Stev. 188. J- V Trsin« v pitik 9. julija 11S, Letnik XI. Lfr det Jzč I/i aja vsak dan. tudi ob nedeljah »n praznikih, ob 5 zjutraj. ~ \ o. I Sv Pr:,-Hiška Asišfccfc« s«. 30, f. nad^ir — Vsi njj se i - ajo tie-iništvu list«. Nelrank.raiia pj-:ua se ne Mit'jenujti ti 11 -kopi m se nc ^racajo, tli in tegovomi ir-tJ-.iik Štefan Godiiia. I dstnik konsorcij !« n«ti\ Tisk tAarne .Fdinosti\ \psane zadruge z cc i;t: x poroštvom Tr v. rlica Sv. Frančiška Asiškega Št 20. Te I* ion tredr. Mva in uprave štev. 11-57. ■ . "ina aaaia. Za ccl-> leto...........K 24.— Iz pr........ 5.20 . 2.60 Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi (rgovccV in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm p o 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20. — vsaka naJaljna vrsta.......: . . . . * 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnoluanilnični račun št. 841.652. m - f", » ki lil Bilka pri KrasnlKu se nadaljujejo ob srditih bojih. - Ob Busu in v vzhodni Galiciji mir. ■ Crnogorski napad pri Minju Krvauo Mi nrtlHerllsKi, mestoma tudi infanterijskl boli na vsej zapadni Mi. - Odbiti močni sovražni m 1! vvs se posamezniki niso pokorili vsem, doslej izdanim opominom, da naj se zastro vsa okna in vrata proti morju in kopnemu, se z ietem razglaša javno, da bodo od danes dalje vsak dan ob 10 zvečer častniške patrulje streljale v vsa ne dovolj zastrta okna in vrata v mestu in tržaškem mestnem področju. Trst, 8. julija 1915. Kritno pov'djnlštvo u Trstu. BAYER, polkovnik, I. r. I MiiMliF DUNAJ. 8. (Kor.) Uradno se objavlja: b. ,u!iia 1915 opoldne. Na Goriš K p m m> izvršili Italijani včeraj /opet po a me/ne na pa Je proti soriškemu predmostiu in so posilili v boj tudi črnovojnike. Naše čete so odbile vse sovražne napade, kakor običajno. Ob srednii So^i in v ozemlju Krna vlada mir. V koroške*:) in tirolskem mejnem ozemljil so se vrš'li le topovski boji. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer. fml. DUNAJ, 8. (KorJ Na italijanskem boji-tj>? vlada le na Soški fronti živahnejše dtlo\anje in sicer v isti smeri, kakor v Zi-dnjih dneh: srdite kanonade in vedno oJbiti pehotni napadi. Potopljena italijansko oklepna krizarka. DUNAJ, S. (Kor.) Uradno se objavlja: 6. julija 1915. opoldne: Eden naših podmorskih čolnov je dne 7. t. m. zjutraj v severni Adriji torpediral in potopi! italijansko okl<»pno križarko tipa »Amalij«. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer. fini. RIM. 8. (Kor.) &ef admiralnega štaba poroča: V severni Adriji je bila v pretekli noči izvršena poizvedovalna vožnja močnih pomorskih sil. Kraljeva krizarka »Amal-f j < f« bila ob jutranjem svitu torpedirana od avstrijskega podmorskega čolna. Ladja se je takoi močno nagnila na levo stran. Fredno je poveljnik ukaza! moštvu, naj skoči v morje, je zaklical: »Živelj kralj! Živela Italija!« Klice, ki jih je vse redno in s čudovito disciplino na zadnjem delu ladje postavljeno moštvo, ponovilo. Poveljnik je zadnji zapusiM ladjo. Spustil se je š krovne stene, ki je molila še iz vode, v morje. Krizarka se je kmalu nato potopila. . Z našimi sredstvi so bili skoro vsi oficirji in vsa posadka rešeni. Ihaon de Revel. (Oklopna krizarka »Amalfi« je bila splavljena v morje 1908. leta. Imela je I0.-1«HJ ton, 231 j vozlov hitrosti in je bila oborožena' s štirimi 254 mm, osmimi 190 mm osemnajstimi 76 mm in dvema 47 mm lop /orna. dvema strojnima puškama in tremi cevkami za lanciranje torpedovk. MILAN, 7. (Kor.) »Secolo« poroča rz Benetk: Torpediranje oklopne križ^rke AmaJiile bilo izvršeno ob 7 zjutraj, 30 km od italijanskega obrežja. 200 mm močni oklop v sredniem delu je bil takoj tako prebit, da ie bila rešitev nemogoča. Kri-žai Ka se je- potopila > pol »ri. Kljub temu, da so druge križarke bradovue divizije takoj prihitele na pomoč in še dve bolnišnici iadii iz Benetk, je od posadke uto-r/.lo 180 mož. S soške fronte. P tlaer Tagblatt priobčuje na-leJnje y iiiiiiivo poročilo znanega laškega voj-t .->>a poročevalca Luigija Barz.nja, ki ie i ..,<> objavljeno v milanskem »C<>rriere duU Se Ob soški fronti se je tekom noči raz vil artiljerijski dvoboj. Jasno je slišati iz daljave treskanje naših poljskih topov, ki je podobno veselemu lajanju lovskih psovki so našli sled za divjačino. Morda so to priprave, ki naznanjajo novo pomikanje proti Krasu; morda se tudi odbiia s tem kak protinapad. Tuintam si stoje pehotne straže tako blizu, da se morejo slišati, in v tihih urah molčeče noči slišijo naši vojaki mnogokrat, kako kramljajoAvstrij-ci za svojimi skalnatimi stenami, ob kojih si granate drobe zobe. Boj se vrši za o-svojitev golih gorskih vrhov in skalnatih sten, v katere ni mogoče izdolhsti strelskih jarkov.Beseda Kras izvira iz keltskega > karn , to je »skala«. To pogorje, s svojimi apnenimi pobočji, svojim obeljenim okostjem, ki se dviga med suhimi grebeni iznad majhnih holmov. s svojimi zelenimi kotlinami in med skalovjem rastočim grmovjem, spominja nekoliko na pogorje v tripolitanski Derni. Obrambi je narava tukaj pripravila najsilneje postojanke, ki jih je dopolnilo in izpopolnilo še umetno delo. Sovražnik preži za temi skalnatimi bastijaim, pred katerimi se kot nadaljno pomoćno obrambno sredstvo vrste volčje jame in žične ograje. Kar smo doslej čitali o ponosnih bojnih činih ev-repske vojne, o smelih naskokih in bajo-netnih napadih, o napadih v dežju kro-gelj. — vsemu temu se moramo tu odreči. Sistem moderne vojne in posebnost prirode silita tu k vaji v potrpežljivosti in nalagata natančno preračunano vojevanje, ki po načrtih, ki so izdelani do najmanjših podrobnosti, napreduje le počasi. Nam ne gre za to, da osvojimo eno postojanko, ne. imamo pred seboj neštete postojanke, ki so razdeljene na 500 km dolgi fronti in mora hiti osvojena posebej vsaka zase. Artiljerijski dvoboj traja dalje. Gorski greben, na katerem stojimo, je sestavljen iz jam in podzemskih duplin. V svojem drobovju skriva neizmerne labirinte; rovi, dupline, galerije tvorijo čudežno deželo. polno temnih in skrivnostnih presenečenj. Blizu 1 ržiča se odpirajo druge talnostne jame, ki ji odevajo pripovedke. tako na primer Vražja jama«, v kateri vsakdo takoj umre v strahu, kakor trdi legenda. Pač mogoče, da se za vhodi v te prirodne jame, ki jih zakriva grmovje, skrivajo topovi, katerih ogenj vodijo telefonski opazovalci na vrhu gore. O tem bomo kmaiu na jasnem. Vsa dolina odmeva od grmenja topov. Mesta so zapuščena in prebivalci so zbežali v trumah. Vso noč traja grmenje topov, ki je najhuje v ozemlju proti Gorici. Neprestano razsvetljujejo nebo švigajoči bliski tope, v. Zjutraj se vale nad dolino ogromni stebri dima. V krasnem poletnem jutru se razprostira smejoča se pokrajina, vsa pestrobojna in iskreča se v solncu. Kakor v vseh modernih bitkah, na prvi pogled tudi tu ni videti nikakega sledu o boju. O njem priča le bobneče, v dalji zamirajoče bobnenje topov, dvigajoči se dim. nenadni ognjeni bli^k v daljavi, ki ga oko komaj opazi. Vsega tega se človek v tihem miru pokrajine komaj zaveda. Kdor z višine maloštevilnih gričkov, katerih vrhovi, porastii z akacijami, se dvigajo iznad doline, gleda na vasi, ki plavajo v valovih zelenega morja travnikov, more vsako posamezno vas spoznati po njencin cerkvenem zvoniku. Čuden zvonik s slovansko kupolo, ki spominja na ruske cerkve, označuje Romans; tam je benečan-sko šiljasti zvonik Verse in pa kmetski stolp Fratte. ki mu je kos granate raztrgal steno. Ob vznožju višin, ki zapirajo ravnino, leži Gradišče v bleščeči belini na bregu Soče, katero skriva očem bohotno grmovje in lep, čisto premočrten topolov drevored. Vrtovi, vile. majhne ograde in skoraj zupaj kraja, velika poslopja kaznilnic. vojašnica, tovarne, iznad katerih rastejo dimniki, kakor dolge antene. Kako mirno \ se to leži v solnčnem sviiu! Mestno ozadje tvori liiib sv. Mihaela, ki je zadnji razrastek Krasa; spodaj ob robu ravnine pa vre in se peni kakor morska pena ob obali bela množica majhnih krajev, ki se vrste ob Soči kot podaljšek mesta* Gradišča. Gorica sama se deloma skriva za podgorskimi višinami. Stisnjeno čepi med gorami ter se zavija v zadnje ostanke ravnine, ki poteka proti ustju Soče. Od daleč napravlja Gorica vtis kakor reka hiš in koč. ki teče v bleščečih valovih belopobeljenih zidov. Robovi mesta ob Soči. kjer se skrivajo obrambne črte. železniška postaja in okolica mostov se obstreljujejo. Pihajoč in rjoveč se zajedajo granate v zemljo. Na vijoliča- stih pobočjih Sabotina se gomili dim v črn oblak, ki se le počasi razblinja---- Vojno« Merskem Sircoju. Graška »Tagesposu objavlja siedeče poročilo svojega vojnega korespondenta na italijanskem bojišču, Evgena Lennhof-fa. Pod vodstvom oudelnega poveljnika sem obiskal včeraj fronto na Stilfser-skem sedlu. V tirolski obrambni črti tvori ta ironta zelo važen del. Italijani imajo očividno namen, obkoliti Tirolsko z vseh strani. Zapadna stran dežele, ined švicarsko mejo in skupino Adamello pa jim dovoljuje za vpade le dvoje vrat: ozemlje Stilfserskega sedla in iz Veltina vodeči prelaz Tonale. Na Ortlerskem ozenilju je zopet edino cesta, ki vodi čez Stilfsersko sedlo, ki omogočuje prodiranje. Visoki prelazi iz Val Furve v dolino Sulden. ne prihajajo niti za večje pehotne oddelke niti z u artiljerijo v vpoštev. Zato je morala tirolska deželna bramba skrbeti, da zapre čudovito serpentinsko cesto, kolikor je pač mogoče. In lahko se reče, da ie bilo izvršeno ogromno delo. Za glavno postojanko, ki se vije na italijanski strani prelaza, je še več zelo močnih fn sijajno napravljenih linij. 1'udi tu ni bilo nobene naravne ovire, ki je ne hi bilo mogoče premagati. Kamor je bilo mogoče postaviti artiljerijo, tam se tudi nahaja. V tem kraju ni mogoče napraviti niti enega koraka, ki ga ne bi mogli opaziti topovi. Tudi tu, kakor na južnem Tirolskem, so bile napravljene izvrstne o-brambne ceste. Slika je čisto prijetna, in vse izgleda, kakor v mirovnem času. Opaziti je le erede živin in včasih kako patruljo. Čete, ki čakajo tu na italijanski napad, je mogoče opaziti šele v postojankah. To so gosto zasedene proge. Vse ozke vrzeli med ledenimi velikani, so zasedene. Koče, ki se nahajajo na najvišjih gorah, so tedaj vojaške postaje. Od Monte Scorhiz-zo do ledenika Ferner in odtod do postojank v Tonale je fronta popolnoma zaprta. F.no teh oporišč, ki popolnoma dominira cesto čez Stilfsersko sedlo, sem mogel opazovati s prostim očesom. Treba je iti 800 in visoko. Neposredno nad prepadom se nahaja armirana cesta in pravi čudež je, da morejo tu težki tovorni avtomobili. Nedaleč od švicarske meje se je vzpenjal naš avtomobil po skalovju. Srečali smo strelce, krepke in čvrste možakarje iz domovine Andreja Hoferja. Ozka je planota, ki obsega postojanko. Vsak kotiček je izrabljen. Cisto spredaj so žične ovire, ki so bile postavljene od doline do vrha, nato pa kritja. V prepadih je mogoče opaziti deroče hudournike. Za varstvo vojakov je poskrbljeno v vsakem oziru. Dolgi strelski jarki so popolnoma kriti. Sovražnik dosedaj ni niti poskušal priti pred naše postojanke. In gorje mu, če pride! Obramba je izvrstno pripravljena; v močnih postojankah se nahajajo boja vajene čete, ki komaj čakajo na prvi napad in na čelu njih so ljudje, ki poznajo to gorovje bolj kakor svoje žepe in ki garantirajo za to, da doleti vsak italijanski napad išta usoda, kakor generalni naskok sovražnika na soški fronti. Z ovstrljsko-nubeta bojištu. DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se objavlja: 8. julija 1915, opoldne. Na Rusko-Poljskem, vzhodno Visle, se boji nadaljujejo. Številni srditi ruski napadi so bili krvavo odbitL Pred močnejšimi sovražnimi silami, ki so, prišedši v kritje Lublina, prešle v protinapad, so bile naše čete na o-beh straneh glavne ceste umaknjene na višine severno Krasnika. Zapadno Visle je bilo zavzetih par ruskih predpostojank. Oh Bugu in v vzhodni Galiciji je splošni položaj neizpremenien. Sovražni napadi ob dolnji Zloti Lipi so bili zavrnjeni. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer. fml. DUNAJ, 8. (Kor.) Bitka pri Krasniku se nadaljuje med srditimi boji. Rusi porabljajo svoje na novo privedene rezerve za vehementne protinapade. Sicer vlada relativno mir. Balkansko bojišče. DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se objavlja: 8. julija 1915, opoldne: Na mejnih višinah vzhodno Trebinja se je v noči proti 7. t m. vnovič pričel boj proti Črnogorcem. Ker se je protinapad Črnogorcev 6. t. m. izjalovil, je poizkušal sovražnik ponoči še en naskok, ki pa se je popolnoma razbil v našem pehotnem in topovskem ognju. Sedaj vlada tamkaj mir. Na ostaii meji se ni zgodilo ničesar bistvenega. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Z n!iBšH9-ruskž$a bojišča. BERLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni sta», 8. julija 1915: Vzhodno bojišče. Sovražni napad v smeri Kovua je bil odbit ob velikih izgubah za nasprotnika. Pri vasi Stegna severovzhodno Przasny-sza smo zavzeli in obdržali par ruskih jarkov. Sovražni napadi v ozemlju Starozrebe-ga, severovzhodno in jugozapadno Ra-cionža niso inieli nobenega uspeha. Poizkusi nasprotnika, da bi nam iztrgal včeraj osvojeno višino 95 vzhodno Dolo-vvatke, so se izjalovili. Jugovzhodno bojišče. Položaj med Dnjestrom in gornjo Visio se nahajajočih nemških čet Je neizpreme-njen. Zapadno gornje Visle je bila zavzeta vrsta sovražnih postojank. Vrhovno ramadno vodstvo. z mitm noinca. BERLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. julija 1915: Zapadno bojišče. Zapadno Soncheza se je posreči-o Francozom, v širini 800 m udreti v naše najsprednejše jarke. S protinapadom so bili zopet pregnank Drugi napad sovražnika se je razbil v našem ognju. Za majhen kos jarka, v katerem se Francozi še nahajajo, se vrši boj z ročnimi granatami. Proti postojanki zapadno Apremonta, ki smo jo zavzeli, so se nadaljevali sovražni napadi noč in dan brez vsakega uspeha. Število ujetnikov se je zvišalo na 3 oficirje in čez 400 mož. Na vsej zapadni fronti se vrše živahni artiljerijski bojL Vrhovno armadno vodstvo. Angleška spodnja zbornica. LONDON, 6. (Kor.) V spodnji zbornici je vladni zastopnik Brace na tozadevno vprašanje izjavil, da ie bilo od 30. maja interniranih 7144 sovražnih tujcev, 480 oseb pa odposlanih ali izgnanih v domovino. Skupno število interniranih znaša sedaj 26.713. Ministrski predsednik Asquith je na neko vprašanje izjavil, da registracijski zakon ne vsebuje uvedbe nasilnega dela ali vojaške službe. Nato se je vršilo glasovanje. Registracijski zakon je bil sprejet z 253 proti 30 glasovom. Južno-afriške čete na evropskem bojišču. LONDON, 7. (Kor.) Iz Pretorije se poroča uradno: Britska vlada je sprejela ponudbo lužne Afrike, da pošlje čete s težko artiljerijo na evropsko bojišče. Homatije v Mehiki. NEVV YORK, jde za bližnjo skalo iskat so-% ra/nika Dovolil sem mu. a ga prosil, naj bo previden. Mi smo šli za njim. Ni trajalo dcigo. ko smo iz našega zaklona opazili. da že pleza"naš Miha po zelo strmi steii k bližnji, v zrak štrleči skali. Ko je prišel vrh skale, so se nenadoma pojavili trije alpnui. Hipoma je Miha skočil za . liznjo skalo., oni trije pa po ozki stezici nacicn; Sedaj, Miha. sem si mislil, ie po iti i. A lam. prava slovenska korenina. se je srečno in junaški izmuznil. Krepko se je postavi! in po bliskovo zabodel prvega Italijana z bajonetom in ga strmoglavil v globočino. Sedaj pa je napadel Miho drugi Italijan. Ta je bil hujši. Bil je to loj za življenje in smrt! Drug drugemu sta odbijala bajonet. Zdelo se nam je. da se iskre krešejo. Kdo bo zmagal? Tretji Italijan bi se bil rad vmešaval v boj. a raoi ozkega prostora ni mogel. Istotako je tudi nam bilo nemogoče prihiteti na pomoč. In glej! Miha je napravil zopet močan sunek, prebodel je še drugega Italijana in ga strmoglavil v prepad. Tretji pa jo je medtem odkuril nekaj korakov proč in je tako prišel na muho moji puški. Dobro sen pomeril in tako -se je tudi tretji Italijan zvrnil s pečine. Miha se je kmalu na to vrnil; bil je ves krvav. Ko sem poi oral rašemu stotniku o Mihovem junaštvu, mi je rekel, da ga* priporoči v odliko\ Si' it DomaČe vesti. Najnevarnejši — aga! Bilo je pred mnogimi leti — še tedaj, ko je v Srbiji vladal kralj Milan, ko je imela neka „od-lična" oseba — kakor sedaj sama poroča v „Information" — razgovor s tedanjim ministrskim predsednikom. Ta srbski državnik 'je irenil teJaj^med drugim: „Mi balkanski) narodi moramo računati s tremi velesilami i v svojem sosedstvu, ali nnjantipatičneji, naj-r.ev irneji sosed je — Italija! Vprašajte le. kakega bosanskega kmeta, kakega ago naj- I b^lj sovraži? Brez pomisleka vam odgovori: najubožnejega! Velik aga, ki mu je več sto kmetov v last, jih pušča vse, da žive in se ne spušča v malenkost. Gorje pa kmetu, ki mu je aga siromašen, ki mora takorekoč leči na kmeta. Sedi v njegovi kuhinji in pričakuje nestrpno svojoga deleža pri kosilu, opa.uje vsako kretnjo njegovega cepca, da hitro izračuna, koliko zrn sadu mu pride dodeljenih. Gorje nam, ako bi se m o ge 1 i t a 1 i j a n s k i aga utrditi pri našerfi gospodarstvu! Ne bi se ga mogli več iznebiti razun, da bi storili tako kakor je delal boseaski kmet pod turškim gospodstvom. Ako mu je stvar postala jjp prer.eumna, je enostavno — pobil svojega mučitelja brez sočutja in usmiljenja*. — Tako je pripovedoval omenjeni srbski državnik o nevarnosti age, če je siromak! Zadnja leta smo sicer mnogo čitali v vseh glasilih tro-zveze, kako si je Italija lepo uredila svoje finance, kako lepo se je začela razvijati nje industrija — in tako dalje: samo lepe reči o položaju narodnega gospodarstva v Italiji. Ali knkor kažejo sedanja grenka izkustva, ne velja tu gori citirana sodba bosanskega krnela o bogatem in ubogem agi, kajti italijanski sga nam je bil tudi tedaj, ko se mu je ob našem sosedstvu dobro godilo — nevaren aga! Maniiestacje v Zadru z interesantno epizodo. Iz Žadra javljajo hrvatski listi o tamošnji manifestaciji v proslavo zmage pri j ; Lvovu. Ob tej priliki pa da se je pripetila z znanim županom zaderskim doktorom Ziliottom interesantna in za stvari v Zadru značilna epizoda, značilna še posebno zato, ker se beseda epizoda — čudno naključije! — rima z.....nezgoda! G. župan je hotel nagovoriti množico, z balkona doli, seveda v italijanskem jeziku. In ta njegova namera je bila, ki mu je prinesla nezgodo. Množica mu ni dala govoriti, tako, da se je moral umakniti! in množica je pevala potem po ulicah cesarsko pesem in......Lepo našo domovino*. To je bilo prvikrat, da se je v Zadru, v glavnem mestu slovanske Dalmacije, svobodno, neovirano in brez tistih znanih „neodrešenih" pojavov razlegala hrvatska pesem! Da, da, zgodilo se je to nezaslišano, da v „italijanskem* Zadru italijanski župan ni mogel govoriti... a ne morda zato, ker mu je mašil usta kak politični a'i policijski uradnik, ampak zato, ker mu ljudstvo ni dovolilo!! In vsi tisti Sonini, Salandri — Gabrieli itd. so videli ravno v Zadru en•> klasičnih prič o neizogibni potrebi, da pridejo oni semkaj — reševat! Povodom narodnega praznika, godu sv. Cirila in Metoda, je pred'agal v hrvatskem saboru predsednik, naj vsi poslanci darujejo polovico diet za ta mesec v blage namene. Predlog je bil sprejet soglasno in znaša svota, darovana od 87 poslancev, 4350 K. Tako dobi družba sv. Cirila in Metoda za Istro 2175 K in istotoltko pojde na korist zd avljenja in izobraževanja invalidov. Temu narodnemu činu hrvatskih poslancev gre vsa hv la. Da naj bi popravljali! V torkovi številki smo pisali takole : Poznamo rodbino, katere j g spodar je ravnatelj nekega tovarniškega podjetja in pošilja kar po celo vrsto delavcev na razna prodajališča moke, tako da je ima po 12 do 15 kilogramov. In s to moko — krmi kokoši! Drugi ljudje pa nimajo kaj jesti, ker ne dobe polentne moke". Tako smo pisali in nismo ime- novali nikogar. Včeraj pa so prišle v naše uredništvo tri ženske, ti so razburjeno, naravnost kriče zahtevale, da naj popravimo zgornjo vest, češ da one niso tiste. Najglasnejša med njimi je bila neka Angela ZvaId, ki pa ni znala nič slovenski. Grozila nam je, ns vemo, s čim vse, če ne priobčimo popravka, in dolžila ntkega učitelja, da jih je on „da! v list". — fiaj nam pojasni kdo, kak povod so imele te ženske, da so se prišle pritoževat, ker smo označili počenjanje onega neimenovanega ravnatelja — krmljenje kokoši s polentno moko — kot zločin na javni blaginji. Po videzu so bile vse tri ženske delavke; naj bi nam bile rajši hvaležne, ko smo se potegnili za revnejše sloje, ne pa, da nam zato hodijo celo grozit s tožbami itd. Za drugič naj si pač zapomnijo stari pregovor: „Ne praskaj, kjer te ne srbi4*, drugače bi lahko mislili drugi ljudje, da imaš — slabo vest! Brezuspešno svarjenje. Prejeli smo: Opetovano sem čital v „Edinosti- svarilo slovanskim listom, naj se ne poslužujejo italijanskih spakedrank, ko poročajo o naših s!o\enskih pokrajinah. Zagrebški „Obzor" z dne 4. t. m. pa se odlikuje s „Flitschersko" (bovška dolina), Oppachiasela (Opatjeselo), San Daniele (Štanjel) in Monte Sabotino za naš Sabotin. Tudi brdo Cochik je našel, a Kosičevega brda ne! — Prcsinjo malo več pažnje in ne napeljavanja vode na laške mline! Tako je prav. „Obzor" je priobčil že v par številkah pravilna slovenska označenja za kraje na avstrijsko-italijanskem bojišču in v njegovem oblizju ter izjavlja, da bo odslej rabil Te ta imena Razpuščena italijanska društva. Name-stništvo je odredilo razpust naslednjih društev: „Societa per fondo pensioni e invalidita fra cittadini del Regno d' Italia residenti in Trieste", „Associazione italiana di beneficenza in Trieste", „Societa Umberto I fra Vivaresi in Trieste-, „Associazione Patria", „Unione economica nazionale", „Circolo sportivo „La giovane Trieste", „Associazione della Stampa italiana", „Federazione degli studenti italiani in Trieste", „Associazione degli studenti triestini", „Associazione fra ex-aliievi% „Societa Filarmonico-Drammatica", „Circolo Artistico Triestino", „Associazione del Libero Pensiero", „Lega degli impiegati civili", „Fe-derazione sportiva interregionale in Trieste", „Associazione Etiera", „Societa Sport Pede-stre Trieste", „Societa Vita ed Energia", Circolo Sportivo Iuventus", „Circolo Sportivo famigliare Olimpia*, „Club Veloce Trieste", „Club Ciclistico Triestino", „Unione veloci-pedistica triestina", „Societa ciclistica Liberi e forti", „Societa di canottieri Nettuno", „Circolo del Remo", „Circolo famigliare Diana", „Circolo deli' Un:one," „Club atle-tico triestino". Mestno-okoličanski učitelji — vojaki na dopustu, se vljudno vabijo, da pridejo v soboto, 10. t. m. predno gredo v ulico „della Valle*4, ob 7 zjutraj v kavarno Com-mercio. Učitelj Germek. Prisrčne pozdrave pošiljajo svojim domačim, prijateljem in znancem ter vsem tržaškim Slovencem j občinstvu ugajale.vse tečke. Po razstavi je odbor podružnice pogostil otroke otroškega vrtca s sUdčicami in malinovcem. Akoravno je bil vstop k razstavi prost, je bili vendar, kakor smo opazili, tudi blagajnik'podružnice jako zadovoljen z radodarnimi prispevki. Nesreča na delu. 59 letnemu težaku Andreju Vulini, ki stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji št. 61, je včeraj popoldne ko je delal pri neki tvrdki v ulici Val-dirivo, padel težek zaboj mila na desno nogo ter mu jo zlomil. Pozvan je bil k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki je nesrečnemu fhožu podelil najnujnejšo po-i moč in ga dal potem z ambulančnim vozom prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IV. kirurgični oddelek. — 19 letnemu elektrotehniku Viljemi^ Mistelsteigerju, ki stanuje na Greti v hiši št. 235, je pa na delu padel na desno nogo kos železa ter ga ranil do krvi. Mistel-steiger je moral na zdravniško postajo, kjer mu je službujoči zdravnik podelil slučaju primerno pomoč. — 491etni pismonoša Fran Macarolj, ki stanuje pri Sv. Alojziju št. 476, je včeraj popoldne padel na osrednjem dvorišču glavne pošte ter se pri tem težko pobil na glavi. Zdravnik z zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njemu, je konstatiral, da ima mož pretresene možgane, vsled česar mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Pazite na otroke! Katarina Staliova, ki stanuje v zagati dei Sotterranei št. 2, je včeraj dopoldne ob enajstih prinesla na zdravniško postajo svojega 3 letnega sina Mateja, kateri je bil, tekaje po strmih stopnicah, ki se nahajajo v rečeni zagati, padel ter se precej hudo pobil na čelo. Zdravnik je otroku desinficiral rano ter mu jo po vil. — 13 letnega Rudolfa Franetiča, ki stanuje z roditelji v hiši št. 19 v ulici del Molin a Vento,. je pa morala mati z iz-voščkom pripeljati na zdravniško postajo: dečko je bil namreč, igraje na ulici, prišel pod neki voz, ki mu je stri gleženj desne noge. Zdravnik na zdravniški postaji je dečku podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IV. kirurgični oddelek. — Antonija Vittori, ki je pribežala iz Tržiča v Trst in stanuje tu v ulici del Farneto šf. 14, je snoči ob osmih privedla na zdravniško postajo svojega 71etnega sina Marija, kateri si je, padši, ko se je v javnem vrtu lovil z drugimi otroci, zlomil desno roko za pestjo. Zooet pes. 7 letno Marijo Kumarjevo, ki stanuje v ulici dei Navali št. 50, je včeraj zjutraj nek pes ugriznil v desno roko. Mati je Marijo spremila na zdravniško postajo, kjer ji ie zdravnik izžgal rane »pasjih zob ter ji roko obvezal. — Tudi 9Ietno Alojzijo Bešičevo, ki stanuje v ulici sv. Frančiška št. 2, je neki pes ugriznil, in sicer v desni bok. 8letnega Justa Kovačiča pa neki drugi pes ugriznil v desno nego in isto stegno. Tudi tema dvema je moral zdravnik izžgati in obvezati rane. — Za Darov!. hrabre branitelje našega ljubega škatelj), ga. Marija vd. Gasperčičeva in ne Gasperšič, kakor je bilo pomotoma objavljeno, je darovala 48 škatljic finih cigaret (480). Srčna hvala blagim darovateljem! — Cesarskemu komisarju sta poslala ga. Flora B&ako-Scuglievich K 200 in gosp. Aleksander Micich K 100 v poljubne namene. Ker se obrača do cesarskega komisarja dan na dar* večje število res potrebnih oseb s prošnjo za podporo, so se odločili taki darovi za dobrodelne namene. — V korist skladu za brezposelne so došli ces. komisarju sledesi darovi: Tedenski prispevek delavcev v mestni plinarni (tovarna, električna centrala in zažigalnica) K 29 80, tvrdka R. Ditmar, bratje Briinner K 5. — V korist ustanavljajoče se meščanske straže je došlo cesarskemu komisarju od g. inž. dr. Mavricija Fiedler K 20. — X. izkaz c. kr. namestništvenemu predsedstvu došlih darov za begunce iz Furla-nije in Soške doline. Žbirka ces. komisarja (16., 17. in 18. izkaz) 357 K 80 vin. Zbirka črnovojniškega enoletnega prostovoljca Fr. Wenzl pri VI. nadomestni stotniji 97. pešp. 254 K 10 vin., zbirka orožništva in asisten-čnega moštva orožniške postaje na Opčinah 37 K 40 vin. Skupaj 649 K 30 vin. Doslej izkazanih 68.818 K. — Celokupna svota 69.467 K 30 vin. Cene raznih živi! u Trstu. (Dne 8. julija 1915.) Moka (za tuhinjsko rabo)......K — tK kg, Sladkor ..............K 1'— Meso (goveje) sprednji deli......K (10 kg „ p. zadnji „ ......K f> 2') kg Meso telečje...........K 8 — kg Meso koštrunovo . . • . . K 2 £0 do —•— kg Maslo sirovo............K_ 6-— kg Kokoši . . • ....... K 550 do r— ena Piščanci .........K 2 50 do 3.50 eden Polenovka snlia.........K 2-20, 2 40 kg „ namočena ........ K 1'28 kg Fižol (stročji) vinaij«v......40 44, f>2, kg Grah „ ........Vti BO kg Krcmp r „ ...... 24, 28, 32, kg Paradižniki . .......32, 36, kg Radič , ..... 6 do 8 merica Salata . .......6, 10 glava Česen „ ......0 do 12 glava Čebula n .... 20 do 24 komad Jajca . • . . . IG, 17, 18 komad Buče » ......6 do S komad Pesa m .... 3 do 4 komad Koleraba „ . mala 2, večja 4 komu l Malancane , ..... <>. 8, 10 komad Kumare „ ...... 8, 10 komad Mleko „ .........56 liter Olj o (najceneje) .......K 2 24 liter Sardele (sveže) .......K —•— kg Sardoni (sveži) . ......K — — kg ĐM^Mn' 1 kakor tudi novo volno kupim po ilo-RviillJLLiti bri ceni od prekupovalcev. Obrniti se na kavarno „Universo" blizu ,.Narodnega doina" Špekar. 21»3 Številne družinske pen :: za pečenj« __________ ___________ ___ kruha itd. po K 7*20, medena obešala za zavese K 3'50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14. 2» PODLISTEK GREŠNICE. kr*nan. — Francoski spisal Xavier de Montćpin Ko je prišla tjakaj, kjer je prvikrat videla Karlfl. je obstala. Spomnila se je, kako lep in mil je bil tedanji večer: spomnila se je pesemce. ki jo je pela, in nehote so jej prišli glaso-v onega preprostega napeva na ustnice. Globok vzdih se jej je izvi! iz prsi in solza jej je porosila trepalnice. Zadušila je ta vzdih, otrla si je solzo in šla dalje. Ko se je bližalo poldne, je uvidela Mi-g nor ne. da je preveč zaupala svojim močem. Bila je silno utrujena in ves pogum jej je upadel popolnoma. Bilo je neznosno vroče, kakor večkrat zadnje dni jeseni, in solnce se je lesketalo kakor zlat ščit na brezoblačnem nebu. Visoka drevesa ob cestnem robu so meta-li le kratko senco, in vsak Mignonnin korak ie dvigal cel oblak prahu. Pred njo pa se je raztezala cesta kakor sivka* sto bel ti ak tja v nedogledno, brezkončno j daljavo. JVtignonne se je skoraj popolnoma obu- 1 pana zgrudila na kup kamenja ob cesti. Zavest jo je začela zaopščati in priporočila je svojo dušo bogu, kajti mislila je, da bo morala umreti. Ko je uboga deklica, vsa zatopljena v svoje bridke misli, tako sedela na kamenu. so se jej počasi, iz iste smeri, odkoder je prišla sama, začeli približevati trije to- I vorni vozovi, ki jih je vodil en sam voznik. Na prednjem koncu enega teh voz je bil napravljen nekak sedež, na katerem bi bilo dovolj prostora za eno osebo. Poleg konj prvega voza je stopal mož, čigar starost se je težko dala določiti, ker mu je zrak čisto počrnil obraz in zarisal vanj globoke brazde. Mož je bil srednje postavke, rajši nekoliko slabotne kot pa močne, in je nosil slamnik s širokimi krajci ir prevlečene s povoščenim platnom. Modri jopič je bil na ovratniku in rokavih obšit z okraski iz rdečega sukanca. V ustih je imel kratko, porcelanasto pipo s črno cevko in je puhal dim iz ust z neko mehanično enakomernostjo. za katero bi ga bil zavidal celo kak stari gost Haiitskih gostilen. Henrik Pečenko, ul. Giulia 13; Fran Verčon, Vrdela 1282; Fran Uknar, PolČana 63; Ivan Vremec, Opčine 438; Fran Berzin, Sorgente 7, Matej Rebek, ulica Vento 8. Patrijotično slavnost prirede učenci počitniškega tečaja na c. kr državni realki v Trstu. Slavnost se bo vršila v nedeljo, 11. t. m., v slavnostni dvorani državne realke v ul. Pasquale Besenghi. Začetek ob 4 30 popoldne Kdor si želi reservirati prostor, naj se oglasi takoj. Prispevki v prid Rdečemu križu se bodo radovoljno sprejemali. Šentjakobska podružnica C. M. D. je priredila zadnjo nedeljo, ker se bližamo k zaključku otroškega vrtca, razstavo ročnih del, izvršenih po otrocih otroškega vrtca. Akoravno se nahajamo v vojnem času, je prišlo na to razstavo mnogobrojno občinstva, tako daje bila dvorana Konsumnega društva pri Sv. Jakobu do zadnjega kotička napo'nje na. Na razstavi smo videli razna, lepo izvršena dela kakor barčice z narodnimi zastavami, torbice, pokrivala za luči, letala itd. Med razstavo so otroci otroškega vrtca peli ter uprizorili razne prizore, deklamacije itd., a na glasovir je igrala učenka g. Laha, Pavli Grgičeva. Ker nam prostor ne dopušča obširneje ocene, naj omenimo le, da so V desni roki je imel dolg bič, s katerim je od časa do časa nekoliko popokal z veličastveno avtoriteto, z levico pa je vsake tri ali štiri minute vzel iz ust pipo in potem zažvižgal neko znano pesemeo. Tako je voznik, kadeč, žvižgajoč in pokajoč, prispel do onega kupa kamenja, na katerega se je Mignonne vsedia vsa utrujena. — Kaj vraga? — je dejal in obstal, — mlada deklica! ^ Ker se Mignonne* ni ozrla vanj in se je zdelo, kakor da ga niti ni opazila, se je je nalahno doteknil z bičevnikom. Mignonne ga je začudeno pogledala, kakor bi se bila prebudila iz težkih sanj. — Dober dan. punčka. — je dejal voznik, ki najbrž vse dopoldne ni srečal nikogar in je Čutil potrebo, da bi nekoliko zopet pokramljal. — Dober dan vam bog daj; — je odgovorila Mignonne. — Kaj pa delaš tako čisto sama tukaj? — je vprašal voznik. — Počivam, kakor vidite. Hoja me je utrudila, da sem se morala malo vsesti. — Toda Če prav vidim, pa tudi jokaš zraven? (Dalje). Primorja so dalje darovali: ga. Ivka Josi-povičeva 200 cigaret, obitelj dr. Pertotova 300 cigaret, c. kr. redarji s postaje 17 (Sv. Ivan), ga. Karla, ga. Fondova in ga. Josip na Valičeva tudi od bv. Ivana 1000 cigaret (10 Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Caserma št. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so: ki priobčnjejo r«ak teden mnOfO zanimivih stik Z bojjit in o drn^ili važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter f.bilo zanimivega etiva : pefimi, poveati, jako xaniRtlvt lej^ detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstra, zdravstva, vzgoje«!ovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. .TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in ne«irankarski ilustrovan Udaik, ki je posvečen le zabavi in pouku. »TEDENSKE SLIKE" hi naj imola naročena vsaka rodbina, vsakm gostilna, kavaxnv briv-nica. vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE-' povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 1*50, pol leta K 5 — in celo leto K 10 —. Naročniki dobe kot nagrade velik ilustrovan koledar, slike Prešerna. Jurčiča. Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepo zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naroft-niki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 Številko „TEDENSKE SI.IKK- brezplačno in poitoine prosto na ogled. Upravni Št VO lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubljana, Frančiškanska ulica 10 I. Velika prodaja špeha ? Od danes naprej se bode predajalo Kakor po nauttdi v ulici Ugo Foscolo 3 Z vagona finesa solM im po sledeči nizki ceni: pri odvzetju 5 kilogramov po 4 K 40 vin. kg. iz pod 5 kilogramov po 4 K 50 vin. kilogram Cenjeno občinstvo se opozarja, da naj se sedaj preskrbi 8 špehom. — Toplo se priporoča: Albin Anžič. .J