««il« >"«»«-(isK» dfiWJLit 'Vinjenih državam « m • "»na ca Sundays and Holidays * GLAS NARODA # Use siowhshI deiafce? v AmerikL Situacija na Balkanu AVSTRIJCI SO ZAČELI PRODIRATI PROTI SKA-DRU. — BOLGARSKI CAR FERDINAND JE DOSPEL V BITOLJ. — KRONA SRBSKEGA KRALJA. — VELIKE ZAVEZNIŠKE IZGUBE NA GALIPOLISU. — VROČI SPOPADI PRI SED EL BAHRU. — AVSTRIJSKI ZRAKOPLOVCI NAD PREDMESTJEM SOLUNA. - BOLGARI PREGNALI RUSE IZPRED VARNE. -o- ZAVEZNIŠKA POROČILA. -o- Pariz, Francija, 23. decembra. — Tukajšnji črnogorski generalni konzul je izdal danes sledečo izjavo: Sovražnik se j<- zavaroval na celi fronti pri Sandžaku. Avstrijci so za povedali vsemu tamošnjemu prebivalstvu, da se mora umakniti na desni breg reke Tare. Pri Tari s<> se vršili vrof-i boji, ki so se končali s popolnim pora-x.om avstrijskih čet. Do 21. decembra se ni položaj v splo-"neiii Tisto liir izpremenil. London, Anglija, 23. decembra. — Atenski dopisnik K'eiiti rje ve brzojavne agent ure poroča: Bolgari so pred .•ar dn. vi prekoračili grško mejo in napadli neki grški oddelek, ki je patruliral v bližini. (Irska je vložila proti te-l-tii odločni protest. Ker ji je Bolgarska obljubila, da bo tn»iM. kaznovala častnike omenjenih čet, je s tem eela zadeva rešena. Pariz, Francija. 23. decembra. — Francoski vojaški trokovnjak general Bonnal piše v nekem listu med drugim tudi sledeče: Xa£a to. Ob severni grški meji so videli prebivalci neki nemški balon Zeppelinovega sistema. London, Anglija, 23. decembra. — V bojih pri Darda-nelah so izgubili Angleži do 11. decembra 312.021 vojakov; pri tem niso všteti oni bolniki, ki se nahajajo v raznih bolnišnicah in lazaretih. Padlo je 1609 častnikov in 23.670 mož: ranjenih je bilo 2269 častnikov in 72.222 mož: pogrešajo o37 častnikov in 12.114 mož. London, Anglija, 23. decembra. — Državni tajnik za li lijo je rekel danes v poslanski zbornici: Vesti, da so se Tinki približali Adenu iii d.i ga bodo v najkrajšem času r.\ vzeli, so neresnične. 20. decembra se je vršila vroča bitka nn-d našo kavalerijo in turškimi prednjimi stražami. Po triurnem boju se je moral sovražnik z velikimi izgubami umaknit i. Kakor kaže. ne bo Aden še tako kmalu v turških rokah. j General Villa. General Villa je konfisciral Hear-stovo premoženje v Meniki. — Tifus in druge bolezni El Paso, Tex., 23. decembra. — General Villa je konfiseiral v Mehiki vse premoženje milijonarja in založnika časopisov, W. R. Hearsta. Konfiseirana je tudi znana Babieora Ranch. To novico je sporočil včeraj He-arstovemu upravitelju v Mehiki neki I. B. Parker, upravitelj omenjene ranehe. — Villovi vojaki so živino deloma poklali, deloma odpeljali seboj. Washington, D. C., 23. dee. — j Slučaji tifusa, ki je že dalj časa j divjal v severnem delu Mehike, so se pojavili tudi v Texasu. — Zvezna oblast bo storila vse potrebno, da se bolezen kolikor mogoče o-meji. Mehiško prebivalstvo mora silno veliko pretrpeti vsled nalezljivih bolezni. Zdravnikov, zdravniških strežnic in zdravil primanjkuje. Villa je baje konfisciral Hear-stu 00.000 glav živine in preko miljon akrov zemlje. Villovi vojaki so odvedli seboj tudi pet ali šest ameriških državljanov. Roosevelt. Včeraj se je doznalo, da namerava prirediti bivši predsednik Roosevelt veliko potovanje po Za-padni Indiji in se vrniti domov malo pred začetkom narodne konvencije. To je že njegova stara navada. Pred volitvami gre na pot in dela potom časopisja zase veliko reklamo. Ko se vrne domov, se par dni govori po Združenih državah samo o njem. Na ta način upliva indirektno na volilee. da ga volijo. Papež. Rim, Italija, 23. decembra. — Papež Benedikt" je sprejel danes v avdienei kardinalski kolegij, kateremu načeljuje kardinal Ivan-nutelli. Ko so mu kardinali voščili vesele praznike, jim je odvrnil: — Zal mi je. da jih ne bomo tako praznovali, kakor smo jih prej-šna leta. — Prepričan sem, da bo drugi Božič drugačen, kakor je letošnji. Naša sveta dolžnost je pri vsaki priliki moliti za skorajšeii mil*. Pozor, pošijatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstriji bodemo sprejemali kljub vojni s Italije, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINA VIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za dei ISTRE, KRANJSKO vao in enako spodnji &TAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih ras« merah. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dom*, stic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in oni osebe, kateri se ima izplačati. O c n • : 1 K S K ? .90 I 120..*« 17 40 10.... 1.60 I 13018.85 15...» 2.35 | 140.... 20.30 20...» 3.(5 150.... tl.75 25.... 3.80 160.... 23.20 30.... 4.50 170.... 24.65 35.... 5.25 180.... 26 10 40.... 5 95 190.... 57 J5 6.70 200...» 29.(p 60.... 7.40 250.... 36 25 65.... 8 15 300.... 43.50 60.... 8.85 350.... f0.75 65...» 9.30 400.»,. 58.01 70.... 10.30 65 25 75--------11.05 500..». 72.50 80.... 11.75 600...» 87.00 85--------12 50 700...» 1GI.E0 J»0.... 13 20 800...» 116.00 95------?o 95 900.... 130.50 100.... 1» 50 1000________142 00 110________15.95 Ker se cene sedaj Jako spremj^ njajo, naj rojaki vedno gledajoči naš oglas. jjm TVRDKA FRANK SASM 183 OortUndt St. New Yfl Proti Viljemu. Na Nizozemskem se je zbralo nekaj Nemcev, ki poživljajo vojake, naj odstavijo cesarja. Rotterdam, Nizozemsko. 23. tleč. Neka tukajšna organizacija 'Nemška humatitarna liga' je izdala poziv, v katerem zatrjuje, da ne I more biti miru toliko časa, ''dokler ne odstavijo nemškega cesarja, ki je onečastil svoj prestol". Ta božični razglas poživlja voja-naj zapuste zakope ter se vrnejo domov. Poziv je podpisan od j nekega Karla Bernsteina in še deseterih drugih Nemcev. Poziv pravi, da zdaj. ko si izmenjavajo s krvjo omadeževani | vladarji božične mirovne misli in načrte z rimskim papežem, vojaki še vedno prelivajo svojo kri za grehe svojih brezvestnih gospodarjev. ki ne poznajo nobenega obzira in usmiljenja do svojih vojakov in njihovih vdov in sirot. Domovi po Nemčiji da so še vedno zapuščeni in žalostni. . Dalje pravi ta nemški poziv, da je nemško ime danes nespoštovano in zaničevano od vsega civiliziranega sveta in nemški prapor je postal znak nasilstva. Poziv zaključuje z besedami: — "Mini ne bo toliko časa. dokler ne bo pognan s prestola, ki ga je oskrunil nemški cesar in njegovi sozarotniki, ki naj bi bili kaznovani s smrtjo od ljudstva. Kakor je padel Napoleon, tako mora pasti tudi nemški cesar s svojimi blaznimi namerami." Smrt potapljača. Potapljač Kanson se je nahajal 65 čevljev pod vodo, ko ga je dohitela smrt. Harry Hanson. 43-letni potapljač. doma iz Brooklyna. se je zadušil včeraj v globočini 65 čevljev v vodovju newyorškega zaliva. Kakor zatrjuje policija, se jej pokvarilo nekaj pri strojih za' dviganje in dovajanje zraka, vsled česar se je pripetila osodna nesreča, ftkoro pol ure je signaliziral Hanson svojim tovarišem na krovu neke male barke. naj ga dvignejo, cesar pa oni niso mogli storiti. Hanson je bil že skoz deset let kot potapljač zaposlen pri eni in isti tvrdki ter je bil znan kot e-den najbolj veščih in pogumnih potapljačev. Delal je navadno pri podjetih za dviganje starih potopljenih ladij in čolnov in tudi ob času svoje snu-1 i je pritrjeval verige krog neke stare potopljene male ladje. Včeraj se je ranjki Hanson že dvakrat potopil in srečno vrnil na vodno površino, ko pa se je v tretje spustil v globočino. je začel nenadoma na vse pretege vleči za verigo, na kateri je bil privezan in signalizirati, da mu primanjkuje zraka. Moštvo na krovu dvigalne ladje se je takoj lotilo dela pri zračnih sesalkali, a potapljač je še silneje in nujneje naznanjal, naj ga dvignejo na površje. Zračne cevi so se menda zapletle. da zrak ni mogel do moža v vodi. Delovodja, ki je vodil ta dela. je takoj zapovedal. naj moža dvignejo, česar pa niso mogli stariti. ker se je pokvarilo nekaj pri stroju, s katerim dvigajo potapljača. Takoj so začeli preis-kavati. kje tiči vzrok te nepravilnosti in ko se jim je to posrečilo in so čez pol ure dvignili nesrečnega potapljača na površje, je bil ta že mrtev, zadušen vsled pomanjkanja zraka. Vsa stvar je bila naznanjena policiji, ki pa ni začela proti nikomur nikakega kazenskega postopanju. Nesreča v premogorovu. Shamokin, Pa.. 23. decembra. — Pred štirimi dnevi je kopal Josip Renok v tukajšnem rovu premog. Naenkrat se je za njim utrgala zemlja in zaprla izhod. 120 mož je neprestano na delu. vendar je le malo upanja, da bi ga dobili še živega. ______:__, ^ I Bitka v Vogezih. i . — Nemci so zavzeli po hudem boju zelo važno pozicijo. — Pariško po- j ročilo. — Artilerijski boj L Berlin, Nemčija. 23. decembra. Vojno ministrstvo naznanja, da so Nemci zavzeli vrh Hartmanns--vveiler gore. Tozadevno poročilo se glasi: j Včeraj se je posrečilo po veeur-nem boju nekemu hrabremu polku 82. brigade zavzeti vrh gore Hart-mannsweiler. Sovražnik, ki je imel izvanredno velike izgube, se je u- maknil. Francoska poročila so zelo pretirana. Ker so Francozi zanikali dosedaj skoraj vsak naš uspeh, je umevno, da bodo tudi tega. j Kolikor se je moglo dosedaj dognati, je obležalo na bojišču liUO mož. - - Pariz, Francija. 23. decembra. Francosko vojno ministrstvo naznanja, da je francoska artilerija južno od Arrasa uspešno obstreljevala nemške pozicije. V Vogezih se ni ničesar posebnega pripetilo. Italjani. V Judikarijah divjajo vroči artilerijski boji. — V splošnem je položaj neizpremenjen. Berlin, Nemčija, 23. decembra Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo: Vroča artilerijska bitka v Judikarijah še sedaj ni končana. Mi smo prepričani, da se bo zmaga obrnila na našo stran. s «»■ Pri Podgori smo odbili vse italijanske napade. Lahi neprestano obstreljujejo Gorico, naprej pa nikamor ne morejo. — V splošnem je položaj neizpremenjen. Razpust španskega parlamenta. Madrid, Špansko, 23. decembra. Kralj Alfonso je podpisal danes dekret, ki določa, da naj se državni zbor razpusti. Nove volitve se bodo vršile meseca februarja. Francosko posojilo. Pariz, Francija, 23. decembra. •'Liberte"' poiuča. da se je podpisalo dosedaj že za 14.000,000,000 vojnega posojila. — To jasno dokazuje, kako so Francozi patrijo-tični. Pri tem je treba pomisliti, da osem francoskih najbogatejših departmentov sploh ni moglo ničesar prispevati. Neki francosko-ameriški bankir je izjavil, da je ta uspeh presegel vse njegovo priča kovan j e.__ Dresura. Izmed vseh živali je pse najlažje dresirati. — Dresirane pse se uporablja v razne namene. Pes in konj sta najbolj zvesta človeku. Kdo še ni bral o slavnih bernardinskih pseh, ki pozimi rešujejo ponesrečene potnike, jih spravijo k gostoljubnim menihom ter jim s tem rešijo življenje? — Pes in človek sta neločljiva prijatelja. Psa se da lahko dresirati in se ga lahko uporabi za razne namene. Posebno v sedanji vojni igrajo psi zelo važno ulogo. — V francoski armadi imajo pse, ki prenašajo važna poročila, ki iščejo po bitki ranjence in ki avizirajo prihod sovražnika. Pes je posebno prvim četam v zelo veliko pomoč. Večkrat se je že zgodilo, da je našel pes ranjenca dve ali tri milje vstran od bojne črte, nakar je pritekel k četi in začel toliko časa cviliti, da se je odpravila ž njim vojaška patrulja in našla ranjenega vojaka. i V letošnjem Koledarju dobite zelo zanimiv članek 'Pes v vojni'. V njem je natančno popisano, kako so se posluževali psov že stari Rimljani in Grki. ter je povedano, kakšno ulogo igra pes v seda'nji vojni. — V Slovensko-AmeriSkem Koledarju najdete še veliko lepih povesti, raznih dragih člankov in veliko šale. Koledar krasi nad trideset slik. Naročajte ga pri: SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortland* St., New York, N. Y. Položaj na Dunaju. Avstriji ne bo kazalo drugega kakor popustiti. Franc Jožef se baje osebno bavi z zadevo. — Francija čaka poročilo. j Washington, D. C.. 23. dec. — Državni tajnik Lansing je danes naznanil, da se ne bo prej posvetoval s predsednikom Wilsonom' glede "Ancone'? dokler se predsednik ne vrne s potovanja. — Iz tega je razvidno, da se ni bati ka-J kih diplomatičnih zapletljajev. Poslanik Penfield je brzojavil državnemu tajniku, da je izročil v torek zvečer ob šesti uri avstrijskemu zunanjemu ministru drugo, noto glede "Ancone". Sprva je! zavladala med prebivalstvom sil-, na ogorčenost, sedaj je pa ta napetost že precej popustila. i Pogajanja med Združenimi državami in Nemčijo zaradi 4hi ust i si na vse načine prizadevajo l*«miriti prebivalstvo, toda kakor se ; vidi. se jim to ne bo tako zlepa posrečilo. Hataljon za bataljonom dezer-tira In se pridruži ustašein. Kljub strogemu povelju, niso hoteli preti dvemam dnevoma streljati indijski I vojaki na svoje angleške tovariše. Berlin. Nemčija, 23. decembra. — < 'et<- generala Koevessa so dobile povelje prekoračiti reko Taro in nadaljevati < svojim prodiranjem v osrčje Ornegore. CM Niša prodira v severovzhodni smeri 20.000 Avstrijan-eev in Bolgarov. Bolgarom se je pridružilo 4.000 dobro oboroženih Alban-cev. Koneeru prihodnjega tedna bodo Bolgari že lahko na jadranski obali. Berlin. Nemčija. 2:1. decembra. — V bližini Prizrena so našli srbski vojaki kočijo srbskega kralja. Poleg ko-čije je ležala tudi kraljeva" krona. — »Temu poročilu se takoj pozna, da je ! prišlo iz Nemčije. Pa vzemimo, da bi bilo resnično: Srbski kralj je izgubil krono, nemški i-esar pa pamet! Kateri je izgnijil več V) Berlin, Nemčija. 'SI. decembra. — Rolgarski kralj Ferdinand se mudi v ozemlju, katerega so za^vzele njegove čete. Prebivalstvo ga iK>vsod navdušeno pozdravlja in ga smatra za svojega osvoboditelja. Najprej so je bil podal v .Skoplje. i>ozneje pa v Pri-zren. Zelo leiK« so ga sprejeli v P.itolju. Mesto je bilo v zastavah, mestna o-blast je pa pogostila kralja po staro-slovanski navadi, s kruhom in soljo. Nastopali so razni govorniki, ki so v svojih govorili povdarjali. da je kralj Ferdinand osvoboditelj Maeedonije. Jutri se bo vrnil Ferdinand v Sofija __________ imajo zelo veliko dela z Arabci, ki se neprestano puntajo in nikakor nočejo pripoznati angleške nadvlade. — Bati se je. da bi ne izbruhnila revolucija. Berlin, Nemčija, 23. decembra. — Berlin, Nemčija, 23. decembra, —j .\>kt tukajšnji časopis je dobil iz E gljtta brzojavko, da so Angleži kon-centrirjtli v severnem delu Egipta nad oOU.OOO Hiuž. Od teh jih je bilo kakih •jtO.OUO v postojankah, iz katerih so kontrolirali Sueški prekop. Angleži AVSTRIJSKO NEMŠKO BOLGARSKA POROČILA. Berlin, N^nirija, 2:>. derpinbra. — Glede ruskega jia-:»inla iia bolgarsko pristanišče Varno se pomra iz Sofije ■slrdtMV: Pred pristaniškem so se pojavili štirje ruski tor-peilni eoltii in so napauli neki bolgarski torpedni rušilee.i Takoj, ko so stopile obrežne baterije v akeijo, so se podmorski rolni umaknili. Berlin, Nemeija, !>:{. decembra. — Generalni štal> po-da so vjeli Avstrijci severno od Tare veliko fVno^or-'•'•v in zaplenili precej vojnega materiala. Ostanki erno--■»rskili . rpati je, da bomo v kratkem času izstrebi-li eelo i rnogorj. Berlin, Xemeija, 2:;. decembra. — Vrhovno vodstvo •lemš! armade pojoča: Na srbskem bojišču se ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo. Carigrad, Turčija. 23. decembra. — Poročilo, ki ga je izdal danes generalni štab, se glasi: Ob celi severni fronti e približujejo naše čete sovražniškim postojankam, ki so1 bdaiie / žičiuitiim ograjami. Pi*i Sed-el-Babrn se vrše| Moči artilerijski boji. ki pa dosedaj še niso odločilni. Pri J*«»rto Liman smo potopili dve sovražniški vojni ladiji. — Pri Ivut-el- Vmari (Mezopotamija) je naša artilerija toliko časa obstreljevala tri sovražne monitor je, da so se potopili V Kavkazu se ni ničesar posebnega pripetilo. Berlin, Nemčija. 23. decembra. — Iz Carigrada poro-«"-;no: Ko >o pregnali Turki Angleže iz Suvla zaliva, so zaplenili ogromne množine vojnega materiala. Kazen topov, strojnih pušk in vojnega materiala, smo dobili tudi miljon vroč mil* ti.«>č šntnr in tnilcni viurnnnr vi vil $700.000 stroškov. Država New York je potrošila velikansko svoto na panamski razstavi, da pokaže svoj sijaj. V.sak, ki se je udeležil svetovne razstave v San Franeiscu, mora priznati, da je država New York potrošila največ denarja, da pokaže svoje bogastvo in sijaj. Nobena ameriška država, niti nobena inozemska vlada si ni preskrbela takega sijaja in ni zapravila toliko denarja. Sprejemi, veselice in veličastni banketi so se vršili od prvega dne pa do zaključnega tedna. In v tem pogledu se z New Yorkom ni moglo meriti nobeno drugo razstavno podjetje. Danes očita tukajšni časopis • * The New York World*', da se je zapravilo pri tem preveč denarja po nepotrebnem in da je šlo preveč denarja v svrho družabnih prireditev, kar je bilo seveda na stroške davkoplačevalcev države New York. Že samo mesto New York z okolico je plačalo 70 odstotkov vseh stroškov. Razni komisarji in odposlanci, ki so zastopali državo New York na razstavi, so porabili naravnost velikanske svote in jemali seboj tudi svoje žene in družine na stroške davkoplačevalcev, najemali strojepiske in po nepotrebnem zapravljali mnogo denarja. Tudi guverner Whitman je porabil velikansko svoto. ko je obiskal razstavo s svojo ženo. Nemški špijoni. Justice, Koenig- in Leyendecker se bodo morali zagovarjati pred sodiščem radi vohunstva. Velika zvezna porota je obtožila tri može. Pavla Koeniga, nekega Irca Ed. Justice, ki stanuje v Brooklvnu in pa Emila Leven-deckerja. trgovca s starinami. O-ba zadnja obtoženca sta obtožena. da sta pomagala Nemcu Koe-nigu pri njegovih nepostavnih vohunskih dejanjih. Ena obtožnica je naperjena proti Koenigu in Leyendecker ju, češ, da sta nameravala razrušiti kanal Welland onkraj ameriške meje v Kanadi in da sta sploh delovala v tem smislu, da uničita važne vojaške stavbe in naprave, s čeiner sta s.* pregrešila proti nevtralnosti Združenih držav. Druga obtožnica pa je naperjena proti Koenigu in Ircu Justice, ker sta pripravljala in zasnovala in-ko vojaško podjetje, da namreč ugotovita število vojaških prevozov, ki zapuščajo Kanado za Francijo. Irec Justice je bil prijet šele predvčerajšnjem, in na podlagi izpovedi) Koe- nigovega zasebnega tajnika, ki pa ni bil obtožen. Justice, ki je bil eden čuvajev na raznih pomolih v službi Kocni-ga, je bil zelo navdušen za to službo. ker je kot Irec baje zelo sovražil vse. kar je bilo v zvezi z Anglijo. Vsi trije so obtoženi dejanj, da so se pregrešili proti državi, s katerimi so Združene države v prijateljskih odnošajih. Obtožnica obstoji iz petih točk in največja kazen za vsako točko znaša tri leta ječe in .$3.000 jrlo-be. Ce bi bil torej Koenig spoznan krivim v vseli točkah, bi bil obsojen na trideset let ječe in na globo i^iO.OOO, njegova pomagača pa vsak na polovico njegove ka- "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) • Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING CO. (a corporation.) FRANK SAKKER. President. l.ni'is m:\r.IHK. Treasurer. Place of Business of the eon>oration anitl;ii !t Strl leta............2.55 .. črt rt leta.......... 1.70 "tjLAS NAHODA" izhaja vsak dan Izvzmnii nedelj in praznikov. -c; LAS NAROD A* ("Voice of the People") Iimt 1 every day except Sundays and Holidays. _Subscription yearly S3.00._ Advertisement «n agreement. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priob^ujejo. Denar naj se blagovoli jM»šiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnik«. Dopisom In iMtšlljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" 82 fort la ml t St.._New York City Telefon 40S7 Cortlaadt. f bo poslala avstrijska vlada ugoden odgovor. S tem bo ustreženo obema strankama in pravica bo prišla do veljave. Dopisi. Browndale, Pa. — Pri nas je /.a-vladaia zelo huda zima. Dela se , za silo, zaslužek je pa odvisen od prostora. Delodajalci si kopičijo kapital, ubogi delavci pa moramo stradati. Pred kratkim me je obiskal Mr. Zvonko »Takse, zastopnik Glas Naroda. Želim mu. da bi dobil veliko novih naročnikov. S! pozdravom Louis Krašovec. Willock, Pa. — Delavske raz-; mere so bolj slabe; dela se vsak dan. pa le po nekaj ur. Pravijo, da imajo dovolj naročil, samo železniških voz ni dovolj. Koliko je resnice na tem. mi ni znano. — Onim članom društva sv. Barbare, >t. 16, kateri se niso mogli udele-i žiti rednih sej meseca oktobra in i novembra, naznanjam sledeče:' Sej se je udeležilo veliko število elanov. Pomenili smo se natančno o vseh zadevah in vse rešili v splošno zadovoljnost. Naša dvora-, na se ne bo za naprej več imeno-' vala dvorana društva sv. Barbare, pač pa Willock Social Association Clu-b Hall. Vsi člani smo lab-1 ko ponosni na to dvorano. Vsak: član društva sv. Barbare je obenem tudi član kluba, če redno j plačuje svoje mesečne prispevke.' V pravilih je omenjeno, da stopi lahko v naš klub vsak belokožee,! ki je star nad 21 let in je neoina-| deževane preteklosti. Vstopnina je 25 centov. Vsak lahko vzame osem delnic iu ne več. Delnice se ne morejo drugemu prodati kakor klubu. Za natančna pojasnila se je obrniti na tajnika kluba FrJ Dolinarja. Srečno novo leto vsem! skupaj! Pozdrav! — Anton Sot-ler. Franklin, Kansas. — Ker že dolgo časa r.i bilo nobenega dopisa iz nase naselbine, sem zopet sklenil nekoliko opisati tukajšnje! razmere. Sedaj so vsi rovi odprti in prav dobro obratujejo. Delav-: ske razmere so precej povoljne,| sem pa ne svetujem nikomur hoditi, ker se delo zelo težko dobi. Vreme imamo zelo lepo in toplo. Pred kratkim so bile volitve za naše okrajne uradnike. Kolikor sem dosedaj slišal, so izvolili zopet starega predsednika Alexa Hovrata. Oil se pri vsaki priliki) zavzame za delavce, zato so pa tudi vsi zanj. Marsikdo si bo mislil, da si moramo v tem temperene-nem Ivansa.su gasiti žejo z vodo. Ne, ne. motite se, mi smo vsestransko preskrbljeni z vsakovrst-j nimi pijačami. — Kot zastopnik. Glas Naroda naznanjam, da bom obiskal vse one rojake v okolici, katerim je poteklo naročnina. Seboj bom imel tudi Slovensko-Amerikanske Koledarje. Srečno; Novo leto vsem skupaj! — Frank Leskovic, Box 44. Salida, Colo. — Ker se malo-j kdaj kaj sliši iz naše naselbine,! sem jaz sklenil napisati par vrstic. Z delom gre še precej dobro, za-1 služek pa tudi ni preslab. Plača je od $2.10 naprej. Slovenci delamo samo v rudotopiLnici, samo nekaj jih je zaposlenih v Salida rudniku. ki je pričel pree prekinilo vse nepravilnosti bojevanja in druge napake, s katerimi so se razne evropske države pregrešile proti osnovnim zakonom, ki jih narekuje človeško dostojanstvo in mednarodno pravo, ima sedanja nota Združenih držav nekaj odločnega in samozavestnega, d a si jo oblečena v zelo uljuduo obleko. Odgovor avstrijske vlade na prvo noto Združenih držav se je glasil tako, da se je moglo videti, da se misli Avstrija izgovarjati in prerekati še dolgo časa in v tem se je tudi opazilo upliv Nemčije, ker je imela tudi Nemčija prej navado, da se je vedno umikala z odgovorom, dokler je to le in ogla. Zdaj pa se je postavila vlada Združenih držav na čisto drugo, odločno stališče. Odločno je odklonila, da bi se spuščala v kake dolge razprave, temveč smatra svoje stališče za pravo, ker se opira na poročilo avstrijske adinira-litete same. To poročilo pa samo prizna, da jo avstrijski podmorski čoln res torpediral potniški parn i k "Aneono", ko so bili par-nikovi stroji že ustavljeni in ko so se nahajali še potniki na krovu, vsled cesarjih je mnogo poginilo, med njimi tudi nekaj aineri-ka n s kili državljanov. S tem, da se opira ta najnovejša nota ravno na poročilo, ki ga je izdelala avstrijska admiralite-ta. pa je predsednik Wilson zadel pryv v živo in avstrijska vlada se ne ni ore prav nič več izgovarjati t mora poslati tak odgovor Združenim državam, da bodo zadovoljno; potem ne bo več nevarnosti, da bi se prekinile diplomatique vezi nud obema državama. Tega se Avstrija itak ne bi dosti upala. 1. r se predobro zaveda, da bi imela edino-le ona sama veliko '•kodo od tega. ne pa Združene države. Seveda bi lahko Avstrija odgovorila tudi v kakem drugem smislu, namreč, da bi zanikala uradno poročilo svoje lastne admirali-tete, česar gotovo ne bo storila, ali pa č" bi se postavila na stališče. da no ne čuti vezano po mednarodnih postavah in po načelih človečanstva, ki jih prLpoznajo vsi civilizirani narodi. Če bi pa storila kni takega, bi se pa zopet postavila na zelo slabo stališče, ki bi zelo Škodovalo ugledu Avstrije. Ameriško prijateljstvo je veli-l ko več vredno za Avstrijo v se-j^anjih razmer&li. kakor pa je fedno avstrijsko za Združene ztto smemo pričakovati, kne dobro izteklo in da WK-i.Hwi-irhr TiniiiMiMi i -■■ - >- - ..-J-- j j^rz:,*- L Frank Petkovšek Javni Nota? (Notary Public) 718-729 M A E E E T ST8EE • WAUKEOAN, II, i, as a ■ PRODAJA fina ?ina, tovrstni irecVse, patentirana; zdravili, PRODAJA vežna lletki Tith prsfccae?« Bfcskih črt. POŠILJA denar v star! kraj usncsljlvc in pošteno, UPRAVLJA tis ▼ Eotinkl poiel spadajoča dela. PHOR& 2 Zastopnik 'GLAS NARODA" S2 Cortiandt Streei, New York, N. Y. ......-r- I.I... . , —■ ^ a C g r-—— ----;-.rnrr,-- Kašelj m lirlpavost prideta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenja zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanes jvega zdravila. SEVERA'S Balsam for Lsmgs (Severov Balzam za Pijača) se rabi pri zdraviiemu prehlada, kaš hrip&vcati, v;r.i;a sapnika i.-, oslovskega kašija" ie'^reto^Iih 'c-deset let. Je zalo iz borni t-.liir.i pri-ravek. Njs^r:v: r ■.: - r. "č--vsim — miadim in starim, otrokom In odraslim. Cena 26 in C 0 centov "Imel -JM lil :i kapi?e tr. Frsrk Vaeh ..- T" E vet. Minn.. "V: :•. iu kupil Ftckl*• i • i: . -t--, - . t Pljuva in I>r inr> sem e» |> mogoče storiti", je nadaljeval Masters in zrl v daljavo. "Žal mi je, da moram še popreje neko zasebno stvar poravnati. Mogoče, da vse uredim v par dnevih, vendar pa raje rečem: v dveh tetinih. .Jaz sem vedno rad jjotov. Kakor zna-' no. nameravam se šele pozimi po-' ročiti. toda —" V tem trenutku je prijezdil k' vozu jezdec dobrosrčnega obraz.-:.j -Tezdil je na Šerifovem konju. M:i-! ste rs je sredi vožnje skočil raz voza in odšel k jezdecu. Medtem' ko je došlec. sedeč na konju, go-1 voril s šerife.m. je stal tdednji. držeč konja za grivo, kraj voza in i tiho govoril z došlecem. Ko jej jezdec končal, se je šerif tiho zo-l pet vsedel na voz in je molčal, dokler niso prišli na ranč Matador, v katerem je Xelly stanovala kamor jo je lastnoročno nesel. Sele potem je pričel govoriti in gledal sedaj Xelly, sedaj zdravnika. "Doktor", je dejal, "jaz smatram vaše zatrdilo, da se zamore Xelly že jutri z menoj poročiti, kot častuo besedo. Jaz ne bom odpotoval, kajti omenjeno zadevo mi ni treba več poravnati. Drugi sodniki so vso stvar — čeravno ne v to poklicani — samolastno popravili." IŠČE SE mlad Slovenec, ki razume poučevati slovenski jezik. Vprašajte pri Dr. Bukki. 407 K. 58. St., New York, X. Y. Iščem svojega prijatelja JAKOBA A BRA M. Doma je i/ Počje-ga pri St. Petru na Notranjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi javi. ali naj se sam oglasi. — Joseph Korošec. Box 1. Cainbrook. Pa. (24-28—12) Slovensko - Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortiandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O. Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., N Chicago, HI. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI. | ! EDINI SLOVENSKI KRO 1 JAČ V PITTSBURGH-U, 'j PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno KROJAČNICO, ▼ kateri izdeluje lepe in najmodernejie obleke. S spoštovanjem RUDOLF MESNAR, 5313 Boiler St Pittsburgh, Pa. ravno ni branil. Iz pogovorov jez-deeev je zvedel, da je Kelly " kept n" in da je slednji odšel v( Bellville. kjer bo pred nosom šerifa vjel Bascoma in ga od vedel na prerijo. Dogovorili so se. da ostali jezdeci medtem zunaj mesta skušajo dobiti Bascoma in pričakovati k ep t n a na dogovorjenem : prostoru. ; Sivobradi je po kratkem molku j izjavil: ''Mi nimamo nikakega povoda ostati tukaj in prirediti nekak piknik, kajti tukajšnja ustava za nas nikakor ni ugodna; jaz dobro ;poznam šerifa tega eountyja, Bud' Mastersa!" i Ime Bud Masterst je zadostovalo. da se je Bob Sanders zopet | pričel tresti. On se je moral naravno čuvati in skrbeti, da sesše-jrifom ne snide; vendar pa svoje-; strahu ni smel pokazati, radii ; česar je z ostalimi jezdeci govoril. kadarkoli se mu je nudila prilika. Tjda v sredi govora je na-j enkrat utihnil. i. . . i V daljavi pju- milj se j*- pojavil •na obzorju neki jezdec, kateri je' | v skoku jezdil po preriji. Konj je bil siv. Kdo bi pa. bil ta jezdec .'I Kdo drii^i. nego Bud Masters {Prihajal je šerif Bud Masters, ka-l teri je iskal njega, morilca in be-Igiina, on ga bode kaznoval! | Sanders j<> skočil na noge, kakor da bi bil obstreljen. Ako bi 'mogel, bi gotovo peš bezal v prerijo; on je skušal svojim stražarjem uiti, tudi bi pustil, da ga 'ustrele kakor psa; noge so se mu pričele tresti in nato se ni mogel .niti ganiti ter je nepremično zrl ■ v bližajočega se jezdeca in na poznanega mu konja. Vse drugo raje, tudi smrt, samo da ga Masters ne vjame! "Vrag vas vzemi ", je pričel Sanders zopet kričati, "obesite me!" Možje so ga začudeno gledali. "Jaz sem Matt Bascom. Obesite me in hitite, psi!7' ( Kakor da bi .se mu zmešalo, je prijel s tresočimi se rokami za zanjko. katero si je dejal na vrat j in jo je zadrgnil; in Shortv, kateri je vsako povelje rad izvršil, je uslišal njegovo prošnjo ter ga j obesil, dočim so mu ostali pri tem .pomagali. ; Kakih deset minut kasneje je .dospel jezdec k zbranim možem. Bil je Kelly, "keptu"' — na šerifovem konju, i "Koga ste pa tukaj spravili,' boys?" je vprašal in opazoval . Sandersovo truplo, katero je viselo na veji. "Well, kep'\ je pričel sivobra-. di, "nikogar drugega, nego — j "To je Bascom, Matt Bascom!" prekinil ga je Shortv. "On je sam priznal! In mi smo mu verjeli!" "Ta tukaj da je Matt Bascom? Great Seott! Bascom je najmanj za čevelj krajši!? * I "Keptn" jo začudeno gledal ; svoje spremljevalce. "Toda on je sam zatrdil, da je : Bascom!" je ponavljal Shortv. | Ktlly se je vedno bolj čudil. "Mrtvi navadno ne lažejo, iu j ta je gotovo mrtev, torej ž njim ne moremo govoriti." 1 "Toda — toda čemu pa je u-prav za na gentlemaoia nedostojni 1 način vedno trdil, da je Matt Bascom in prosil, naj ga kot Bascoma j obesimo ^" je vprašal sivobradi. ' kateri je naštel vse pt !! JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. i r • rjjiK; FliANK PAVLOVČ1Č, Box 705, Conemaogh, Pa. * < r-.'k ANDREJ SLAK. 7713 lesler Ave., Cleveland, Ohla. POROTNI ODBOR: -■!» lit: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. -.r.,t nI if : MARTIN STEFANČlC, Box 78, Franklin, Kana. r • MIHAEL KLOPČIČ, 62« Davson Ave , R. IT. U. firfd, Detroit, Rich UPRAVNI ODBOK: -»v. . x LNTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11*4, Bridgeport. O i jmvnlk ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa. I c. a n!k: PAVEL OBREGAR. Box 402. Witt, 111. Dof.lat naj se pošiljajo I. tajniku Iva« Telku, P. O. Box 787. *#r»ti City, Peona. Društveno glaallo: LAS OASODi." GLAS NAKOPA. 24. DFXEMBP A, 1915.^ ! Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17. 4. Zgodovina slovenskega naro da, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zv 6. Trojka, povest, namesto mo litvenika. En iztis knjig po pošti stane i $.150, za naročnike v Pitsburghu. Clevelandu in Chieagi pa samo $1.30 ker v teli mestih imam za logo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en .dolar. 1 ALOIS SKULJ, P. 0. Box 1402. N. Y. City ♦ ♦ ♦ ! EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam, | da se nabaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni , strani W. Michigan St. štev. 413. ! Za obilen poset se priporočam. JOS. SCHARABON VASI PRIJATELJI IN SOVRAŽNIKI Nt ga človeka na celem svetu, o katerem bi vsi ljudje rekli : to jo najbolj pošten človek, kar jih na svetli živi. in zopet ni -i štenem načinu. Prepričajte sel JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, 0. Tel. Central 6494 R. Nemška infanterija za železnimi ploščami, ki jim služijo kot prsobrani. tranjo in večerno molitev v samostanski dvorani. Drug papir nam1 predocuje "hišni red": zapomni! j sem si. da je vsak romar dolžan! [moliti pred jedjo in po jedi "Sem vendarle zašel vpošteno krščansko hišo!" sem si mislil, ko sem korakal v obednico, da sem si s čajem in mrzlim prigrizkom pridobil moči za dopoldan. | (Dalje prihodnjič). j Sianinikarska shoda ki sta se vršila včeraj, sta se zelo dobro obnesla, Navzočih je bilo preko 5000 oseb, kar je vsekakor lepo znamenje. Najprej s., govorni pojasnili, kaj je namen tega gibanja in kake koristi ima delavce od unije, zatem se je pa sklenilo sledeče: 1. Dela naj se 50 ur na teden. — V soboto se ne sme delati več kakor do 1. ure popoldne. 2. V vseh delavnicah mora biti enaka plača za vse. 3. Operatorji naj imajo na uro 70 centov plače, blokarji in sajzar-ji pa po $4 na dan. 5. Delodajalec ne sme dati nobenega dela iz tovarne. Vse 3e mora napraviti v tovarni sam:. 6. Delodajalci morajo pripozno-ti unijo. Tozadeven sklep bo pravo.-asno • ►dposlan vsem delodajalcem s pripombo. .Ja morajo do določeneira roka odgovoriti. — Ako delodajalci ne bodo sprejeli naših pogojev. ho proglašena generalna stav Ka. — Danes ob desetih bo tajna seja '"Zveze bosov". in pri tej priliki se bo najbrže že razpravljalo 0 naših zahtevali. Slovenski slamnikarji. vstopite v unijo! Kaj lahko se prigodi, da j bodo neunisti spodeni na cesto na 1 njih ovo mesto bodo pa prišli unij-, ski delavci Prej naj nikdo ne za-' stavka, dokler ne pride odredba iz' glavnega stana unije! Torej vsi v unijo, katere urad se nahaja v hiši š1\. G2 E.. 4. cesta. New York. DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino . v Grove City, Pa. Omaha. Xeb. John Rogina $1. Lakewood. O. Frank Levstik Toč. Alojzija Šmajdek 50c, John Kordiš Seminole. Pa. Ant. Kocevar $1. Kresno. Cal. Josip Gradnar $1. Leadville, Colo. J. Tancig $1. j Mary Perkaus k Marvville. • 11.. nam je ponovno poslala imena darovalcev. Darovali so: Fr. Perkaus -ti; po r>i>r: Mary Parka vs in .Josip Ktampbr: John Mravlja H7tr : John Stropnik : po John r. i Nov uzoren pisalni stroj! TBc^- ^ No. ^ro ^ ^ Th* Standard VatUt Writer B&^r -F^l * ^'' ' ' x KUPITE GA SEDAJ! | Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel - in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali, j Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal- j ni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko j smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen j novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da ■ bi stopinja mačice pritisnila tipke! POZOR! SVARILO ! Najnovejše iznajdbe, ka- , Ta krasni novi Oliver pri- j tere je opaziu na tem stro- haja po stan ceni. Ne sta- j ju, kontrolira vse Oliver. ne Yec zastareli v pri-Celo naši prejšni modeli - z novim razkritjem, slavni kot šo bili — niso . Rocim so novi delt Oliver- ; imeli dvojnega premikača. smo zračili večje j rp j • , i i i cta stroske s tem, da smo na- . daJe cel? konQtIrol° f4 pravili konstrukcijo bolj pri-crk in znamenj v mala prsta .. J J v leve in desne roke. In ta odločite se sedaj videti ta j vam pusti, da jih pišete le z umotvor, predno izdate do- i 28 tipkami, najmanjšim šte- lar za kak drugi pisalni stroj, j vilom na kateremkoli pisal- Če rabite kakega drugega, j nem stroju. se prepričajte, koliko več j Pisalci na vsedruge'stro stor' ta. , .. ... " Ce rabite Oliver, je narav- \ je lahko rabijo Oliver <«9 nQ da si želite najfinejši j takoj ter hitreje in lažje. model. 17 rFMTOV VA DAMI Zapomnite si. da je ta n«jno- \ II LEjIIIU T IMA LFriWi vejši Oliver "9" naj večja vre i nast, kaf se j<-» je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On j ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtoma- | tični "spacer", 6 in A unče touch ter dodatno poljubni pre- ; mikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznaj'dbe. Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsake- i mu po našem slavnem načrtu - 17 centov na dan. Sedaj - si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni Btroj, s slavnim ! PRINTYPE, ki piše kot tisk. i Se danes pišite za vse posameznosti pr^j^fb^ \ do poznali čud«* tega pihalnega stroja. Spoznajte, zakaj se i poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver t pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Ni kakih obvez- i nosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse. \ THE OLIVER TYPEWRITER CO., j 310 Broadway, New York, N. jm za 40 besedo "sorok". ki je po polnoma različna od naše. dasi se di •ujri števniki vjemajo s sloven ' skiiiii; izhaja pa "sorok" menda \z grškega "tesarakonta". I Vratar me je spremil v stanova-1 nje. Pravcata samostanska celica ' opremljena z najpreprostejšo o- , pravo! Naslonil sem se na okno in j se zagledal v okolico. Onkraj ce-l *4e sem opazil nasade, za njimi strm breg, za bregom pa ničesar. Globoko v dolini se je oglasila parna piščal. Spoznal sem. da stojim vrhu visokega desnega breira reke Dnjepra. ki po njem vozijo par-' niki. Ob solnčuem svitu sem ugledal onkraj reke široko ravan. Posebnost ruskih rek je namreč ta. da je desna stran višja od leve: včasih je desni breg zelo visok in strm, medtem ko je levi popolnoma raven, tako nizek, da reka ob deževju preplavi ravnino. !'trojen sem zgodaj legel k po-eitku. ! stanovi te v in prva stol-tja >ta-j rega Kijeva nam je popisal "oče ruskih zgodovinarjev", h-topisvc Nestor ( i 111."» t. Pripoveduje. <].-. so živeli trije bratje Poljanci. ki so se z ravnine ]»reselili na višavje oh Dnjepru; tod >«, ustanovili naselbino. ki S4» ju po najstarejš. mi bratu Kiju začeli n.izivaTi Kijev.: I o s** je Zg.xlilo pO letu >00. s;:iil«> par »leset letij prej. nego si» Xov-trorodci poklicali švedske Varjage i'<««i Hurikom: "Naša zemlja j<-velika in bogata, samo reda ni v "jej: pridite k unm in vladajte' nad nami' " Po smrti prvega rn-i skega kneza Rurika je zavladal! , njegov brat Oleg mesto mlatlolet-1 nega Rurikovega sina Igorja. Oleg je z vojsko prišel nad Kijev in "ga osvojil (882). Mesto mu je tako u-irajalo. da je zaklical: "To bodi mati vseh ruskih mest!"' in se je stalno iz Novgoroda preselil na obrežje Dnjepra. Tristo let je l»ii Kijev prestolica ruskih velikih knezov. \ 10. stoletju so se Rusi pokri- i stijanili. Sv. Olga, vdova igorjeva. je prva sprejela krščanstvo (955). Krstitelj ruskega naroda pa je j>o-stal njen vnuk veliki knez sv. Vladimir (980—1015) s pridevkom ravnoapostolnij (apostolom e-nak). Krstili so ga v Carigradu 1. jffcjS.; istočasno se je oženil z Ano. sestro bizantskega cesarja. Iz Ca-J rigrada je pripeljal v Kijev gr-ške učitelje, duhovnike in umetnike. Takoj po vrnitvi je dal vse Ki je vi j ane krstiti v Dnjepru, ki je vsled tega pravovernemu Rusu "sveta reka". \ Kijevu je zgradil mnogo eer-jkva. grške blagovestnike pa je razposlal po vsej državi. V par letih se je pokristjanila vsa Rusija. leta 988. pa tvori mejo med poganstvom in krščanstvom. — Sv. Vladimira pripoznava tudi katoliška Orkev; apostolska stolica je namreč unijatom dovolila, da ga smejo častiti kot svetnika, j Ob času sv. Vladimira — pripoveduje izročilo — je došel v Kije.v j menih Mihael z več sobrati. Knez ga je prijazno sprejel in ga imenoval prvini metropolitan vseru-ske države. Ta menili je sezidal I cerkev ter jo posvetil svojemu patron u. poleg cerkve pa je sezidal samostan, sedanji "Miliajlovski mou astir." Ko vstanem. prečitam na steni nabita "naznanila romarjem". Obveščajo uas. kdaj in kje se v Kijevu v riše molitve in bogoslužja. Ob torkih — se je glasilo — se pojejo v Miha j lovski cerkvi ob S. slovesne dnevnice v čast veliko-mučeniei sveti Barbari nato pa li-turgija. Priporočajo nam. da dneve, ki jih prebijemo na božji poti. posvetimo z molitvijo in obiskom svetišč. Svetujejo nam skupno ju Čudovita zdravljenja. --O- Če trpite n« boletnih na pljučih, v želodcu, jetrib, obistib, na katarju, revmatizrau ali živcih, — ne odlašajte giti en dan. temveč se , informirajte grlede našega zdrav-; ljenja potom elektrike in serumov kot ee jih rabi v največj:h evropskih sanatorijib, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki so bili v brezupnem stanju, a so aedBj zdravi in srečni. Poskusite našel zdravljenje. Fomeni VRNJENO ZDRAVJE. ! Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Peraueat Bldg. 746 EsdiJ Arm, Clcvdud, O ki«. čal. da je taka baharija odveč. Ruska mesta so ze?o rasežna, kolodvori daleč v predmestju. Zato se mora v mesto vsak voziti; kdor nima prtljage, sede na tramvaj, vsi drugi pa na vozove. Prehitevala sva kmete in delavce, ki so natovorili na gosposki voz cele skladanice jerbasov. cul in orodja. Izvoščki niso ilragi. vozijo pa dokaj naglo. Po knjigah se bere, da ne rabijo biča, kar pa ni gola resnica : premnogokrat sem videl, kako je voznik švignil z bičem; mogoče pa je. da so udarci prav lahni. da živali ne zaskele. Vsa blatna je bila cesta, ki je vodila s kolodvora v mesto: saj je menda bistvena lastnost ruskih pokrajinskih potov, da so po deževju zelo umazana, ob suši pa neizrekljivo prašna. Tudi kotanje o-virajo vožnjo; skoraj me je vrglo z voza, ko smo preskočili prvo. Ko sva privozila v mesto, je blato izginilo, pač pa se je pričel kamniti tlak, ki vo po r,'"in odlotavala kolesa. da sem se iz previdnosti o-prijel ročajev. Kam se voziva, nisem prav vedel. Vprašal sem na vlaku znanca, kod naj prenočim. On pa mi je svetoval: "Pojdite v Miha.ilovski uionastir; leži sredi mesta, je snažen. pa ne predrag." Pomišljal ,sem se: "Ni to meniški samostan? •faz bi rajši stanoval v hotelu." — ;"" Saj je to * gostinniea". pa še ve-;li;va , mi je pravil, "na mirnem, vzvišenem kraju. Če greste v kak hotel na Kresčatiku. ne boste imeli miru ne podnevn ne ponoči." j Vožnje kar ni hotelo biti konec. Najprej sva drevila po klancu navzdol. v doliti sva krenila na levo., naenkrat se voz zasuče navkreber: iz ene ulice prehajava v drugo, mimo velike cerkve zavijeva na trg z visokim bronastim spomenikom; odnekod prvrši tramvaj: vr-;tovi se razgrinjajo pred nama in izginjajo za nama. Zdelo se mi je. da se mi godi kot preroku Jonu. ki je cel dan korakal v Ninive, pa še ni prišel do srede mesta: "Ninive pa je bilo mesto, tri dni hoda veliko." . • Ko se je že mračilo in so prižigali luči. za vozi izvošeek pod širokim obokom na prostorno dvorišče. "Vot kantora!" (Tamkaj-le je pisarna!) mi reče in obstane. Bože mili. sem li res v samostanu? Xi bilo časa razmišljati : vratar me pelje v malo sobico, kjer je za široko mizo stal — bradat menih. "Možno-li polučit v Vas adnu komnatu?" (Morem li pri vas do-jhiti sobico?) sem se bil naučil na I izust. | "Možno. — Vaš pasport?" Pričelo se je izpraševanje. Me-j !nišič je komaj poznal latinico. Vse je hotel vedeti. " \"aše otečestvo?" Saj res. 4'očetovstvat.' j. oče-' tovega imena, mi niso vpisali v potni list: to pa je v Rusiji po-! .trobnejše nego družinsko ime; saj j se Rusi ne kličejo po rodbinskem 'priimku, marveč samo po krstnem imenu in očetovstvu: Ivan Petrovič. Timotej Aleksandrovi«". Olga Nikolajevim, Nadežda Feodorov-na. — Ko sem mu pravil, da sem doma I od Ljubljane, me vpraša mehani-ški: "V kateri guberniji?" lz-vežbani Rusi poznajo vseh 60 gu-bernij evropske Rusije, podobno kot Francozi, ki poznajo vse de-partmente svoje države, o tujih deželah pa ne vedo ničesar. <4Pri nas nimamo gubernij",, se odre-žem. Tedaj pa se na široko zasmeje menih: Avstriji nimajo gu-bernij!'' Smešno se mu je zdeh da obstoja država, ki ni razdeljena v gubernije. Prisodili so mi: Tretje poslopje, štirideseta soba. Zadnje število sem si zapomnil, ker rabijo Rusi Keinisti pravijo, da se more po t -m načinu, ki ga je določil profesor Richards, natančno določiti težo atomom, to je najmanjšim te-h seem, ki jih pozna kemija. V to -vrho so potrebni najboljši aparati. na katere ne uplivajo niti vreme, niti drugi naravni pojavi. Vse to pa je dosegel in izpopolnil profesor Richards tako sijajno. da si je namah pridobil ime in priznanje med vsemi učenjaki sedanjega časa. m j Med bogomolci v "Ruskem Jeruzalemu". Dr. Ivan Knific. (Nadaljevanje.) Dan se je že nagnil, ko smo se bližali slavnemu Kijevu, "ruskemu Jeruzalemu", "materi ruskih: mest". Ponosni so Rusi na to me-sto; z veseljem so mi pravili: 'Kijev očen harošij gorod' (Kijev je j zelo lepo mesto). Neki pisatelj ce-jlo piše: "Kar je solnce med pla-' neti, kar je car med narodom, to ie Kijev med ruskimi mesti." Ki-: i je v je takorekoč zibelka ruske dr-: I zave. pa tudi zibelka krščanstva.' j ki se je odtod širilo med poganske Ruse. In še dandanašnji je Kijev na j večja pravoslavna božja pot. (kamor prihaja vsako leto krog 200 jtisoč "bogomolcev" (romarjev > i I počastit ostanke ruskih svetnikov in pomolit v imenitnih svetiščih, i Že so v daljavi blestele pozlačene kupole, že smo se vozili mimo predmestnih vil. že se je na desni in levi prikazala t vomica z visokim dimnikom, ko se vlak naenkrat ustavi. 1 i Noš kolodvor . me opomni znanec ; "nosilščki že stopajo v kupe-je". Poslovimo se prisrčno, zgra-' !>im za kovčeg in hajdi na pro-1 sto - Prvie v ruskem mestu I Pred kolfMlvoroiu je stala dolga vrsta iz-% »ščkov. Skoraj bi se jim smejal, tako smešni so se mi zdeli. Široki ruski obrazi, porasti i z dolgo, zanemarjeno brado; na trlavi staro-vt ški visoki cilindri, zgoraj ploščati in znatno širši kot ob k raje v-eih ; oblečeni pa so debelušni mo-1 žički v široko, dopeta segajočo! itemno-modro skujo. podobno da j bovškemu talarju; čez ledja >o se prevezali s širokim usujatim pa-aom. "Barin!" me pokliče izvošček, j ki sem ga opazoval, in mi veli se-j-sti na voz. j "Mihajlovski monastir: sjem jgriven (70 kopejk), mu zakli-čem: Kijevljau me je bil poučil o mestnih cenah. Upiral se je voznik j in zahteval rubelj. ''Eto vaš tarif'*, ga zavrnem. "Čort vazmi tarif(vrag vzemi tarif) zarentači voznik, mi odvzame prtljago, sede na kozla, vzdigne bič in požene. Možato sem se držal na rdečem baršunastem sedežu in prevzetne misli so mi silile v glavo, češ: 'Ta-. ko-le se vozimo mi, ki imamo kaj v ženil'. Pa kmalu s<»m ci> nrenri. T i Nobelove napade za Amerikance. Po časopis ju se je razvedalo, da .e bila podeljena letošnja Noblo-\ .i 17; ada za velike iznajdbe v j Li dvema Am. ri kancema K-i ii- »nu in i e.- 1 — nagrada za ke-. j tiii' i nekemu Amerikan-,•« rof sorju Teodorju \V. Ri-ch irdsu. ki je na llarvardski uni j \ /.i. Na_rr ide za fiziko bodo v po- vi jai ov, med katerimi sta « ■ 1 aajenca K kuse z zelo močnimi■ e'.'! ;; ; iiimi toki in pa najnovejše] izpopolnitve in pomembne posku-i v brezžični telegrafiji. Poleg omenjenih iznajb na polju fizike in tehnike pa poznamo ime Tomaža Edisona že dolgo časa, ker je prvi začel s praktičnimi ju »skusi v električni stroki in s temi iznajdbami si je pridobil ne-j veiJi vo slavo in sila veliko pre-j moiVnje, ker še noben iznajditelj' oi dobil toliko za svoje patente, kakor ravno Edison. Njegove iznajdbe so docela izpremenile smer industrije in neprestano je dobi val svet od njega nove iznajdbe, ki so bile sad njegovega neumornega «(» la in njegove neuavadm zmožnosti duha. Kasneje je mnogo i-ri> val znanosti in umetnosti na v s -h poljih in iznašel eno najvažnejših iznajdb, namreč kinematografijo. ki se je v malo letih tako ' * zi uisko hitro razširila, da je tlaucs v blagor, zabavo in poduk celetra sveta. Ni!. T. -!, pa dolguje svet in;. ::o. k» r je docela prenovil ii ; i; >0; :; gibanje v znanosti in umetnosti prevajanja sil na dalja V . . > t brat"»v po celem s\a 1 a ! '! ' j; danes i!.i uspehih njeg -v 1 ! ">i a. namreč indukcijskem • mu. ki je naenkrat spravil v ' • s;.,, r moderno industrijo. T; kom z idnjih 25 let je bil neumoren in sedanji in bodoči iuže- ji p«>:ju brezžičnega brzo-... ... i j U J t i' »do delali na podlagi raziskavanj in uspehov, ki jih je' »lo>-geI Slovan Nikolaj Tesla. Da j j Minn. _ /OHN GRAHEK, tt., od drultva Slovene«, Iter, lli, Uy Minn. Val dopisi, tikajoči «e uradnih radev, kakor tudi denarn« •ollljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v«e pri tolbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov si M hod«-Mtolo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA" je šinil preko njenih lie in ustnic Mimo okna je bil prišel ralac fant. lep kakor sanje; izpod čr nih trepalnic se je tiho ozrl nanjo. Takrat se mu gledal sebe v punčicah njenih oči. Nad obrvmi so se v trikratnem loku bočile tenke, plitvo zarezane gube ter se | spuščale globoko v podočje. Dru gi kvadratni lok je rezal lice po-dolž ter zatonil v kotu pod ustnicami. To sem videl, kakor da sem stal celo uro pred ogledalom. —-Vse pa se je vršilo, kakor da bi trenil, in brez besed. Rekel sem. da ni bilo ljubezni tiste vsemogočne, ki jo poznani: ♦T zato ni bilo ne srda, ne bolečine, ljubosumnosti še celo ne. Le čudno utrujen, zanič in potrt sem bil mahoma, kakor da sem daleč in: strmo hodil. Nerazločen, teman občutek je bil v meni. občutek — smešnosti. osraraočenja. nepotrebnosti, občutek človeka, ki stoji nenadoma in ponevedoma v družbi, v katero ne sodi. — Saj tako se je začelo, saj ta ko se je zgodilo z njim! Samo še tiste besede, tiste strašne, bi bilo i treba! ^preletelo me je vsega sladko in nadsve bolestno obenem. Nekaj s«-je težki* zvrnilo od mene. bil sem j i kakor osvobojen in očiščen. V e-lieni samem hipu sem lahkotno prestopil silen jarek: z jasnim o-česoui. brez žalosti, z mirno ljubeznijo sem se ozrl nazaj. Moj junak je bil pred menoj, je bil — premagan : pogledal sera mu iz li-«*a v lice. spoznal iu občutil som ga do dna in se oiis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmeua pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov. — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči traV. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipL — Smešnice. — Oglasi. Slike: ? . .t - - Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artikrija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemvslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska liavbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-- nikom. — Triglavsko pogorje. »U SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 CORTIANDT STREET, NEW YORK, N. Y. j do, zemlio in vesoljnost, vidri je. kako se pne življenje in pada ne prestano v silnem toku. V vsem I in vsakem pa je videl sam sebt in svojo brezkončno bridkost. j Kajti nad vsem. kar je delal, mi- I slil in čutil, nad strahom. obupoiT in upanjem, nad zlobo in zavistjo, nad vsem samomučenjem. iska- I njem in razgleda van jem je bil: razprostrta noč, težka žalost, nepremična. nebo od kamna. Videl-sem ga takega, ko je bil čisto ščitu pod tem strašnim ne-bom : le trenotek je bil, ali kar sem takrat videl in slišal, me je presu-nilo do dna srea. Kakor so šle misli svojo trdo in mračno pot, tako je šlo z njimi telo. priklenjeno nanje. Koj v pr- | vem trenotku, ob prvem dvomu. — . pod senco prvega strahu so se mišice zganile, so bolestno vztrepeta-le. omahnile. Vsa1'« huda misel je bila kakor siv. las i*a glavi in v bradi, kakor guba na lieu. Vsak korak do spoznanja in odrešenja je bil tako velik in težaven, da so se kolena prav kmalu tresla in ši bila : in pod bremenom bridkosti se je hrbet naglo krivil. IJil je zdaleč kakor tisti bolnik, ki je toliko časa sanjal, da je Alfonso. kralj španjolski, dokler mu ni bil zares popolnoma podoben v obličje in govorico. Starost mu je bila nasiloma segla v pamet, segla mu je v dušo, pogledala mu je i/ motnih oči. dilinila mu je nenadoma z lie, že je pohrkavala iz ust : v veži je zbijala krsto. Nekako pred tremi leti sem bil zasnoval to dramo, ifarsikaj se je pripetilo v tehi času. mnogokaj sem doživel; starec pa mi ni da! miru, prikazal se je iznenada in me spomnil nase. Napravil sem dvakrat ali trikrat trde nnaert; vselej sem ga razrušil. Nekatere prizore sem videl pred seboj bolj jasno, kakor da bi jih gledal na o-dru, obžarjenem od električnih luči. Noben obraz mi ni bi' več tuj; vsaka usta so mi sama narekovala, treba je bilo poslušati in zapisati. Branilo mi je nekaj, .česar prej se nisem prav razumel, kar pa zdaj razumem natanko. Bal sem se — človeka, ki sem ga bil sam ustvaril. Preveč globoko, prežareče mi je gledal v lice, tako da sem po-vešal oči pred njim. Vedel je več od mene; njegove izkušnje so bile mnogoštevilnejše in bolj bogate spoznanja, od mojih. Občutil pa sem po pravici, da je treba junaka premagati; da ga ne utelesim prej. dokler si ga ne zasuž- > njim. Ob tistem času pa se mi je tole primerilo: Zamaknil sem se bil v mlad, še napol otroški obraz: ni bila ljubezen, ki prevzame in pre-l tvori vse bitje človeka: bil je pač > tisti rahli vztrepet. ki pride iu > mine kakor jutranja zarja, brez - sunkov, mehko in mirno in brez i sledu. Srce zavzdihne, nato je ve-1 selejše in svobodnejše, čistejše i kot poprej. Sklonil sem se nad ta mladi o-braz; ali da bi ga poljubil, ali da ; bi občutil njega toploto, ali da bi , se mu samo od biten nasmehnil. V t polliipu. čisto gotovo nehote in - nezavedno, se je njena levica zga-i nila, komaj vidno, ali vendar to- > liko. da je bila kretnja razločna. _ Dakal /lik ' kiutnm lr.lrnii owtmin — Starec! j < Najprej jo je komaj napol razu-i 1 mel, bila mu je tuja, skoraj smeš- ] na v svoji odurnosti. Ali zasadila i se mu je naravnost v srce in ni je i mogel več izdreti. Rana je bila zastrupljena, preču- ? dno hitro se je širila in gnojila. — i Kolikor bolj je odrival misel, toli- i ko silneje se je zaganjala vanj: i — Staraš se, siviš; le malo časa i še in poribile se ti bodo žile! j Nečimernost je bila razgaljena in osmešena, samozaupanje se je o- < majalo, srce je spoznalo grenko 1 sramoto bojazljivosti, neodločno- t sti, lokave opreznosti, hinavščine. i Zdelo se mu je, da stoji neprestano pred sodnikom: neviden je ta i sodnik, ali strog je in vseveden. — 1 Pred njim se je bal za vsako bese \ do, strah ga je bilo vsake kretnje: j in kolikor bolj je tehtal besedo in š meril kretnjo, toliko bolj je bilo o- 1 boje nerodno, prisiljeno, neresni- 1 eno. i V ogledalu svojega strahu je u 1 gledal samega sebe in je ostrmel. ] kakor da se je srečal prvikrat f « tem neznanim obrazom: ogleda,val l se je brez nehanja, ogledalo je za- j gospodarilo nad njim. ukanilo ga je za svobodo. j Čez noč, kakor iz močvirja, so j vzklikle nizkotne strasti, ki jim i pod svetlim opoldanskim solncem < ni bilo ne prostora, ne življenja. — j Človeško govorico je hotel slišati. ] ljudi je hotel videti, poleg sebe jih j je hotel imeti, mnogo in tako bli- ] zu, da je čutil sapo njih ust; zaka j ljudje so mu bili ogledalo, v katero je strmel, v katerem je razoveda! ; vso lokavost, hudobnost in liinav-ščino svojega novega bitja. « Njegove oči so se čudežno izbi-j strile; grbo. ki je prej ni opazil, je ugledal zdaj že zdaleč na sami < senci: smešnost je zalotil pod naj-spodobnejšo obleko, greh je zasa čil za oltarjem. Noben pogled mu ni bil skrit in vsak mu je bil sumljiv. V bolesti, ki ga je bičala z jermeni, je pljuval nevoščljivost, natolcevanje in sovraštvo v obraze svojih najbližjih. Ker ni bilo miru. ni bilo več mere v njem: brez mere je ljubil in koj nato brez mere sovražil. brez mere zaupal, brez mere sumil: preošabno, čeznaturno je mahoma planila kvišku samozavest, planila moč ter še tisto uro treščila v brezdno trepetajoče ma-lodušnosti. Darove, ki so mu bili dodeljeni, je delil poprej z obema rokama, delil je od svoje izobili-ce radost in ljubezen; tudi zdaj je delil z obema rokama, vsakomur in na vse strani: Škropil je strup, ki mu je brizgal v lice nazaj. I Poglavitno pa je bilo. da je ho-' tel videti: videti, kaj da je mla dost in kako se razkazuje, kaj da je staranje in starost, kaj da je mačevanje in smre. Qgledaval je ! ljudi s predrljivim pogledom — ,' strahu, zavisti in nemega, na dnu »'koprnečega upanja: preizkušal > j jih je, zapel javal. da bi izvabil iz . njih skrivnost; krifcšno skrivnost, i sam ni vedel. Ali človek mu je bil premalo; ■. vsaka stvar in stvarca je hranila, j skrivala in razodevala skrivnost I rojstva, mladosti, umiranja in — s smrti; videl je prašek na cesti in t solne e na nebu, videl je družbo krog sebe, narode, -ki so bili in bo- V tisti drami sem nameraval pokazati veličastno žalost staranja. Nisem mislil na vse mnogotere in raznolične podobe staranja. kolikor jih poznam; posebno nisem mislil na tisto čmerikavo. pljuvajoče, pokaš!jujoče in vzdi hnjoče umiranje, ki sedi v kožuh zavito za pečjo in drži dolgo šibo v roki; tudi nisem mislil na ono staranje, ki se reži nastežaj z brezobimi čeljutmi, prevrača su-*ia bedra na očitnem plesu ter je v posmeh in pohujšanje mladosti -ami; niti ne na ono mirno večerjo zarjo, ki ugaša smehljaje, — ulada in lepa še ob smrtni uri in vsa polna svečane vdanosti. Mno-*ya barv in oblik ima jesen; š<». vsaka bilka se nagne drugače. V mislih mi je bil človek, ki ga ie iznenada. takorekoč ob belem lnevu. pod svetlim opoldanskim solncem obsenčil spomin na starost i ti smrt. Malenkosten dogodek. ena beseda, en popled — in j zastala mu je sapa ob strahoti spoznanja. Bil pa je človek, oblagodarjen z vsemi dobrotami in lepotami tega sveta. Kamor je pogledal, se mu j«' odsmehnil smehljaj. Užival : je z vrhano mero mladost, ljubezen. srečo; in delil je drugim z obema rokama od svoje preobilice. Ni se zavedal tega svoga bo-gatstva, bilo mu je kakor voda in zrak; zato ni bil hvaležen ni komur. ne» Bogu, ne ljudem. Njegovo sree je bilo polno ljubezni ; ljubil je vse stvari in vsa-i ka stvar mu je vračala ljubezen. ; To vse je bilo- kakor ob sebi ra-i zumljivo; bil je božji dar, nepro-! sen in nezahvaljen. Tako je živel ! v solncu in vse bridkosti življenja so šle mimo njega. Iz tolike sreče pa se je rodila i nečimernost. Prav ponavedoma in ! ponedolžnem je bil zamaknjen va-! se. v svojo lepo brado, v svoj ' zvonki glas, v svoje sloko moško j telo. v svoje obsežno poznanje j življenja, v svojo duhovitost in i zgovornost, čisto naravno se mu je zdelo, da se mu priklanjajo, da ga ljubijo, da poslušajo verno, kadar provori naglas, da stopijo v stran ter umolknejo smehljaje in pričakovaje, kadar se približa. In nikoli se nm ni zazdelo, da za svojo razsipno ljubezen in dobrot-: Ijivost ne zahteva le vrhane mere vdanosti, temveč tudi vrhano me ■ ro suženjstva. Mimogrede, po naključju, brez i hade misli so mu nedolžna usta zalučila v lice besedo : Očiščenje. __ t Spisal Ivan Cankar. _ i - 1 Nekako pred tremi leti sem s,-1»il namenil, da napišem dramo, j v kateri hi "vse" poved*.!. Vjv povedati, naravnost in namah, to' , je sila, ki goni človeka nenu vta- , no k novemu delu, mil uk izuje. | da išče brez n iru novih oblik n < novih izrazov. Ni rou čisto jasno, kaj jj tist« "vse''. Občut! edinole, da bi s« zadušil, če bi ne govoril o-iglas Kraigiier mi je rekel nek/:, d stori umetnik operacijo na svoji duši, kadar ustvari umotvor. -Kar se je bilo nabralo trpljenja in radosti, izkustva in spoznanj; ter se izčistilo in utrdilo v njem mora izluščiti, čeprav nasiloma ir v bolečinah, tla ne umrje od tes nob.N Ko je delo dovršeno, ko se ji polegla vročica, trudno se vdal napetost duha, za dremlje srce po potolažeuo in ozdravljeno. Za hip, komaj za uro. Ni se š» posušila tinta na debeli črti pot^ zadnjim stavkom, zagloje dvom. i — Saj morda nisem povedal natanko tistega - kaj sem pa" ■ pozabil? In dvom je strah. — Milost božja, ne le da aa j tanko tistega nisem povedal --I prav ničesar nisem povedal! Vse s--m pustil ob strani, vse za-i molčal, aiimo sem besedoval; kakor tisti nesrečnež, ki je nameraval razodeti ljubezen, pa je gov ril o vremenu! In poleg strahu je bolesten I o sram. — Tako nisem ravnal le vslcc11 svoje nemoči, temveč tudi vsled S svoje strahopetnosti, vsled obziri' do ljudi in do ogledala. Komai j sem napisal prvo be»edo: sem spa j čil svoj obraz, hotel sem ga napraviti drugačnega, lepšega kakor je v resnici; spačil sem svoje misli j hotel sem jih povišati; spačil svo-' je srce. to pegasto, hotel sera ga obž.nriti s <-isto clorijo. Prvo in poglavitno je človeku odkritosrčnost; še nisem bil prav izprego-voril, pa se mi je prevalila v hi-navščino. ^ 17 dvoma, strahu in sramu, iz A^rtosti in sarnospoznanja se iz ^^Dogum, v bolesti pomlajen se ^^^ visoko, MLie — Se enkrat, — še MfcOfeM PHOTO SERV.ee, General Dubail, eden glavnih pebočnikov in svetovalcev generala ____ J o f f r e. IZ URADA PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA. !Vm potoni naznanjam vsem društvom, spadajočim k Jugoslovanski Katoliški Jednoti, da se bo zabela revizija (pregled) rakunov dne IS. januarja 15*3(> ob osmi uri zju-ti'iij. < V ima kako društvo v tej zadevi k;ij sporočiti, naj to H<»ri d<» omenjenega dne. Mi bomo poskušali v splošno zadovoljnost vseli članov storiti vse. kar bo v naši moči. Vesele božične praznike in srečno Novo leto! TVTihnpl 5^iinirVi na H "znrriilr Šef generalnega štaba Gorjan. Spisal Janez Žumer. V gorjanski občini je med dragim tudi vas Krnica, h kateri spada ju .zaselja Za brezno, Ilotunje, Zatrnik in Pokluka. V tej vasi so bili doma predniki "Velikih Gorjancev ". Tako stoji med drugimi hišami v Krnici revna, napol lesena kajža (pri Ralohu št. 45), v kateri se je rodil Janez Sehwcgel. oče sedanjega barona Josipa Sehwcgel. ki je bil rojen v hiši št. 2 v Zgornjih Gorjah, kjer je ob času rojstva njegov oče gostoval in pozidal hišo štev. 3 v Gorjah, kjer št * sedaj brat barona Seliweg-la, Mart bi Sehwcgel. gospodari. Baron Suhwegel je tudi vse .Martinove otroke po svojem vzgajal. Stari oče baronov je bil ovčji pastir, "ovčar", ki je umrl 1. 181G., skoro bi rekli vsled pomanjkanja, ker je v tistih letih gospodarila huda lakota. V Krnici na št. G pri Žagarju so bili rojeni tudi imenitni možje; .Jane/. Ev. Poklukar je bil stolni kanonik in profesor bogoslovja, Jože Poklukar je bil župnik v St. Vidu na Dolenjskem, nečak teh je bil umrli dr. .Jože Poklukar. odvetnik, solastnik Blasuiko-ve tiskarne v Ljubljani, deželni in državni poslanec ter deželni glavar. Pokluka je velika gorska planota. večinoma last. verskega zaklada. imajo pa kmetje tam tudi svoje "rovte" (gorske senožeti). gozdne dele in planine. Tam stoji tudi za sel je Pokluka. ki obstoji iz treh hiš: št. 22 (pri Pustu) in št. 24 (pri Poklukarju) sta last barona Sehwegla, št. 22 je po pogorišču opuščena, tako da sta sedaj satuo še št. 24 in št. 23 pri 4'Figo ven". Ojneniti moramo, tla so bili predniki posestniki teh hiš, akoravno so bili mali gorski kmetje. zelo ukaželjni, tako da je bilo okoli leta 18:10—1840 od vsake l«*h hiš po en duhovnik: Pustov, Figovčev in Poklukarjev "go-spod". Zanima nas sedaj le **Figovče-va" hiša št. 2-J, i/, katere jo izšel oče Šefa generalnega štaba. Iz si are župne matrike v Gorjah je razvidno, da so bili v tej hiši rojeni 1. Martin Schemua, rojen 1. aprila 17 i Hi, ki je ostal na domu. 2. .Janez Schemua. rojen 5. maia 179!>. ki je umrl kot vpoko-j e n župnik v Kovorju v začetku sedemdesetih let. Blaž Schemua, rojen 31. januarja 1808; v matriki je pripomba: "K. k. Haupt-mann im Regiment Proehaska" (7. peš pol k \ ("elovcu, umrl v za-eetku sedemdesetih let v <'cloven'). 4. Andrej Schemua, rojen 29. oktobra 1814; ta se je priženil na Poljšico k "Maretneku". Zadnja dva sina sem osebno poznal. 1. Martin Schemua je zapustil sina Janeza, ki še živi na domu; ta ima edino hčerko Ano. ki se je na doni omožila. Posestvo je zadolženo in sedanji generali Schemua so že par-krat plačali obresti ljubljanski hranilnici, da se ni doni njih očetov prodal. t Andrej Schemua na Poljšiei ima še dva živa sinova na Poljšiei in dve hčeri, drugi so pomrli. Najbolj nas zanima pod 3. omenjeni Blaž Schemua, ki je umrl v Celovcu. Blaž Schemua. stotnik v peš-ptilku Proehaska. se je oženil z neko Fuksovo iz Kokre in je bil solastnik grajščine v Kokri. Zapusti! je iz tega zakona »Janeza in Blaža, oba rojena v Celovcu; v drugič se je zopet oženil in njegova vdova še sedaj živi v Celovcu / eno hčerjo iz drugega zakona. Jaz se:n prišel v dotiko z Blažem Schemua, majorjem v Celovcu, leta 1*t>G. pri vojakih. Bila sta tega leta dva nabora: pri prvtMu me je mati na »vit način odkupila, pri drugem, ki se je vršil junija meseca, sem pa stopil na prigovarjanje grof i Gustava Thurna, poznejšega deželnegi glavarja, kot prostovoljce v polk "Alpenjiiger''. Bilo je vojno leto: šli smo na Dunaj in v Line: ed-tam so nas potisnili z železnico nazaj če/ Duniij, Maribor d-4 Celovca. Odtam smo "marsirah" čez Beljak, Zilsko dolino, čes Ple-ken v gorovje benečansko proti Garihaldrnarjeni, kjer smo tudi vkup trčili pri "Preponti"' blizu Avronce pod Pustersko dolino. V Celovcu smo počivali dva dni; bilo nas je pet fantov Kranjcev, ki smo sedeli v senei pod kostanji Miuio pride srednja velik, t pre-cej mocun major; ko zasliši slo- Zaza. Lepega večera sc je pojavila nenadoma med bojnimi linijami v široki kotanji, katero so že tedne i n tedne obstreljevale granate. Ogenj pušk. ki je sejal v to dolino smrt. je naenkrat umolknil. Bogu vojne je omahnila roka ter se je nasmehnil črni oslici, ki je stala naenkrat med vojnima črtama. Toda. samo trenutek. Krogle so švigale zopet; vmes pa se je pojavil iz strelskih jarkov jezen krik: Vien qua. Zaza! — Vien qua. qua ! Maledetta !.. . Oslica pa je nezaupno dvignila nos. Morda so ji dali danes preveč batin. ali pa so jo pozabili krmiti, kdo ve'.' Obrnila je svojo glavo k našim postojankam in z zadnjimi nogami vrgla, pesek nazaj. Koneč-un pa se je ojunačila, dvignila u-prav indijanski krik ter pričela galopado ]>roti našim postojankam. Nekaj španskih žičevnih jezdecev je bilo hitro odstranjenih in Zaza jo je ponosno primahala v avstrijski tabor. Trije bataljonski osli so prišli takoj iz svojega ravnodušja. Za vraga, kako tudi ne! Bili so pravi junaki. Pišek, Muš in Toni. Lepo jih je bilo videti, kako so vozili vojakom vodo. municijo in drugo. Bili so prijatelji v pravem jpome-nu besedo brez pretiravanja, na podlagi osobitega vsestranskega spoštovanja. V jasnih večerih so stopili vkup in opevali mesec. Zaza pa jo bila brinetka, lahkomiselna in brezčutna. Zaza je bila koketna in zapeljiva... Pričela je s tem, da se je Pišku v njegovi staji prilizovala, dregala ga ob bed rili in ob tej priliki mu izmaknila lep šop mrve. Potem je stopila k Mušu in ga nagajivo bož-kala s svojim gobcem, da je pričel poskakovati; kri mu je prekipevala in konečno se je -skril v svoji onemoglosti v ozadje svoje staje. Medtem pa je ona posedla na. mehko ležišče in pričakovala prihodnjega jutra. Tudi Toni se je ni od križal, tudi njega je zadela usoda, da je Zazi na ljubo stradal, prav tako. kakor je žrtvoval Zazi na ljubo Pišek, Muš pa je na trdih tleli prebil noč. Bila je čudovita noč. Pišek in Muš sta sanjarila o junakih in Toni je -obujal spomiue prejšnjega življenja, da je bi! pravzaprav iz plemiške hiše, in nato je ves ponosen zarigal. Napočila je jutro in Zazina na-da, da bo pri Avstrijcih lenarila, Siromak trpi hudi glad. Drug je vsled denarjev bogat, Ako bi se v osebi menjala. Bi usoda vendar le še ostala. ~~ V ČASU MIRU. V Trinerjevem Koledarju za 1. 1916 vidite razne slike o naravnem bogastvu in prosperiteti v času miru, o napredku na zemlji in na morju, o napredku na svetovnih trgih, produkte zemlje in o raznih razvedrilih. Če hočete dobiti eno kopijo Koledarja, po-šljiie 10 centov na naslov: Mr. Joseph Triner. 1333—1339 S. Ashland Ave.. (s 10.17.24-12) Chicago. 111. PARNIKI, ki vozijo avstrijsko pošto. Sledeči parniki, ki bodo vozili tudi avstrijsko pošto, odpljujejc iz New Yorka ob naznačenih dnevih :: "Rotterdam", torek, 2S. decembra. "United States", pondeljek, 3. januarja. "Rvndain'torek. 4. januarja. * * Bergen sfjor d'sobota, 8. januarja. "Nieuw Amsterdam", torek IS. januarja. "Noordam". torek. 25. jau. "Kristianiafjord", sotoba, 'J9. januarja. "Hellig 01av?', četrtek, 3. februarja. "Oscar II.", četrtek, 17. tebi* "Bergenstjord", sobota, 19. februarja. NAZNANILO. Društvo "Avstrija" št. 5 S. D. P. Z. v Ralph ton. Pa., je sklenilo ua svoji letni seji dne U). decembra, da se priredi VESELICO v korist društvene blagajne, in sicer na Silvestrov večer, t. j. dne 31. decembra 1915. Sobrat je! Društvo ' • Avstri ja'5 vas kliče skuj), da vam priredi še zadnji večer v tem letu zabavo. Udeležite se je vsi v polnem številu in društveni blagajni pa bode s tem veliko pomagano. Vabim tudi vse rojake, ki niso v društvu, da se mnogoštevilno udeležijo. Vsak član iz nalphton, Boss-well in Aeosta, Pa., ki se ne udeleži veselice, mora prispevati po 50č v društveno blagajno. Torej, sobrat je in rojaki, skup vsi na Silvestrov večer, da bode zabava tem popolnejša! Sobratski pozdrav vsem članom in članicam ter na veselo svidenje 31. decembra! Josip Setinšek. predsednik. _(23-27—12)_ JAVNA ZAHVALA. Vsem odjemalcem, kateri so na ročili od mene zlatnino, srebrnino. Columbia gramofone in plošče, se najlepše zahvaljujem za naklonje nost, ki ste kupili blago od svojega rojaka in me s tem podpirali. Hvaležen sem vam in če ke-daj prilika nanese za vas kaj dobrega storiti, bom to drage volje storil. Priporočam se vam, da me tudi v bodoče no pozabite, jaz pa bodem skrbel, da vas bom zado voljil z mojim blagom. Imam šo v zalogi par tisoč krasnih novih cenikov za zlatnino. diamante, srebrnino, Columbia gramofone in slovenske, hrvatska in nemške plošče ter gu takoj od pošljem vsakemu, ki mi pošlje naslov. Zeleč vsem vesele božične pra7 nike in srečno 1916. leto, sem udani vaš rojak IVAN PAJK. Jewelry & Columbia Gramophone Dept., 456 Chestnut St., Coneluuugh, Pa _(22-24—12)_ OGLAJT NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočan svoja is najboljiega grozdja. Najboljše staro belo vino Ries ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeč* vino Zinfandel 27 do 28 galoz $14, 50 gal on $25. Lansko belt vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galoa $12.50, 50 galon $22.50. — 10C proof močan tropin j evec gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjeni! cenah je vštet tudi rojni davek za vino. — Potovalni agemt j« to jak M. ŽugeL 8 .spoštovanjem 8. JACK3E, um <4**. m«***« JOS. TRINER, izdelovalec 333-1339 S« Ashland Ave., Chicago, 111. j j Ce se hočete izogniti bolečinam, imejte pri roki Triner-jev Liniment ter drgnite telo z njim, kakor hitro čutite najmanjšo bolest, ali revmatično ali ne^M ralgično. Gena 25 in 50c., po pošti 35 in 65c. Jm TkINER-J EVO ameriško Elixir grenko vino To sredstvo je zelo uspešno ker poveča prebavne funkcije ter nam raditega vrne prejšnje splošno zdravje, dokler ne pademo zopet nazaj v stare slabe navade. To sredstvo tudi Olajša bolečine v notranjosti, odpravi konstipacijo, ustvari tek, ojači prebavno moč, vzdrži organe pri delu, odpravi nervoznost.1] Oživi in ojači, da nove enerzije, prepreči in olajša konstipacijo, odpravi glavobol, daje pomoč deklicam in ženskam v njih bolestih ter je zelo dobro pri bledičnosti in klorozi. Cena $1.00 V lekarnah ' TRINERS BITTER-WINE trinerovo HORKEJ/jNO ^^ed b^ JOSEPH TRINER S AsKUnd Ave. L f Ml<- ^ ... ^ VRNIMO SE. Mi vsi se radi spominjamo dni, \.j smo bili polni zdravja in moči. ko je bilo videti, da ima svet za nas pripravljeno le srečo in veselje. Kaj nas je napotilo, da smo izpremenili svoje navade, da smo zapustili srednjo pot zmernosti v vsaki stvari? Vrnimo se k staremu načinu življenja, k priprosti hrani, k večjemu telesnemu delu, k svežemu zraku in posebno pazimo, da bo naš prebavn sistem v dobrem stanju, da preprečimo konstipacijo in nje komplikacije, slabost in nervoznost. Kakor hitro opazite kako neredno^t, vzemite je šla po vodi. Gajšek, ki je bil popolnoma neinteligenten človek, je dejal ''osel je osel'" in vprege! je Zazo s Piskom v voz in zakričal "Hi-i-i!" Pišek, ki je bil v svoji duši skromen in ubogljiv, potegne, ali Zaza je preslišala ta "Hi-i-i" in Gajšek je moral svoj "Hi-i-i" z bičem dvakrat podčrtati. Ubogi Pišek, hudobna Zaza Kako jo stopala v vpregi! Kakor da vso težo le edino ona vleče; ta goljufi v ka ! Za vraga. Gajšek, kaj pretepaš Piška. ali ue vidiš, da komaj vleče in da te ima Zaza za norea ' No vendar ... pik .. . pok ... tako je prav, le daj ji ovsa. tej goljufivki!. .. Pa kaj je to 7 — Za vsak udarec, ki je veljal Zazi. je s podvojeno silo se uprl Pišek v vprego. Gajšek, vrzi bič proč, v takih slučajih se ne da pomagati, ako možki ravnajo kakor osli — zakaj ne bi osel ravnal tako. kakor marsikateri možki! Konečno pa Zaza ni bila nehvaležna; pri. vsaki priliki, kjer je obstal voz, je dvignila svojo malo glavico in jo obregala na buči svojega vdanega Piška. Proti poldnevu prisopihata Zaza in Pišek domov. Pišek je bil utrujen, toda ponosen; Zaza ve-'sela in šegava, proti Mušu in To-niju celo nagajiva. Vsa : tvar se je končala s tem, da je nastal pretep med Tonijem in Mušem in da je Zaza najboljšo krmo sama pozobala. Pretekel je mesec dni z menjanjem vojaških postojank. Nekega dne nastane v taboru veliko razburjenje. Prišel je ukaz, fronto premakniti in italijanske pozieije vzeti. Načrt je bil gotov, treba je bilo le v noči najbližje, slabo zasedene pozicije naskočiti. Nastala je noč. Ob 12. uri je Gajšek pričel vpregati svoje osle in jim naložil municijo, tla jo pelje po stezah, le malo razsvetljenih oe bode jrlasd napis na mo-jem nagrobnem spomeniku. Napis bi se moral nekako tako či-tati: Tukaj leže ostanki gospoda katerega je pojedel medved 20. avgusta 1*77. Tu nagrobni napis bi pa nikakor ne izgledal junaški, kajti izraz "pojedel ga je medved" je preveč grotesken, tu potem sem mislil da slovstvo angleškega jezika sploh ni popolno kadar se gre za temeljite izraze. Ako bi vsekali v nagrobni spomenik besedo jedel", bi nikakor ne dosegli pravega namena, kr.jti ta izraz j»' ne-f?otov in bi cr« bilo treba še posebej raztolmačiti. Ta nedostatek se na primer v nemškem jeziku ne more pripetiti, kajti v kultirni mnnš.iiii znači beseda "essen" nasičenje ljudi, dočim znači btse Iu "fressen" nasičenje zveri. S temi besedami bi bilo vse povedano: blagorodnega človeka je povžila zver. najbrž* medved — žival, ki je na zelo slabem t*»asu še izza časov sv. Elisha. Iu medved je prihajal; vedaj je ^ resnici že prišel. Prepričan -jem ^vu bil, da je bil že tako blizo. da ^^mogcl natančno videti oelo v H^čeh. Vse moje nadaljne vni-Atfe zmešane. Povzdignem fc^ pogledam medveda 1 Bolgarija svobodno, od nikogar! vznemirjena, mirno razvijati. Zdaj ali nikdar, mora postati Bolgarska velika iu močna, na strah svojih sovražnikov, naj se ti postavijo! kjerkoli, zdaj ali nikoli mora vsaki izpolniti svojo državljansko dolžnost, da se doseže veliki narodni' ideal vseh Bolgarov. Rusi evakuirajo volinjska mesta. Rusi pripravljajo izpraznjen je zapadnega dela Volinia. V okraju Žitomir je moralo oditi 200.000 o-seb. iz okraja Ostrov 100.000 in iz drugih okrajev 250.000 oseb. Razjarjeni Črnogorci. "Xowoje Vremja" poroča, da so Črnogorci razjarjeni, ker je rimska "Tribuna" prinesla članke o črnogorskih grozovitostih proti Italijanom v Albaniji. V Cetinju NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik W ^ Veliki vojni atlas j vojskujočih se evropskih držav m pa kolonij I sirih posestev vseh velesil, Obsega 11 raznih zemljevidov na 20tih straneh in vsaka stran je 10y2 pri 13^ palca velika Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljavido*- I na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. j Cena samo IS centov. I Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak i j lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- ; i bivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod ' I tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne f države. j Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, i 82 Cortiandt Street, New York, N. Y t so bile demonstracije proti poslaništvu, zlasti vre v armadi. Črnogorski poslanik v Rimu je protestiral. [ Italijanski vjetniki v Rusiji Končno so se razbila brez vsakega rezultata rusko-italijanska pogajanja, da se izroče avstro-ogrski državljani italijanske narodnosti Italiji. Glavni vzrok temu je odpor balkanskih držav glede svobodnega prehoda. Iščem svojega brata JOHNA U-KOVlO in FRANKA MEDEN, i Od tu sta potovala 23. novembra letos. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi. ali naj se sama oglasita. — Tony Likovič, Box 21, i Kingstou, W. Va. (23-21—12) 1 dobit« "GLAS NARODA" škod Mrl m«Mc« dnevno, UvMmH nedelj In postavnih praznikov. "GLAS NARODA'* ixhaja dnevno na las tih straneh, tako, da dobit« tedensko 16 strani berila, t miMca 166 strani, ali 624 strani t štirih metecik. "GLAS NARODA" domala dnevno poročila i bojiiča tn razna iH-k«. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo t«,0001 — Ta it«vilka jasno govori, da J« Ust i«lo raziirjca. 7ta Mnhli liau li nnruiiilruM in nsada f ztrokovme anil«. in sprožim. Potem se okreneb in bežim, kakor srna. Medved se je (ustavil, oziroma vlegel. Potem sem spomnil, da se ne ra puško, Kakor hitro se ustreli, ponovno na-jIu" i. Ker je pa. bdo v njej že cli-volj nabojev, sem se ustavil in zopet gledal .medveda, ki se pa še vedno ni ganil. Previdno se toraj napotim nazaj in tu opazim, da se le njegove zadnje noge enkoliko treso. Toda mogoče bi tudi bilo. da se dela le navidezno mrtvim, kajti taka je navada medvedov. Da se o tem popolnoma prepričam, ustrelim ga še enkrat v glavo, toda tudi sedaj se ni zmenil za kroglo. Nastopila je smrt z izredno hi-tr ousmiljenostjo. Ko je bil mrtev. je bil popolnoma miren. I)a pa ostane trajno miren, izstitlim mu vse možgane in se napotim roti domu. I"strel i I sem medveda' Kljub temu. da sem bil .i>. -ujan. posreči?o se mi je napraviti povsem vsakaauj1 obrazne poteze. Ko pridem domov, me vsi navzoč« enoglasno vprašajo: I "Kje pa imaš jagode?" j "Kje si bil teliko čaa?" | "Kje i,naš posodo?" j "V grmovju", j "V grmovju ! Čemu' "Medved jo je rabil." "Nesmisel!" "Well, ko sem je zadnjič videl, jo je imel medved." ".Saj ne govori. Pa vendar nisi videl medveda?" | "Da, videl sem povsem pravega medveda." "Ali je bežal?" | "Da. bežal je za menoj." "Niti besedice ti ne verjamem! Kako pa je bilo?" "Nič posebnega — ubil sem medveda." "Temu slede vzkliki dažnjivec". ne verujemo, in "kje je medved?" "Ako želite videti medveda, morate iti na grič v gozd. semkaj ga nisem mogel prinesti." Ko so se domačini prepričali, da m- je nekaj izrednega zgodilo, in ko se je polegla itak prepozna bojazen za mojo varnost, odšel sem v dolino po delavce. Nek dobro znan lovec na medvede, ki se v poletju bavi s tem, da skrbi za leto-viščarje, ki se nastanijo v njegovi koči, se je smejal in mi ni hotel verjeti, ko mu naznanim, da sem ustrelil medveda. Ker sem pa , vstrajal pri svojem zatrdilu in mu končno ponudil, da gn povedem k medvedu, zbral je kakih štirideset do petdeset ljudi, kateri vsi so se potem napotili z menoj k ubitem n rdvedu. Nihče ni hotel verjeti, da imamo v tem slučaju opraviti z pravim medvedom, toda kljub temu se je vsakdo oborožil; tako smo odšli v gozd oboroženi z puškami. revolverji, vilami in kolmi. tako da smo bili povsem varni pred kakim nepričakovan;.-.. dom. I Ko pridemo na svoj cilj, kjer jim pokažem velikega in mirnega medveda, polasti se vsi h boarder-jev nekak strah, dočim s>o domačini {»ostali razburjeni. Resnično, to ni bila pomota, bv George! in junak, ki se je boril z medvedom. — 'Well. te časti baš ne zahtevam. Toda, kako divna je bila procesija. ko smo nesli medveda domov! In koliko ljudi so je zbralo v dolini. da si ogledajo medveda! Niti najboljšemu pridigarju v Adi-rondaekih s<> ob nedeljah ne posreči zbrati toliko ljudi.... ! Končno moram še navesti, da so se moji prijatelji, ki so bili sami športje. dokaj lepo vedli. Oni niso trdili, da ustreljena žival ni me-j d ved. dasiravno so me zagotovili, |da je bila premajhna za medveda. Mr. Dean. ki je bil dober stre-jlee, mi je zagotovil, tla sem medvedu pravilno pogodil. On je naj-■ bol ji ribič in zaeno tudi izboren strelec. Po mojem mnenju ni elo-jveka v Ameriki, ki bi tako iskreno želel ustreliti jelena, kakor on. Končno je pa potem, ko je pregle-,dal rano na medvedu, povsem nepotrebno pripomnil, da take rane nastanejo tudi vsled uboda z kravjimi rogmi. Toda take govorice me niso vznemirjale in ko sem šel ono noč k počitku, je bila moja zadnja misel, da sem ustrelil medveda! Bolgarski glas. Podpredsednik sobranja, Mom-čilov. piše v "Kanibani": Ko je bila Bolgarija pred dvema letoma oropana, ponižana, od vseh strani napadena, od Francozov in Rusov psovana in od strahopetnih zaveznikov prodana, ni nihče vedel, kje iskati rešitve in takrat tudi ni nihče verjel, da je* božja pravičnost tako blizu in da pride tako kmalu dan strašnega povračila. Ta dan je prišel, ko bo moral biti zatrt zavratni srbski dedni sovražnik, da se bo mogla Ka] travlje vtateljl. sfeajafcl la Mavalfcl • Kajltf BmH ah gj "Doli z orodjem!" S Ur Nlkefajerli Telatej J« pisal: Kojlco m ■ rallklat a«*- 1 l«a prebral In v njej našel veliko koristnega. Ta kajiga Ril* ]r rpllTC. na človeka in obsega nebroj lepih Misli«.' £ Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je omrla —V-t Ml al B bile na svetu tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva. £ Pre*, dr. A. Dadd: "Doli a orodjem Je pravo ogledalo sedaaj«- L ga «aaa. Ko «iovek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, *a 9 m bližajo človeštvu boljši čaaL Kratkomalo: selo dobra knjfga. g Dr. Lad. Jakobevski: To knjigo bi človek aajraJSs polJttbU, r V dno srca me Je pretreslo, ko sem jo prebraL 8 Štajerski pisatelj Peter BaMgger ptic: Sedel seas v Mk«s S toadn pri Krieglacb in sem bral knjigo a naslovom "Doli a oro«- jq tem!" Prebiral aem jo dva dneva neprenehoma ta sedaj lahke P rešem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem iivljenja. P Ko sem jo prebral, sem saielel, da bi se prestavilo knjigo v vs« S knitnrne Jesike, da bi jo imela, vsaka knjigarna, da bo je to6t v § lolah ne smelo manjkati. Na svetil so družbe, ki raailrjajo Sveta E Plxme. Ali «1 m n« augle astanorltl OraSbe, ki M raaširjala »a 1 SnJlce? k ■aartC Marti « re j« aaJMj atarljlva knjiga, fear ssm &M K Ha] feral.. _ g CL Neaasaaa Hefsr: —. To je najboljte knjiga, kar aa jlk a»S P ■all ljodje, ki se borijo sa iretovnl mir.... g Haas lani (na shoda, katerega je imel leta 1890 v Berlina)« L ■a been davil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom pm- K bwHL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Ul taja m krišemavet ln n&ll vae narode.... I Finančni minister Dunajewafcl je rekel v nekem svojem gov«- g I« v poslanski aboraid: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi E spisana na pretresljiv ns^ln vojna. Knjige ni napisal noben voja- E ■d vtrokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta I «1. Buttnerjeva. Prosim'Vas, posvetita par nr tema dela. Mislfaw I •a a« as fea allcdc val navduševal aa vojno, is bo prebral te knjlge» K CBN A M OMOT. 1 jfcrsAon »ma * i Slovenic Publishing Co., I šl Cortiandt Strot, Mew York Qitjv H. T, | • "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ' ZDEUŽENIH DRŽAVAH. —NAROČITE SE NANJ t Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; bnjejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom tal znancem v staro domovino? 100 fi velja sedaj $14.50 s poštnino vred.j FRANK SAKSER 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcih. i j(3l Cena 15 centov. —» ZadeJ je natančen popis koliko obsega kaka driav«, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je. 15 centov. Pri nas je dobiti tudi veliice zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držar. Vsi so vezani ▼ platno in vsak stane 50 centov. 4 Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. ■M o^Treu!' Reraatizetn. ko.ti bol aii trzuk ▼ rokah, nofrmh in križu T 8 dneh popolnom* ozdravim, rine. opeklina, bala. tura. kraete in zrlnta. potna node, knrje oči. bradoTice, ozebline ▼ par dnab i popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila br«a 1 mp.bi rabiU mn jamčim aa «6.00. Pl&ita takoj 90 i eraik io knjižico, Dofiijem xaatonJ, 1 JAKOB WAHClfi, i 1A92 *l «4th SL, ClevelMid. O. VSAKOVRSTNE TISKOVINE i IZVBSUJE PO NIZKIH -CENAH. • • • 3» • • DELO OKUSNO, • % • • .•. IZVRŠUJE PREVODI V DRUGE JEZIKE. i*.ii UNIJSKO ORGANIZIRANA POSEBNOST SO t DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLET1, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITI NA i SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortiandt St., New York, N.Y. MODERNO UREJENA TISDPi GLAS NAHOD! Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati narožni-ao in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda" Prosti nasvet in informacije priseljencem. "The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. nre zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. ^^ »a F OSEBNI KUPOM ja vraden d«set (1») r KASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m x I ga predloži tkapno a devetdesetimi (90) ali val ra« < atral HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kak* u ttk HASSAN PREMUSXIH POSTAJ ali pri [ TUB AMERICAN TOBACCO CO, A X Prudn Dept. 49« B~oome 84„ New Tarii, K. 1 / J^v Ta ponudba ngasne 31. marca 1916. ZASTONJ Ideset (10) HASSAN kuponov _(1ZREŽITE TA KUPON)