Leto V. V Liubljani, dne 5. decembra 1929 49. štev. Po večmesečnem bo-lefeanju je Tfrenrflriul 27. novembra v Mairi-banu staroste imart!-borskilh Sloven/oev, š:mcm Slovenije zsrmit rocitiair g. dir. Financ Firbas. Dosegel ie visoko starost 84 tet. PokoMk te M 'taredno nturkaintoa osebnost im v preteklih 10 letih eden natjlaigftlnctjšlh boroev za pnatvčce našega naroda, posebno pri sodiščih na Šta>-jietrskiem omatoževa-nega našega jezikia. 'Prestolonaslednik kralfevič Peter v smučarski obleki Josip Košir t "V Novem mestu je podli egel težki bofczni g. Jas© Kcišt, trgovec in posestirrk. Uglednega moža je ugrabila sanmt v 47. teuu starosti Velike so bile mjegovie eaisiuige za SokcSa ter za naizine (prosvetne in gospcdanskie onga-nizacoe, Uspešno in požrtvovalno de dedovali tudi v občinski upravi. — Ostal bo v častnem spominu. Dr. Ivo Šestan t Dne 28. iracivetinibna (je po dlvamalj-seli titodh težkega fitpiienCa pretil imi odvetnik dr. Ivo Šestem, druga žrtev težke teaiislke nesreče, fci se je pn:y>et(ta n.a mariborskem Glavnem Drgni. Kaketr znanim je dicibfl dir. Sesitan pri pad-U z kitat trn tako iberTGee ipx(§ iJ.re, da 'so m»u moiatii tekaj ipa a,'•»vozu v bctoico a«np«t'raiii sticpaOo •desne nage. iRazian tciga mu je iztisnilo ačS tirlko, da je ibl'o dietno oko diooeila liiagiuhlienio iin so ga martaM ciparatflwK> tudlsltramtii, pni llevem cičesu, ki so gia slkuašaCI obnainVJV pa 'je paiel vidi ziai 93 odlšitoJkov, taka, da bi bili ostali matoma Ipi.-pc llnoma slepi fti fo3 v matlbdljšern iprjmanu l.Cfa> ra .'ločevali meč od dlneva. Tečno prcij enim tednom so mu marali etire-eatfi dtei;im> nogo nad kic Cenam, kljub temu .pa nošo mcigl'ii rešJS mnogo ctodtajcčeigia živCjem.ta din Iva Sestairaa. ki je 'bčd gcitci\io ena najbolj p.'H'ii;l'.ITeini.!!i osebfjosfcj 'V mariborski dinuiM. Notar dr. Franc Firbas t Železniški direktor inž. Kneževrč je dirne 3. t. m. zaipuisitil Djubfeno, oj kcitkir odSiaua na svoje novo stožibeno mesto v Sutocitioo. Gospod direktor si je pridobil za ča>sa svojega več kot 3 letnega bivanja v LijMbfljarti splošne simpatije. Vsa teta svojega bivanja v Mai-ribonu se je živdhno odieistivoval v naipirednJi fcuiMrmTih anglamtea« cijah. Predvsem pa je bi mevdrj« šiein sfnortimk. Zadnji dve ki i: so je z vso vnemo posvetil Aer-dkllu-bu, ki je bil ustanoivljtri na n e-gcivo iniciativo. Bil je duša onga* razacie ter mu je tainsfeival d» eaKllnCJi dni, to 'ga je cOtetefa usodi ia nesreča. Na njegovo ir»-cijat-ivo še mieimčtka tetiaMkaT twd-ikia Raob-Katecnsitein pniedžia v Mairčfocinu letališki dlan in njegov® aigVtoost te nemške avš.iatT-cie na-vezafa na Maribor. Dve leti je sain.Er:! o mariborskem Seta£66t» in dovedefl akopo t;ik do uiresnb-čenda. Toda usoda m« ni daiHa, da bi videl uistpelhe svojega dela io sadove svetega neumornega ttnudiaL »G 38« — najnovejše nemško orjaško letalo ea poftcte nad celino. Letal olirraa štiri motorje z 2400 KS ter je Široko 45 tr.iertirov. Natovori lahko 3000 kg, njegov akcijski radiji pa znaša 4000 km. — Velikost novega letala je razvidna iZ prirneiijave z obdčajtoim aeropčainom poileg njega. Pismo, ki je prispelo v štirih dneh iz francoske Indo Kine v Pariz Francoska leMca BeEomte in Gc&tes sta prčnesfla v Pariz 12.000 pisem. Na sliki se vidi, da je bilo to pismo oddano v Hainoiju 17., v Pariz pa je pr'spelo 21. novembra. Nov tip ameriškega kombiniranega letala za pristajanje na suhem in na morju Graditelj letal Rohrbach fci mamemava zgraditi v Ameriki letaHo, veliko kakor Dornieirov »Do X«, ki pa bo modo prevažati 270 potnikov to ne samo 169. Junkersov »Raumflugel« — naj j večje To je eno od talkotavaniih »letal bodočnosti«, bodo v par letih letala s 15 in več potniki za stvar. Angleška mladoporočenca Angleška mladoporočenca sta se podala na EeniiitovaintFSko potovanje z letailom. Kot (navdušena zmakoplov P®"1 3« B0 tam hotela spustiti na zemijio s padai> m. Padalo je odreklo in natiprej se je utoiia ona potem pa še on. celinsko letalo na svetu Zrakopilovoi napovedujejo, da prekomorske polete navadna K stoletnici velikega pianista in komponista 28. t. m. je poteklo sto let, od toair se je v Vifcvatineu ob besairabski meji rodil slavni rosiki pianist in skladatelj Aniton Rubimstei«. Glasbeno izobrazbo sii je pridobili v Nemčiji, vendar imajo njegove siti vari tipično ruski značaj. Inozemstvo gia je spoznalo ddoma po njegovih opernih ta koncertnih deiiifo, deloma pa iz njegovih čestih koncert-nSh turnej. Nevenljiive zasluge si je priboril z ustanovitvijo prvega ruskega konservaitonilja l. 1862. v Petrognadu, ki je vagajih Rusiji itn svetu toliko pomembnih muzikalnih si. Med letošnjimi kandidati za Noblovo nagrado za delo miroljubnosti in sprave med narodi imenujejo (od leve proti desni) Keltoga* očeta znanega pakta, Eizo Brandstromovo, ki s4 je pridobila s svojo skrbjo za sibirske vojne ujetnike ime »Angel Sibirije« in škofa Soderbloma, pobormika za sipoiratzatm med narodi Atentat v cerkvi sv. Petra v Rimu Veliko razprav vzbuja te dlni v svetovnem tiisku poskužeaii revoBvarski atentat Švedairnje Ramstadtove na švedskega kanonika Smitha v cerkvi sv. Petra v Rimu. Ramstadltova je bila kanoniko-va ljubica, a ta se ji je zadnje čase Izogibal in je zato sklenila, da se mm osrveti. Umor na cerkvenih tleh je v Badrtjem hipiu preprečil prelat priinc Jurij Bavarski, ki je ogoljufani Švedinji Iztrgal imorino orodlie h trak. Na sliki prtizoriSče TOBbuuffivegta dogodka, v krogu princ Juri!}. Diktator Rusije Stalin je obračunal z vsemi svojimi nasprotniki v komunistični stranki fti nijegiova moč je mogočnejša nego 'kdaj prej. Vesti iiz Mosikve vedo celo povedati, da mu je namenjeno mesto predsednika v svetu ljudskih komisarjev, urikcka, ki jo je doslej imel Rikov. Na sliki zanimiv spomin na Stalinovo preteklost: Tiralica, ki jo je za njim izdala carska vlada. Ena zadnjih slik pokojnega francoskega državnika Clemenceauja Moderne zgradbe V Riistengenu pri W