Vle va^M/tiapna UdUconUseth* težka pcidofr-Hchc svobodi, Ucc so- st fcOftffl nosi oUtifi 6ocUi 1500 tei Letna naročnina znaša 40*— Din. Uredništvo in nprava v Ljubljani, Selenbnrgova ulica št 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telelon št 21-09. * Ljubljani, dne 29. Julija 1933. Štev. 30 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Tako govore četniki Pozdravni govor predstavnika glavnega odbora četniške organizacije in člana glavnega odbora dr. Nemanje Vukičeviea na kongresu Narodne odbrane v Banja Luki 25. junija 1.933. V imenu predvojnih in vojnih četnikov, sedaj organiziranih v 80 udruženjih po Vsej Jugoslaviji, ki predstavljajo nekaj ti-socev preizkušenih in jeklenih borcev, in yiinenu sedanjega predsednika glavnega °dbora četniškega udruženja in četniškega vojvode Koste Pečanca, imam čast, da sporočim sedanjemu vsedržavnemu zboru Narodne odbrane naš četniški pozdrav. Srca vseh pravih starih četnikov in na-CJonalnih borcev napolnjuje radost in veselje, ko vidijo, da se povojna Narodna odbrana budi in da stopa z vedno bolj čvrstim korakom naprej, da izvede tradicionalni program Narodne odbrane, ki je bila vedno živa matica velikih nacionalnih delavcev in nacionalnih revolucionarjev. Po izbiri in svojstvih Jugoslovanov, ki jo sestavljajo, po vrednostih in vrlinah tistih, ki jo predstavljajo, Narodna odbrana mora biti, da ostane na višini svoje slavne nedavne preteklosti, v današnji dobi veliko bolj kakor kdaj prej veliki moralni kapital nacije in lepa delavnica naših nacionalnih vrednot vseh strok, zanimanj in stanov jugoslovanske nacije. Kako velik ugled želi naš narod Narodni odbrani, dokazuje njen nedavni anti-revizionistični miting v Beogradu, kakrš-nega ni naša prestolica po svojem uspehu v narodu še nikdar videla. Narodna odbrana je iz tega mitinga uvidela, s koliko paznje in interesom spremljajo njeno delo vsi rodoljubni državljani in vsi neprijate-Iji naše države. Kajti država, naj izvaja kolikor hoče nacionalno politiko, ni vedno v možnosti, da kot pravna ustanova vedno in povsod pravočasno parira poskusne udarce na naše nacionalne svetinje, od katerih je največja integriteta jugoslovanske države. Na udarce neodgovornih faktorjev neprijateljskih držav morajo vedno in takoj odgovoriti rodoljubni državljani s protiudarci preko svojih patriotskih organizacij. Taka privatna nacionalna organizacija, ki je zelo mnogo doprinesla k zgradbi naše nacionalne države, je Vaša Narodna odbrana. Cilj Narodne odbrane je: Proučevanje vseh moralnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih problemov, ki se v toku življenja pojavljajo v odbrani pravic jugoslovanskega naroda in njegove države. Cilj četniške organizacije je: Označen z njenim pečatom, na katerem je zapisano »za Čast in Svobodo Domovine«, a izvajanje tega cilja je jasno objašnjeno z našo črno zastavo in mrtvaško glavo. Neposredne naloge sedanje Četniške organizacije so skrb za stare in vojne četnike, ki so služili domovini, posredno pa držanje četnikov pripravljene v slučaju potrebe. Naši dve organizaciji N. O. in Č. 0. imata dve različni metodi, toda služita istemu cilju. N. 0. in C. 0. morata biti in ostati ena nerazdružljiva celina, dve telesi in ena duša. Zato pri Vašem delovanju ne pozabite nikdar, da so pri vresničeva-nju vseh Vaših nalog pred Vami, za Vami in okoli Vas slavni četniki. Oni so Vaša izvršna bojna armada, ki, četudi po številu majhna, bo vendar vedno mogla, da s svojimi srci in s svojimi mišicami služi naciji in državi tako, kakor v prejšnjih časih. Končno želim, da povem še dve stvari. Prvič, da se Č. 0. raduje organiziranja Omladine N. 0. in goji željo, da bo Omla-dina N. 0. s svojimi podvigi umela, da v slučaju potrebe prevzame zastavo starih četnikov in da jo s svojimi deli povzdigne na še večjo višino za slavo domovine. Zato četniki upajo, da bo naša mladina poleg svoje ljubezni do športa in do mladostnega veselja pokazala, da morejo njena srca tudi dokazati ljubezen in požrtvova-nje za svojo majko Domovino. Drugič Č. O. smatra kot svojo dolžnost, da izrazi svoje zadovoljstvo, da se nahaja sedaj na čelu Središnega odbora N. 0. eden od uglednih prvakov četniške akcije g. Ilija Trifunovič. Z njegovo izvolitvijo za predsednika Središnega odbora N. 0. je počaščena tudi naša organizacija, ki smatra, da z zaupanjem vodilnih mest v upravi N. 0. preizkušenim borcem in nezainteresiranim patriotom gre uprava N. 0. po pravi poti. Prekvašeni s temi mislimi in idejami želimo Vašemu zborovanju čim več uspeha. Kdo je kriv? Dan za dnem se ponavlja to vprašanje v Privatnih razgovorih ter v naših strankarskih Jn strokovnih listih. — Obilica odgovorov ka-2e skrajno aktualnost tega vprašanja, žal pa ^si odgovori niso v stanu dati vsaj skorjice Kruha našim brezposelnim delavcem in nji-novim družinam. — Poginili bedo vsi tu bedni zapuščenei predno jim bo prišla rešitev na dosedanji način. — Večina odgovorov navaja stare grehe, ki 80 .Uh zakrivili naši gospodarski veleumi v svo.iem tako uspešnem delovanju za nacionalizacijo tujih podjetij. — Prav, grehi so 11' grešniki so tu, toda posledic teh grehov ne bomo odstranili, če se bomo zgolj dema-gosjco zaganjali v te prav nič skesane in prav + h ir pJes.^rbliene grešnike. Imajo vsi prav trdo Kozo m niti država jim z vsem svojim zakonitim aparatom ne more storiti ničesar, roč z njimi, postavimo jih na sramotni oder! u-i'6 P^av! toc*a °d tega delavec še ne bo dobil zaslužka m kruha! Imamo opravka s sedanjostjo in zato moramo obravnavati predvsem one nezdrave Pojave, ki danes povzročajo vso ono obupno i razkrajajočo bedo, v kateri se nahaja naš Jlavec danes! Teh pojavov je mnogo/pečali se bomo le z nekaterimi, toda ne kot dema-RjRt, da nahujskamo mase in jih izrabimo svrhe’ marve-č -,e k0t trezni nacijo-naiisti, ki radi žrtvujejo vse svoje sile za ozdravljenje današnjih obupnih razmer, saj nimamo drugega cilja kot priboriti vsem Ju-RAslovanom dobro upravljano in soeijalno Pravično, pri tem pa res jugoslovansko Jugoslavijo! Tuj kapital! Vsak trezen človek bo priznal, da nam je tuj kapital potreben in da f?a bomo rabili ge mnogo, da bomo mogli začeti z izrabljanjem vsega onega naravnega _*ogastva. ki ga vsebuje naša zemlja v tako ?romni meri. Naravno je tudi, da tujega kanala ne bo k nam, če ne bo našel pri nas možnosti dobrega zaslužka. — Toda — in to je glavna stvar — mi nismo nobena, niti francoska kolonija, nam ljudje niso in ne smejo biti kot črnci na plantažah tujih podjetnikov. — Naj ima kapital svoje! Če pa hoče delati in služiti pri nas, mora priznati našo državo in naš narod in ne sme misliti samo nase, marveč mora s svojim delom oplajati tudi naše narodno gospodarstvo. — lu pa pridemo do one točke, ki je za nas tako sramotna in vzbuja dvome, ali smo res suverena država ali pa smo le eldorado, namenjen samo za tujce. Žalostno je namreč dejstvo, da tuji kapital v naši zemlji producira na najcenejši način, prodaja za najvišje cene, diferenco pa vtakne v žep, ko jo spravi z naso blagohotno podporo preko državne meje. To je vzrok, da propada naš delavec, to je vzrok, da konsument ne zmore več pretiranih cen in propada trgovina, to je vzrok, da kmet ne more prodati svojih pridelkov niti za lastno ceno in to je tudi eden od vzrokov, da ni gotovine. Kdo je kriv! Tuji kapitalist seveda, o tem ni dvoma, toda bodimo iskreni in priznajmo, da kaj drugega od njega sploh pričakovati ne moremo — kdo se pa brani zaslužka, vsak hoče zaslužiti čim več in vsak je vesel, ko šteje svoj masten zaslužek, zlasti če ga je iztrgal tujim s pomočjo lastnih ljudi. — Naši lastni ljudje so oni, ki pomagajo tujemu kapitalu do ogromnih zaslužkov na škodo našega naroda in našega narodnega gospodarstva, naši lastni ljudje so torej oni, ki napram nam prvenstveno odgovarjajo za ono strašno izžemanje našega naroda in naše države s strani tujega, inozemskega kapitala! Sem spadajo predvsem oni ponosni Jugoslovani, ki se vedno trkajo na svoja jugoslovanska, več ali manj odlikovana prsa, pa 80 vsi srečni, ker smejo sedeti v upravnem svetu enega ali drugega tujega ozirima »na- cionaliziranega« podjetja. — In v čem obstoja njih delo? Prihajajo k sejam in kimajo iz inozemstva privlečenim gospodom ravnateljem, samo zato, da vlečejo sejnine, dijete in tantijeme. Ne pride jim na um, da bi se v resnici brigali za notranji ustroj dotičnega podjetja, da bi se prepričali n. pr. o razliki med lastno in prodajno ceno dotičnih izdelkov, o delavnih pogojih in socijalnih prilikah zaposlenega delavstva, o pravilnosti davčnih napovedi in še drugih interesantnih stvareh. Zakaj ne? Prvič je to naporno, drugič pa nevarno. Saj niso bili sprejeti kot pravi upravni svetniki, da bi izvrševali vse članom upravnega sveta zakonito zajamčene pravice, marveč le kot figova peresa, ki naj maskirajo tuji kapital pod eno ali drugo Jugo-firmo, ie kot slamnati možje, ki morajo kimali! Sicer frče iz upravnega sveta in pridejo na njih mesto drugi, bolj poslušni, zopet seveda pristni Jugoslovani, katerih nikdar ne zmanjka! Brskanje po javnem trgovskem registru vam pokaže med temi našimi upravnimi svetniki tujih podjetij imena oseb, ki zavzemajo razne, več ali manj visoke in upliv-ne položaje ter bi bili skrajno užaljeni, če kdo podvomi v njihovo moralno in nacijonal-no polnovrednost. — 0 tej ne dvomimo niti mi — tako pogumni nismo — klfub temu pa ne moremo razumeti, da morejo tako ugledni in ponosni Jugoslovani igrati tako vlogo. Kdo je gospodar v teh tujih podjetjih? Oni tuji direktorji, ki jih je tuji kapital poslal k nam kot svoje zaupnike in so kot taki resnični gospodarji teh podjetij. Pred njimi se klanjajo naši upravni svetniki, njih navodila odločajo v vsakem slučaju, njimi se ne upa zameriti nihče, komur je za čast in denar. Ti tuji direktorji so oni, ki dajejo svoje nasvete tujim kapitalistom in izvršujejo njihove želje, ti tuji direktorji in drugi tuji vodilni uradniki poznajo naše domače prilike, poznajo zlasti soeijalno stanje zaposlenega delavstva, natančne cene nabavljenih in predelanih surovin ter stroške produkcije. Oni poznaio lastno ceno izdelanega produkta, znan jim je torei točen dobiček podjetja. Ti gospodje so središče one mreže, ki oklepa kol strupena pajčevina vse naše narodno gospodarstvo ter davi konsumenta in delavca, oškoduje našo državo potom nepravilnih davčnih napovedi — vse to samo zato, da dobi tuji kapitalist čim višje dividende in se revanžira svojemu zaupniku — direktorju s čim višjo plačo ter drugimi, posebnimi dokladami. Če obstojajo še danes plače po 30.000, 40.000, da celo po 60.000 Din na mesec, potem je mogoče najti razlog temu go-rostasnemu dejstvu le v oni funkciji direktorja in vodilnega uradnika, kot smo jo ravnokar opisali. Direktor je zaupnik tujega kapitalista, zato mu je treba odtehtati njegovo delo, še bolj pa njegovo molčečnost z zlatom. Tuji kapitalist in tuji direktor predstavljata ona dva mlinska kamena, ki poganjata drug drugega ter tareta našega konsumenta s pretiranimi prodajnimi cenami in našega delavca s sramotno nizkimi mezdami, redukcijami osobja in plač ter višanjem dnevne produkcije na oni maksimum^ ki ga človeško telo sploh še premore. Vzemimo podjetje, ki ima še danes ca 6000 nastavi jernoev raznih kategorij, večinoma seseda navadnih delavcev. Lahko rečemo, da prejema 5950 teh nasitaivljencev skupaj manj plače kot pa ostalih 50 gospodov, med katerimi seveda skorc ne najdete domačih imen. Ta sistem je za današnje prilik© izzivalen, ta sistem vzbuja skrajno netzadovoljstvo. Ta mali ikrog favorizirane gospode drži v rokah vse miti celotnega podjetja, odloča o usodi ti-sečtv in tisoče v 'podrejenih dedavcev, nazira-nje tega malega krega ljudi odloča o prospe-riranju našega narodnega gospodarstva. Slika je v vseh takih podjetjih približno enaka, povsod obstoja prilično v 'isti: meri to strašno nesorazmerje med gospodujočim, večinoma inozemskim slojem in služečim^ popolnoma domačim: trpinom. Glaivmi sotrudniki pri vsemi tem razornem delovanju pa so oni naši domači odličnjaki, ki tvorijo Kot člani upravnih svetov takih podjetij nacionalen okvir za te tuje kapitaliste in tuje direktorje. In ti domača gospodje so v prvi vrati odgovorni nam — domačinom za vse te ramnere. Zavedajo se, da so v veliki meri ile plačane lutke, kd; morajo imigaiti po komandi na videz njim podrejenih direktorjev, ^zavedajo se 'tudi, da so klicani na seje upravnega sveta le izate, ker pač upraivni svet obstojati mora, da pa smejo le kimati in pri trjevati predlogom direktorjev. Poskusite prevesti potom takih dcmačiih upravnih svetnikov eno ali drugo intervencijo v prid našega delavstva in doživeli boste po polen fiaeiko. Niti ena izmed teh intervencij — 5e se bo splch izvršita — ne bo uspešna, vsa gospodje upravni svetniki bodo našli polno lepih besed in izgovorov, da maskirajo svojo popolno birezpcunembnost. S tern figovim perjem jo treba obračunati najprej. Treba jih je pozvati na odgovor ter jim staviti alternativo: ali vršite svoje funkcije kot sinovi svojega naroda in v interesu svojih bratov ali pa odložite ta mesta im prisilite s tem tuji kapital, da se demaiskrra. Vi, gospodje uipravni svetniki iz Jugoslavije, ste orni, ki dejansko nosite današnji sistem skrajnega izžemanja našega narodnega gospodarstva s strani tujega kapitala in tujih direktorjev, ivi ste kot člani ■našega naroda dolžni polagati račune temo narodu, ker bo sicer narod obračunal z vami. Danes mi več čas za polovičarsko in ostudna priskledništvo, nekaj nacionalnega ponose mora imeti vsak Jugostvan, pa naj mu le tako polzi njegova noga za lepimi naslovi in še lepšimi dijetami, tantijemami itd. Poznamo uipravne svinske, ki so v vsem svojem deilovanju in življenju >najbolj socialni«, se neprestano deklarirajo kot prijatelje iažemanega delavca, govoričijo o tem, da je treba ust'variti: danes samo dve fronti in sicer fronto onih, ki imajo preveč in fronto onih, ki nimajo ničesar, kot upravni svetniki pa ustvarjajo možnost tujemu 'kapitalu, da uničuje naš narod in našo državo. Zgodi se celo, da tak upravnr. svetnik navdušeno ploska govorniku, ki priziva narod na boj .proti trustom in kartelom, na boj proti izžemanju s strani tujega kapitala, sami pa je udeležen pri vsem tem in zastopa interese kartelov ne samo kot upravni svetnik karteliranih podjetij, marveč v gotovih slučajih tudi kot njihov pravni zastopnik. Tu je treiba zastaviti' nož, kajti če tuji kapital ne bo dobil domačih figur, ki mu bodo servilno služile in omogočate uničevanje našega naroda, potem bo postalo ozračje vsaj nekoliko bolj jasno in čisto. Slovenoborcem v vednost Eno izmed najvažnejših socialnih vprašanj moderne dobe je brez dvoma družabna ureditev majhnih narodov. Nihče ne bo oporekal, da imajo vsa človeška bitja in vsi narodi na zemeljski površini isto pravico do vseh dobrin, ki nam jih nudi priroda. In vendar so vsa prirodna bogastva neenako razdeljena med posameznimi državami in v isti državi med posameznimi državljani. V tej neenaki razdelbi zemeljskih zakladov leži vse svetovno gorje ali kakor se danes izražamo vsa gospodarska kriza. Naša skupna mati zemlja je rodila in rodi v vseh časih dovolj življenskih sredstev, da se lahko vsi ljudje srečno prebijajo skozi to solzno dolino. Kaj je vendar vzrok neenaki razdelbi živ-ljenskih sredstev med ljudmi in med posameznimi človeškimi grupacijami. Učenjaki, ki raziskujejo začetek in rojstvo človečan-stva, so ugotovili, da se je človek v približno sedanji postavi in obliki pojavil na zemeljskem površju koncem terciera in v začetku diluvija v geološko-zgodovinskem razvoju naše zemlje. O stvarstvu prvega živega bitja na zemlji tu ne bomo obravnavali. Pred to dobo sedanjega pokončnega, po dveh nogah hodečega človeka še niso ugotovili, dasiravno so zivljenske razmere v dobah pred pojavo človeka razmeroma dobro preiskane in znane. Pač pa so ugotovili, da je sedanji človek po notranjem anatomskem ustroju v tesnem sorodstvu s tedanjimi živimi bitji. Predvsem je vsem skupna skupina kosti, ki tvori glavni steber vseh živih bitij, to je hrbtenica. Nujno moramo iz tega zaključiti, da se je človek razvil iz takratnih živih organizmov. Vemo, da je mnogo vrst živih bitij že izumrlo. Vemo tudi, kdaj so se pojavile. Znan nam je torej njihov filogenetični, vrstni začetek in konec. Zaporednost posameznih vrst pa se ni vršila odsekano, temveč polagoma, prehodno, nevidno. Člani ene vrste so dolgo skupaj živeli s člani druge vrste, le da so prvi bili zapisani že filogenetični, vrstni smrti, medtem ko so drugi pričeli šele živeti. Isto razmerje traja tudi še danes. Človek v filogenetičnem, vrstnem razvoju kot najmlajše bitje živi še skupno s svojimi predhodniki, to je z ostalimi živimi vrstami. Če smo na ta način ugotovili tesno sorodnost človeka z ostalimi živimi bitji, moramo analogno sklepati tudi na sorodnost življen-skega načina z ostalimi bitji. Iz vsakdanjega opazovanja življenskega načina sedanjih živih bitij vidimo, da je njihov končni cilj ohranitev samega sebe in svojih potomcev. Za dosego tega cilja uporablja bitje vsa in vsako sredstvo. Vrši se brezobzirna borba za obstanek. pri kateri šibkejše vrste podležejo močnejšim. Storjene krivice se nikdar vež ne popravijo. Kakor smo zgoraj ugotovili sorodnost v telesnem ustroju človeka z ostalimi,,bitji, tako moramo iz tega. nujno »klepati na sorodnost v življenskem preživljanju. Dejstvo je, da človek; \ na m&in ostalih živih bitij* na račun nižjih organskih vrst, stremi po ohranitvi samega sebe in slojih naslednikov* Dokler človek v svoji borbi za obstanek izrablja in izkoriščajte telesno ,in umstveno nižje stoječa živa bitja, njegov' sočlovek ne občuti še moči umstvene višje razvitega človeka. Vendar pa se živi jenska borba ne omeji samo na nižje vrste, Sila potrebe ne razlikuje posameznih vrst in čigavosti svojine* temveč vzame tam, kjer je. V najprimitivnejšem stadiju človeškega razvoja je vsak človek bil navezan le sam nase. Vsak človek je tedaj tvoril narod ali državo zase, v sedanjem smislu teh dveh besed. Dogodilo pa se je, da se je pri iskanju vsakdanjega kruha, znašlo pred istim kosom kruha po troje ali po več »človekov«. Vsi so bili lačni, vsak bi ga rad vzel, bali pa so se drug drugega. Vsi 30 si bili med seboj sovražniki. Po prirodnem zakonu, da šibkejši podleže močnejšemu, bi ta kos kruha moral pripasti najmočnejšemu. Vendar pa je narava poskrbela tudi za šibkejše. Kakor se močnejši ponaša z jačjo telesno silo, diči telesno šibkejšega višja umstvena moč, ki se ji pridruži še zvijača in često tudi zahrbtnost in hinavščina. Od treh borcev za kos kruha, sta dva šibkejša vedela, da bosta odpadla. Zato sta se združila v skupno borbo proti tretjemu, močnejšemu, ne misleč na to. kako si bosta potem onadva kruh razdelila. Za nas je važno to, da je nujna življenska potreba in sila prisilila ljudi, da so se med seboj združevali r skupni boj za vsakdanje iivljenske potrebe. Od prvotnega najprimitivnejšega človeškega štadija osamljenosti, je prešel človek v svojem razvoju v štadij združevanja in skupnega življenja. Naravno je, da so se najprej družili sorodniki med seboj, ki jih je vezala ista kri in ista govorica. Posamezne družine so se spajale v večja plemena, ki so živela v geografsko enotnih predelih. Vsaka dolina, vsak otok, vsak del zemeljskega površja, ki je bil od drugega oddaljen po kaki prirodni oviri, bodisi po gorovju, večji reki, morju ali po krajih, ki so postali težko prehodni zaradi trdih klimatičnih pogojev, vsak del je imel svoje pleme. Zaradi vedno večjega razmnoževanja ali pa zaradi katerih koli prirodnih katastrof, dotični obljudeni zemeljski predel ni mogel preživeti svojega prebivalstva. Moralo si je iskati življenskih sredstev drugod. Nastalo je preseljevanje plemen. Lačno pleme je vdrlo v ozemlje sosednega plemena misleč, da bo tam dobilo /potrebnega kruha. Jasno je, da se je sosedno pleme uprlo nedobrodošlim gostom, boječ se za lastni obstanek in za svojo bodočnost. Nastal je boj, v katerem je šibkejše pleme podleglo močnejšemu. Deloma so jih pomorili, nekaj jih je zbežalo, ostali pa »o se spojili z novim plemenom. Od autohto-nega plemena ni ostalo niti sledu in storjene krivice niso bile nikdar vež poplačane, nikoli maščevane. Navadno je lačno pleme zagospodarilo nad sitim. Okolna plemena so se ustrašila novega soseda in v bojazni, da se bi z njimi isto dogodilo, so se združila v večje enote v skupno brambo proti nevarnemu novodošlecu. Kakor smo prej videli, da sta se dva ali več poedincev združila proti najmočnejšemu, tako sta se sedaj združila dva ali več plemen proti najmočnejšemu plemenu. Ljudstvo se je čedalje bolj množilo, načini življenskega preživljanja so se menjali, od primitivnega lovstva in ribarstva so prešli k umetnejšemu pastirstvu in k še bolj umetnemu poljedelstvu. Prvotna ozka domovina se je zaradi vedno večjega razmnoževanja in spajanja posameznih plemen razširila in zavzemala čedalje bolj vedno večji obseg. Ljudje se zaradi vedno večjih razdalj niso mogli več med seboj sporazumevati s klici, temveč so začeli svoje misli prenašati pismeno. Spočetka seveda zelo primitivno in enostavno. Sekali in dolbili so v kamene plošče različne figure, ki so izražale njih misli. Vendar pa je bil to prvi začetek tvorbe jezika v današnjem smislu te besede. S pismenim izražanjem svojih ,misli so posamezna plemena prešla od drugega štadija človečanskega raz-vpja v tretji štadij, k tvorbi posameznih narodov. Skupna govorica ali jezik je najbolj kanakteristična črta vsakega naroda. Tudi v tem tretjem štadiju družabnega razvoja ljudi se ni nič bistvenega spremenilo v stalni borbi za vsakdanji kruh. Dasiravno so sedaj posamezni narodi zasedali večje, včasih že zelo velike komplekse zemeljskega po-vrivja, vendar pa tudi velika domovina ni mogla stalno nuditi vsakdanjih potreb svojemu narodu. Narod si je moral iskati sredstev drugod. Zaradi brezobzirnih vsakdanjih nujnih potreb, je moral napasti sosedni narod. Nastalo je zopet preseljevanje, sedaj narodov, nastala je zopet strahovita borba za obstanek, y kateri je šibkejši narod podlegel močnejšemu. Ta borba med posameznimi narodi traja še dandanes. Zopet so se združevali in se še danes združujejo majhni in šibki narodi v skupni odpor proti velikimi in jačjim. Zopet srečamo isti način boja in hrambe kakor med poedinci in plemeni le z razliko, da se sedaj vrši vse v veliko večjem obsegu. Premoč močnejšega in zvijača šibkejšega pa je ostala iflta. Prenesimo sedaj vsa ta izvajanja na nase domače prilike. Nesreča je hotela, da je nas Slovence zgodovinski razvoj človeške družabnosti potisnil na najnižjo stopnjo ugleda, dostojnosti, moči spoštovanja in oblasti v zaporedni lestvici evropskih narodov. Ko so naši predniki zaradi sile razmer pridrveli s sibirskih in ruskih step preko Karpatov do Alp in Jadranske obale, so bili strah in trepet vsem, ki so se jim postavili v bran. Zasedli so sedanja bivališča kot močnejše pleme odnosno narod in popolnoma uničili autob tono prebivalstvo. Po dokončani naselitvi pa se je kolo sreče obrnilo v prid soseda njih narodov. Germanski pritisk s severa je bil; najhujši. Močnejša germanska rasa nas je popolnoma obvladala in potisnila k tlom. Pod krinko krščanstva izgubili smo svojo svobodo. Delili; sBuo neprijetno in poniževalno usodo suženjstva z mnogimi drugimi evropskimi narodi. Toda med tem ko se je mnogo narodov definitivno porazgubilo in stopilo v morju tujcev, je odporna in žilava slovanska rasa, predvsem tista, ki se je naselila v gorah in po pustem Krasu, ohranila, sicer nekoliko okrnjena, svojo samobitnost do današnjega dne. Ni jo strl niti germanski, niti romanski, niti mohamedanski naval. Edino madžarski pohod je strl slovansko moč po širnih ravnicah panonskih pust in se s tem zabil kakor klin med severne in južne Slovane. Tudi v nadaljnjem razvoju niso naši predniki ostali enotni in kompaktni. Brezobzirni pohlep lačnih sosedov, ki pa je s prirodnega stališča popolnoma razumljiv, je nas in našo zemljo raztrgal in razkosal na štiri dele. Plenili in gospodarili so med nami kakor med raztepenimi ovcami do pred kratkim. Končno se je le našla skupina naših najboljših, ki niso zgubili z vidika slavne preteklosti naših prednikov. Trdno so verovali v nekdanjo moč in na bodočo obnovitev zlate svobode. V tem smislu so delovali in zbirali krog sebe svobodoljubne narodnjake, dokler si niso z nadčloveškim naporom zopet priborili dostojnost in ugled naših očetov, ter sosedom zopet vzbudili spoštovanje do nas in strah pred nami. Dolgoletna razkosanost jugoslovanskega naroda nas je med seboj odtujila. Vsi štirje »jugoslovanski narodi« gledamo drug drugega kakor na lačna sosedna plemena, ki so nam v istini tuja tako po jeziku kakor po poreklu. Kakšen smisel ima to? Namesto da bi se združili v večjo enoto, ki bi se lahko v naši hudi borbi za obstanek merila z visoko nadmočjo naših brezobzirnih sosedov, pojavljajo se sredobežne sile, ki rahljajo našo skupnost vsak dan bolj. Kaj hoče naš slovenski miljonček sam v nepreglednem morju evropskih narodov? Kapljica je, ki jo lahko vsak čas najmanjši val razblini, drobna smet je, ki jo lahko vsak trenutek odpiha najšibkejši vetrič. Računati moramo z dejstvom, da leži naša do-movinica na najvažnejšem križišču srednje Evrope. Pot, ki veže severno Evropo z južno, vodi preko srca Slovenije. Germanski sosed se je vedno predobro zavedal teh borih 100 kilometrov, ki ločijo germanski zid od sinjega Jadrana. Skušal .je ta slovenski most za vsako ceno podreti. Ni se mu posrečilo. Popotnik, ki potuje iz Carigrada ob Črnem morju v zapadno Evropo in dalje k Atlantskemu oceanu mora zopet preko naše majhne domovine. Ležimo v središču križanja obeh najvažnejših cest, ki vežeta sever in jug ter zapad in vzhod. Zato je bila pri pohodih severnih plemen na jug in vzhodnih na zapad, vedno pomendrana naša zemlja. Odtod izvira neutešljivi pohlep naših močnih sosedov po našem slovenskem kotu. Premnogi naši rojaki se tega ne zavedajo. V svoji slepoti ne vidijo nevarnosti, ki nam grozi z dneva v dan. Če je sploh kakšen narodič potreben pomoči, tedaj je v prvi vrsti to gotovo slovenski. Ogromnega pritiska s severa in zapada ne moremo sami vzdržati. Saj vidimo dan za dnem, kako naš narod na severu v Koroški in na zapadu v Primorju gineva vidoma Dred našimi očmi. Kje 'drugje iskati pomoči, kakor pri naših krvnih sorodnikih na jugovzhodu? Toda ne samo mi, tudi oni se nahajajo v. isti nevarnosti. Z notranje strani jih stremi uničiti mongolsko pleme Madžarov, z morske strani pa preži nanje nenasitni 20001etni romanski kulturo-nosec. Že je stegnil svoje tace na naše telo in tišči z vso silo in odpornostjo Primorje, Zadar in otok Lastovo. Da ne govorimo o njegovih aspiracijah v Albaniji. Vsa albanska meja je istovetna z italijansko. Odkar je po letu 1912 minila mohamedanska nevarnost, se zdi, da so junaški Srbi izven nevarnosti. Toda nesrečna Makedonija! Za lastno zemljo se tepeta istokrvna naroda. Vbogi zapeljani Bolgari more lastne brate, da nasitijo žrela tujih kraljev. Vidimo, da nobeno izmed jugoslovanskih plemen ni samostojno kos močnim sosedom. Edino v skupni Jugoslaviji postane vsako pleme zase močno. Samostojno pa ne predstavlja nobeno nič, najmanj pa mi Slovenci. Uspeh naše borbe zavisi le od našega razmerja do južnih bratov. Z njimi smo močni, brez njih smo ne samo šibki, temveč popo-len nič. Kaj se pravi izgubiti svobodo, to Vam lahko povedo še neodrešeni bratje. Težko, da jih boste razumeli, kajti kdor ni sam i>o-skusil, mu ni mogoče dopovedati. V neod'-rešenih delih naše že itak neznatne domovine vidimo, kako gineva Slovenstvo. Še nikdar se ni dogodilo v kulturnem svetu, da bi kje hoteli tako temeljito izkoreniniti kak narod, kakor to dela Italija. Isto se dogaja na Koroškem, sicer v nekoliko milejši formi, toda po istem principu: iztrebiti slovenski živelj do poslednje duše. Uspeh in procVit Slovenstva je mogoč samo v močni Jugoslaviji. S smrtjo Jugoslavije, umre Slovenstvo. Tisoč petsto let so se naši očetje borili za svobodo. Zavedajmo se, da od vseh generacij od naselitve Jugoslovanov do danes, je bila ravno naša generacija tista, ki ji je usoda naklonila, da je ugledala zarjo svobode. In uspeli te ISOOletne krvave borbe naj mi brezsmiselno zapravimo? Slovenci, če enkrat zapravimo našo Jugoslavijo, vedite, da ni več povratka nazaj. Po- slednji cilj naših očetov je bila svobodna Jugoslavija. Več kot svobodne Jugoslavije ne moremo doseči. Naša skrb velja sedaj samo njeni notranji ureditvi in odrešitvi še ne-osvobojenih rojakov. Če pustimo razpasti Jugoslavijo, tedaj smo podpisali smrtno obsodbe Slovenstvu. Slovenoi ostanemo Slovenci samo v Jugoslaviji, samo v njenem toplem domu. Samo tako si bosta slovenski kmet in delavec lahko gospodarsko opomogla. Za nas je Indija-Koromandija ali deveta dežela samo močna, enotna in velika Jugoslavija. Ju-goslovenstvo je za nas istovetno ,9 Slovenstvom, Kdor je iskren, pošten in velik Jugoslovan, je najbolj iskren, najbolj pošten in največji Slovenec. Kaj bi mi Slovenci predstavljali pred zunanjim svetom, če bi bili samostojni, kako bi se nas vpoštevalo pri rešitvah mednarodnih problemov? Z mirno vestjo lahko rečemo, da bi ne predstavljali nič, d!a bi se nas nikjer ne vpoštevalo. Ima torej smisel, da se borimo za svoje Slovenstvo, ki se ga prvič zaradi močnih sosedov ne bomo nikdar priborili in drugič, če bi se ga priborili, bi itak nič ne predstavljali? Edina pametna rešitev naše bodočnosti je, da se naše Slovenstvo zlije v enotno Jugoslovanstvo. Seveda se to ne more zgoditi čez noč. Prehod naj se vrši polagoma, nevidno, neopazno. Tega prehoda sedanja generacija ne bo doživela, pač pa naj v tem smislu deluje. Tako bomo mi. ki smo vzgojeni ikot Slovenoi, ostali Slovenci, naši potomci pa bodo nevede postale Jugoslovani. Ne bo jim treba izgubiti nikake tradicije. Začne naj se pri najmlajših. Vsak učenec naj se nauči perfektno ekavščine. Ne zadostuje samo tistih par tedenskih ur. Vse nacionalne Za zaščito I, društvo za zaščito vlagateljev v Ljubljani, Resljeva c. 5) sporoča svojim članom sledeče: Od vseh strani v državi in izven nje dobivamo prošnje za pojasnilo, kaj je posameznikom storiti, ki svojih vlog pri različnih denarnih zavodih ne morejo dvigniti. Na ta različna vprašanja odgovarjamo sledeče: V Dravski banovini, za katero območje je naše društvo bilo ustanovljeno, imamo začasno denarne zavode, ki so zaprosili za zakonsko zaščito po § 5. ozir. § 6. zakona o zaščiti kmeta, in denarne zavode, ki se zaenkrat še niso zatekli pod zaščito omenjenega zakona. Tako sta v Ljubljani podružnica Prve hrvatske šte-dionice in Ljubljanska kreditna banka pod zaščito § 5., Mestna hranilnica pa pod zaščito § 6. Prva dve morata ,po zakonu svojim vlagateljem izplačevati obresti od vlog in od kapitala za kritje nujnih izdatkov za bolezen, davke itd., Mestna hranilnica ljubljanska pa mora iizplajčevati vloge po določeni lestivici. Vsi ostali denarni zavodi, ki se niso zatekli pod zaščito zakona, bi torej morali poslovati vsak po svojem statutu, ne pa, da vsak poslluje, kakor hoče ozir. more. Vlagatelji, ki imajo svoje vloge pri nezaščitenih zavodih in kateri eventuelnim željam vlagateljev nočejo ali ne morejo ugoditi, naj se pismeno obrnejo na kr. bansko upravo (oddelek za trgovino in industrijo) s prošnjo, da ona kot nadzorna oblast nad vsemi denarnimi zavodi v banovini uredi vprašanje izplačil, ne pa, da je to prepuščeno dobri volji posameznih denarnih zavodov, koliko in sploh kaj izplačujejo svojim vlagateljem. Ti nezaščiteni denarni zavodi omejujejo izplačala Mlog, kakor se jim zdi. Tozadevno pa se mora napraviti red, da se bo vsaj vedelo, ali zavod noče izplačevati, ali pa ne more. Ta red pa more in mora napraviti le kr; bansika uprava. Sedanje stanje je za nadalje nevzdržno! Ako je banska uprava sklicala anketo upnikov Zadružne banke HITLERJANSKE ZASTAVIC® NA LJUBLJANSKIH ULICAH Dogodek, ki glasi dokaj neverjetno, se je odigral nedavno, srediii bele Ljubljane, ko so trije namškii popoftniki, katerih v poletnih mesecih kair mirgoilii po naših krajih, pripotovali v Ljubljano na kolesih, na katerih so viihrale nemške državne in hitlenjanske zastavice. To predrzno iaziivamije, bi trajalo nemoteno dalje, da ni posegla vmes odločna rdka nacionalista, .nekega člana Narodne Odbrane, in zastavice odstranila. Čeprav .presega že dogodeik satm vse imeje, .moramo na žalost ugotoviti, da: so se Ljubljančani zopet pokazali, kako hlapčevsko presoja take dogodke. — Mesto, da bi ogorčeno obsojali izzivanje tujec v, so metali pikre opazke na člana Narodne Odbrane, ki je storil to nasilje. To, kar bi bila dolžnost vsakega posameznega Jugoslovana, je maral storiti, šele slučajno nnimioiidoč nacionalist, ki je za svoj nastop žel — psovke. Pri vsem tem pa jo najbolj obžalovanja vredno to, da se je za zaščito, teli pohlevnih 'in mirnih študentov, IM potujejo leto in dan v »učne svrhe«, kiticalo na pomoč policijo, kii je, seveda, napravila red ... Napadeni so po zaslišanju na policiji nadaljevali svojo pot — brez zastavile. PROSLAVA 25LETNICE SMRTI SEPTEM-BERSKIH ŽRTEV LUNDRA IN ADAMIČA V LJUBLJANI Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani priredi 9 sodelovanjem vseh nacionalnih društev Proslavo 251etnice Smrti september-skih žrtev Lundra in Adamiča dne 17. septembra 1933. Tozadevni sestanek vseh sodelujočih društev bo sklican v najkrajšem času. IZ SARAJEVA Kot vsa druga mesta v državi je tudi Sarajevo, kjer je bil junija 1914. leta dan prvi znak in poziv na veliko borbo za osvo-bojenje slovanstva, počastilo spomin pok. Vekoslava Spinčiča. Spominsko svečanost je pri- predmete, to je zemljepis Jugoslavije, zgodovino južnih Siovanov in njih književnost* naj bi se poučevalo v originalu. Tudi slovenska univerzitetna mladina naj v večjem številu poseča beograjsko in zagrebško univerzo, vsaj za par semestrov. Toliko glede šolstva. V javnem življenju naj se pusti vtihotapljati v naš jezik južne izraze. Vse javne ustanove, železnica, pošta, sodstvo, uprava naj ima enotno jugoslovansko terminologijo kakor vojaštvo. Čudno je, da se zakoni in uredbe sploh prevajajo. S tem se ne bo Slovenstvu vidno nič škodovalo, bo pa usmerjeno v enotno Jugoslovanstvo. Imamo tudi premalo gl* daliških gostovanj iz ostalih jugoslovanskih gledališč. Vsa jugoslovanska narodna dela naj se izvajajo v originalu in ne v prevodih. Marsikaterega Slovenca bo naše izvajanje morda neprijetno zadelo, mnogi bodo docela nasprotnega mišljenja. Toda če se ozremo na našo žalostno preteklost, moramo iz neizpodbitnih dejstev nujno sklepati, da je čisto Slovenstvo popolnoma napačna smer naše bodočnosti. S separacijo od naših južnih bratov, bodisi v jezikovnem bodisi v kulturnem smislu, bomo dosegli samo osamljenost in tako svoj siguren pogin ne samo V jezikovnem oziru, temveč tudi na gospodar^ skem polju. Imejmo vedno pred očmi osamljenost naših neodrešenih Slovencev. Lahko trdimo, da smo na Primorskem jezikovno že popolnoma pri tleh. Sedanja mladina ne govori več književne slovenščine. Doma čuje le nekak dialekt slovenskega jezika. Da smo tam doli tudi na gospodarskem polju že popolnoma uničeni, je davno znano. Isto se bo dogodilo z nami, če se ločimo od velike majke Jugoslavije. o. R. ' vlagateljev (A. Kristan), ko je prišla v plačilne težkoče, bi bila nujno potrebna taka anketa pri sedanjem stanju denarnih zavodov, ko so vsi v plačilnih težkočah. Umestno bilo, da kr. banska uprava v najkrajšem času skliče anketo prizadetih faktorjev, to je denarnih zavodov in vlagateljev, da se najdejo pota za vzpostavitev V9aj deloma rednega poslovanja. Prvi pogoj je seveda vrnitev zaupanja javnosti v denarne zavode ozir. v reforme uprave, da se ugotovi, za kaj je javnost izgubila zaupanje v denarne zavodie in njihovo upravo? Če bo javnost videla in vedela, da se nadzorstvena oblast nad denarnimi zavodi v banovini briga in trudi za reorganizacijo našega denarstva, bo morebiti to vendar pričetek za zboljšanje teh desolatnih razmer. Kr. banski upravi in g. ministru za trgovino in industrijo je naše društvo predložilo tozadevno spomenico ter upa, da bo ta spomenica dobra podlaga za ureditev teh neurejenih razmer pri naših denarnih zavodih. Pri reševanju teh vprašanj pa se mora paziti, da se ne naredi usodna napaka, kakor se je naredila pri moratoriju za kmečke dolgove, ki je vse generaliziral, namesto da bi se porabljali: za posamezne zadolžene kmetije. Vsled tega ne dobi država davkov in denarni zavodi ne plačil tudi od sicer solventnih strank. V tem oziru se bo morala napraviti remedura. V času potresa v Ljubljani so dobili hišni posestniki za obnovo in popravilo svojih od potresa poškodovanih hiš brezobrestno posojilo-Odplačilne olajšave pa so se dovolile le na posebno prošnjo vsakega posameznika. Tudi pri vprašanjih našega: denarništva se ne more in ne sme preveč generalizirati. Nad tem bo v interesu svojih članov bdelo tudi naše društvo. Vlagateljem, tudi najmanjšim, ponovno kUičemo: organizirajte se v svojem društvu, ker samo v močni organizaciji je Vaša samopomoč! Javite svoj pristop po dopisnici! redilo mlado ali aelo agilno primorsko emigrantsko društvo »Gortan — Bazovica« s sodelovanjem Sokola, Narodne odbrane in drugih narodnih društev. Komemoracija se je vršila 9. julija v veliki dvorani kina »Impe-rial«, ki je bila okrašena z zastavami; na odru je stala velika slika Julijske Krajine z imeni mučenikov ter v črnino zavita slika pokojnega Spinčiča. G. F. Benčič, predsednik emigrantskega društva, je predočil v svojem temperamentnem govoru, ki je bil večkrat prekinjen z aplavzom in odobravanjem, veličino, življenjsko pot in borbo neumrlega pokojnika. G. J. Trišič je v imenu Sokola govoril o Spinčiču-Sokolu in na koncu prečital njegov narodni testament, katerega je Spinčič napisal v odgovor na sramotno škofovsko poslanico. V imenu Narodne odbrane in Jadranske straže je govoril pisatelj g. E. Petrovič. Njegov govor, poln bolečine, vere in optimizma, je bil pesem naši zasužnjeni zemlji in v verige okovanemu morju. Po dveh uspelih deklamacijah in živi sliki, katero j® sestavilo članstvo Sokola, je bila svečanost zaključena. Sodelovala je godba Sokola xl Sarajeva. Društvo »Gortan — Bazovica« je s *° prireditvijo, ki je uspela v vsakem pogl^11’ zapet dokazalo, da je, četudi mlado, vendar sposobno in ima voljo doseči cilj, katere#? si je postavilo. V celi Bosni in Hercegovim je ono edino društvo te vrste ter ga čaka še veliko napornega dela in borbe. Vlado K—a. Strelska družina Preserje pri Ljubljani svečano otvarja v nedeljo, dne 20. avgusta t. 1. ob 15. uri, svoje strelišče. Da se nudi po; setnikom čim več zabave in razvedrila jamči pester in vestno sestavljen program. Ker jo strelišče v neposredni bližini postaje, je omogočen posebno zunanjim gostom poset. Ker je Preserje že po svoji legi priljubljena izletniška točka, pridite v čim večjem številu. Pri svečanosti sodeluje godba na pihala. Jesenice Prejeli smo in objavljamo: V smislu določb zakona o tisku prosim, da objavite na notico ,objavljeno v Vašem listu št. 29 z dne 22. julija 1933 na 3- strani PŠd naslovom »Jesenice. Dimnikarska zadeva«, na istem mestu naslednji popravek: Ni res, da sem hodil okrog hišnih posest-nf^°v pobiral podpise za pridobitev koncesije, temveč je res, da mi je koncesijo za dimnikarsko obrt podelilo sresko načelstvo na mojo vloženo prošnjo. Ni res, da hočem diktirati hišnim posestnikom in najemnikom ometanje, res pa le, da sem po zakonitih predpisih Pravilnika z dne 9. nov. 1932, Službeni list št. 91 z dne nov. 1932, dolžan, izvrševati dimnikarsko delo v rokih, določenih s tem Pravilni-°m, ter da sem za to delo po zakonu odgovoren. . Ni res, da zahtevam od strank plačilo MuVZa ne^zvr®eno delo in da mi tedaj ni mar wIiko za ometanje, kolikor za denar, res pa i., “a plačila ne zahtevam, če dela ne izvr-im in da sem mnogim siromašnim strankam metal pod tarifo, ali celo brezplačno. v .. Gg- posestnikom, ki so to notico poslali Ust, pa sporočam, da se bom ravnal vedno rogo po predpisih Pravilnika; vsakogar, ki er *a^ranil ometanje bom moral naznaniti eskemu načelstvu zaradi uvedbe kazenske-®i015‘®Panja, ravno tako pa naj oni mene ako bom kršil Pravilnik jaz. Jesenice, dne 26. julija 1933. Z odličnim spoštovanjem Šobcst Leopold, dimnikarski mojster. ^ .Pripomnimo, da bo imel besedo še naš Bohinjska Bistrice Sokolsko društvo Boh. Bistrica razvije v nedeljo, dne 6. avgusta ob li. uri na letnem telovadišču društveni prapor, ki mu iz prijaznosti in naklonjenosti do društva ter simpatije, do Sokolstva kumujeta visokorodna «Jana našega vzvišenega kraljevskega doma, Nj .Vis. kne® Pavel in Nj. Vis. kneginja Olga. — Spored naše izredne in svečane prireditve je sledeč: Na predvečer, t. j. dne 5. avgusta, bakljada in podoknica visokima kumoma Pred vilo Nj. Visočanstev ob Boh. jezeru; dne o. avgusta: ob 8.14 uri sprejem gostov na Kolodvoru, ob 9. uri skušnje, med skušnjami Poklonitev pokojnemu bratu Maleju, ob 11. Vri sl™stno razvitje prapora na letnem telovadišču ter zabijanje spominskih žebljev. — razvitju prapora povorka. Ob 15. uri te-' vadni^ nastop vseh oddelkov, nato nastop P niIlskega pešpolka. Po končanem spo-TOdu v Sokolskem domu narodna veselica s sodelovanjem sokolske godbe z Jesenic. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na nedeljo 13. avgusta, četrtinska vožnja zaprošena; obvestilo o tozadevni rešitvi priobčeno v dnevnem časopisju. V svrho ®Un svečanejše naše prireditve se naprošajo vse bratske edinice, da pošljejo na našo iz-f^110 proslavo čim- več članstva v krojih ter telovadcev in praporov. K obilni udeležbi se vf~y° dalje vsi ostali prijatelji Sokolstva in oboževalci Bohinja. Naj postane 6. avgust ma-miestaeija sokolske ideje v romantičnem bohinjskem kotu! - Zdravo! $e o naših gospodar skih neprilikah (Nadaljevanje m ksonec.) Drugo, nič manj važno je vprašanje naših javnih dajatev. Davščine in raznovrstne do-klade se ne manjšajo v raizmetfju z zmanjšano proizvodnjo, tako da je 'odstotek za javne dajatve, danes v razmerju z onim v časih dobrih gospodarskih prilik, silno visok in nesorazmeren s produkcijo, ter grozi uničiti kapital, ki ga davščine ne simejo naičeti. Pri od-mleri davščin mora vladati princip, da se z davščino obremni le čisti dohodek, t. j, novi prirastek kapitala, ne pa kapital sam, ker bi sicer davčna oblast izpodkopala s tem teme-■i® davčne 'zmožnosti'naroda; bi zaustavila naraščanje narodnega blagostanja in bi izčrpala tevor privatnega in s tem tudi javnega bogastva. Tretji problem, ki mu moramo posvetiti tudi zadostno pažnjo, je vprašanje naših dvojcih zaslužkarjev. V času, ko velike množice 'Judgtva nimajo možnosti zaslužka in zaposlitve, ne sine biti v dobro urejeni državi niti enega državljana, ki ima dvojne, trojne ali °elo veolcratne dohodke. Izgovori na posebne ^Možnosti posameznikov in na kvalificirane moči itd., danes ne smejo več obstojati. Veu-pa imamo pri nas še nekaj takih prime- Rešiti je treba tudi vprašanje zaposlenja Poročenih žen, katerih možje imajo redne in ^alne dohodke, neglede na to, če izvirajo ti uoaodki od samostojnih poklicev ali jz raz-!'ieria državnega alii privatn. uslužbemja. Ka-^()|r že višje omenjeno, hira naša trgovina,, naša obrt in industrija in je zaito potrebno, da se odpravi nepotrebno (konkurenco, ki jo izvajajo v trgovini, obrti ali industriji zakonci, "jaterih eden ali drugi ima poleg tega še postranske dohodke (službo ali drugo trgovino Jtd.), ter tako odjedajo kruh drugim. V zvezi s tem vprašanjem tvori posebno Poglavje, vprašanje naših zaposlenih vpoko-jencev. Raztolmačiti si moramo bistvo upokojenca, ki je član človeške družbe, ki ji je dal Brezovica V eni zadnjih številk »Pohoda« sem čital dopis iz Brezovice-Log-Dragpmer, v katerem dopisnik opisuje pokret StreljaČke družine, v omenjenih občinah, odnosno vaseh. Iz tega dopisa je razvidno, da je včlanjenih v Stre-ljački družini Log-Dragomer 40 članov in pa, da so, kar je glavno, postali vsi zavedni Jugoslovani. Glede števila članstva ima dopisnik najbrž prav, kar se pa tiče nacionalne zavednosti istih (ne vseh) je pa prav gotovo v zmoti. Po mojem mnenju ni zaveden nacionalist oni, ki omalovažuje in prezira Sokolstvo ter simpatizira s tako zvanimi silove-noborci. Vsak član Streljačke družine (če je nacionalist) mora vedeti, da je Sokol ne samo telovadna, pač pa tudi strogo nacionalna idejna organizacija. Vprašanje je, kaj taki ljudje, ki so vse prej kot nacionalisti, iščejo pri Streljački družini. Ali jo smatrajo samo za nekako športno organizacijo ali pa zasledujejo kak drug cilj, ki pa prav gotovo ni v skladu z njenimi načeli. Organizacija (ki je nacionalna) mora posvečati več pažnje na to, ter izbaciti vse, kar ni zdravega. Šele to bo privabilo člane-nacionaliste. Novo mesto Novomeški tujski promet v praksi i« teoriji. Na novomeški postaji državne železnice se od 5, ure popoldne dalje ne dobi pitne vode. — Brez komentarja! Pika! Ceiie FRECHHEIT trBER ALLES... Čuden ptič je trgovec z lesom Tullio, italijanski državljan, doma iz Pule. Leta in leta že živi v Celju, kjer mu očividno gre tako dobro, da se je prevzeli. V torek zvečer je bil tako dobre volje, da je svoje okno v Ja-dransko-podunavski banki na stežaj odprl in strmečemu svetu dal po radiu čuti »Deutsch-land iiber alles«. — V Celju smo že tako daleč prišli, da se nazadnje morda vendar le vzdramijo tudi — oblasti. HEIL HITLER! Ceflo v kavarni »Evropi« so že začeli. Mladi sin trgovca Koniga dviga svojo faši-stovsko roko in pozdravlja svoje znance demonstrativno s »Heil Hitler !« — Ne bo dolgo, pa bomo Slovenci v defenzivi pred nemškim pritiskom. »Bič« je res zadel v živo, to prača bojazen, s katero pričakujejo grešniki nove številke »Pohoda«. Seveda bi nam bilo ljubše resno poboljšanje, ker bi n§ bilo nezavedne-žev in bi ne bilo treba rabiti »biča«. Toda so zadeve, radi katerih se moramo kljub, najboljši volji zopet oglasiti in topot ž velikim upanjem, da bodo narodna društva naše nasvete upoštevala in da se ne zgodi ko takrat, ko se je ustanovil krajevni odbor NO, ker so ga v sili gospoda potrebovali, nato pa, kot za naše kraje nepotrebnega, zopett zavrgli. Ne mislimo tudi onih gospodov, ki ob vsaki priliki povedo število društev, katerih člani so, temveč ljudi, ki imajo voljo delati in stojijo ob strani baš, ker ne vidijo v današnjem delu nikakih uspehov, ali pa so od častihlepnih gospodov odrivani. Pri tem zopet niso mišljeni uspehi glasom predloženih statistik, kar mi lahko črno na belem, go- vse svoje najboljše moči in delo in se mu ta družba oddolži ,s tem, da mu omogoča mirno nadaljnje življenje v pokoju. Res je, da danes to ne drži in da imamo danes vse polno razmeroma še mladih vpokojenoev, ki še niso izčrpali vseh svojih moči; vendar pa imajo ti vpoikojenoi svoje sigurne, čeprav malenkostne dohodke, iko jih velike množice nimajo. Tudi je čisto razumljivo, da se itio vprašanje ne sme rešiti šablonsko, ampak tako, da bo omogočen obstoj tudi 'potrebnim in gmotno slabim vpokojenceim. Vsekakor pa, danes ne bi smeli obstojati slučaji, da vpolcojenoi z znatnimi pokojninami odjedajo kruh, ostalim, mladim m gotovo 'tudi zmožnim ljudem,. Ko je nastala kriza v naših denarnih zavodih in je vzcvetela trgovina s hranilnimi knjižicami, se je v našem senatu hitro pojavil predlog zakona za pobijanje te trgovine, mkdo pa se ni zmenil, di ba stavil kak predlog za pobijanje brezposelnosti, dvojnega zaslužkarstva in proti (korupciji, ki obstoja v tem, da aadobiš kako zapaslenje samo s pro-tokcijo in diobtriimi ZTOz&imii. To vprašanjo io gotovo veliko važnejše, kakor špekulacije s hranilnimi knjiždcanii dn bi morali o njeim neimudoma razmišljati nasi poslanci ki so v prvi vršiti klicani, da nekaj store za izboljšanje naših težkih gospodarskih prilik. Kako je mogoče to, da imajo državni vpokojenci s tri in več tisoči mesečne pokojnine, pri taki silni brezposelnosti, še razne privatne službe? Pri reševanju tega vprašanja se mora postopati, ne oziraje se na to, prejema li vpoko-jenec pokojnino ali drugi dohodek od države ali iz kakega drugega vira. Tudi ni pravilna sedanja praksa, da se vpokojencu, ki ima kako službo, odteguje sorazmerni del ali celo pokojnino, ampak se mora vpokojencu, ki ima zadostno pokojnino ali prihranke, vsako zapaslenje z namenom zaslužka sploh prepovedati. Podjetja, ki bi nastavljala take ljudi, bi se moralo strogo oglobiti. Nadaljnje vprašanje, ki mu moramo posvetiti tudi vso našo pažnjo, je vprašanje delovnega urnika. Vodi naj nas pri tem princip, da — če je človeka nadomestil pri delu stroj mu je s tem prihranjen velik del muke to “dl časa, ni torej potrebno, da človek dela toliko časa kakor preje, ko je moral vse na- spoda, ki ob gotovih prilikah predstavljajo narodna društva, dokažemo. Poživili bi NO, ustanovili Narodno socijalno zvezo in skušali pridobiti ljudi, ki so zmožni in voljni delati za kulturno povzdigo našega delavstva, ki predstavlja v našem mestu večino in ga baš v narodnih društvih zaman iščemo, kakor tudi med okoličani. Onim, ki bi zopet trdili, da smo malenkostni, naj zadostuje, da je takih delavcev in okoličanov okrog 3000 in razen par ljudi, ki se z njimi trudijo, se zanje nihče ne zmeni. Vseh uspehov bo najbolj vesel- Bič II. NEPOTREBNA VNEMA Naš gospod župnik je za blagor duše zelo vnet; včasih pa stori še tudi kaj nad navadno potrebo svojega nedeljskega opravka. Tako si je v nedeljo privoščil prireditev strelske družine in požarne brambe. Točil je bridke solze, ker je obubožano ljudstvo toliko zapravilo na plesu pri teh prireditvah. Koliko bolje bi bilo, da bi si bil vsak prištedil denar za zbor v Ljubljani ob priložnosti biserne maše gospoda knezoškofa Jegliča. Res je, da bo za Ljubljano treba kod in kam več denarja, zato bo pa vse na Orlovskem stadionu! Za Ljubljano je že zato treba nekaj agitacije s prižnice, ker bi en sam rimski romar iz fare, dasi zgledno katoliški in čednosten mož, premalo zalegel za grehe narodnih in gospodu župniku nepokornih organizacij. Velenie RAZŠIRJENJE ELEKTRIČNE CENTRALE Zgradha že obstoječe električne centrale v Velenju s prvotnimi 2500 HP, ki je zavzemala 1200 m2 zazidane površine, je bila v zadnjih dveh letih razširjena na ca. 4500 m2. To razširjenje je imelo namen, da se izvede program jx>večanja centrale najprej z novo turbino z 8000 HP in dvema novima velikima kotloma, zgradba pa je pripravljena tudi že za nadaljnje povečanje z novim tuboagrega-tom s 15.000 HP, s čimer bo {»ostala kalorična centrala najjačji in najmodernejši center električne energije, služeč kot baza obširno zasnovanemu, elektrifikacijskemu programu Dravske banovine. Za prvo etapo razširjenja prispelo je v zadnjih mesecih 130 vagonv strojev in električnega materijala i? Nemčije, izbranega od renomirane tvrdke Brown-Boveri in drugih svetovnih tvrdk, kar že samo po sebi jamči, da se izgradi kalorična centrala, opremljena z najmodernejšimi tehničnimi in varnostnimi pridobitvami, po najmodernejših principih. Ves ta materija!1 je že deponiran, v Velenju in se z vso vnemo deluje sedaj za odobrenje kreditov, potrebnih za montažo, dopolnilne nabave in manjša gradbena dela. Dne 9. t. in, si je neumprni, g. ban dr. Marušič, dasi je tega dne prisostvoval že trem pomembnim nacionalnim svečanostim, v družbi direktorja rudnika g. ing. čučeka na licu mesta ogledal ogromne, množine pripravljenega materiala in tudi, svojestraoako obljubil Vso pomoč za izdejstvovanje potrebnih kreditov, kar je napravilo na tukajšnje dela-voljne, a v skrajni bedi se nahajajoče rudarje najboljši vtis in jih navdalo z nado obetajoče se boljše zaposlitve. Nacionalisti v Velenju, Šoštanju in v Slo-venjgradcu pa so te dni poslali vsem mero-dajnim činitdlfjem tehtno utenx6ljem$ pred-stavke s sledečo resolucijo: Na sestanku nacionalistov v Velenju številno zbrani zborovalci, tako iz pridobitnih, kakor tudi iz uradniških, obrtnih in delavskih slojev, so po podanih referatih ugoto- pravitii sam. Naravno je, če se delo izvrši hitreje, se lahko' breiz škode skrči delovni urnik; zlasti ker bo s tem podana možnost zaposlitve drugih sedaj nezaposlenih moči. To pa bo imelo uspeh le tedaj, da se prepove vsako nadurno delo, če je trajne narave in torej zahteva nastavitve novih moči. Le v slučajih, da je nadurno delo kratkega in prehodnega pomena, ali pa če se tehnično iiavež-banih moči ne dobi — naj bi se tako nadurno delo dovolilo. Z isto uredbo bi se moralo spopolniti tudi vprašanje zaposlenja inozemskih moči, v kolikor so dosedanji predpisi potrebni 'izboljšanja Kjer dopušča narava obrate, bi se moralo prepovedati vsako delo ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Ker so današnje gospodarske prilike takšne, da na kako skorajšnje zboljšanje ni misliti, je potrebno, da človeška družba vodi račun in evidenco tudi nad svojim prirastkom. Žalostno je dejstvo, da so cele matere in žene pofcrenile vprašanje narodove raz-množitve in so, z ozirom na sedanje prekarne izglede za bodočnost naše mladine, zavzele današnjemu nekontroliranemu razmnoževanju — odklonilno stališče. Potrebno je torej, da se opusti brezglavo in brezumno propagando za razmnoževanje, če niso gospodarske prilike take, da omogočajo razvoj in napredek našemu podmladku. Slednjič moramo posvetiti naše razmišljanje tudi vprašanju štednje. Bistvo štednje je v odgoditvi zadostitve gotovih sedanjih manj nujnih potreb na poznejši čas. človek je v skrbi iza bodočnost — od vedno mislil v dobrih časih na dni delanezmožnosti. To leži v bistvu stvarstva, kar lahko opazujemo že v naravi, v rastlinstvu in živalstvu. Ali človek, kot umno bitje, si zamore urediti to vprašanje na drugi način, t. j. z zavarovanjem za slučaj bolezni, delanezmožnosti in smrti. Tako nastane novo, sicer manj nujno vprašanje, ki pa mu moramo kljub temu posvetiti za-K?tno t. j. vprašanje splošnega, obveznega zavarovanja za vse višje navedene slučaje. Glede štednje je pripomniti, d,a je prekomerna to nepravilna štednja škodljiva, ki ne koristi ne posamezniku, ne celokupnosti. Člo- vili skrajno nujnost potrebe sanacije izredno težkih razmer, v katerih se nahaja delavstvo državnega rudnika Velenje in nujne potrebe takojšnjega početka montaže strojev, dobavljenih za povečanje električne centrale, ki predstavlja edino odpomoč za odpravo posto-ječega stanja. Tej resoluciji se pridružujejo tudi ostali kraji na teritoriju Slovenjgraškega sreza, ker so vsi ti kraji živo zainteresirani na, ustvaritvi projektirane električne centrale, kakor tudi v splošnem za nadaljnje normalno vzdrževanje obratovanja državnega rudnika Velenje. Upamo, da bo ta resolucija, podkrepljena po osebni intervenciji naših gg. poslancev, našla pri vladi popolno razumevanje in da se bo z ugoditvijo prošnjam našega ob-mejnega sreza ustvarila delavskemu sloju možnost zaslužka in istemu pripomoglo do eksistenčnega minima, ker je beda in odpomoč skrajno nujna, a isto tukajšnje delavstvo s priznano lojalnostjo, iskreno vdanostjo in ljubeznijo do rodne grude in domovipe tudi v polni meri zasluži. Konjice Vzgledno gospodarstvo v Kmetijski po-družni«i. Bivše načelništvo podružnice Kmeti jslke družbe, v Konjicah je naročilo pri centrali v Ljubljani v letnih 1909. do 1932. razno umetno gnojilo in galico za komisijsko prodajo članom podružnice. Ker na-čelništvo kljub ponovnim urgencam od strani centrale ni skfbelo za p^raynayo, dolga za poslano blago, se je pojavil pri centralnem vodstvu sum, da se ni pravilno postopalo in je vodstvo odredilo revizjjo poslovanja bivšega načelništva, v katerem so se, nahajali sami pristaši bivše SLS, na čelu njim arhi-dijakon Tovornik Franc kot načelnik. Pri reviziji meseca maja t. 1. se je ugotovilo, da. znaša dolg bivše podružnice Din 33.204-20, obenem pa se je tudi dogn.afr, da ni v zalogi nikakega blaga vež, v blagajni pa je bil« samo Din 2-35, kateri znesek je načelnik Tovornik Franc izročil pri predaji začasnemu upravitelju podružnice v Konjicah. Ko sta odposlanec centrale in začasni upravitelj zahtevala od bivšega načelnika arhidijakona, Tovornika Franceta po končani reviziji pojasnilo, kje se nahaja denar z^prodano blago, ozir. kje se nahaja zaupano komisijskp blago, je Tovornik Franc odklonil vsako pojasnilo in tudi vsako plačilo. Vsled tega je bilo centralno vodstvo prisiljeno izročiti zadevo sodišču in,^ je vložilo začetkom julija tega leta, pri državnem tožilstvu v Celju zoper člane načelstva: Tovornik Franceta, arhidijakona v Konjicah, Strmšek Franceta, pos, na Bregu* Štefana Pavliča, pos. v Dobernežu, Kumra Karla, v pok. župnika v Konjicah, Ivana Še-liha, pos. na Dobravi in Kuki Ignacija, pos. v Zg. Pristavi kazensko ovadbo radi suma poneverbe. Pričakujemo, da bodo prizadeti pred sodiščem točno pojasnili zadevo in bomo vestno poročali tudi v našem listu potek zadeve, da ne bomo delali nikake krivice prizadetim. Na nikak način pa ne sme Kmetijska družba utrpeti vsled takega gospodarstva kakršnokoli škodo. Občinski upravi Konjice priporočamo, da obrača malo večjo pozornost ulici, ki vodi mimo tako zvanega šteklna. Promet v tej ulici je postal v zadnjem času izredno živahen, zlasti hodijo tod mimo nekateri gospodje na avtobus Maribor—Celje s težko prtljago, ulica pa je v precej dezolatnem stanju. Na vsak način je pa nujno potrebna v tej ulici luč, ker je tudi ponoči promet zelo živahen. vek živi in dela zato, da zadosti vsem svojini koristnim zahtevam to potrebam (to velja še poaahho tudi za javne ustanove z državo na čelp), ker ima od tega najv^čje koristi i sam i skupnost. Zasičenje vseh, (koristnih potreb ne pomeni razsipnosti, ampak najboljšo , in najbolj ekonomično izrabo vseh dobrin. Danes temu ni tako. V nekem .neopravičljivem strahu za prihodnjost štedijo oz. bolje rečenp — skoparijo danes ljudje, ki jim tega ni treba in se odpovedo oalo najnujnejšim stvarem, kar v znatni meri poostruje krizo to zastoj proizvodnje. Zlasti je taka štednja, še škodljiva, ko se prihranki skrivajo doma in so s teni odtegnjeni produktivni naložbi. Štednja je tedaj umestna in koristna šele, ko so zadoščene vse koristne potrebe človeka in se prihranki nalagajo tako, da pridejo zopet v produktiven obtok. Naše ijavne ustanove pa naj štedijo s tem, da ukinejo vse nepotrebne in nezadostno koristne naprave, kakor jih je pri nas še dovolj, ne pa s tem, da nižajo plače svojemu nižjemu ushižbenstvu. Če se znižanje plač na-stavljenoem pokaže za potrebno, se mora to znižanje izvesti z ozirom na relativno, ne pa na absolutno vrednost odbitka, t. j. odstotek znižanja mora biti pri večjih plačah višji, pri manjših plačah nižji, ne pa enak za vse plače. Razen tega je treba določiti gotov eksistenčni minimum, ki ga znižanje ne sme okrniti. K zaključku naj bo še pripomnjeno, da zanioreino pričakovati kako izboljšanje sedanjih gospodarskih prilik — le, če bodo na delu vse sile naroda, zlasti pa naše oblasti in oni ljudje, ki jih je ljudstvo izbralo in poslalo, da zastopajo njegove koristi, to so naši poslanci. Merodajni faktorji morajo z vso resnostjo obravnavati vsa važna in nujna vprašanja, Id imajo za gospodarski položaj dežele važnost, ter marajo vzeti v pretres vse dobre predloge, ki prihajajo iz naroda in javnosti, kakor smo v zadnjem času imeli priliko čiteti jih mnogo v našem dnevnem časopisju in drugem 'tisku, ker če bo ostalo vse prizadevanje javnosti, le »glas vpijočega v puščavi«, lahko čakamo na 'izboljšanje razmer še deset in desetletja, ali pa bo moral narod urediti stvar sam kakor treba. Dr. F. G. Tukajšnji arhidijakon Tovornik Franc jo razposlal začetkom julija na vse cerkve konjiške dekanije nekak pastirski list vernikom konjiške dekanije, ki so ga duhovniki v cerkvah prečitali v nedeljo 9. julija t. 1. Vsebina tega lista nas sicer prav malo zanima, ker se tiče Tovornikove osebe same, smo pa odločno mnenja, da hiša božja ni primeren kraj za razlaganje osebnih zadev, ker ima hiša božja služiti občestvu vernikov. Če pa se že razmotrivajo v cerkvah osebne zadeve, potem bi pač priporočali gospodu arhi-dijakonu, da bi pojasnil in upravičil pred verniki svoje neprimerno postopanje z državnim uslužbencem ob priliki rubežni v župnišču, radi katerega postopanja je bil gospod arhidijakon tudi obsojen. In to pred sodiščem dokazano dejanje zasmehovanja javnega uslužbenca gotovo ni v čast duhovniku in v skladu s Kristusovim naukom. G. Kumru Karlu, vpok. župniku v Konjicah, pa priporočamo, da vendar pojasni vernikom ono drago vožnjo po železnici iz Loč v Konjice, o kateri zadevi smo itak pisali tudi že v našem listu. Trezna in razveseljiva izjava nekega duhovnika. Imeli smo te dni priliko v večji družbi nacijonalistov slišati nekega duhovnika iz konjiške dekanije, ki je ostro obsojal vmešavanje cerkvenih krogov v politiko in spILoh v javne zadeve. Obsodil je tudi naj-strožje oni znani dogodek tukajšnjega arhi-dijakona Tovornika Franceta z ubogim držav- nim uslužbencem ob priliki rubežni v župnišču. Mi smo te izjave izredno veseli in pričakujemo, da bo ta naš prijatelj svoje stališče obrazložil tudi na primernem mestu. Doline smrti in TPD. Čakovec V Čakovcu se nahaja trgovina »Medji-murski magazin«. Lastnik je neki Bela Ke-lemen. Že ime pove, da njegova prvotna domovina ni daleč od Čakovca. Pokoljenja je pa judovskega. Nam ni na vse zadnje mar, kaj je on, ampak to nas zanima, kakšen je. Madžarski in nemški jezik mu je najljubši, kar se vidi iz tega, da pozdravlja in nagovarja vsakega odjemalca v madžarščini ali nemščini, ker jezika našega ljudstva, od katerega živi že dolgo vrsto let, sploh ne zna. Naši ljudje so za njega »biidos Horvath«. G. Bela Kelemen! Mi nacionalisti Vas opozarjamo, da v bodoče naše jugoslovansko ljudstvo niti Vi, niti Vaši pomočniki v Vašem »magazinu« ne izzivate z madžarščino ali nemščino. Naučite se jezika ljudstva, katerega kruh jeste, drugače bomo mi poskrbeli za to. Če Vam ni prav, se lahko za vedno potrudite čez letinjski most, saj ni daleč. Take drznosti, kakršne si Vi dovolite, pa mi nacionalisti, ki nas je v Medjimurju dosti, ne bomo trpeSi. — Zaenkrat si zapomnimo samo Vas, drugič pridejo na vrsto tudi drugi, ki jim je vse več, kakor Jugoslavija. Sladkorni kartel in driava Splošno je znano, da je glavni smoter kartelov razdelitev produkcijskih območij in odsrfjrapiiteiv ymedise.bojne konkurenc podjetij in tovaren, članic istega kartela; eno najučinkovitejših sredstev, katerega se poslužuje kartel, pa je vpostavitev enotnih cen za vsa kartelizirana podjetja, nahajajoča se v isti državi. Ne bom zanikal važnosti kartelov za narodno gospodarstvo in posebno za karteli-rana privatna podjetja z majhnim obratnim in likvidnim kapitalom, to je z majhno produktivno močjo. V doba neobstoja kartela se stekajo na trg isti pridelki različne proizvodnje, razne kakovosti ter, kar je v tem slučaju najvažnejše, različnih cen. Kateri pridelki gredo največ v promet lin katere pridelke kupujejo naši nižji sloji, posebno pa naše izčrpano delavsko in kmetsko ljudstvo? Ali morda pridelke, ki v vsakem oziru odgovarjajo principom boljše proizvodnje? To ni tako! Kupuje se, kar je ceneno in to, kar odgovarja silabim gmotnim razmeram odjemalcev in če-sto tudi ne zdravstvenim predpisom nadzornih oblasti. Toda ni kakovost odločujoči faktor na trgu v današnjiih irazmerah, temveč cena. Znan je pregovor: »Malo denarja, slaibo blago!« In zmagovalec v tej borbi cen ostane ono podjetje, ki razpolaga z velikim kapitalom, denarnim, posebno pa tehničnim, čigar produktivni stroški so nizki in ki lahko tako eliminira konkurenco ostalih podjetij z visokimi produktivnimi stroški. V tej borbi podlegla podjetja so primorana skrčiti svoj obTat, da si zagotovijo možnost obstoja ali ga celo ukiniti in vreči na cesto stotine delavcev, ki tako še poostrijo obupno stanje socialnih razmer med brezposelnim proletarijatoin. Ako pa hočejo neokrnjeno nadaljevati tekmovanje z močnejšim konkurentom, pa se morajo pojaviti na trgu z izdelki, ki so v njihovih razmerah majhnih nabavnih stroškov in tako tudi slabe kakovosti. Ta pojav ni brez posledic in poveča zmedo v politiki cen. S sedanjo krizo je slična konkurenca brez dvoma katastrofalna. Podjetja se med seboj uničujejo in s propastjo raznih industrij je posebno hudo prizadet delavski razred. Pozdraviti je torej treba pojav kartelov, ki v dobi nadprodukcije omeje proizvodnjo v meji reelnih potreb in za gotovo dobo let zagotove sporazumno politiko cen karteliranih industrij in ker s tem delavcem, zaposlenim v teh podjetjih, vsaj nekoliko zviša nizki živ-ljenski standard s tem, da se jim v tem premirju zagotovi gotov zaslužek za nedogleden čas. Vprašamo se, če so zgoraj navedeni razlogi vedno »factor movens« pri konstituiranju kartelov? Zalibog ne! Pošteni nazori, ki so vzrok nastajanju kartelov, se izrabljajo danes brezobzirno, nemoralno. Glavni cilj kartelov je, zagotovitev čim niastnejše dohodke na račun nižjih in srednjih slojev. Da pri tem ni prizadeta samo masa konzumentov, da pri tem trpi tudi naše narodno gospodarstvo, to nič ne de. Vamp oligarhično organizirane kapitalistične družbe se redi, torej kaj drugega naj ji 'bo mar? Da preidem na konkretno stran svojih izvajanj, bom navedel nekaj številk o našem sladkornem kartelu, katerim gre popolna verodostojnost in ki jim ni nihče ugovarjal, ko so bile iznešene v javnost od svetovnega trgovskega lista »Kompasa«, pri nas pa od raznih dnevnih časopisov. Privatna tvornica sladkorja v Vel. Bečke-reku je n. pr. v letu 1922./23. razdelila dividende Din 15-— na Din 150*— nominale, to je 10%. Te dividende so se vsako leto stopnjevale tin dosegle v 1. 1929./30. 53°/o, to je Din 80’— na delnico. Letos pa bo tovarna v Vel. Bečkereku izplačala svojim delničarjem, ki so večinoma inozemci, 33°/o, to je okroglo Din 50-— dividende. V zadnjih šestih letih je zgoraj imenovana tvornica izplačala svojim delničarjem 100-8 milijonov dinarjev, torej skoraj trikrat toliko kot znaša njena valorizirana glavnica (36 milj. dinar- jev). Po tem zgledu se vrstijo dobički ostalih zasebnih in državnih karteliranih podjetij; n. pr. državna tvornica sladkorja izkazuje v letu 1932. 14 milijonov dinarjev čistega dobička, torej več kot 50%. Ali niso ti prekomerni dobički delničarjev škandalozni? Ali ne more država s svojo nadzorno oblastjo poseči vmes ter postaviti svoj veto? Korist države in narodnega gospodarstva pred vsem in zoper vse! To naj bo geslo vseh naših državnikov in videli bomo, da bodo magnati previdneje postopali, če se bo država malo več zanimala za njihove zakulisne spletke. Saj ima vendar tudi država svojo tvornico sladkorja včlanjeno v kartelu, ali ni mogoče, da tem potom uveljavi svoje legitimne zahteve in upravičene pomisleke proti prekomernim dobičkom? Saj je znano, da ogromni čisti dobički sladkornih tovarn ne gredo v fond za izboljšanje proizvodov ali za povečanje glavnice, temveč da gredo v inozemstvo... In če bi ta način postopanja postal le glas vpijočega v puščavi kartelistov, naj država preseka ta gordijski vozel nemorale in korupcije: in to s pravico, ki ji gre že s prirodno etičnih načel družabnega reda ter kot sintezi narodove volje, v tem slučaju konzumenta. Poleg ostalih ukrepov pa naj država sama najprej izstopi iz kartela. V svojih lastnih podjetjih naj omeji zaslužke delničarjev ter tako sorazmerno vpliva na znižanje cen sladkorja. Padcu cen bo sledil porast kon-zuma. To je gospodarski zakon, ki se vedno pojavi pri spremembi enega zgoraj navedenih faktorjev. Zvišanemu konzumu pa bo sledil povečan dobiček tvornice, večja zaposlitev delavcev. Tudi kmetskemu stanu bi bilo tako veliko pomagano, ker bi sam v svojem lastnem interesu razširjal kulturo sladkorne pese. Povsod, posebno pa pri nas v Sloveniji, je ob zvišanju cen sladkorju in ‘/s padcu njegovega konzuma padla globoko pod normalni nivo kultura pese. Toda drugi upoštevanja vredni vzrok dviganju cen sladkorja je v nerazumljivi tarifni politiki narodnih predstavnikov. Čemu visoke državne tarife na sladkor (50% prodajne cene), ko pa z uvedbo teh država nima nikakih večjih dohodkov. Konzum pada, državni dohodki pa ostanejo isti in tako je vsaj budžetskim zahtevam zadoščeno. Toda to ni narodno gospodarstvo, to je le ministrsko gospodarstvo. Zakaj se pri zvišanju tarif ne upoštevajo tudi zahteve narodnega blagra? Saj je mogoče zadovoljiti oba zainteresirana elementa, t. j. državno in narodno gospodarstvo. Dejstvo je, da smotreno ravnanje z davčnim aparatom in ob enem reguliranje dobičkov in proizvodnih cen zasebnih in tudi državnih podjetij bi blagodejno vplivala ne samo na znižanje cen in porast konzuma, temveč tudi na državno blagajno, kar je v tem slučaju važen moment. Sladkor ni luksus, da bi 91 bilo treba tako visoko obdavčiti. Sladkor je važno hra-nivo, potrebno predvsem naši mladini, hrbtenici države in njenim bodočim borcem. Šele sedaj je sladkor postal luksus za našega kmeta in delavca, ko so njegove cene tako astronomično porastle. Morda pa gospodje odgovorni činitelji v svoji skromnosti sploh ne uporabljajo sladkorja, ker je luksus in ga nadomeščajo s saharinom, kot se dogaja pri nas posebno na deželi in se tako podpira nemško in italijansko industrijo saharina ter se tako daje novega poguma tihotapcem. Cene sladkorja se namera zvišati za 50 para pri kilogramu, v doglednem času pa celo za 2 Din, tako da ga bomo plačevali po 19 Din kg, dočim stane v Čeboslovaški in Avstriji le ca. 8 Din kg. Izhod iz današnje krize bomo našli ne s poiliitično finančnimi pustolovščinami, ampak edino s praktičnimi ukrepi, čeprav še tako majhnimi. Le tako se bo polagoma vrnilo ono medsebojno zaupanje, ki je glavni čini-telj vsega socijalnega reda in čigar pomanjkanje je dalo edini povod današnjim težavam. Jež Janko. Zagorje, Trbovlje, Hrastnik pomenijo danes izkopan grob za našega rudarja. Beda, nepopisno gorje morijo ljudi. Obupni klici se razlegajo preko bogato obložene mize mogočnikov TPD, ki pa nimajo niti toliko usmiljenja, da bi dali bednim vsaj drobtin, da bi si potolažili najhujši glad. Toda krik obupanih je tako silen, da se čuje preko vse Jugoslavije. Povsod se zbirajo revni, da po svojih močeh pomagajo tem najibednejšim. Razumejo množice obup in bedo rudarja, nočejo jo pa razumeti oni, ki bi lahko s potezo naredili kraj temu stanju. Koliko akcij je uvedenih, da se pomaga tem trpinom, koliko pridnih rok in glav je pri delu, ki skušajo na vse načine pomagati. Ali vse to ne pomeni nič, ali prav malo v tem morju bede. Danes je stanje v revirjih tako, da ne pomaga več vagon moke ali nekaj tisočakov, ki so sicer dobrodošli, ne zaležejo pa nič. Našemu rudarju je treba dati danes ddla in trojnega zaslužka, ker on je danes na robu smrti, on je danes brez obleke, njegova deca in družine so večji del tuberkulozne in samo izdatna odpomoč v delu in zaslužku bi lahko ob 12. uri rešila ono, kar se še rešiti da. Ne podcenjujemo privatne inicijative glede pomoči, ne — nasprotno, mi jo pozdravljamo, ker vidimo, da v našem malem človeku res živi čut socijalnosti, dočim ga imajo mogočniki samo na jeziku. Zato je vse hvale vredno prizadevanje g. Roša v Hrastniku, ki je kot podžupan sklical sestanek tukajšnjih nacijonalnih društev ter zastopnikov industrije, obrtništva ter javnih in zasebnih nameščencev, da bi se pomenili o načinu zbiranja prispevkov za zimo, ko bo beda dosegla vrhunec. Tudi tu se je takoj pokazalo, kje je čut do bližnjega res ukoreninjen v srcu, in kje je on morda samo strah pred morebitnimi dogodki. Tako so društva Sokol, CMD in društvo rudarskih nameščencev takoj prispevala v ta sklad 13.000 Din, dočim se morajo zastopniki industrije šele posvetovati, ali bi se splačalo vrniti v ta sklad kaj denarja, katerega se drži delavčeva kri in ki je danes varno naložen v inozemskih bankah. Apelira se tudi na javne nameščence, ki so v pretežni večini mlajše moči in ki že ves čas čutijo pomanjkanje, ker za nje še nikdar po vojni ni bilo ugodnih razmer. Poleg tega je javni nameščenec danes dolžan, da je član vsaj v par nacijonalnih društvih, da je plačnik in naročnik teh in onih listov, udeležuje se vseh kuMturnih in nacijonalnih prireditev, žrtvuje ves svoj prosti čas, katerega visoki gospodje tako drago prodajajo — v korist javnosti. Ali se more od njega zahtevati in pričakovati še novih dajatev. Mi pravimo, da ne! Nismo proti podpiranju brezposelnih. Toda nje naj podpirajo oni, kateri so polnih petnajst let vlekli milijarde iz te zemlje, iz rok našega rudarja. Ali je potrebno, da ima generalni ravnatelj TPD, katera se danes baje bori s takimi težkočami, ki daje svojemu delavstvu po nekaj kovačev mesečnega zaslužka, ki meče delavstvo neusmiljeno na cesto in ga pusti umirati gladu, več kot desetkratno mesečno plačo kateregakoli držat-nega generalnega ravnatelja. In gospodje direktorji? Ali ti gospodje toliko rabijo za svojo eksistenco, medtem ko mislijo, da delavec pri istem podjetju lahko gara in umira od gladu za par dinarjev? Ali se ne bi mogle plače vsem tem ljudem zmanjšati v korist brezposelnega delavstva vsaj za 50% in več, kar bi vsekakor zaleglo več kot pomožne akcije širom Jugoslavije? Država ni dolžna, da podpira vse te brezposelne, toda še manj se more to pričakovati od javnih nameščencev, ki itak životarijo. Toda država je dolžna, da prisili TPD, da ona sama skrbi za vse svoje delavstvo, da podjetje socijalizira in prisili lastne, pred vsem pa tuje denarne mogotce h kapitulaciji. Sreča lastnih državljanov in zadovoljstvo širokih mas naroda naj bo državi najvišji in najsvetejši zakon, pred katerim morajo pasti v prah vsi mednarodni oziri napram tujim ljudskim pijavkam. Zato zahtevamo od Jugoslovanske nacionalne stranke, ki se danes s ponosom imenuje, da je državna, da ne pusti gladovati kamoli umirati niti enega našega rudarja, ker je tudi on v veliki večini oddal glasove za to stranko. Žalostno gledamo nacionalisti to naše klečeplaztvo in ponižnost pred tujim svetom, ki se nam smeji in nas neusmiljeno izkorišča ter pije kri naroda, ki jo je itak že preveč prelil1 za tuje koristi. Žalostno je gledati, kako se naše politične veličine, ki so pred 6. januarjem 1929 privedle državo na rob propada, danes trudijo, da bi osnovali čim več novih strank in korist za sebe in svoje familije, medtem ko od še dolžne vsote in s tem odstotkom krije vse upravne stroške. Zadruga »Moj dom« je dodelila tekom 10 mesecev 53 hranilnih posojil v skupnem znesku Din 1,712.000-—, kar je bilo možno le s pomočjo izredne požrtvovalnosti odbora in z doslednim izvajanjem načela zadružne vzajemnosti pod geslom »Vsi za enega — eden za vse«. Zadruga »Moj dom« ne zahteva od svojih članov pred dodelitvijo posojila nobenih pristojbin, razen običajnega deleža v znesku Din 250-— in pristopnine v znesku Din 50-—, ki se plača pri vstopu v zadrugo. Hranilne vloge članov pa so hipotekarno zavarovane in je v tem oziru vsak riziko izključen. Pri zadrugi »Moj dom« so včlanjeni nekateri socialno visoko stoječi gospodje, katerim pač nihče ne more očitati, da ne bi razumeli zadružnih pravil in zadružnega poslovanja. Ce ste mislili z Vašimi Slanki na nekatere novejše zadruge, katere res zahtevajo od pristopivših članov izredno visoke pristopnine, vpisnine, nabiralne prispevke in že pred dodelitvijo posojila upravne in druge stroške in pri katerih zapade pristopnina, vpisnina ter mogoče tudi vplačani zneski v korist zadruge, ako se član naveliča čakati na posojilo, imate prav, da to početje obsojate, vendar bi bila Vaša dolžnost, da se ne generalizira na tak način, da je lahko zapo-padena tudi naša zadruga, kateri se ne more očitati niti najmanjšega pogreška. Uprava naše zadruge ima pošten namen, pomagati ravno najrevnejšim slojem, ki ne morejo zmagovati bančnih in posojilniških obresti in nočemo prav nikogar oškodovati. Tudi glede čakalne dobe vsakemu jasno in odkrito povemo, da je odvisna od hranilnih vlog in ne zavajamo prav nobenega v zmoto. Nasprotno imamo določilo, da noben član ne sme prejeti posojila pred potekom 6 mesecev. Zato smo trdno prepričani, da boste dali v prihodnji številki Vašega ugtednega lista podpisani zadrugi in njeni upravi pošteno zadoščenje, upoštevajoč zgoraj navedena dejstva. Prosimo Vas, da upoštevate dejstvo, da s tem, da skušamo ravno najrevnejšim slojem preskrbeti sredstvo za zidavo lastnega doma, navajamo ljudi k varčevanju in da ljudi, ki so se prej prištevali delavnemu ljudstvu, na ta način naveženo na rodno grudo in jih tako tudi naučimo ljubiti svojo domovino. Blagovolite, gospod urednik, sprejeti izraze našega najodličnejšega spoštovanja. Hranilna posojilnica »Moj dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani. Za pomoč gladujočim rudarjem zbira Sokolska župa Ljubljana prispevke po svojih edinicah, ki pošiljajo denar na pristojno mesto. Ljubljanska sokolska društva se bodo odzvala temu pozivu človekoljubnosti in bratstva v nedeljo 6. avgusta z nabiranjem prispevkov po Ljubl|jani. Občinstvo najvljudneje opozarjamo na to akcijo in prosimo, da se blagohotno odzove naši prošnji, da omilimo bedo za narodno gospodarstvo vsekako zaslužnih podzemskih trpinov in njihovih družin, ki jih je gospodarska kriza brezupno udarila. Župna uprava sprejema darila proti potrdilu tudi v prehranjevalnem in oblačilnem blagu, kar naj se blagohotno dostavi popoldne od 15. do 19. ure v pisarno župne uprave na Taboru, vhod nasproti vojašnice, ali pa bo prišel na poziv kdo iskat. Prispevki se bodo objavili. VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM IN POVERJENIŠTVOM NARODNE ODBRANE Oblastni odbor Narodne odbrane je. * svoji seji dne 24. julija 1933. soglasno sprejc predlog krajevne organizacije N. 0. Št. I,«ltcr> Vodmat-Moste, da se otvori v »Pohodu* .P0-sebna rubrika Narodne odbrane, v kateri se bodo objavljala poročila Oblastnega <»dl»ora in krajevnih organizacij. Krajevne odbore in zaupništva N. O- prosimo, da se po tem ravnajo in objavljajo v listu samo taka poročila, ki niso z»uPne vsebine. OBLASTNI ODBOK N. Q. Velika skupščina Ciril Metodove družbe v Ptuju se vrši letos 10. septembra. Ob tej priliki bo proslava 251etnice septemberskih dogodkov in ustanovitve ptujskega Sokola ter 251etnica našega nacionalnega prerojenja. Z mMlH iroEniM! liiijiit JUDI Odgovorni urednik Miroslav MateliJ. — Iadaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. i. s 0. 1., Ernest Vargazon. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.