156. številka.
Ljubljana, v sredo 13. julija.
XX leto, 1887.
tahajh Tbak dao ivdcr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v s tr i j l ko-og erske dežele ia vse leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jadan mesec 1 gld. 40 kr. ■— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meneč, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina z nafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravniftvo je v Rudolfa Kirbisa hisi, -Gledališka stolba". U pravuift tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
1 Obče politično društvo slovensko.
Če pregledujemo snovi, katere se razpravljajo po slovenskih novinah, zapazimo, da one jako zvesto nafitevajo naprave in ukrepe nasprotnikov slovenskega naroda. Slovenci so vsled te povoljno dosledne marljivosti jako poučeni o gibanji narodnega in političnega Življenja znanih sosedov tuje narodnosti. Ali slovenske novine ne izpolnujejo te svoje dolžnosti, samo zategadelj, da bi Slovenci jedino s teoretičnega ali akademičnega stališča množili znanje o sedanjem stanji dotičnih sosedov, ampak imajo nadi časniki namen, narod opozarjati in spodbujati na to, kako bi Slovenci za lastne namene porabili to, kar ustvarjajo njih nasprotniki v lastno korist in Slovanom v obče.
Slovenci torej vedo dobro, kako snujejo Nemci, Italijani in Madjari različna društva z ožjim in širšim delokrogom. Slovenci zlasti poznajo uspehe narodnih in političnih društev, s katerimi n. pr. Nemci na Češkem, čeravno v manjšinah , nasprotujejo in škodujejo Čehom. Slovenci pa pripoznsvajo ob jed-nem, kako tudi Čehi delujejo v lastno bran na razne strani. Od nasprotnikov in naših severnih bratov in prijateljev se nam je torej učiti; učimo se tudi v resnici, toda praktično izvršujemo veliko premalo vsega tega, kar vidimo posneme vrednega.
. Čeravno delujemo Slovenci veliko na političnem polji, vender nemarno jednotne politične osnove, ka-keršne bi potrebovali za vse slovenske pokrajine. Nemci raztezajo po jedno in isto politično društvo čez velike pokrajine, in Čehi so osnovali doslej štiri „Jednote," h katerim pridružijo kmalu še jedno tako obsežno društvo. Teh pet „Jednot" bo obrezalo z jednim in istim programom vso sedanjo Češko, potem Moravsko in Šlesko, tako da bode teh pet društev delovalo odslej čez in čez mej češkim na-rodom navedenih pokrajin.
Nobeno slovensko politično društvo ni doslej osnovano tako. da bi delovalo v tolikem geografskem obsegu. Slovenska politična društva si sicer ne nasprotujejo v glavnih točkah, to pa najbolj zato ne, ker občega programa za vse Slovence niti ne postavljajo mej svoja pravila. Doslej delujejo slovenska politična društva jedino v oboru posamičnih
dežel, ponajveč, kakor Tržaško politično društvo „Edinost," za večo skupnost pod Tržaškim namest-riištvom.
V tem je velika nedostatnost in toliko očit-niša, ker prvi točki slovenskega programa — to čki o u ur o dn i samoupravi za v.se Slovence — ne nasprotujejo Slovenci v nobeni pokrajini. Kdor bi pa menil, da ravno zaradi soglasja na najvažnišo točko ni potrebno skupno politično društvo za vse Slovence, naj premišljuje nejedinost,, pristranost ali pa celo hudo popustljivost na druge strani. Naj večja nap*.ka je pač v tem, da Slovenci ob jednem in i s tem čas u n e p oudarj a j o j ed ne in iste težnje. Razkosujejo se, kakor so razdeljeni po raznoterih deželah, zdaj za to, zdaj za ono točko in tako ne zasledimo nikdar pravega skupnega poudarka za jedno in isto težnjo. Od tod prihaja tudi, da so Slovenci po raznih deželah različno probujeni v političnem, kakor v drugih pogledih. Politična razkosa nos t po deželah je glavno zlo in izvor vsega hudega mej Slovenci, in ravno zaradi tega je tudi glavna napaka v tem, da ne snujemo društev za skupne slovenske interese.
Pritožujemo se, da ta ali oni kraj, ali pa celo, da ta ali ona dežela uiina marljivega političnega vodstva, ali pa da ga celo nima ne. Proti temu bi — pomagalo mnogo skupno politično društvo, in nikdar bi se ue pripetilo z lehka, da bi zastopniki jedne pokrajine, ki imajo oči tudi za druge dežele, dobili po prstih, češ. saj dotičnik dotičnih interesov in razmer ne pozna prav. Ko bi delovalo zaresno skupno politično društvo, bi Slovenci ne doživeli slučajev, v katerih jedni voditelji preklicujejo to, za kar so se moško potegovali drugi.
Slovensko skupno politično društvo bi pa tudi ne opuščalo tega, kar je treba povedati ob pravem času, in ono bi vedno določeno kazalo že naprej, kako je treba vesti se od leta do leta in v pojedinih slučajih slovenskim poslancem v raznih za-stopih. Nezaupnico bi dal slovenski narod v skup nosti takim zastopnikom, ki opustijo prilike, ob katerih bi bilo zavrniti krive očitbe in žalitve od ua-sprotniške strani. Kdo se ne spominja, kako je ravno letos poslanec mladi knez Hohenlohe goriške Slovence užalil in silno razžalil z netaknim prezi-
ranjem, ko je jednostransko hvalil hrabrost goriških Lahov ob „Soči"? In kdo se ne zaveda še večega užaljenja, katero je zakrivil državui poslanec goriških Slovencev s tem, da je oh isti priliki molčal in da ni stante pede zavrnil izjave kneza Hohenlohe, kateremu so celo nemški levičarji s smehom pritrjevali. Takih žalostnih za Slovence v nasledkih jako Ludih priinerljejev bi ne bilo z lehka, ko bi skupno politično društvo pazno čulo nad voditelji, poslanci in v obče nad slovenskimi zastopniki, ker bi s pohvalo in grajo, s pritrjevalnimi in nezaup-nimi sklepi moralno uplivalo na ves narod, najbolj pa na politične zastopnike.
Potrebo takega političnega društva čuti vsak razumnik slovenski, pri vsaki priliki, pri vsaki vo litvi pogrešamo takega društva, katero hi nas bilo že obvarovalo marsikaterega nasprotstva in neljube neprilike. Mi sino že mnogokrat o tem i/pregovorili in vršili svojo časnikarsko dolžnost, sedaj pa treba, da tudi drugi činitelji store, kar je že nujna potreba, brez daljšega obotavljanja.
Politični razgled.
\ o t r a lij e dc/c I o.
V Ljubljani 13. julija.
4'«'HJki poslanec dr. Trojan poročal je v Rakovniku volilcem o svojem delovanji v državnem zboru. Obžaloval je, da češki poslanci ueso jedini. Vse zlo prihaja od tod, da se mladina ne izobražuje samo v materinščini. To najbolje dokazuje Rusija, kjer so se od Petra Velicega ponemčile cele po-krajiue in uvela poleg francoščine še notnščina kot dvorni jezik. Govornik pravi, da je rekel naučnemu ministru, da nemščina na Češkem pripravlja tla za PruBijo. Trojan pravi, da si je prizadeval, da se v obnovljenem klubu neso uvele tako stroga pravila, kakor bo nekateri želeli.
O zadnjih volitvah na HrvaiNkeni bo nekateri kmetje vladnemu pristašu Magdiću v Majuru naredili v vinogradih več sto goldinarjev škode. Vlada je sedaj zaukazala, da morajo prebivalci v občinah Majur, Stublje, Selište in Giaboštani takoj Magdiću poplačati škodo, ker nečejo izdati krivcev.
Vnaiaje držiivr.
Več avstro-ogerskih častnikov in podčastnikov je poslednji čas prosilo, da bi jih vsprejeli v l»ol-garNlto vojsko. Vse te prošnje so se pa odklonile,
LISTEK.
Mabel Vaughan.
vHoinaii, V aiigli'škt-ui spisala Marija 8. Cummins poslovenil J. P—aki.) X>i*iifgi dol.
Četrto poglavje. (Dalje.)
„Dragi Henrik! jaz le trenotek o tem ne dvojim", odvrnila je Mabel z glasom ljubeznjivega osrčevanja. „Če le črtiš svoje pregrehe, izgubile so vso moč na tebe; čutil se ne bodeš več v skušnjavah. Vender, najdražji Henrik, ne zaupaj preveč lastni moči. Sedanji tvoji čuti ohranili se bodo morebiti le malo časa in tvoji dobri sklepi bi lehko spodleteli, če se samo na se zanašaš."
„0h, želo spomina!" vskliknil je Henrik grenko. „SkeleČe želo kesanja, ali je mogoče kedaj je iz-dreti?«
„To želo nas lehko izpodbuja k večji kreposti nego se nam je le kedaj o njej senjalo. Oh, Henrik!" nadaljevala je obraz na njegovi rami zakrivši in jokanja komaj govorivši, „jaz to dobro vem, kajti izkusila, čutila sem to. Nič me ni toli utrdilo zoper
svoje slabosti nego kes, s katerim se sedaj na izgubljeno zimo oziram."
„Ti?" odvrnil je Henrik ljubkaje, kajti zaman se je trudila solze zadrževati. „Draga! Kaj veš ti o izgubljenem času ? Osramiš me le, ko skušaš, sebi si nakladaje, moje breme olajšati."
„Henrik, ne, to ne! Ne morem si nikdar odpustiti, da sem bila toli nezvesta kaj priprosti dolžnosti. Imeli smo toli lepo bivališče ter bili bi lehko kaj srečni mej seboj. Toliko bi bila jaz lehko storila, da bi nam vsem, tebi, očetu in teti bilo prijetno! A tvoje prorokovanje o meni se ie izpolnilo. Jaz sem prva podlegla izkušnjavi ter postala sužnja nečimernoBti in samoljublju. Da, zaman je tajiti, jaz nisem bila hči in sestra, katera bi bila imela biti!"
„Mabel, ti si mi bila zvesta sestra," rekel je Henrik. „Če si sploh imela kako napako, bila je ta, da je tvoje bitje se toli lehko udajalo vsem utisom in da si se ti kakor tvoj ubogi brat toli lehko od njih dala pridobiti. A ve ženske gledate dosta globokeje od nos v globočine človeškega značaja, ter obstojite, kjer mi padamo, če narr. prijateljska roka ne sledi ter nas ne podpira." In ko je izgovarjal zadnje besede, zrl je toli ljubeznjivo in za-
upljivo vanjo, da se mu je videlo, kako močno je bil prepričan, da ona mu je palica, na katero se opira.
Mabel je le molčala in brat je nadaljeval »Bil je čas, ko Bem mislil, da je izdajalski Dudley, ki me je bil na rob prepada spravil ter me tam popustil, naj se ohranim ali pa poginem, napel vse sile, da bi tebe premogel. Mislil sem, ti zaupavaš njegovim lažnim in hinavskim besedam ter bi vsakega drugega prijatelja žrtvovala temu silno lokavemu človeku. Videl sem, da bi mi ne bilo utaknivšemu se vmes, posrečilo se tebi oči odpreti. Jaz sam sem ga pri tehi upeljal ter sem vedno njegovo hvalo pel. Enkrat me je imenoval n sv o j egl a v nega pogubljenega sleparja." Kako bi bil veroval, da tudi ti tako o meni ne misliš? Ti si prisvajala si vse njegove misli, kako bil hi vedel, da te ni tudi zoper mene našuntal? ta čisti brezmadežni Dudlev! A nagon, mislim, ličil te je, da si hinavca odbila, a nekaj boljšega od golega nagona te učilo, da si prijela in podpirala zanikerneža, ki je vsaj odkritosrčen, ko ti pravi, kako zelo te ljubi."
Mabel ga je še močnejše pritisnila k sebi, a molčala je.
,Da," nadaljeval je z grenkim glasom, Jaz
ker načelno nobenega tujca ne vsprejmejo več v bolgarsko vojsko. Sedaj je v bolgarskej vojski le jeden bivši nemški častnik, kateri je služil že pred zjedi njenjem v vzhodnorumelijskej vojski. — Sedaj se še nič gotovega ne vo, katere vlasti bodo potrdile volitev Koburžana „Kreuzzeitung* misli, da ga bode Nemčija priznala, če ga bode potrdil.i Turčija in priznali Anglija in Avstrija. To bi bilo se zgodilo, ko bi bili Bolgari koga druzega volili knezom ali pa proglaBili republiko. Nemčija v bolgarskih zadevah ne bode- delala nobenih težav. „Pariš" pa hoče vedeti, da hode Husija tej volitvi ugovarjala. Ivo bi pa princ v/lic temu ugovoru šel v Bolgarijo, bode Rusija povabila velevlasti, da uveljavijo v tej zadevi Berolinski dogovor. Ko bi se pa vlasti za :o nič ne zmenile, bode pa Rusija poslala svoje čete v Varno.
Volitve za »rl»»lto akupščiuo bodo v 10. dan avgusta. Skupščina se pa snide v septembru.
Turski sultan nekda premišljuje, kako bi se doseglo sporazumljenje mej obema sektoma mo-hamedaueev, suuuiti in šiiti. Pogaja se baje o tem že s perzijskim šahom. Če bi se ta stvar posrečila, bi se moč nmhumedanstva znatno povišala. To m\sA je prvi sprož 1 nek perzijski ulema, ki je zaradi tega prišel pri šahu v nemilost. Pozneje je pa tudi šah spoznal, da jo ta stvar velicega pomena. Da bi se pa sprava res dosegla, ni skoro misliti, ker imajo baš Turki premalo odločnosti, da bi kaj ta-cega dognali.
PredVceraj bila je v fra uro«k i zbornici jako burna seja. Poslanec Pavillon je interpeloval vlado zaradi monarhistićnih agitacij, katere odobrava grof Pariški. Grajal je vlado, da vse to mirno gleda. V tej stvari vlada ne sme biti neutralna, povrniti se mora k republiki in demokraciji ali pa odstopiti. Ministerski predsednik se je izgovarjal, da vlado le zato napadajo, ker ni Boulangera več v minister-stvu. Generala pa on ni mogel obdržati v vladi, ker se je njegovo ime zlorabilo pri nekej volitvi, dasi prav sta pruv ne sme biti voljen. Uouvier neče trditi, da je g-neial sam kaj pripomogel k dotični nepostavnej manifestaciji, toda v republikanske) vladi vender več ostati ni mogel, če so njegovo ime ra-bdi za take nepostavnosti. Vlada je republikanska. Vlada je predložila že budget, ne da bi naložila novih davkov. Vlada pa ne misli, da je njena naloga le boj z desnico. Clemenceau graja vlado, ker se druži z desnico. Ministerski predsednik je izjavil na tO, da hode vlada takoj odstopila, če bode večina republikancev proti njej glasovalo. Ko je Laisant očital vladi, da je prišla na krmilo vsled pritiska od zunaj navstal je velik nered. Rouvier protestuje proti tej izjavi in zahteva, da se pokliče Laisant k r« (hi, kar se tudi zgodi. V zbornici bil je tak hrup, da predsednik ni dolgo mogel napraviti reda. Mnogi poslanci so zabavljali čez Floqueta, ker je Laisanta poklical k redu, drugi ho mu očitali, da ni zmožen vzdržavati reda. Ko se je zbornica malo pomirila vsprejel se je enojni dnevni red, kar je vlada zahtevala s 382 proti 120 glasom.
Nemški trgovci so v Strassburgu ponujali kompromis trgovcem francoske narodnosti za volitev v trgovsko zbornico. Poslednji kompromisa neso vsprejeli in voljeni so sami vladni nasprotniki. Obla-stva to silno jezi, ker vidijo, da z vsemi strogimi naredbami neso prestrašili naroda, da bi zatajil svojo francosko narodnost.
Dopisi.
Iz <«oriee 9. julija. (Italijanski časniki v Gor ci.) Lahom in Italijanom Goriškega inedta se tako dobro godi, da si snujejo poleg že številuih časnikov še novih, in z vsemi dobro izhajajo. Ker jih podpirajo Nemci in od vladne strani napredujejo naglo in ti uspehi jih spodbujajo do novih časnikarskih  podjetij.   Osnovano  pa je vse
tako, da zavzemlje vsak list in listič svoje mesto, ne da bi bil drugim na poti. Dobre organizatorje imajo, vidi se jim, da jih vodi jedna roka z jednotnim načrtom.
Listi obdelujejo maso, kakor inteligencijo, duhovščino, kakor tudi posvetne ljudi raznih stanov. Najvažniše mesto zaseda o<i židovske urednice pri-rejevani list; že iz tega utegnete soditi, da list dela „geschafte" gmotno in politično za Žide in onim katerim služi v politiki. List popisuje italijanske praznike, državnike in ude vladne hiše, kakor da bi list izhajal onkraj luže. List je tudi oricijozen, kakor je to „Soča" mnogokrat povedala in dokazala. Ta lastnost listu nikakor ne brani, da postavlja nazadnje'mesto mej razne vesti dvojevrstno poročilo o avstrijskih prestolonaslednikih potujočih po Gališkem, v tem ko postavlja pred iste vrste vest o i tal i j an s ki h pri n c i h -
List se uklanja z jedne strani nemškim kapitalistom, ki pospešujejo iiško politiko na Goriškem, a daje istim bogatašem brce, kedar bi se predrznili, spomniti se, da so nemškega rodu. List je povsod bran in čislan in daje ukaze na vse strani.
Po imenitnosti mu sledi „Eco del Litorale*. Ta je katolišk list, poudarja tudi avstrijstvo, gleda pa, kako bi s svojega rimskega stališča mahnil tu pa tam po Moskovitih in pauslavistih. Ne brani se kako zasoliti tudi Slovencem, posebno modro in jasno govori včasih tudi, kedar — molči. Slovenci tak molk dobro umejo, ker zadeva mnogokrat ravno njih.
„Freccia" dela bolj na vzdolj; ona pridobiva maso, da bi mahala po „cirilos" in po panslavistih. Piše, kakor zadeva bogove.; velikim bogovom poši lja pušice v Dantejevi obleki, nižjim slugam pa v furlanščini, kakeršno pomnožujejo do današnjega dne slovenski peki in slovenske dekle s svojimi narečji.
„Rassegna" ima svoje  patrone, kateri tu pa tam vladajo in žele vladuti še na višjih mestih Ona se boji zamere kakor  nemško  avstrijski  klub, pa poznajo njo ravno tako dobro, kakor poznajo Slovani ta klub. Kobi imela „Rassegna" zaresno voljo, bi jo podpiral kak spreten poštenjak in veščak. S svojo neodločnostjo in vidno pristranostjo pa odžene polagoma tudi one, ki so se nadejali v resnici kaj boljšega, zares potrebno zdravega od nje.   Po zaščitnikih in neposrednih urednikih soditi ne ho pričakovati, da bi jo vodila, kakor bi koristilo njej še bolj pa deželi in s tem državi. Tako vsaj se meni o stvari poroča.
Lahom pa ni bilo dovolj, da so že doslej ščuvali proti Slovencem, zlasti po listu Corriere in Freccia; oni hočejo, da se nasledki ščuvanja še bolj oprimejo najnižjega ljudstva
V ta namen so si ustvarili še drug ilustrovan list, „Gallo" imenom, torej „ Petelin" ali Kikeriki. 10. t. m. izide prvi list; misliti pa je že naprej, da bo s slikami in tekstom bralce pridobival s smešenjem tega, kar je slovensko ali slovansko.
Tako torej delajo Lahi; da bi se mi vsaj česa naučili od njih; pa saj našega vodstva prvega razreda ne zbadajo.
Slavnost blagoslovljenja „Slavčeve"
•0GI
zastave.
" 1      11 ■ ' '.......■■ (Konec.)
Ob 1. uri popoludne pričel je v čitalnični restavraciji banket, katerega se je udeležilo 1 '20 osob. Kakor pri takih prilikah navadno, bilo je mnogo primernih napitnic. Prvi napil je „Slavčev" predsednik g. Sakser presvetlemu cesarju, na kar je godba zasvirala cesarsko himno, deležniki banketa pa ustali s sedežev. G. Stegnar napil Je kumici, gospej baronici Winklerjevi, g. Sakser kumice namestnici gospej M ur ni ko vi, g. A. Jeločnik deželnemu predsedniku baronu VVinklerju, g. J. Vidmar, pozdravljajoč goste, vsem, ki so se pokazali prijatelje delavcev, g. Sakser narodnemu mestnemu zastopu in njega županu Grasselliju, ki naj živi mnogaja leta! Župan Grasselli, zahvaljujoč se na napitnici, priporoča „Slavcuu, naj vstraje na dosedanjem potu in se drži svojega gasla: „V slogi je moči". Govornik napije obrtnemu stanu. G. A. Jeločnik omenja čvetorice, ki je najbolj podpirala „Slavca". To,so bili gg. dr. Tavčar v gmotnem oziru, skladatelj Foerster, pevovodja Stegnar in solist Meden, kateri naj blagovoljno naklonijo društvu i nadalje svojo podporo. Ces. svet. Mu r n i k, zahvaljujoč se na napitnici njegovej gospej soprogi, javlja svoje zadoščenje, da je njegova gospa hči obrtnika, ki ima mnogo zaslug za obrtni stan (Živio Ho rak!), da je tudi on sam obrtnika sin, ter želi „Slavcu", da bi mnogo let uspešno delal na korist obrti in rokodelstvu. Ob sebi se umeje, da so bile vse te, kakor tudi naslednje napitnice, pri katerih pa naš poročevalec ni bil več prisoten, vsprejete z burnimi „živio !"-klici.
DoŠli so in bili prečitani nastopni telegrami: Zagreb. — Svečare pozdravlja sa: „Tko pieva, zlo nemisli."
Hrv. pjev. društvo „Kolo", Trst. — K veliki vaši alavnosti, zakličemo krepki slava! Vaši sobratje.
Tržaško podporno in bralno društvo. Ptuj. — Zastava vihraj v slavo „Slavcu", zmagovalcu.
Ptujska Čitalnica. Ptuj. — Mila slavčeva pesen  budi rojake povsod, zastava tvoja pričuj, Slovenec] da je sam svoj gospod!
Slovensko pevsko društvo. Rudolfov o. — Vaša zastava vam bodi bodrilo svobodostne omike v delavskem stanu. Živio Slavec I
Schvvarzova miza, Rudolfovo. Rudolf ovo. — Novi zastavi zakličem tri* kratni Živio!
Mlakar.
Dunaj. — Slovansko pevsko društvo Dunajsko v duhu z vami praznuje prekrasno slavnost blagoslovljenja slavčeve zastave, ter kliče v svetem naudušenji za slovensko stvar zbranim pevcem in udeleževalcem gromoviti slava!
Dr. Lenoch, predsednik. Pukl, tajnik.
Karlove c — Sa kupe vam »Zora* kliče iz dna srdca duše prave nek brat s bratom ljubav splice: Naprej zastave slave.
Iteiner predsjednik.
nimam pravice obdolžiti  kakega  drugega svojega pada razen sebe samega. A če je človek, ki bi bil bolj nego drug za to odgovoren, ta je Linkoln Dudlev. Njegovo veselje do igre me je prvikrat spravilo k igralni mizi; on me je učil popivati in vinu se uda-jati; redno njegovo postopanje oropalo me je veselja do dela in sumniva njegova načela so me navajala, da sem celo o bitji kreposti dvojil. On je brlog igračev navadno zapuščal z zmernim dobičkom, jaz pa sem vsakrat vse izgubil; on je hladnokrvno popil svojo steklenico, meni pa je uže pri jednem kozarci kri zavrela. Iu če sem naposled  o nepremišljenem trenutku izdal svojo slabust, bil je on prvi, ki je s prstom na me kazul ter me s svojim zanemarje njem v obupuost gonil. Jaz sem bil vreden zaniče vanja, a ne od njegove strani. Tudi ni bila najmanjša moja muka, da je mene zapuščal in zanemarjal, svoje malovredno in nedostojuo spoštovanje  pa izkazoval devojki, katero sem najbolj na svetu ljubil. Mabel zahvali Boga ki ti je dal dovolj razsodnosti in dušne moči, da si takega moža razumevala in se ž njim lehko borila."
„Ob, Henrik!" vskliknila je Mabel silivši se govoriti, da bi izrečeno jej pohvalo odklonila. „Jaz
nisem ona devojka močnega duha, kot ti misliš. Nisem se dvoumila o njegovej odkritosrčnosti; njemu sem zaupala vse, kar je bilo dobro in plemenito; in še hi ga rada imela za to, a sedaj ga ne morem."
Nje glas jo je izdajal; izrazoval je slabo obr-neno ljubezen, prevarano upanje in upehanost duha. Henrik jo je objel, pritisnil k sebi njen obraz ter jej zašepetal: „Kaj ne odpovedala si se mu zarad mene?w
nHenrik! srce mi ni dalo, da bi tebe zapustila, " bil je nje priprosti odgovor.
, Mabel, blagoslovljeno naj bode tvoje ljubeče srce!" odvrnil je ljubeznjivo jo poljubivši. „Dudley in jaz sva oba njega enako malo vredna 41
Ta pogovor je od nove strani pojasnil hladni in hinavski značaj Dudlevev ter je v tem tudi močno zmanjšal zanimanje, katero je Mahelina vobraznost še zanj imela. Ker se je zavedala, kako hinavsk je bil proti njej, pretresalo jo je še tem globokeje, ko je mislila potem nu nezvestost njegovega nekdaj toli slavljenega prijateljstva s Henrikom ; sedaj je razumevala, da je osvobodivši se upliva tega sebičnega in posvetno razumnega moža, zagotovila lastno sreče in srečo svojega brata.
Neko jutro proti koncu meseca avgusta je Henrik, sedaj že popolnoma zdrav, s časnikom iz Novega Jorka v roki stopil v sobo tete Ridgwayeve in, pregleduje razne novice, čital je teti Mabeli glasno':.
„Regata (vožnja s čolni) pri rtu Mayu — Nesrečen požar v prekopni ulici — Bliščeči ples v šemah v Nevvportu, — lepa gospa Leroveva iz Novega Jorka jedna izmej prvih krasotic onega večera."
„Tem sramotniše za njo!" šeptala je Sabija tiho. „Rada bi vedela, kje je nje mož?"
„Strašna nesreča na železnici," nadaljeval je Henrik ne oziraje se na pretrg; „devetnajst oseb ubitih in ranjenih."
„0, za Boga! kako pogostoma so te neBreče!u rekla je Mabel. „Henrik, kje pa je bilo?"
„Za božjo milost!" vskliknil je zadnji neodgo-vorivši na vprašanje ter je hipoma obledel.
„Kaj pa je?" vskliknila je Mabel vsa vznemirjena.  „Ali je bila nesreča na zahodu ? Oce —"
„Oče je rešen != rekel je Henrik nemudoma pregnavši nje strah. „A gospod Leroy--"
„Je ubit?" vskliknila je Mabel z obrazom
Trst. — Od sinje Adrije proži desno roko slovenski delavec svojemu bratu v središči Slovenije. Bog živi vaše lepo društvo I
Odbor delavskega podpornega društva v Trstu.
Zagreb — Radujuči se, braćo vašoj svečanosti čestitamo vam i s vami zajedno kličemo: Naprej zastava slave 1
Hrvatsko tipografičko pjevačko društvo „Sloga".
Idrija. — Vrlemu „Slavcu" in vsem pod tvojo krasno zastavo zbranim rodoljubom kliče gromoviti na zdar! Slava!
Delavsko bralno društvo v Idriji. Zagreb.   —   Blagoslovljenju  društvene zastave prisustvuju duhom i hrv. radnici te klicu: Na-pred pod geslom: „Edinstvo je moč!"
Zagreb radničko društvo i pjevack sbor. „Sloboda'.
Celje. — K današnjemu društvenemu prazniku vrlim „Slavcem" Slava 1
Bregar.
Po banketu, pri katerem je mej napitnicami jako pohvalno svirala Domžalska godba, bil je odhod vseh društev z zastavami na Koslerjev vrt, kjer je bil veliki koncert. Ondu nagromadilo se je toliko občinstva, da se je smel srečnega šteti, kdor je prostor dobil, zadostuje naj v tej zadevi faktum, da je neznatna ustopuina vrgla 180 gld., koliko pa je vrglo streljanje, kegljanje in tehtanje, nam ni znano.
Koncert obsegal je 20 točk, nastopali so za-
pored „Slavci" in mešani zbor Šišenske čitalnice in peli celo vrsto prelepih zborov jako krepko in ubrano, posebno ugajali so občinstvu „Naša zastava" '(Foer-J ster),,.Vogl ovi »Cigani" in Ipavčeva „Slovan-ska pesen1', samospev v „Ciganih", ki ga je pel g. Meden bil je v istini krasen. Mej petjem in sviranjem vojaške godbe je le prehitro potekel čas in po 8. uri vrnila so se vsa društva v Čitalnico, kjer je bila v prenapolnjenih prostorih prosta zabava.
Društvu „Slavec", posebno pa njegovemu predsedniku goap. Sakser ju, gre vsa hvala, da so slavnost tako fino priredili, da se je vse tako točno in precizno vršilo. Prelepi uspeh društvene slavno-sti bodi vsem plačilo za oblli trud in je spodbujaj, da tudi v bodoče jednako goreče in uspešno postopajo.
Naposled nam je konštatovati, da pri vsej slavnosti, kljub u ogromnemu natečaju občinstva ni bilo niti najmanjšega nereda, dasi ni bilo videti niti oborožene sile. Občinstvo samo skrbelo je za uzoren red in pokazalo se je vnovič, da narodnim veselicam in slavnostim ni treba, da bi se vršile „ v senci bajonetov".
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Finančni tajnik dr. Aleksander knez Poninski imenovan je finančnim svetnikom v območji finančnega ravnateljstva v Trstu. — Uradni sluga pri okrajni sodniji v Pod-kloštru, Jurij Dieda, dobil je povodom svojega umirovljenja sreberni zaslužni križec. — Gospodičina Ernestina Razi a g imenovana je učiteljico na dekliški šoli v Brežicah, Marija T u r k podučiteljico v
PoljČanah,   Karolina Potočnik podučiteljico na dekliški Soli v Brežicah.
— (Na gimnaziji Ljubljanski) dela zrelostni izpit 49 dijakov, izmej katerih se jih je 24 oglasilo za bogoslovje.
— (Vojaška godba) domačega pešpolka svira jutri zvečer ob 1/a7. uri pod Tivoli.
— („Popotnik.*) List za šolo in dom ima v 13. številki nastopno vsebino: Poziv slavnim učiteljskim društvom  na Slovenskem. — Nekaj o pripravi. Spisal Ivan Bano. — O gluhonemih. — „Rožici." Praktična obravnava te pesni št. 93, II. berilo. — Književna poročila. — Dopisi. — Novice in razne stvari. Posebno znamenit zdi se nam poziv slov. učitelj, društvom glede aorganizovane knjižnice za slovensko mladino.*   Po  načrtu Legovem in Šmarijsko -Ro-gačkega učiteljskega društva naj bi, ker ni možno niti koristno ustvarjati novega društva, društvo x na Slovenskem preosnovalo svoja pravila in delovanje na toliko, da bode izdavalo po načinu družbe sv. Mohorja v letnem —  a ne v mesečnih ali morda nedoločenih  obrokih —   po   5—6   knjig, istega obsega za  mladino   s  sodelovanjem celokupnega učitelj stva na  Slovenskem.   Predlog,  ta je veli-cega  pomena,  zatorej  bilo bi umestno, da bi se vbo učiteljstvo rečenemu pozivu odzvalo.
— (Letno poročilo gimnazije Ljubljanske) ima na prvem mestu za zgodovino slovenskega jezika prezanimiv članek: „Slovenščina na Ljubljanskem liceju," katerega je po listinah shranjenih v gimnazijskem arhivu spisal gosp. profesor M. Pleter šnik. Na drugem mestu pa so opomnje k Platonovi apologiji. Izmej šolskih \ estij posnamemo, da je na gimnaziji Ljubljanski v preteklem šolskem letu obligatne predmete poučevalo 32 profesorjev in suplentov, neobligatne predmete pa 8. Dijakov bilo je koncem leta 779, od katerih jih je 175 iz Ljubljane, 511 s Kranjskega sploh, 5 s Koroškega, 20 s Primorskega, 37 s Štajerskega, 28 iz drugih avstrogerskih kronovin, 3 iz inozemstva. Po narodnosti bilo je 635 Slovencev, 139 Nemcev, 4 Italijani, 2 Hrvata. Z odliko dovršilo je šolsko leto 96 dijakov, 521 dobilo je prvi red, 98 dovoljen je po-navljalni izpit. Šolnine plačali so dijaki 14 2 5 0 gld., štipendije v znesku 11505 gld. 19 kr. uživalo je 129 dijakov. — Podporna zaloga narastla je na 7925 gld. v obligacijah, 23 gld. 81 kr. v gotovini.
— (Cesarice Elizabete otroška bolnica) imela je izredni občni zbor. Načelnik dr. Bo c k pravi, da ta leta 1865 ustanovljena bolnica sedaj več ne zadostuje in je upravni odbor sklenil sezidati novo otroško bolnico. V imenu upravnega odbora poprime besedo dr. Sup pa n rekoč, da se je sklenilo sezidati novo poslopje, in sicer v proslavo 40-letnice presvetlega cesarja, kot trajen spomenik. Po proračunu stavbene družbe kranjske stalo bode poslopje 25 000 gld. Toliko ima društvo prihranjenega, a poteta bi bilo Čisto brez novcev, torej bode treba poprositi mestni in deželni zbor, kranjsko hranilnico itd. Dr. Scbuster razklada potem na široko, kako bode novo Elizabetišče, da bode ustrezalo vsem zahtevam higijene. Nasvet upravnega odbora, da se zida nova bolnica, jednoglasno obvelja. Kot nov zdravniški vodja imenuje se dr. Schuster
polnim največjega straha, Sabija pa je svoje delo odloživši Henrika groze srepo gledala.
Henrik je odgovoril obraz z jedno roko po-krivši in Mabeli izročivši časnik, v katerem jej je s prstom pokazal sledeče poročilo:
„Z žalovanjem smo izvedeli, da je čislani someščan Aleksander Leroy tudi med žrtvami te velike nezgode. Gospod Ivan Vaughan, dobro poznani in močno spoštovani kupec našega mesta, bil je tudi s tem vlakom ter je o trenotku nesreče sedel tik zeta Lerova; ta je bil hipoma ubit, oni pa se je z božjo previdnostjo otel z nekaterimi neznatnimi ranami."
Mabel je hlastoma pogledala to poročilo; pročitavši delno potrdilo svoje bojazni, zakričala je ter časnik teti Sabiji izročila. Nenadni strah je baje vsem jezike zavezal in resne misli so jih obhajale.
V Mabelinem srci družila se je goreča zahvala za rešitev nje očeta s trepetom in žalostjo zarad nenadne smrti gospoda Lerova: vkljubu hladnosrčni nečimernosti in lehkomiselnosti svoje sestre trepetala je misleč, kako težak udar jo pričakuje, če je ni že udaril. Morebiti je Henrik isto mislil, kajti naposled je pretrgal molčanje, hipoma vprašavši: „Mabel, kje pa je Ludvika?"
„Tega ne vem," odvrnila je Mabel; „pa rada bi vedela, da bi k njej šla." „Kaj ni v Newportu?"
vNe, tam ni. Oni dan po plesu je hotela oditi ter je nameravala ali Earlove v VVestpointu obiskati ali pa z gospo Vanekarjevo v Ert Maj potovati. Prav nedoločeno je Še bilo, koje zadnjikrat pisala."
„Ti počakaš tukaj, dokler ne dobodeš od nje poročila/ rekel je Henrik. „Jaz pa precej — zdi se mi to najbolje — odpotujem k očetu."
„Da, Henrik, stori tako!" odvrnila je Mabel brzo- „Oče je morebiti hujše ranjen, nego mi mislimo. Vsekakor te bode treboval. Oh, kako rada bi, da bi poizvedeli kaj natančnejšega ter bili njegove rešitve popolnoma zagotovljeni."
Ta trenotek je prišla gospa Ridgwayeva; na vseh obrazih zapazivši nenavadno razburjenost zaklicala je z navadno jej silovitostjo: „No, kaj pa je? Sabija, zakaj pa tako debelo gledaš?"
Sabija jej je sporočila žalostno novico.
nPri mojej veri!" kričala je, „brat Ivan se je komaj rešil. In ta potepinka Ludvika je tedaj vdova? No, tega še ni izvedela. Ta udarec jej pač polomi perote.*
1 Dalje pri L)
mesto odstopivaega dr. Kovača, kateremu se je za 22letno vodstvo izrekla zahvala in katerega zbor imenuje častnim članom.
—   (Iz   mestnega   zbora Ljubljanskega.) Včerajšnja seja bila je jako številno obiskana, bilo je navzočnih 27 odbornikov. Predsedoval je gosp. župan G ras seli i in imenoval overo-vateljema zapisnika odbornika N i Č man a hi *f o m k a. Deželna vlada doposlala je več izvodov pravil društva „Rudečega križa", priporočajoč to dobrodelno društvo tudi podpori mestne občine. Župan nadalje naznanja, da je v zmislu sklepa mestnega zbora se kupila Jalenova hiša za 24.000 gld., da se je pogodba danes s pritrjenjem c kr. deželnega sodišča in dedičev pravoveljavno sklenila, ter kupnina izplačala. Se z odobravanjem na znanje vzame. — Odbornik dr. M o s c h e poroča v imenu personalnega odseka, o dopisu Dunajskega županstva, glede pe-ticijoua na državni zbor o načrtu  zakona za napravo lokalnih in cestnih železnic. Poročevalec pravi, da se mesto Ljubljansko  sicer radovoljno pridruži korakom Dunajske mestne občine, da pa se ne bode s posebnim odposlanstvom  udeležilo nameravanih obravnav, naj se torej Dunajskemu županstvu v tem zmislu poroča. Obvelja brez razgovora. Dr. M oseh e poroča v imenu finančnega odseka, a prošnji za si-rotinski peuzijon in konduktni kvartal sinu bivšega policijskega stražnika Konrada Trčka. Nasvetuje, da se dovoli, do  20  leta letni  penzijon 66 gld. 66 kr.  in  konduktni kvartal  v  znesku  100 gld. Vsprejeto brez razgovora.   — V  imenu finančnega odseka poroča gosp. podžupan Vaso P e t r i Č i č o skontriranji  mestnih   blagajnic  dne 7. maja t. I. Našlo se je vse v popolnem redu. Se vzame na znanje. — V imenu finančnega odseka poroča dr. T a v-čar o nakupu Magistrove njwe na Poljanah. Poročevalec pravi, daje finančni odsek uvažal, da je kupnina O seženj po 1 gld. ugodna, ker mesto potrebuje ta prostor za dobavo šute za desni breg Ljubljanice. Nasvetuje da se sklene kupna pogodba za 1700 gld, kar brez debate soglasno obvelja. — Dr. Tavčar poroča v imenu tiuančnega odseka o prodaji 400 sežnjev bivše Magistrove njive Janezu Črnetu za gradujo nove hiše in nasvetuje, naj se odloži za zdaj prodaja tega  prostora, da magistrat poizve, se li ne bodo pri kopanji šute uapravile valine. O tem ima magistrat poročati do jeseni finančnemu odseku. Zbor pritrdi. — Mestni odbornik Potočnik poroča v imenu stavbinskega odseka o ponov Ijeni prošnji kranjske stavbinske družbe glede stav-binske črte na Vrtačah ter nasvetuje: Mestni zbor umakne svoj sklep z dne 3. marca t. 1. in dovoli zgradnjo projektiranih hiš na Vrtačah po črti, katera veže vogal „jahalnice z voglom Korzikove ograje." Predlog se* vsprejme. — Mestni odbornik Gogala poroča v imenu policijskega odseka o mestnega ko-njača Joras-a prošnji, da se ž njim sklene nova pogodba in se mu plača zviša. Poročevalec osvetljuje dosedanja pogodbo z Jorasom in zakonito mu določene pristojbine za lov psov ter z ozirom na vse tu v policijskega odseka imenu nasvetuje, da se ponovi z Jorasom pogodba na deset let in se mu določi 400 gld. na leto. Ako bi pa pogodbo ne vsprejel, dobival bode zakonito določene pristojbine. — Dr. Vošnjak se čudi, da je konjač prej dobil toliko za odvažanje ikrastih prašičev, zdaj pa prav nič. Trebalo bi mestne živinozdravnike v klavnici vprašati, ali je ta bolezen zdaj popolnem izginila? Dr. vitez Bleiwois-T rsteniški pravi, da se po naredbi ministerstva sme uživati tudi ikrastih prašičev meso. Govornik misli, da bi zadostovalo, ker že dlje časa ni noben pes Btekel, da bi konjač le dvakrat na teden lovil. — Dr. Tavčar je proti povišanji plače in predlaga: naj  se konjaču plačajo samo zakonite takse, pse pa naj lovi le dvakrat na teden. —  Dr. Vošnjak pravi,  da po njegovem  mnenji   vender  ne  gre ikrastih prašičev  ravno  tako prodajati, kakor zdrave. — Odbornik G o gol a opomni, da so imeli mesarji prej neko blagajnico,   iz  katere  so  dobivali  plačo za ikraste prašiče, nekako zavarovalnico mej seboj. A blagajnica se je posušila, ž njo pa so tudi ikrasti prašiči ponehali. Sicer se pa meso ikrastih prašičev dobro precre in potem uživa. Pri glasovanji se odkloni predlog dr. Tavčarja in vsprejme nasvet policijskega odseka. — Mestni odbornik Toma Zupan poroča v imenu šolskega odseka o letnem izvestji c. kr. okrajnega  šolskega nadzornika za Ljubljansko mesto o mestnih ljudskih šolah 1885/6. leta iu nasvetuje, da je mestni zbor vzame na znanje Po-tem se javna seja sklene.
— (Razpisana) je služba 2. učitelja na trorazrcdnici v Dragatuši. Placa 450 gld. in stanovanje.  Dalje služba 3. učitelja na trorazrednici v Semiči. Plača 400 gld. Prošnje do 10. avgusta.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'':
Varna 13. julija. Izvestje Renterjevo: Oticijalno se javlja, da je Porta regentstvu bolgarskemu izrekla zahvala za Koburžana izvolitev ter izrekla nado, da bodo velevlasti volitev odobrile. Porta odpošlje danes velevlastim okrožnico glede volitve.
Trnovo 13. julija. Došla veliko brzojavnih čestitk regentom in poslancem. Novo ministerstvo napravilo po deželi najboljši utis.
London 13. julija. Wolff se bode v petek v avdijenciji od sultana poslovil.
Dunaj 12. julija. Cesarjevič vrnil se je danes opoludne s potovanja po Galiciji v Laxenburg.
Praga 12. julija. Umirovljeni generalni major in bivši državni poslanec Samer umrl v blaznici, kjer je bil dve leti.
Beligrad 12. julija. Kraljica s kraljevičem danes opoludne semkaj dospela. Na nabrežji pozdravili so jo kralj, ministri in diplomati. — Vesti o ministerski krizi popolnem izmišljene.
Pariz 12. julija. Zbornica odklonila jednoglasno ostavko Floquet-a in ga prosila, naj svoje funkcije nadaljuje. — Glede načrtov za nove polke konjice in za organizacijo pehote pripoznala se je nujnost in se bode v teh načrtih jutri posvetovalo.
Rim 12. julija. S Sardinje naznanja se več slučajev kolere. — Zaloga smodnika v Tauludi (Massaua) se je preteklo noč razletela v zrak. Sedem vojakov mrtvih, 15 teško, veliko lahko ranjenih.
Razne vesti.
* (Kolera.) Najnovejše vesti iz Sicilije so jako vznemirljive. Iz Catanije prebivalstvo beži. Zadnje dni je ondu 200 osob za kolero zbolelo, od katerih jih je 70 % umrlo. Posebno hudo razsaja kolera mej vojaštvom, katero je mesto ostavilo, ter biva izven mesta v šotorih. Železnični promet s Ca tanijo ustavljen. V Mesini 2, v Palermi 8 slučajev kolere.
VABILO.
EietoftiaJI
O 23 O IT I S 33, OWL
druživa „Zveie slovenskih posojilnic"
se bo vršil
dne 16. t. m. (soboto) ob treh popoludne
v iradlki Mariborske posojilnico
T7- 3^ sir i"b or ul.
"»»■-
DNEVNI BED:
I. Poročilo predsednika o delovanji društva v letu 1886.
II. Poročilo o društvenem računu za leto 1886.
III. Sprememba pravil.
IV. Razni nasveti.
V. Volitev novega odbora.
Celje, dne 1. julija 1887.
Mihael Vošnjak,
predsednik.
OPAZKA. K občne in u zboru pošlje vsaka posojilnica jedi-.ega zastopnika; udeleževati se pa smo zborovanja tudi vsak zadružnik v zvezi stoječib posojilnic (tj. 11. društv. pravil).
Breči zvedela in je naše prebivalstvo že popolnem utrujeno bi'o, tudi ta.
Z združenimi močmi postavili so se s tako požrtovalnostjo in s takim občudovalnim pogumom ognju v bran, da so ga po dveurnem prizadevanji lokalizovali in po vgenočnem trudu nevarnost odstranili. Pri tei priliki, kakor pri poznejem gašenji tlečih pogorelih stavbenih objektov, odlikovali sta se obe požarni brambi, kakor tudi vsi gasilci iz So-dražice, Zamosteca in iz vseh vasij s svojim pravilnim, neumornim in požrtovalnim delovanjem; posebna hvala pa gre g. Ig. Merherji in prostovoljni požarni brambi iz Dolenje vasi, koja je v zadnjem trenutku na dveh najnevarnejših mestih z nadčloveškimi silami največjo nevarnost odstraniš. Podpisano županstvo stori le svojo dolžnost kot skromen izraz hvaležnosti, da se vsem imenovanim gasilcem javno najtopleje zahvaljuje.
Žjiapaiist^ro 231"bia.lcl.
dne 12. julija 1887.
Janez Zobec, župan.
„LJUBLJANSKI ZVON"
. h toj i (192—79)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
t ■ Tulci:
12. julija.
Pri ■"»lini Goetz iz Afainca — VValdheusen iz Thli-ringena. — ZamiŠ iz Podmoklega. — Rosentejd, Jakobo-vltz, Brody, Kohn, Benedik z Dunaja. — Grof Barbo iz Ogerskega — Seemann iz Spitala. — PfefTel iz Tržiča* — Mrak iz Železnikov. — pl. Sandrinetti, pl Konlei, Neverlv iz Trsta.
Pri «nlf«li VVendekind, Gliick, Blau, Schadek, Scbmid, Engel, LOao z Dunaja. — Purkart iz Kavalešča
— Lininger z Dola. — Nimaš iz Novega mesta. — Homann iz Radovljice. — Barvic iz Moravč — Pokom, Loser, Hof-bauer iz Trsta. — Abele iz Puli*.
Pri bavarikfin dvorn s VVachtl iz Gradca. — Rom iz Kočevja.
Pri Južnem kolodvora: pl. Rudy iz Penzinga,
— Heger iz Gradca. — Kumar iz Radgone. — Hanbart iz Tržiča. — Pavlinovič z Reke. — Oblak iz Polja.
Pri Virantu: Basquar iz Žužemberka. — Bele iz Ribnice.
4*/» državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1H64
MH gld. 100 ,
Tržne cene r Ij J uhlju ni
dnć 9. julija t. 1.
		crl.kr.	Špeh povojen, kgr.	
Plenica,	hktl.   .   . .	7 15		— 64
Rež,	n ...	455	Surovo maslo, a	-90
Ječmen,	n ...	3 25	Jajce, jedno ....	- 11
Ovea,	m ...	2 92	Micko, liter ....	h\ 8
Ajda,		422	Goveje       meso, kgr.	— 64
Proso,	n ...	4 22	Telečje	— 50
Koruza,	• ...	520	Svinjsko         „ .,	— 60
Krumpir,		— —	KoŠtrunovo    , ,	— 36
Leča,	■ ...	12 -	Pitanec .....	— 45
Grah,		*2 —	Golob......	- 18
Fižol,	fl ...	11 —	Seuo,   100 kilo    . .	1 BO
Marti o,	kter. .	1 —	Slama,   »     »i •	2 0'»
Mast,		-166	Drva    trda, 4 Q iuetr.	6.20
Speti frišen, ,		-|60	k   mehka, „	4 —
Meteorologično poročilo.
barometra rvanja <  v mat\
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mokri na v ram.
:s» ,7. zjutraj 737-20mm.i 22 6°C s I 2. pop.* 735 82 mm. j 284 C Z? 9. zvečer 738 36 mm.    19 0» C
al. zali. jas. al. vzh. jas. hI. zah.] dež.
: 375 mm. dežja.
Srednja temperatura 23-3°, za 4*3° nad nori na lom
ZDvLrastjsIssb "borza dne 13. julija t. 1.
Izvirno telegrafično poročilo.)
Javna zahvala.
Silni požar, ki je v noći od 8. na 9. julija t. 1. 31 hišnih številk in okolu GO objektov upepelil, veliku poljskih pridelkov in orodij, hišne oprave, oblfke itd. uničil, ki je s tako rapidnostjo ruzširjeval ae, da je bilo tukajšnjemu prebivalstvu nemogoče, omejiti in ustaviti ga — grozil je vso Ribnico uničiti. V tej strašni stiski prihiteli so nam na pomoč z biizgalnicami in z drugim gasilnim orodjem: prostovoljna požarna bramba iz Dolenje vasi ž njenim načelnikom g. Ignacijem Merherjem, vrli ga silci iz Sodražice in iz Zamosteca z županom g. J. Drobni čem in deželnim poslancem P. Pa kižem na čelu, mnogo požrtvovalnih vaščanov iz vseh bližnjih in daljnih vasij, in drugi dan, ko je prostovoljna požarna bramba v Kočevji o naši ne-
Srebrna renta . . . Zlata renta . . . . 5*7, marčna renta . . Akcije narodne Imnke Kreditne akcije .   . .
London ......
Srebro ......
Napol......
C kr. cekini . . . . NotnSke marke .   . .
12 < gld. 76		kr
163 ,	—	M
100 .	55	
87 ,	3h	■
105 „	50	m
118 ,	—	9
125 .	75	It
100 l	25	■
177 .	—	n
20 ,	—	•
102 ,	—	
227 ..	25	*
Ogerska papirna renta 5 .....
5*/e štajerske zemljišč. *«dvoz. «>hlig. . . Dnu a v:, reg. srečke 5"/u • • fcld. Zemlj obč. avstr. 41/,0/, slati za*.t. listi . Prior, oblig. Elizabetine zaptid. železnice Prior, obliff. Ferdinandove sev. železnic«
Kreditne srečke.....I On gld.
Rudolfov e srečke ..... 10 Akcije anjflo-avstr. Imnke .   .   12.) „ T'Rinmway-društ  veM. 170 jrld. a. v.
Vsprejme se ženska,
stHra od 18 do 28 let, popolnem zmožna slovanskega jezika v branji in pisavi, posebno v račuuanji in vešča v šivanji belega perila, v prodajalnlco z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe z nus.lovom ,,H. O. poste reatante Vipava". (507—1)
Dober postransk zaslužek.
Agente za zavarovanje za, življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejme dobra In Jako priljubljena avet rijeka drutb*. Pri primerna uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod ,,L. BT. 18«7** poslati temu listu.        (70—48)
<     Zobozdravnika Paichel-a ^
<     Zobozdravnika Paichel-a
[ustni in zobni preparati. £
4   (listnovodna,esenca in zobni prašek.)
Izvrstna sredstva za čiščenje m ohranenje aob, zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta a in odpravijo smrdečo sapo. ™ Posebno iitrjuje.jo otle zobe, ustavljajo krva-
^ venje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se a stalno rabijo, odpravijo vBake zobn« bolečine. Gena ™ nteklenlcl zobovotlne esence 1 g]., akatoljel sobnega prašika 60 kr. (238—28) Dobiva se v ordlnaeljskem proatorn pri Hradeckega mostu v Koblerjevi biši I. nadstropje,
11IU3UI ! »...) i i 11-1 j u •■ i      Hini    l.    IIH>IOtlU(JjC, t
pri lekarjl Mvobodl in trgovci Karlnger-JI. f P
► ►
► ► ►
►
	včeraj	—		danes
gld	8120	—	gld.	81-25
n	8280	—	n	82-90
n	113 30	—	n	113-25
	96-5")	—	n	S7-55
	8-8-—	—	n	889 —
n	279- —	—	n	279-30
rt	126 75	—	n	126-70
n	10-04 V,	_	» n	10 04
n	5-97	—	n	5-97
n	6222'/,	—		62-22 Va
prodajajo ae
v t v
Y „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
spisi
i < po aenlžaiifi eeul.
1. zvezek: Deseti brat. Koraan.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski jun i čar. Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — IIL Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna
eovest iz časov lutrovske reformacije, tt- III. va prijatelja. — IV. Vrban Sinu kovu žen i te v. Humnriatićna poveat iz narodnega življenja. —
V. Oolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlćvska sodba v Višnji Oori. Lepa poveš; iz stare zgodovuu.
4. zvezek: I. Tihotapec.  Povest iz domačega življenja
kranjskih Slovcncov. — II. Orad Koji nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski eolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnifina povest
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna -zgodovinska
povest i/. 15. stoletja. — II. Nemški valpet. PovHtt. — in. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. Btoletja, — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Odraz iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest Iz domačega življenja. — VI. Kako je Katarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Vil. Crta iz življenja voliiičnega agitatorja.
D i j a k i
dobivajo Jurčičeve
„Zbrane spise" po
50 kr. izvod, ako
si  Haroče skupno
najmanj deBet iz-
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični neve-' zani zvezek 5 kr.,
za vezani  10 kr.    \^/ vodov.
Prodajajo se v (79—30)
„NARODNI TISKARNI"
Kongresni trg. Gledališka stolba.
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
prodajata najboljše in najoonojae
olj»a.fc©  ba3?ver  lafe©  isx fixxx©ž;©
lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoča blago.       (87—120)
„ LJUBLJANA. goMpodn J. Villiar-ja lila. Mtev. -I. LJUBLJANA.,
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".