcijo. Ker gre v tem primeru le za propagandne svrhe in ne morda za kake prispevke šolske mladine, smo prepričani, da bodo naša šolska vodstva, radevolje^ sledila prošnji naše lige.
Prleško gostiivaje na Pobrži. Našogo-stiivaje je te ali postavleno. V nedelo 5. t. m. ob 3 popudne de se služilo v tisti veki hiži pri g. Renčeljrti na Pobrži. Prite vsi, keri čete toti fašenk prav luštni no veseli biti, no se tučnih gibajnc, no na drogi pečenih prašičkov najesti, no gor dobrega vina napiti. Ker de prle priša, vekši falat gibajnc de doba. Ker pa ne-mro peš hodit, pa se naj s tistim motovi-lom, ali kak se tistemi vozi pravi, ki sam po cesti leti, prpela. Gdere de tisto motivik to zadnokrat zvečer v Marprug vozilo, te te vi že tudi gibajnc no meso siti, če te hteli, te samo notri stopili, pa te se že v Marpfugi na plači zinajšli. Tepa ali v nedelo 5. t. m. ob 3 popuidne na veselo svidenje. Selatjakova Ajnca.
Grajski kino predvaja od 1. do 6. febr. domači industrijski film, izdelavo cenenih oblek »Tivar« od statev do gotove obleke. —
Inventura prodaje čevljev »Peko«.
Oglejte si naše izložbe, ter kupujte prvovrstne čevlje domače znamke »P e k o«, Maribor, Slovenska ul. 12. Cene nizke kakor še nikdar in nikjer.
»Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. V
soboto uprizori Sokol Maribor I. v kadetnici zadnjikrat uspelo Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Agilni diletanti so naštudirali težko odersko delo pod režijo br. Bajta in Žeja izvrstno in so dosegli že pri prvih dveh uprizoritvah velik uspeh. Glavne vloge kreirajo naši stari znanci: sestre Sancinova, Miličeva in Lebanova, ter br. Bajt, Zej in Kuntner. — Ker v soboto v Mariboru ni večjih drugih prireditev, upamo, da bodo predstavo posetili vsi oni, ki niso utegnili priti k prvim predstavam. Vstopnina je kljub velikim režijskim stroškom znižana. Pridite v soboto, 4. februarja ob 20. uri v kadetnico!
Plesna šola Sokola I. bo namesto v nedeljo, že jiitri, na Svečnico ob pol 20. uri v zgornji dvorani Nar. doma.
1. II. 1933
PLANINSKI PLES
V UNIONU
Danes
ADVOKAT
DR. VAUHNIK MILOŠ
V MARIBORU
JE PREMESTIL SVOJO PISARNO NA ALEKSANDROVO C 3 (PIVOVARNA UNION) 1ELEFON 20-21
Miran Viher, komaj llletmi violinski virtuoz, ki je s svojimi koncerti v Ljubljani, Mariboru ter v tujini pred elitno glasbeno publiko fasciniral poslušalce ter mu prerokujejo najlepšo bodočnost, priredi svoj samostojni koncert v gledališču v petek, 3. t. m. zvečer. Glasbeni fenomen — kot ga splošno označujejo ■ svira sedaj na izredno dragocene gosli slovitega italijanskega mojstra Andreja Guairnerija, inštrumentu _ nenavadnega plemenitega in sočnega tona, kakršne so znali delati le staroslavni kremonski mojstri, sovrstniki Stradivarija. Pri gla sovirju prof. Glasbene Aatice v Celju ga. Mirca San cipo v a. Veljajo znižane operne cene.
Lovljenje žive divjačine brez dovoljenja ni dopustno. Ker so v zadnjem času imeli nekateri lovci sitnosti radi lovlje. nja žive divjačine brez dovoljenja, še o pozarja na to, da j- lovljenje žive divja čine dopustno le z dovoljenjem okrajne ga glavarstva, ki predhodno zasliši mne« nje SLD.
Ukradene smuči. Preteklo noč je ne znani storilec ukradel magistratnemu uradniku Ludviku Zorzutu, stanujočemu v Smetanovi ulici, skoro nove smuči, ki jih je imel shranjene na balkonu. Tat, ki dobro pozna hišne razmere, se je splazil na sosednji balkon in tako prišel do smuči. Izginil je brez sledu.
IV. smuško turni tečaj. Zimskošportni odsek S. P. D. v Mariboru priredi IV. turni tečaj v nedeljo, dne 5. februarja, in sicer v dveh skupinah. Starejši in boljši vozači, tvorcči prvo skupino, bodo absol virali krmarsko vožnjo od Seniorjevega doma čez črni vrh — Malo in Veliko kopo — Krvnikov vrh v Slovenjgradec. Odhod v soboto ob 13.18. uri do Brezna, od tam do Ribnice skijoring. Povratek v nedeljo preko Dravograda ob 21.16. uri. Druga skupina, začetniki in vsi oni, ki se nameravajo izpopolniti v smučarski umetnosti, si pa gredo ogledat novo odkrite terene Rogaške Slatine, kjer je predvidena celodnevna strokovna smuška šola. Povratek v nedeljo ob 22.41. uri. Obe skupine uživata polovično vožnjo. Prijave in podrobne informacije v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122. Dobrodošli vsi srtfcčarji. Tumi vodja ing. E. Rungaldier.
Dve žrtvi poledice. Včerajšnja nevarna poledica je zahtevala dvoje žrtev. Na križišču Maistrove in Ciril-Metodove ul. je padla 13-letna dijakinja Sonja Ostapo-vičeva in si zlomila levo roko v zapestju. Ob Wicherjevem vrtu pa je pade! na pešpoti posestnik Karl Steinbrenner in si poškodoval desno nogo nad kolenom.
Grajski kino. Od danes dalje: Največji habsburški film »Johann Orth, rdeči nadvojvoda«. Krasen film iz tajnega arhiva habsburškega dvora. Ljubavni roman in škandal na habsburškem dvoru za časa nadvojvode Johanna Salvatorja (Johana Ortha). V ta film je vpletena mayerlinška afera, nadvojvoda Rudolf se konča s samomorom. Johann Orth je velefilm, ki je imel povsod, kjer se je predvajal, ogro men uspeh. V glavnih vlogah: Paul Otto kot cesar Franc Jožef 1., Paul Richter kot nadvojvoda Rudolf, Karl Ludvik Dichl kot nadvojvoda Johann Salvator (Johann Orth), Paul VVegencr, Ellen Richter, Greti Theimer, Paul Horbiger.
Kino Union. Do vključno četrtka prekrasni dunajski film »Straussov valček« z Gustavom Frohlichom. To je film izredno lepe vsebine in očarljive glasbe, na kar se ljubitelji dobrega filma posebno opozarjajo! Pripravlja se film novega presenečenja: »Iz dnevnika lepe žene«, z najlepšo igralko Lil Dagover in Hansom Rehmannom.
Proti kašlju, hripavosti, katarju. Kot staro preizkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalnih organov, hripavosti in zasluzenju so znane skoro po vsem svetu Kaiserjeve prsne karamele in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, drogerijah in kjer so vidni plakati. V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zahtevajo originalno kakovost (cena Din 5,— za vrečico ali Din 12.— za ploč. škatljo), ker so v prometu tudi ničeva ponarejanja.
Pri Influenci skrbite, da bo želodcem črevesje z uporabo naravne Franc-Jožefove grenčice večkrat temeljito očiščen.
Narodno gledališče
Repertoar.
Sreda, 1. februarja: Zaprto.
Četrtek, 2. februarja ob 15. uri: »Pri belem konjičku«. — Ob 20. uri: »Boccac-cio«. Gostovanje gospoda Josipa Pov* heta.
Petek, 3. februarja ob 20. uri: »Koncert violinskega virtuoza Mirana ViheriJ iz Celja«. Znižane operne cene.
Josip Povhe, popularni slovenski komik in bivši režiser ljubljanske operete, ki je svojčas tudi kot član mariborskega gledališča užival veliko priljubljenost, gostuje na Svečnico zvečer. Nastopil bo v Suppejevi opereti »Boccaccio« kot kramar Lambertuccio. — Komaj llletni violinski virtuoz Miran Viher, danes kljuk svoji mladosti tudi v tujini že priznan u* metnik, ki mu splošno priznavajo dovršeno tehniko, izredno muzikahiost in umetniško predmašanje, priredi svoj lastni koncert v petek, 3. tim. zvečer. Veljajo znižane operne cene. — Prihodnja dramska premiera bo v začetku naslednjega tedna. Uprizorili bodo nadaljevanje vojaške satire »Dobri vojak Švejk«. Nadaljevanje se godi v ruskem ujetništvu in obsega 6 slik. ki so prav tako zabavne, kol prvi del »Švejka«, vendar ga pa po satirični osti prekašajo. Režira J. Kovič.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kislin* in napadih protina uravnavajo leno de-lovarje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Fran* Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah if špecerijskih trgovinah.
Rodflot. »Ljudski oder« uprizori v soboto 11. februarja ob 20. uri v poslopje Zadružne gospodarske banke igro »Rodflot«, delo genialnega pisatelja Hans« MVatzlicka, ki tvori s Francem VVerflotf inMaksom Brodrom takozveno praško skupino nemških pisateljev; odlikuje 2* sodobna obdelava srednjeveških problemov za časa inkvizicije na bazi kat. svet nazora. Drama doživi v slov. jeziku krstno predstavo.
Zobozdravnik dr. Fran Stamol ordini-ra od 3. februarja v novi zgradbi Kralje Petra trg.
»Legionarje«, dramo iz Napoleonov* dobe, vprizori dne 2. febr. ob 16. (4. uri)-pri br. Renčlju na Pobrežju Sokol Maribor II. Vabljen je vsakdo! Zdravo!
Danes L februarja vsi na predpustno veselico požarne brambe delavnice drž železnic v dvorani gospe Fani Slugove > Studencih. Maske dobrodošle.
V SPOMIN 25-LETNEGA OBSTOJA TVRDKE V. WEIXL bodo do 10. tm. cenjeni odjemalce prejeli primerno darilo.
VELIKA KAVARNA. Danes nov program »Čudežni krokarji« In velik pustni program.
Dobrota je sirota. Včeraj popoldne se je zglasil na stražnici v Frankopanov! ulici trgovski sotrudnik France Mlinarič, zaposlen v železničarskem konzumu i«> povedal, da ga je pravkar nekdo preva-ril. Prijavil je, da je prišel v trgovino o-krog 26 let star moški, srednje postave, brez brk, okroglega obraza, oblečen v črO površnik in s sivo športno čepico ter g* poprosil, naj mu zamenja dva tisočaka Mlinarič je neznancu ustregel in mu naštel 20 stotakov. Kmalu nato pa se je neznanec zopet vrnil in ga prosil, naj mu da same kovače. Ker pa teh Mlinarič ni imel toliko v blagajni, je zahteval moški svoja dva tisočaka nazaj. Mlinarič je ustregel tudi tej zahtevi, ker pa je bil trenutne zaposlen, ni preštel stotakov in jih spravil kar tako v blagajno. Ko pa je neznanec že odšel, je ugotovil, da ga je opeharil za 700 Din, ker mu je dal na-zaj samo 13 stotakov.
Mednarodne skakalne tekme
* Mar.boru, 2. februarla 1933 ob 14. uri na skakalnici pri Beinavt
V M a MTo r u, dne 1. II. 1933.'
Mariborski »VE C ETTNl K« Jutra
Proračunska seja mestnega občinskega sveta
DOHODKI LETOŠNJEGA PRORAČUNA SO PREDVIDENI NA 46 MILIJONOV 462.636 Din, IZDATKI PA NA 49 MILIJONOV 121.653 Din. — PRORAČUN NE PREDVIDEVA NOVIH INVESTICIJ. — DAVŠČINE SO NESPREMENJENE. — KULUK JE UKINJEN. — PRORAČUN JE BIL SPREJET Z VEČINO GLASOV. - OBČINSKO GOSPODARSTVO JE NA ZDRAVIH NOGAH. — 800.000 PREBITKA.
Sinoči je bila v mestni posvetovalnici Proračunska seja mestnega občinskega . sveta. Po ugotovitvi o sklepčnosti je mestni župan g. dr. Franjo L i p o 1 d najprej Poročal o delovanju Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora. Pomoči is zaprosilo do danes 1067 siromakov s Povprečno tremi rodbinskimi člani. Pri cestnih delih je zaposlenih 132 delavcev ® Prejemajo samci 3 Din na uro, poroče-°i- brez otrok 3.50 Din, poročeni z nepreskrbljenimi otroci pa 4 Din, kar znaša na Niesec okrog 130.000 Din. Iz sredstev Pobožne akcije se prehranjuje v Ljudski in Javni kuhinji okrog 430 oseb, kar obredeni blagajno za približno 52.000 Din na •Nesec. Nakaznic za živila se je razdelilo doslej 170 družinam, ki so si do označene vsote mogle nabavati razno špecerijsko blago pri trgovcih gg. Murku in No-vaku, ki dajeta svoje blago po lastni Peni. Denarne podpore pa se podeljujejo ‘e v najnujnejših primerih in se je izdalo doslej 17.345 Din. Poleg tega pa se je raz delilo okrog 2000 kilogramov moke in ^ecejšnjo količino kuriva. Nabiralna skcija je prinesla blagajni s prispevkom
vzel se je tudi za obvezno zavarovanje mestnih delavcev v primeru brezposelnosti, in za vprašanje mestne ubožnice. Pri razpravi o davščinah se je dotaknil go-staščine in navajal, da so prav hišni posestniki, ki tako radi kritizirajo mestno gospodarstvo, dolžni na tem davku sko-ro 2 milijona Din. Tudi je bil proti ureditvi Dečjega doma v traktu banovinske hiše v 'Strossmajerjevi ulici, ker ne smatra omenjene zgradbe in kraja prikladnega za tako inštitucijo. Končno se je izjavil, da bo glasoval proti proračunu.
Na izvajanja občinskega svetnika Pete-jana je odgovoril župan, čeprav niso predvidene v letošnjem proračunu večje investicije, vendar je na: programu več javnih del, in sicer regulacija Pobreške ceste, podaljšanje Smetanove ulice in tlakovanje nekaterih mestnih cest in ulic iz kaldrminskega fonda in bo pri teh delih zaposlenih skozi vse poletje večje število delavcev. O vprašanju najemnin v mestnih hišah, bo upravni odbor upošteval razne predstavke in bo zadeva ponovno prišla na dnevni red pri prihodnji občinski seji. Kar se pa tiče Dečjega doma, je
Pri zimslcem športu
NIVEA-CREME
auNIVE A-OL]E
Vdrgnite pred odhodom v hribe vse Inči in zraku izpostavljene dele telesa izdatno z Nivea.krerao ali Nivea-oljem in vdrgavajte sc med partijo še češče. S tem zmanjšate nevarnost nadležne solnčne in ledeniške zapeke in se vara ni bati, da se vam koža I osuši. Nivea-krema in Nivca-olje vam 1 dajeta poleg tega oni čudovito bronasti barvni kožni odtenek, s katerim
___________________ se tako radi vračate z zimskošportne
ture. Samo Nivea-krcma in Nivca-olje vsebujeta koži sorodni in kožo negujoči Euccrit.
Din 6.—, Din 12.— in Din 25.—.
Jugosl. P. Bciersdorf & Co., d. z o.
j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica 24.
-»eija je prinesla uiagajei s pnspevaum ovji. iv«. ~ k- — - -- - . testne občine okrog 400.000 Din in pre-, stvar popolnoma v_ redu, Ker je s tem cej raznega blaga, ki pa se razdeljuje dana možnost povečanja mestne ubozm-
Sproti najpotrebnejšim.
Nato je povzel besedo finančni referent, °bčinski svetnik g. S a b o t y. Dejal je, se je odbor pri sestavi letošnjega proračuna ravnal po navodilih banske uprave, upoštevajoč pri tem tudi plačilno Složnost davkoplačevalcev. Proračun je sestavljen v znamenju štednje, vendar tako, da niso ogroženi gospodarski interesi testnega gospodarstva, ki je bilo lani Vkljub krizi na zdravih nogah, saj se je Nokazal ob zaključku bilance pribitek v ^esku okrog 800.000 Din. Vse večje in-vesticije so črtane, vnesenih je le pol ^hijena dinarjev za vodovod, četrt milijona za vzdrževanje državnega mosta in Setrt milijona za regulacijo Pobreške ceste. Tudi dolgovi mestne občine, ki znašajo okroglo 67 milijonov, so se poleg Plačanih obresti in anuitet znižali za 3 Niilijone Din. Proračun ne predvideva Novih davščin. Kuluk se je črtal, pusji ^avek pa se je znižal na 150 Din. Nadalje ie referent Soboty ožigosal nestvarno in Neutemeljeno kritiko mestnega gospodarstva, zlasti širjenje neresničnih vesti v Nekem časopisju. Nato je prečital nekatere sklepe finančnega odseka. Ker je občinska tržnina z ozirom na razne Vrste blaga nesorazmerno Tazdeljena, v nekaterih primerih je previsoka, v drugih zopet Prenizka, naj tržno nadzorstvo z mestnim a&raviteljstvorn zadevo prouči in naj stavi predlog za revizijo tarife, pri kateri pa Ne sme biti prizadet finančni efekt. Ni Namreč pravilno, da imajo na Glavnem jrgu stojnice vedno isti prostor. Stvar uaj "i se uredila tako, da bi branjevke v tur-Nusu menjavale prostore, ali pa se naj za J^liČne prostore določi različna stojnina.
7 udi se naj uvede ogledtiina na mesne izdelke. Ker je pokojninski fond za mest-Ne delavce vedno občutnejše breme za Niestno občino, naj stavi upravni odbor Predloge, kako bi se mogla mestna obči-na v tem pogledu nekoliko razbremeniti. *z lanskega računskega pribitka naj se Plača v celoti posojilo v znesku 90.000 Din pri Mestni hranilnici, ki je bilo svoje-casno najeto za podpis avstrijskega voj-Nega posojila. Končno naj se iz postavke, ki je v proračunu predvidena za »Bed-Nostni sklad« nakaže za bednostni sklad banske uprave 20.000 Din, z ostankom 10.000 Din pa se ijaj ustanovi mestni.
Po poročilu finančnega referenta, je žu-Pan otvoril splošno debato, v katero je Posegel samo občinski svetnik g. Pete-lan, ki ni smatral za pravilno, da so investicije v proračunu črtane. Dejal je, da je
^dina novost v proračunu, da so izločena iz -•
ce z majhnimi investicijami in pridobitve Centralnega banovinskega dečjega doma, ki je važna institucija in bo mesto z njo nedvomno precej pridobilo.
Sledila je podrobna debata o proraču nu. Izdatki rednega prometa so predvideni na 23,336.653 Din, iti sicer: splošna mestna uprava 3,627.192 Din, mestne dav-
ščine 362.780 Din, občinski dolgovi Din 9,545.984, ceste in ulice 4,132.534 Din;ga-listvo 119.950 Din in zdravstvo 239.899 Din, socialno skrbstvo 2,510.015 Din, šolstvo 1,425.685 Din, znanost in umetnost 361.597 Din, obrt, trgovina in tujski promet 182.100 Din, vojaštvo 197.394 Din in raznoterosti 631.523 Din; izredni promet
25.250.000 Din, prehajalni promet 535.000 Din, skupno torej 49 milijonov 121.653 Dm Dohodki rednega prometa pa so pred videni na 20,874.017 Din, in sicer: splošna mestna uprava 282.747 Din, mestne davščine 12,024.000 Din, občinski dolgovi 7 783 595, ceste in ulice 500.950 Din, socialno skrbstvo 261.050 Din, vojaštvo Din
2.000 in raznoterosti 19.675 Din; izredni promet 25,250.000 Din, prehajalni 535.000, skupno torej 46,659.017 Din. Primanjkljaj znaša 2,462.636 Din in se krije s 45 od
okrož. sodnika gg. dr. Kotnik in dr. čemer, dočim je obtožbo zopet zastopal g. dr. Hojnik.
Senat je Fujsa spoznal krivega zločina požiga in ga obsodil na S mesecev strogega zapora in na povračilo storjene škode.
Stališče dela članov J. A. O. Triglava v Ljubljani
K sporu o triglavanskih načelih.
V zadnjem času se vedno pogosteje čita v dnevnem časopisju in sliši v pogovorih toliko vprašanj, očitkov, pa tudi vzpodbud, da sem se odločil objasniti stališče najmanjšega dela ljubljanskih Tri-glavanov, namreč onega dela, ki je zvest
še veljajočemu programu, triglavanski
znaša Z.aoz.ooo um m oc m.jv. o ™ j	+ra<1lclH
s.otao občin,k„ doklado na	'■	dovo|j	^	pr
davke izvzen	^	j	ste	obeh rok. A vendar smo in imamo
Po debati je dal mestni župan prora
čun na glasovanje in je bil sprejet z večino, dočim so se glasovanja vzdržali štirje občinski odborniki. Ker je bil dnevni red izčrpan je bila seja malo pred 20, uro zaključena.
Obtožnica mu očita, da je 13. marca preteklega leta okrog 20. ure namenoma zažgal gospodarsko poslopje svojega soseda Janoša Benkota in mu s tem po vzTOČil znatno škodo. V lesenem, z ope
Izpred kazenskih senatov okrožnega sodišča
MORILCA MERGEDUŠ IN SLANA OBSOJENA NA 15 LET TEŽKE^JEČE, PO ŽIGALEC FUJS PA NA 8 MESECEV STROGEGA ZAPORA
Veliki kazenski snat je razpravljal danes zopet o primeru izredno zverinskega umora, ki sta ga zagrešila dva mlada kmečka fanta nad človekom iz gole mrž-nje in sirovosti.
Že vse lansko leto sta gojila 231etni hlapec Jakob Mergeduš iz Mostja pri Sv.
Lovrencu v Slovenskih goricah in njegov 191etni prijatelj Anton Slana, viničarjev sin od 'Sv. Lovrenca, hudo niržnjo in jezo napram hlapcu Lovrencu Brumnu, uslužbenemu pri posestniku Jakobu Toplaku v Mostju. V misel, da ga morata na vsak način spraviti s sveta, sta se zajedla z vso silo in sta neprestano iskala priložnosti, da bi svoj zločinski namen tudi izvršila. Končno pa se jima je le ponudila ugodna prilika, in sicer 20. decembra preteklega leta, kb sta pomagala pri posestnici Mariji Toplakovi v isti vasi kuhati žganje.
Pri žganjekuhi je med drugimi pomagal tudi hlapec Lovrenc Brumen, ki pa se je do polnoči močno upijanil s toplim žganjem. Vendar je v najlepšem miru zapustil družbo in odšel v domači hlev, kjer jc legel na posteljo in takoj tndno zaspal.
Navzoča Mergeduš in Slana sta se kmalu nato odstranila iz prostora, kjer se je kuhalo žganje, in sledila s pripravljenima nožema Brumnu v hlev. Ko sta ugotovila. da hlapec trdno smrči in da ni nikogar v bližini, sta planila k postelji in pričela divje zabadati v Brumnovo telo. Njuno delo je bilo več ko popolno, in je Brumen obležal na mestu mrtev. Po storjenem umoru sta mirno zapustila hlev in odšla domov, kakor da se ni nič zgodilo.
Hlapca so domači našli naslednjega jutra mrtvega in zverinsko razmeša rje nega na postelji v hlevu. O zločinu so bili takoj obveščeni orožniki v Juršincih, ki so oba zverinska morilca kmalu izsledili in aretirali. Oba sta umor priznala, in sicer Mergeduš v celoti, dočim se Slana zagovarja, da je bil pri nečloveškem klanju le navzoč in je Brumna zabadal z nožem le Mergeduš sam. Pri obdukciji so zdravniki ugotovili, da je prejel pokojni Brumen na vsem telesu nič manj kakor 30. večinoma smrtnih ran.
Senatu je predsedoval okrož. sodnik g
pravico povedati, da ni vse tako, kakor se piše in šušlja po javnosti. Nismo vsi protisokolski, saj nas je več članov J. A. D. Triglava v Ljubljani, ki smo pripadniki različnih sokolskih edinic v dravski banovini in se ne sramujemo tega pred vsem svetom priznati. Nismo vsi tako samoslovenski, ker nas je še nekaj, ki vemo, da je pravo slovenstvo bistveno zvezano s pravim jugoslovanstvom. Smo s i KUUCU. V /.jv™..	. pošteni 'Slovenci, a tudi pošteni Jugoslo-
, * - .	vani. Se	nas je nekaj,	ki smo si osvojili
mer, dočim je obtožnico zastopal	držav	^	svetovni	nazor svojih	starešin iz pred-
tožilec g. dr. Hojnik. Obsojena sta bi a-1 vojne dobe. Bili smo vedno, smo in bo-Mergeduš; pa 15 let težke je-ce in trajno	izdajanju	triglavanskega pro-
izgubo častnih državljanskih pravic, b a-	grama s	paktiranjem	s katoliškimi ali
na pa na 15 let težke ječe.	skrajno marksističnimi	akademiki. Neka-
Takoj po končani prvi razpravi pa tere £]ane! k} so za to idejo tudi manije stopil pred mali kazenski senat 531etni festirali, je sedanji odbor J. A. D. Tri-posestnik Štefan Fujs iz Prosečke vasi, gjava v Ljubljani spravil — pred častno občina Mačkovci pri Gornji Lendavi, j razsodišče. Še nas je nekaj, ki spoštuje-
mo in verujemo v triglavanske ideale in tradicije.
Gibanje proti tradicijam, proti svetosti spominov odločno obsojamo, saj vemo, kaj so naši predniki — triglavanski sta-
j* njega Mestna podjetja. Odločno jc pobijal predlog hišnih’ posestnikov, da naj Niestna občina opusti mestno plinarno in Na naj da v zakup avtobusno podjetje.
^NŠirno je razpravljal o stanovanjskem -----------------  •---	.	-v
vprašp.niu v .mfsttuh hišah in dejal, da je ! enart, prisedniki so bili okrož. sod. gg-1 ^tije zvišanje najemnin pretirano. Za- dr. Tombak, Zemljič, dr. Kotnik m dr. Cc- i sodnik gosp. Lenart, pnsedmka sta bda
VZTLJCII	v	*vovovu., ~	v	I	Kaj SO IlčtM prcuilltu - u iSi^VdUičUVi oua-
ko kritem poslopju je imel Benko, vec Teg;ne — žrtvovali za svojo ideologijo, sto kilogramov sena in slame, ki je vse Zato vsem on;mi ki krepijo novi kurz v postalo žrtev plamenov.	ljubljanskem Triglavu: Vi obračunavate
Omenjenega večera je Benkove priva-	s	tradicijo. Pravite, da je	to	znak časa,
bil k oknu stanovanja svit večjega ognja	v	katerem živimo. Prav!	A	bodite do-
na dvoriščnem gospodarskem poslopju. I sledni! Tudi ime Triglav je tradicija, za-Ko je Benkova žena z otroci pogledala	tQ obračunajte tudi s tem	in	ne uničujte
skozi okno, je opazila današnjega obto-	svetlih idealov, ki	so	združeni z
ženca, ki je skrivaj zapuščal goreče P«-| imenom Triglav! Albert Heric, slopje. Kmalu se je zbrala pri^ognju vsa
vas in prihitel jc tudi obtoženi Fujs.,	....	,
Orožniki so takoj pričeli poizvedovati po Občina Banjaluka je pametno rešila vzroku požara in so na zadevno izpoved stanovanjski problem Stanovanjske raz-Benkovih prijeli Fujsa, ki je priznal, da je mere v Banjaluki so bde vedno težke in zašel v kritičnem času pijan na nepo- so se v zadnjih letih, ko je naraslo ste-jasnjen način v Benkovo šupo, iz katere vilo prebivalcev, se poslabšale Zadevo ni več mogel najti izhoda na prosto. Za- pa je vzela v roke mestna obuna, na to je prižgal vžigalnik, da bi si posvetil, periferiji ze lam razparcebrala velik kom-pri tem pa je ravnal tako nerodno, da se pleks zemljišča in prodala parcele posa-je vnela slama ki je pričela v hipu gore- meznikom za mal denar. Na teh parce-ti z velikim plamenom. Nekaj časa je po- lah so jeli graditi siromašnejši sloji svo-skušal ogenj pogasiti, ko pa je spoznal, je domove in je to akcijo podpirala tudi da je brez moči je zbežal na prosto in Delavska zbornica, ki se je odločila po-domov	niagati svojim članom pri gradnji lese-
Fujsa so orožniki aretirali in oddali so- tiih hiš. Prvi tak dom je bil slovesno iz-dišču v Murski Soboti, kjer je pred pre- ročen preteklo soboto nekemu delavcu iskovalnim sodnikom svojo prvotno iz- Predvidena pa je gradnja okrog 100 takih poved preklical in dejal, da ni zažgal, hišic, ki so zgrajene iz borovega lesa z temveč da je tedaj šel le po naključju mi- betonskim temeljem. Stroški so prera-mo Benkove domačije. Nadaljne orožni- cunani na 25—30.000 Din, ki pa jih last-ške poizvedbe pa so ugotovile, da je Fujs nik odplačuje v mesečnih obrokih. Akci-sovražil Benkove že dalje časa zato. ker ia za gradnjo lesenih hišic je torej v Baje bil svoj čas odklonjen kot snubač. Ben- njaluki že dozorela. V Alariboru pa se kovi so izpovedali* da je I^ujs že v lanski pričakuje, da se Jx>do zaceli grraditi le-zimi, ko je prišel snubit in mu je stari seni domovi letošnjo pomlad. Nedvomne Benko odrekel roko svoje hčere, prižgal pa bi hitrejše napredovala, če bi ji pr v svoji desni roki vžigalnik in dejdl: ">Ce | stavbiščih pomagala tudi občina, me nočete za zeta. bo pa takole.
Malemu senatu je predsedoval okrož*
pomlnlalttt t« (Ml
\
WaT
Mariborski »VfcCERNIK« Jtrtra
VMariboru, dne 1. II. 1933.
Šport
Medarodne skakalne tekme dne 2. II. 1933. Navodila za občinstvo: K tekmam
vozijo autobusi mestnega autobusnega podjetja od 13. ure naprej in odivažajo publiko po končani tekmi. Skozi vojaški kordon je dovoljen pristop na travnik okoli skakalnice le na treh točkah, in .sicer ob strelišču ob gradu in ob cesti Razvanje. Povsod drugod je prekoračenje kordona strogo prepovedano. Iz varnostnih razlogov se občinstvo naproša, da ob skakalnici ne prekorača črte izteka, ki je markirana s koli. Nadalje se naproša občinstvo, da ne hodi po pobočju bregov, ker so tam nasadi mladih dreves. Vsi naj uporabljajo le steze, ki vodijo na višino. — Za tekmovalce: Danes popoldne trenira g. Guttormsen v družbi našega državnega prvaka g. Albina Jakopiča, naše domače skakalce. Da bo skakalnica brezhibno pripravljena, naprošamo smučarje, da se stavijo danes popoldne in jutri dopoldne na razpolago tehničnemu vodju za tlačenje snega, kar bo omogočilo brezhibne skoke in efektne zavore na izteku. Razven že javljenih je SK Ilirija prijavila še sledeče konkurente: Franc Pribošek, Vladimir Bručan, Milan Šubic in Franc Čop. Dalje je prijavljen inž. H. O. Meyer iz Leobna.
K skakalnim tekmam 2. februarja odpelje autobus funkcionarje, blagajnike in reditelje ob 11.30 izpred plinarne (Melje).
Sokolstvo
Smuške tekme ruškega Sokola. Sokolsko društvo Ruše priredi v nedeljo 5. t. m. ob 14. uri svoje društvene tekme. Vabljeni so tudi smučarji-Sokoli bratskih društev, da se tekem udeleže .v. čimveč-jetn številu. — Zdravo!
Ptuj
Socialno vprašanje. Dvojne in celo tuje zaslužkarje so uradi in druga podjetja po večini že odstranila. Tako so tudi na ptujskem magistratu končno odslovili take Ijuidi in nastavili potrebne. Pač pa zaposlujejo še nekatera podjetja te vrste ljudi, in to celo take, ki imajo ne le dvojni ali trojni zaslužek, temveč so povrh tega še dohro situirani posestniki, nekateri med njimi imajo naložene celo visoke vsote v denarnih zavodih, čas bi že bil, da se taki ljudje odslovijo in na njihovo mesto postavijo brezposelni sposobni liudje, kojih ne manjka.
Obsojeni Osel. V ponedeljek 30. t. m. se je pred sodiščem zagovarjal Jožef Osel, posestniški sin iz Zupečje vasi, ker je z vilami napadel Fraaica Medveda, posestnika v Zg. Pleterjah, ko se je vračal
od polnočnice v Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Medveda so vile pri tem napadu težko ranile. Pred sodnikom je Osel skušal svoje delo tajiti, pa mu sodnik ni verjel in ga je obsodil na 14 dni zapora, povračilo stroškov kazenskega postopanja in na plačanje 320 Din za bolečine.
Tujski promet. Tujcev je bilo preteklo leto v mestu Ptuju skupno 3222; od tega 2365 Jugoslovanov, 857 pa iz tujine. V primeru z letom 1931 zaznamujejo te številke padec tujskega prometa, kar je nedvomno v zvezi s krizo.
Limbuš
Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za Limbuš in okolico je bil
29. januarja ob 9. uri v prostorih g. J. Robiča v Limbušu ob obilni udeležbi. Navzoča sta bila tudi narodni poslanec g. Krejči in delegat okrajnega odbora g. Lesjak iz Ruš. Zboru je predsedoval g. Anton Godec, župan v Limbušu. Po izvršeni volitvi, pri kateri so bili izvoljeni: Anton Jauk, posestnik, za predsednika; Adolf Turnšek, trgovec, za podpredsednika; Franc Pšunder, železničar, za blagajnika; Adolf Sokol, učitelj, za tajnika; posestniki Fr. Sfiligoj, Miha Kreuh, Miha Lešnik, železničarja Jože Kralj in Franc Germ; krojač Franc Bratuša in delavec Anton Godec za odbornike, ter Ivan Robič, učitelj, Peter Jelenc, pos., Fr. Šar-ler, zasebni uradnik, v nadzorstveni odbor, — je poročal g. poslanec Krejči o delu v narodni skupščini, posebno o delu za izboljšanje in povzdig gospodarskega stanja naše države. Zborovalci so z zadovoljstvom sledili izvajanjem in izrazili g. poslancu popolno zaupanje. Z ogorčenjem so pa poslušali kratko, a jedrnato pojasnilo o razdornem in izdajalskem delu »punktatorjev« in stavili nato poslancu razna vprašanja gospodarskega in socialnega značaja ter dobile zadovoljive odgovore. Delegat g. Lesjak je podal končno svoje pripombe k vprašanju dela cestnega odbora in uporabi podpor za ublaženje bede (brezposelnosti) ter navdušil zborovalce k strojenju v organizaciji JRKD, ki je nadstrankarska državna organizacija in bo delala v smislu narodnega ih državnega edinstva po želji kralja in vseh dobrih državljanov za močno in srečno Jugoslavijo. Predsednik se je nato zahvalil g. poslancu za obisk, zborovalcem pa za obilno udeležbo m zanimanje za občni zbor, ki ga je s tem zaključil.
Izdal se ie.
»Krčmarja, ki me je sinoči vrgel treznega iz svoje krčme, bom tožil zaradi nasilnosti... Če bi se le mogel spomniti, kje je to bilo.«
Zločini mrtvega vojaka
Odmev zmed svetovne vojne.
Slavini francoski pisatelj Balzac je napisal svoj znani roman o polkovniku Chabertu, ki je baje padel na bojišču in se je pozneje izkazalo, da je bil le navidezno mrtev. Ko je polkovnik Chabert poskušal ponovno vrniti se v življenje, ga nihče ni hotel priznati, ker je bil uradno proglašen za mrtvega. Podobna tragedija, samo v obratnem smislu, se je zgodila sedaj v resnici na Francoskem. Ta roman je še strašnejši od Balzacove fantazije.
Podčastnik Grandadan je res padel na bojišču, vendar mu tega nihče ni verjel... Živel je tako še dalje, in zgodilo se je celo, da je imel na sodišču več procesov, odsedel je nekaj kazni v zaporu, dokler se ni sedaj, po dolgih 15 letih izkazalo, da je Grandadan v resnici mrtev...
Zanimiv je potek tega romana: V bitki pri Notre Dame de Lorette je obležal podčastnik Grandadan, zadet od nemških šrapnelov, mrtev na bojišču. Služil je v nekem lovskem polku in so ga vsi smatrali za najhrabrejšega vojaka v vsem polku. Njegova smrt je izzvala v njegovem rojstnem mestu veliko žalost.
Kdo pa naj popiše bolestno presenečenje pokojnikovih staršev, ko so leta 1919. prejeli poziv, da plačajo na stroških nekega sinovega procesa 80 frankov. Po navedbi sodnih spisov je Grandadan 11. maja 1915. leta dezertiral... Na podlagi tega je bil Grandadan obsojen na 4 mesece temnice.
Grandadanov oče, zelo pošten mali trgovec, je tedaj zahteval pojasnilo od vojaških oblasti, kje njegov sin prav za prav živi, ker je doslej vedel o njem ie to, da je padel na bojišču, vojaške oblasti ga pa nasprotno vendarie vodijo v evidenci ... čez nekaj dni je prejel ubogi oče obvestilo, da je Avgust Grandadan, ko je odsedel svojo kazen v Parizu, odpotoval in je sedaj njegovo bivališče neznano. Kljub temu pa je ostal njegov oče trdno prepričan, da so kosti njegovega sina že davno strohnele v nekem skupnem grobu na bojišču.
Stari Grandadan pa je te dni nepričakovano bral v nekem časniku, da je policija aretirala nevarnega gentlemana-vlomilci Avgusta Grandadana, ki je vlamljal v vile starejših dam in jih okradel. Sedaj je stari Grandadan odločno sklenil, da se odpelje v dotično mesto m da si na lastne oči ogleda tega svojega malopridnega »sina«. Zahteval je od porcije, da ga z aretiranim Grandadanom konfrontirajo, in tedaj se je izkazalo, da '»lomilec ni pravi Grandadan. Vlomilec ie priznal, da je služil po naključju v isti četi s pokojnim junakom Grandadanom
in odvzel temu, ko je padel na polju slave, njegove dokumente ter pričel igrati svojo zločinsko ulogo pod imenom čistega, davno mrtvega tovariša Granda* dama.
Kako se izplača ustaviti ekspresni vlak
Kakor je vsakomur znano, mora P0*’ nik, ki uporabi zasilno zavoro in ustavi brez tehtnega vzroka vozeči vlak, pla* čati globo. Ista kazen zadene tudi onegai ki to stori izven vlaka na progi. Čeprav je to dobro vedel, je z mirno vestjo zagrešil tak prestopek te dni angleški trgovec Sutherland, lastnik istoimenske tvrdke, ki prodaja gazometre in podobne aparate v nekem angleškem mestu. Trgovec je te dni izvedel, da namerava občinska uprava v bližnjem mestu Brighto-nu napeljati v vsem mestu plinsko napeljavo. Trgovec je naglo odhitel na kolodvor, kjer je na svojo veliko jezo in žalost izvedel, da v nekaj urah nima nobene zveze z Brightonom, izvzemši \ ekspresnim vlakom, ki pa na tej postaji ne stoji. Trgovec ni dolgo premišljali temveč je šel s postaje nekaj sto metrov ekspresnemu vlaku nasproti ter ga z mahanjem rok srečno ustavil. Nato je vstopil v vlak in povedal z mirnim glasom strojevodji, ki je ustavil vlak v domnevi, da gre za kak atentat, da se hoče 1* peljati v Brigthon. Vlak je nadaljeval vožnjo in Sutherland je plačal razmeroma malenkostno globoko 12 funtov šteff-lingov ali v našem denarju okrog 1350 Din. Prispel pa je vendarle še pravočasno v Brighton in sklenil z mestno občino pogodbo za dobavo celotne plinsk® napeljave, pri čemur je zaslužil čednb »vsotico« — okrog 200.000 Din.
Ljubezen ne pozna starosti.
V Dunajskem Novem mestu je bila aretirana te dni neka 621etna starka, ki ie beračila v mestu po raznih trgovinah j11 pri nekaterih tudi izmikala najrazličnejše predmete, ki so ji pač prišli pod prste' Preiskava je ugotovila, da je starka, ki je živela v neki vasi blizu mesta, z mi' lodari in nakradenim blagom vzdrževal svojega ljubčka, starega komaj 20 let. •*
Pomagaj sl sam!
V nekem varieteju se obrne improvizator na občinstvo, da mu pove nekaj posebno dolgih besed.
»Antikonstituciomalen!« se oglasi neki gledalec.
»•Dobro je,« odgovori improvizator »prosim, še eno!«
»Elastika!« zakliče nekdo sredi dvora* ne.
»Ni zadosti dolga,« pripomni improvizator.
»Nategnite jo, pa bo takoj daljša!« s6 ie glasil hudomušni odgovor.
Mali o
Rasno
NAGELJČKE.
šopke, vence. Kličite telefon 27-66 Jemec, vrtnarstvo. 179
NAKUP IN PRODAJA
vsakovrstnega rabljenega orodja, železnine, medenine, bakra, svinca, cinka, peči, štedilnikov, rabljenih avtomobilov, avtoplaščev itd. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul, št. 14._________________261
ZALOGA AFRIKA
na veliko in malo. Novak, Koroška cesta 8, Vetrinjska ul. št. 7.	 369
VINOTOČ SOLCH
prvovrsten beli burgundec od 5 litrov, liter po Din 6.--. Badtova ulica 1, Krčevina, pri novem mestnem parku. 375
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
separirano, v Marmontovl 12, oddam, avtobus Kettejeva uli-ca.	  296
V CENTRU MESTA
oddam lepo opremljeno sobo Gospojna ulica 7. III.. št. 6. _________________________352
DIJAKINJO
sprejmem na stanovanje In tečno hrano kot sostanovalko k dijakinji tretje gimnazije. Medsebojna pomoč pri študi-raaiu! Naslov v upr, lista. 355
NA STANOVANJE
in dobro domačo hrano se sprejmejo 3—4 gospodične-uradnice. Stanovanje sestoji iz dveh renoviranih in popolnoma novo opremljenih sob, s posebnim vhodom. Istotam se sprejmejo tudi abonenti na dobro hrano. Cene po dogo-voru. Aleksandrova c. 79. 354
SOBO,
opremljeno, s posebnim vhodom. oddam. Vrbanova ulica 28. pritličje desno.	358
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, električno iučjo. oddam. Magdalenska ul. 50.________________ 357
SOBO S ŠTEDILNIKOM
takoj oddam. Zrkovska cesta 7. Pobrežje. _	373
SOBO Ž ŠTEDILNIKOM
in električno lučjo, z novim pohištvom oddam zakoncema. Odkup pohištva pogoj. Mizarstvo, Splavarska ulica 7. 376
LEPO SOBO,
solnčno, separirano oddam Sodna ulica 25, vrata 3. 377
ČISTO. ZRAČNO SOBO,
v bližini kolodvora, oddam gospodu. Aleksandrova cesta 64, pri Lešniku.	378
Prodam
JABOLKA
za kuhanje, 1 kg 50 para.
Eksport. Meljska cesta t. 356
HRANILNO KNJIŽICO
Posojilnice v Mariboru z Din 46.457.50 prodam. Naslov v upravi lista.	370
PRODAM dobro ohrani, motorno kolo
350 ccm, za polovično cenilno vrednost. Ponudbe na upravo lista pod »2000 Din«.
371
Kupim
KUPIM HIŠO
s 3—4 sobami, vodovodom, elektriko in vrtom. Kupim tudi stavbišče, najraje proti Kamnici. Ponudbe pod »Hiša« na upravo.	389
m
cenj. občinstvu, da prevzamem s 1. februarjem restavracijo
..Koroški
kolodvor*'
po j rej „Transval“
Točila bom pivovi stna vina po mjnltjih cenah in skrbela za dobio kuhinjo. Priporoča se
Pepca Lorentak
Pouk
POMAGAJTE BREZPOSELNIM!
Uspešne instrukcije daje siromašen brezposeln učitelj Cenjene ponudbe na upravo pod »Din 8.—«.	190
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih I
OTVORITEV MESNICE
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril danes 1. februarja
mesnico na Zg. Radvanjski cesti
zraven gostilne MAUTNER. Prvovrstno meso po Din 4*- in 6*-Za obilen obisk se priporoča
Blaž Lasič, mesar
Jamo ie o$e m dni
se proda po globoko iniianlh cenah naslednje blago:
Crepe d« Chine, čista svila	Din 40*»		Blago za plašče	od Din 40*.		naprej
Crepe mongol		43-	Blago za obleke	» »	23«.	99
Crepe fJamisol	II	9a*>	Hip za moški oblike	>» »	38«.	9»
Svileni georgette	9»	30--	Blago za pohištvo	» »	30-	9»
Velourchiffon	M	33«.	Barhenti	» •*	7 -	»9
Svileni georgette, Imprime	9»	50>	Platno, šil oni itd.	» »	7«.	99
Crepe de Chine „	99	SO--	Blago za srajce	n »	12-	99
Veniia izbira rasnih vzoriasllh Semetov, criadkih, flanel. pralnega blaga, blaga la zavese, blaga za opalne plaite. pepeiinev Itd.
DOLČEK & MARINI
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 27	222
Naslov v upr, lista, 355 eksport, Meljska cesta 1. 356	^
Izdaia kfttuoscii »Jutra« X Ljubljani; credstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ RF H AR y Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik
STANKO DETELA v Maribora