Posamezna Številka 1 R. Poštnina plačana v gotovini.
ftev. 282.	V LMlani, v soMd, ie n decembra 1820.
Leto Ml.
»SLOVENEC« veli«
m poitl u tm strani Jngo-
alavlje lo t (ijabl)anl: M eolo loto naprej. k 180"— aa pol late „ .. „ sa četrt lota « . . „ 45— aa aa mesec » .. „ 15—
Sa taoaamatro oelole'no K 24®v
tB Sobotna Izdaja: oh
Sa oelo lete.....K 30 —
ta iuoaemslvo. > , , . SS —
Inseratl:
Bnostolpns petltvrsta (59 mm ilroka In 3 mm visoka ali nje
prostor) sa ea^crat ... po K 6*-« poslana Itd. . . po B •■«•
Pri večjem nsroilln popust
Hajmanjšt oglaa a 9/9 mm K t S.
tabs|s vsa* dan tavserail ponedeljek la dan po orasnlka, ob S. uri sjotraj.
8W Oredolitro le v Kopitarjevi oltol Stev. 8/UL Bo*optal se ne vračajo; nelranklrana pisma se ae sprejemajo. Uredn. telet. itv. 50, aprava. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava |e v Kopitarjevi al. 6. — Rafioa postne hran. ljubljanske it. 650 aa aaroftaiao ln *L 34'J sa oglase, avstr. tn čeite 24.797, ojr. 2J.5II, bosn.-uero. 7563.
Katoliška misel u Franciji.
Pariz, B decembra.
RatoliEaustvo nu Francoskem v dobi med vojno ni samo živelo dalje, ampak delalo naravnost čudeže. Duhovniku je država odtegnila plačo, cerkvam vzela premoženje, krščanski verouk izgnala iz ljudske šole. In posledica? Svoje duhovnike in škofe je plačevalo ljudstvo s svobodnimi doneski, cerkve vzdrževalo samo, plačevalo svoje katoliške učitelje in osnovalo 5 velikanskih katoliških univerz z vsemi fakultetami. Francoski katoliki so sami toliko in še več nabrali letno za misijone v Aziji in Afriki, kot vsi narodi cele Evrope skupaj. Tega je bil zmožen katolicizem v dobi, ko ga je vlada skušala zatirati. Mi še nismo občutili tako trde pesti, zato ne vemo presojati nadnaravno moč vere, ld je držala pokonci francoski narod.
Danes ima Francija duhovni š t vo, ki mu je čast To so biseri, ki v revni halji še bolj bliščijo. Ima tudi katolike, katolike v dejanju Kako se čudi naš človek, ako pride v Pariz ali v druga mesta, ko vidi ob nedeljah skoro vse pričujoče občinstvo v cerkvi pristopati k obhajilni mizi.
Kako pa zdaj, po vojni?
Francoska državna zbornica je po dolgotrajni debati sklenila 30. novembra v ponoč-ni seji vzpostavitev rednih diploinatičnih vezij z rimsko stolico in sicer jo 391 poslancev glasovalo za in samo 179 proti. Tako bo Vatikan sprejel kmalu francoskega poslanika, papež pošlje svojega nuncija v Pariz in za katolicizem bo prišla nova doba. Čudno je to, da je celo nekaj škofov in silno mnogo duhovnikov, ki si vzpostavitve diploinatičnih vez niso želeli, tako se jim je priljubilo sedanje stanje. Reven duhovniški stan je vabil le res poklicane mladeniče, sedaj pa se boje, da bi se morda to ne poslabšalo. Čudovita je takšna duhovščina, čudovit francoski abbč, ki je tako skromen, zadovoljen, zvest in svet.
Kje neki so vzroki, ki so spontano, samo od sebe pripravili tla za tako izpremembo?
Trpljenje katoličanov je podvojilo njih odpor iu kakor vedno pomnožilo njih vrste ter poglobilo vero v dejanju. Tako so začeli stopati vedno številnejši poslanci v državni zbor, ki se prav nič niso sramovali svojega praktičnega katoličanstva. Prihajali so globo-koverni strokovnjaki na ministrska mesta. Znana je sledeča šaljiva beseda Clemenceaua ministru Marsallu: > V nedeljah odslej ne bomo imeli nikdar ministrskega sveta, ker vi ste redno pri sv. maši.« Danes šteje državni zbor do 150 praktičnih katoličanov.
Svetovna vojna jc velikansko spremenila javno mnenje. Francoski abbe-ji so služili kakor drugi v strelskih jarkih celo dobo vojske. Nešteto mladih in priletnejsih duhovnikov se vidijo po pariških ulicah v bornem talarju, na katerem je pripet >cordon rouge*:, odlikovanje častne legije ali vojnega kiižca. Veliko teh mašnikov je oškropilo s svojo krvjo razdejani sever svoje domovine. Vojaštvo jo sedaj spoznalo od blizu, v delu in trpljenju, v požrtvovanju, da duhovnik ni tista pošast, kot ga je slikala protiverska gonja. Izoplnjevali so svojo dolžnost kot vojaki in še kot dušni pastirji. Doma ostali stare ki-duhovniki so oskrbovali sredi neizrečenega napora po 5—7 župnij. Svetovna vojska je bila glorifikacija katoliškega francoskega duhovnika. Tudi tista tiha setev, položena s trudom v dušo francoskega ljudstva v dnevih preganjanja, jo pognala iu oživila versko življenje vojaštva! O tem pričajo neštete zastavice s podobo Srca Jezusovega, ki so jih nosili vojaki po strelskih jarkih, katere so danes nabito okrog oltarjev pariških cerkva. Častništvo, posebno višje, jo zelo goreče. Naj omenim samo iuieua Focha, Petain-na, Castelnau-ja, teh vzor-katoličanov in junakov.
S tem, da so svobodomiselci boleli katolicizem uničili, ni prišel socialni mir. Postava je mrzla, ako ne nnjde odmeva v idealnem srcu. Ko je pričela komunistična agitacija, ko je revolucionarna boljševiška propaganda začela preplavljati tudi Francijo, tedaj so stranke v strahu spoznale, da te možnosti v svojih programih niso predvidele, da so njih programi nirevi in prazni proli elementarnemu socialncmu gibanju, ki je začelo svet preire-sali. ln ko so se iskalo novo formule, ki sa
naj postavijo nasproti komunizmu, je framazo-nerija umolknila, je bourgeois uvidel, da nima nobenega kulturno - socialnega programa, so verski nasprotniki uvideli, da med tem, ko io naskakovali črno internacionalo, se bliža rdeča. Novo formulo za rešitev družbe je dal samo katolicizem, oziroma krščanski principi. Ako se hoče Francija obvarovati pred socialno katastrofo, se morajo priznati svetovni principi katoličanka.
Notranja vzgoja, izkušnja vojske, solidnost krščansko-socialnega programa je izpodkopala protiverski duh. Najostudnejši listi pred vojno, -Malin:, >Petit Parisien', »Journak, so danes nedolžni in zelo dostojni, frainasonski »Temps« izgleda kakor >klerikalen«. Ako bi omenil še druge v zroke, ki pa so bolj postranski, bi se moglo navesti sledeče; Papeštvo se je 5e bolj utrdilo. Vse največje države smatrajo za potrebno, da so s poglavarjem Cerkve v stiku. Razdrobitev turškega cesarstva je izročila velike dele pod protektorat Francijo. Razumljivo je, da mora biti vlada v dobrih stikih z papežem, ki je duhovni oče uulijonov kristjanov v teh deželah in misijonira po do-tičnih krajih poganske nevernike. Rim bi bi! prisiljen sicer kristjane staviti pod varstvo druge države. Alzacija nadalje je uživala pod protestantovsko Nemčijo versko svobodo. Gotovo bi nikakor ue pospeševalo francoskega patriotizma v Alzaciji io Loreni, ako bi ta-mošnji katoliki morali pripoznati, da je protestantski Berlin bolj pravičen, kot katoliška Francija. Mnogo bi se dalo tudi govoriti o moderni francoski literaturi, ki jo ali odločno katoliška ali katolištvu naklonjena, o vplivi Bergsohove iilozofije itd.
30. november jo torej zgodovinski datum. Kako se bo uredilo razmerje med Cerkvijo in državo, se še ue ve. Konkordat zavračajo škofje in bi ga zavračali katoliki in neverniki. Končno razmerje bo posledica razvoja, ki v zapadu povsod energično stopa v obliko spoštovanja verskega čuta. Po petdesetih letih bo to moderno mišljenje prišlo tudi v naše •'kraje, prej seveda morajo priti razočaranja in neuspehi.
K RadKeMmii itate*
Zagreb, 9. dec. Sedajna, povojna doba je za demagoške programe baš prikladna. Čim radikalneje kdo govori množicam, tem prej jih pridobi zase. in čimbolj so množice politično nezrele, nešolane, tem boli so sprejemljive za krepke programe. Tudi Stjepan Radič spada v vrsto agitatorjev, ki niso v izbiranju sredstev skrupulozni, da si naklonijo množice naroda. Z mirno vestjo lahko danes trdimo, da hrvatski kmetje, ki so glasovali za Radičevo seljačko stranko, ne poznajo Radičevevega programe in si pod hrvatsko republiko predstavljajo nekaj čisto druzega, nego namerava Radič. Za večino Radičevib pristašev je »hrvatska seljačka republika« hrvatska republikanska država, v kateri nc bo nobenega uraaništva, nobenih davkov, nobenega vojaštva, v kaleri bo imel besedo samo en sloj, hrvatski seljak. So med njimi pa celo ljudje, ki mislijo, da bo vsako selo ali vsaka občina na Hrvatskem zase taka republika. In če vprašaš takega državnika, li misli, da bi mogla taka seljačka vaška republika živeti, dobiš lahko cdgovor: Kar j nam bo manjkalo, si gremo lahko s silo iskai v sosednjo vos.
Na Radičevem shodu 8. t. m. s je videlo, da velikanska večina zbranega na- > roda Radiča ni razumela, in če bi ga bila razumela, bi bila odšla s shoda z drugim vtisom. In vendar ima Radič program svoje stranke. Zahteva federativno republiko vseh Jugoslovanov, Hrvatov, Slovencev, Srbov in Bolgarov. Naglasa pri tem, da mora bili ta republika nevtralna po zgledu Švice. Da ni to odvisno od države same, ampak tudi od drugih držav, če jo hočejo priznati kot nevtralno, to Radiča nc moti, samo da se lepo sliši. Zato tudi ne pove svojim pristašem, kaj tedaj, če bi se Nemci, Madjari, Italijani »n drugi dobri sosedje za tako nevtralno republiko prav nič nc zmenili, marveč bi si od neoborožcnc nevtralne republike vzeli, kar jim diši.
Hrvatski kmet jp dober, krščanskega mišlienja in oolegtega temperamenti r Radič dobro pozna njegove lastnosti in si po lem uravna svcjc politično delovanje, Zbor
v Zagrebu je pozdravil s >;hvalcn Isus!* in na njem je bilo videti tudi cerkvene zastave. Tako je Radič dobil v svojo stranko večino hrvatskega kmetskega prebivalstva in je zato s polno pravico zahteval, da prizna osrednja vlada njegovi kot večinski stranki mesto bana in pravico do politične uprave.
Radičevo demagoštvo je pa spravilo njega samega v veliko zadrego. Ali naj izvrši, kar je prej seljakom obljuboval, ali pa naj retirira? Srednja pot je zanj težka. Uvideva, da svojega programa ne more tako zlahka realizirali, kakor je pripovedoval dobrim hrvatskim seljakom. Grožnja ministrskega predsednika mu je lebdela pred očmi in zato je bi! njegov govor poln protislovij. Proglasil ni hrvatske republike, ampak j« samo izjavil, da smatra stranka volitve v konstituanto kot plebiscit za hrvatsko republiko in da so že stvo-riIi hrvatsko republiko ler zahteval, da vlada in regent to priznata. Za nasprotni slučaj je zagrozil, da bo narod porabil druge kroglice kakor pri volitvah. V teku govora je pa tudi izavil, da je njegova stranka proli revoluciji iu kdor misli danes še na revolucijo, ne spada v njegovo stranko. Zahteval je tudi, da sc srbska vojska umakne iz Hrvatske, ako se pa to ne bo zgodilo, bode njegova stranka pač potrpela.
Iz prvega njegovega izvajanja bi naravno sledilo, da ne gredo poslanci njegove stranke v konstituanto, v nadaljnjem izvajanju pa je dejal, da hočejo sodelovati samo v t&ki konstituanti. ki bo sklepala sporazumno in brez varuštva sedanje vlade. Je proti zahtevani prisegi: >■ Ako Srbi pristanejo na to,, je dejal, dobro, če ne, pa ne gremo v razbojniško špelunko,«
Zdi "e, d? je Radič dal vladi lepo priložnost, da mu omogoči udeležbo pri kon-sliluanli in izhod iz zagate, ki si jo je napravil Radič st: i n ;; demagoškimi gesli.
Zanimivo jc, da jc Radič protestiral proti odcepitvi Reke in Primorja od države, akoravno nosi ravno on, oziroma njegova stranka tu največ krivde, da so bili Italijani napram naši državi tako trdovratni in da se je našim državnikom tako mudilo z rapallsko pogodbo šc — pred volitvami v konstituanto. Za nas ni nobenega dvoma, da je agitacija Radičeve stranke dobila milijone od zunaj, da se je mogla razgibati. Vprašanje pa je, kako dolgo bo demagogija držala? Vsako demagoštvo ima izorva zelo privlačno moč. pa se ko-nečno samo uniči.
Zdaj ima Radič še čas, da krene na pot realne politike in tedaj bi mogle druge stranke z njegovo eventuelno sodelovati, sicer pa ne. V demagoštvu pa nc bo z njim konkurirala nobena resna stranka, tudi če bi z a č a s n o raditega trpela!
Hinko Lebingcr:
lili1« p&SiflliCeni 131
Č2< 3 O C «
Narod je izvolil svoje poslance v usta-votvorno skupščino, ocl katerih sedaj pričakuje, da bodo srnofreno in srečno vodili državno krmilo in dali državi moderno ustavo, ki odgovarja zahtevam širokih slojev naroda.
Pričakujemo, da bodo poslanci v ustavotvorni skupščini zares vršili in izvršili svojo veliko zgodovinsko nalogo, da bodo ne samo spasili ta naš veliki narod, ampak istemu tudi ustvarili trdno podlago za nadaljnji razvoj, procvit ia blagostanje vseh treb plemen, da pridemo iz sedanjega trpljenja v boljšo bodočnost tja pod listo solnce, kjer imajo vsi drugi veliki narodi svoje zasluženo inesto.
Delo, katero čaka naše poslance v Belgradu, jc ogromno in zato jc treba v prvi vrsti, da se lotijo poslanci zares pozitivne rešitve vseh tako važnih ustavnih in nato političnih in gospodarskih vprašan;. Konec mora bili tisti politiki, ki stremi samo za tem, da dobe gotove osebe moč in vlado v svoj« roke, da v glavnem preskrbijo svojim strankarskim pristašem korita in državne stipendinje.
Poudarjati moram na tem mestu šc posebno, da se mora v Belgradu odslej de-
lati le jugoslovanska politika, in ne kakor
je bilo dosedaj navada pri velikih sfrankah v vladi, samo srbska politika, ki je ravno nam Slovencem kakor tudi vsem drugim »prečanccm« napravila toliko škode in jo tudi sokriva na tem, da se je v začetku našega ujedinjenja tako velika in vzhičena ljubezen do naše skupne domovine ohladila in išče prccejšen del našega naroda vsled vedno večje draginje in nezadovoljstva v Srbih krivce našega slabega položaja.
Ravno tako bodo morali gledati naši poslanci na to, da se izvede tudi v davčnem oziru enakopravnost vseh pokrajin, da ne bode tudi v prihodnosti davčno breme ravno nas Slovence, ki smo pravzaprav najsiromašnejši del v tej naši državi, najbolj težilo, kakor se to žal dandanes godi, ko po'eg vseh različnih visokih posrednih davkov plačujemo še na novo davek raznih taks, carine in trošarine, kar vse zadene ravno nas Slovence, ki smo navezani na uvoz raznih življenjskih potrebščin in obleke iz inozemstva najbolj, medtem ko srbski narod v pretežni večini svoje potrebščine, v glavnem obleko, sam doma pridela in izdela ter ne rabi niti zdalekn te množine kave, sladkorja, petroleja in drugih potrebščin, kakor Slovenci, Zato jo sistem te previsoke carine in trošarine skrajno krivičen in škodljiv našemu gospodarskemu življenju in bo naše gospodarstvo uprop islil, ako se la previsoka carina in trošarina ne omili oziroma :?a gotove gospodarske panoge sploh odpravi.
Prva i» glavn;- no toga konstituante pa je. da nam da ustavo, ki odgovarja dejanskim razmeram v državi. Znano jc, da sestoji naša država iz več delov, od katerih je vsak del popolnoma različen in drugačen, tako da se ne more enako vladati Slovenija in Macedonija, Hrvatska in Črna gora, Dalmacija in Srbija, da je treba vsakemu teb različnih delov posebne samostojne upravne vlade, v katero naj voli narod svoje zastopnike, ki naj potem upravljajo svoje pokrajine po volji in potrebi naroda samega.
Vsak mora vedeti, da je ravno centralistični sistem spravil našo bogato državo na rob propada in da bo lak centralizem i v bodočnosti le v škodo in lcvar celokupnemu našemu narodu. Dobiček od tega centralizma pa bodo imele lc nekatere stranke in njih privrženci, ki sedijo danes še na vladi in jim jc dobrobit naroda deveta briga, samo da oni lahko zapovedujejo, da imajo moč vlade v rokah ter gledajo, kje in kako bi sebe okoristili na škodo naroda.
Ustavni načrt, katerega je skuhala večina v sedanji vladi in bo predložen usla-votvorni skupščini, predvideva kar 35 (??) upra vnih enol, je neslvor in bi državno avtoriteto le še bolj izpodlcopal.
Ako bi se vzlic temu, da stoji večina našega naroda na avtonomističnem stališču, vseeno posrečilo vladni načrt uveljaviti, bi nastala pri nas le še večja anarhija poleg tega, da bi tak kompliciran upravni sistem požrl ogromne vsote denarja.
Zato pa še enkrat poudarim, da je le v povoljni rešitvi upravnega sistema, to jc v avtonomiji nedeljenih pokrajin edini naš i spas, da sc bodo pri nas razmere pričale obračali na bolje, ker bi vsak del našega troimenega noroda vzel upravo svoje pokrajine res sam v roke in vsak najbolje sam ve, kje ga čevelj tišči.
Da smo dosedaj tako slabo odrezali ravno Slovenci, so krivi v prvi vrsti naši dosedanji demokratski poslanci in njih glasila. Ne bom se spuščal v podrobnejšo ugotovitev, omenjam samo, da so le ti zakrivili nesrečno relacijo 4 : 1, krivi so vse-obče draginje, ker so vedno podpirali prosto trgovino, i/.voz živil in kupčijo raznih bank, so dalje strastni zagovorniki centralističnega sisiema, ki je obstoječi družabni led le še bolj omajal: glasili »Slov. Narod* in »Jutro« dosledno blatita svoj lastni narod, ga napram Srbom ponižujeta in pi» šeta. da smo avstriakanti, Habsburžani, robske duše. rimski napistl, narod, ki mi vreden svobode. Seveda tako ostudno in uničujoče znn'o govorili in pisali samo oni. ki nc poznajo duše našega naroda. —•
U zaSčito fcmmt&M olirti.
(Iz Tržiča.)
Povojne razmere nam prinašajo krizo za krizo, zlasti na gospodarskem pol',u,. Zdaj grabijo in duše eno obrt aH industrijo, zdaj zopet drugo. V Tržiču bije tak boj z neugodnimi razmerami čevljarska obrt in sicer naravnost boj za biti ali ne biti. Okrog 300 mojstrov, ki imajo povprečno po dva pomočnika, nima dela ali pa delajo le na kredit in zalogo brez upa, da prodajo svoje izdelke vsaj za lastpo ceno. Čevljarske tovarne delajo s komaj 20 % svoje delazmožnosti in morajo odpuščati delavca za delavcem, ki brez kruha čakajo boljših dni, če se jim mopda preje ne zgodi kakor ribniškemu kljusetu, ki se je komaj odvadil jesti, pa je že. poginil. Pravega umevanja za naše obupno stanje in od-pomoči pa ni od nikoder! i;
Odločilni sunek je zadala Čevljarski obrti naša uvozna in izvozna politika. Žc več mesecev je namreč dovoljen k nam neomejen uvoz obutve iz vseh držav. Tako je sedaj preplavljen naš trg z vso mogočo robo iz Nemške Avstrije in Čehoslovaške, ki je narejena iz manj vrednega blaga ali usnjenih surogatov, a zraven pa zelo lepa za oči. Seveda vsled slabše kakovosti in vabljive zunanjosti lahko konkurira s cenami domačega blaga. Ljudje drve za to importirano robo, ne pomislijo pa: »Čim cenejše jo kupim, jo pa tem manj časa nosim, ker je slabo blago.* Tako nosijo faktično dražjo obutev, kot pa če bi kupovali domače blago. Da bi pa tudi naša čevljarska obrt en gros izdelovala tako manj vredno blago in tako pod nižjimi cenami nudila svoje izdelke, ji je pa iz tehničnih ozirov nemogoče.
Potem pa takozvani »luksus«-čevlfi! Višji krogi, zlasti ženstvo, kar vre za tem blagom in plačujejo naravnost fantastične cene. A domača obrt od tega nima nič, ker takega luksus-blaga sploh ne more izdelovati. Zakaj doslej je bilo prepovedano uvažati vse luksuzne predmete, ki jih rabi čevljarska obrt za take vrste izdelkov. Ne prepovedujejo pa uvažati zgotovlje-nih »1 u k s u s« - č e v 1 j e v!
Končno seveda je tudi udarec za čevljarje prost izvoz kož in usnja. S prostim izvozom se je že zaradi neenake valute cena kožam in usnju zelo dvignila. Če pa je že usnje drago in morda celo dražje kot drugod, potem tudi čevljar ne more delati Cenenih čevljev.
Ko so čevljarji Udicali po zaščiti in pomoči, so jim odgovarjali javno in zasebno: »Vsaka zaščita gre do gotove meje. To vendar ne gre, da bi tisoč in tisoč konsu-mentov trpelo draginjo, zato da bi moglo živeti nekaj stotin čevljarjev. Naša domača čevljarska obrt ne more kriti vseh potrebščin Jugoslavije. Zato mora biti prost uvoz čevljev. Drugače si mi sami doma delamo draginjo! Sicer pa res dobro blago drugje ni nič cenejše, slabo blago bo pa občinstvo samo odklonilo in se oprijelo domačega! Tako bo spet kmalu domača čevljarska obrt prišla na površje.«
Marsikaj je tu resničnega. Če res ne krijemo doma lastnih potrebščin za obutev, potem je krivično, prepovedati vsak uvoz, ker bi si potem faktično s pomanjkanjem čevljev sami brez potrebe delali draginjo. Toda ozir na domačo obrt pa sme vsaj toliko zahtevati, da ta uvoz ni neomejen, ampak vsaj v toliko reguliran, da ni takorekoč na en mah ubita vsa. domača obrt. Najprej prepovejte ono ničvredno papirnato in zlimano »šundrobo«, ki ljudi samo slepi in odira. Nasprotno pa dovolite in znižajte carino za vse potrebščine, ki jih rabi čevljarska obrt in industrija, pa se ne dobe v Jugoslaviji. Potem se naša čevljarska obrt ne bo nič bala tujega uvoza, ker z dobrim blagom bo že konkurirala. Cene pa ravno vsled u,voza tudi ne bodo rasle.
Kolikor bo pa carinama manj kasi-rala vsled prepovedanega *pofla«, naj pa toliko več zahteva od takozvan. »luksus«-čevljev. Kdor se hoče bolj lesketati, naj tudi več plača. Tudi domača čevljarska obrt bo imela od tega dobiček, ker bodo ljudje bolj segali po navadnih, doma izdelanih čevljih.
Nujno je potrebno, da se tudi regulira izvoz in uvoz kož ter usnja, vsaj v toliko, da ne bo pri nas usnje dražje kot v drugih državah.
Naravno navedenim izpremembam bi morda ugovarjal finančni minister, češ, zmanjšala se bo carina. Toda kaj vam koristi velika carina, če ste pa z njo na drugi strani ubili drugo veliko davčno moč, ki bi jo reprezentirala dobro stoječa čevljarska obrt ter industrija., zraven pa ste tudi v tej panogi gospodarstva postali popolnoma odvisni od inozemstva.
Ugovarjalo bi morda tudi občinstvo, rekoč: »Spet bo večja draginja!« Kak^r smo že omenili, ravno vsled dovoljenega uvoza, serveda le pristnega blaga iz inozemstva se ni bati, da bi šla cena čevljev navzgor, morda vsled pomanjkanja blaga.
Šila je velika, odpomoč nujna! Nikar ne prihajajte s tolažbo; »Se bo že obrnilo.
ljudje bodo sami spoznali, da je domače blago, če tudi dražje, pa vendar zato toliko boljše.« Morda pride kdaj fo spoznanje, a do tedaj bo domača čevljarska obrt že davno izkrvavela. V Belgradu imajo za nas še vedno gluha ušesa! Vpijte z nami še drugi, ki se zavedale, da država brez lastne obrti in industrije je in ostane uboga dolžnica tujcev.
HfiniBsulsMgnfi fzir&di e Frap.
Praga, 10. dec. (Izv.) Kakor znano, se je svoječasno komunistom posrečilo, da so
iztrgali večinskim socialistom Delavski dom in ga zasedli. V Delavskem domu sta se nahajala uredništvo in tiskarna glasila desničarskih socialistov. Kljub temu, da so komunisti izgubili pravdo pred sodiščem v vseh instancah, so se komunisti branili, izprazniti Delavski dom. Včeraj ob 10. uri zvečer je došlo pred Delavski dom okoli 100 orožnikov in 200 policajev, da bi pregnali komuniste. Ti pa so se za-barikadirali ter sprejeli orožnike in policaje s kamenjem, Ranjena sta bila dva orožnika, en komunist pa je bil zaboden z bajonetom. Končno so orožniki zasedli prostore v Delavskem domu ter jih zapečatili. Medtem se je po vsem mestu razširila vest o dogodkih v Delavskem domu in od vseh strani so pričeli v naglici prihajati komunistični delavci na pomoč komunistom. Vesti o teh dogodkih so se kmalu razširile po vsej Češki. Pozno v večer so imeli rudarji v Kladnem zborovanje, na katerem so sklenili rudarski zaupniki, da se pošljejo vsi rudarji iz Kladna v Prago na pomoč komunistom. Posrečilo se jim je sestaviti poseben vlak, s katerim so se pripeljali do Prage. Pred mestom so orožniki vlak ustavili, nakar so skušali rudarji priti peš in z avtomobili pred Delavski dom.
LDU Praga, 10. dec. (DunKU) Kakor poročata »Prager Tagblatt« in »Bohemia« o včerajšnjih dogodkih v Ljudskem domu, so oblastveni organi pri zasedbi Ljudskega doma zadeli na velik odpor komunistov. Dočim so orožniki in redarji poizkušali priti v hišo, so tam nahajajoči se komunisti gradili iz zabojev in ročnih vozičkov barikade pred hišnimi vhodi in so s kamni napadli orožnike, ki so prodirali z nasajenimi bajoneti. Pri hudem spopadu, je bilo ranjenih 7 orožnikov, 3 redarji in nekateri civilisti. Naposled so orožniki zasedli poslopje. Redarji so odvedli kojnuni-ste iz Ljudskega doma v skupinah; ob tem so se nekateri s silo upirali. Zvečer so se dogodili posamezni incidenti. Posamezne skupine so vdrle v Reprezentacijski dom in so zahtevale od gostov, naj se odstranijo iz restavracije.
LDU Praga, 10. dec. (DunKU) Davi je jelo stavkati komunistično delavstvo praških tvornic, da bi protestiralo proti vrnitvi tiskarne v Ljudskem domu zakonitim posestnikom. Komunisti so v skupinah šili po mestu in se na raznih krajih spopadli z redarji.
LDU Brno, 10. dec. (DunKU) Brnski komunisti so proglasili za danes splošno stavko v znak protesta proti vrnitvi praške delavske tiskarne zakonitim lastnikom.
Okrnjena Armenifa.
LDU Pariz, 9. dec. (DunKU) Ponoči od 2, na 3. dec. je bila podpisana mirovna pogodba med Kemal pašo in Armenijo, in siccr v Aleksandropolu. Po tej pogodbi bo obsegala Armenija le ozemlje pri Eri-vanu in okrog Goektšaškega jezera brez Karsa in Aleksandropola. Dalje bo morala Armenija izročiti Turkom vse orožje razen malega števila strojnic in topov.
Zvssa narodov*
LDU Ženeva, 9. dec. (DunKU) Pri sprejemu zastopnikov časopisja je dejal japonski odposlanec Hayashi: Zveza narodov bo mogla začeti z reševanjem najvažnejših vprašanj šele tedaj, ko ji bodo pripadale Zedinjene države in Nemčija. Glede razoroževanja se je japonski delegat izrazil, da se mora danes še mnogo držav, med njimi tudi Japonska, oboroževati, da se ohrani mir. Japonska je pripravljena pomagati Kitajski pri njenem gospodarskem razvoju. Ako dobi Kitajska vlado, ki se bo znala pogajati, se spusti Japonska v pogajanja tudi radi izpraznitve Kiau-čaua.
LDU Ženeva, 9. dec. (DunKU) Zedinjene države so odklonitev svojega udeleževanja pri stalni vojaški komisiji zveze narodov, ki se bavi z razoroževanjem, utemeljile s tem, da Amerika ne more sodelovati pri izvajanju določb pogodbe, ker ni član zveze narodov.
ČfihnsIovgSfcie zadeve.
Boj za enakopravnost Orlov na Češkem. Poslane! čsl, ljudske stranke so nastopili pi i ministru za zdravstvo in teh-sno vzgojo z zahtevo s* soreune tudi za-
stopnike čsl. Orlovske zveze v posveto- 1 valni zbor za telesno vzgojo, kjer sede zastopniki Sokolske zveze, ki hočejo izvrševati monopol telesne vzgoje in telovad-skega pouka na — državne in ljudske stroške.
Glasovanje o proračunu v čsl. parlamentu, v soboto 4. dec. je pokazalo, da so šli z vlado češki poslanci vseh strank (razen komunistov), proti pa vsi Nemci (tudi socialisti) kakor en raož; kmalu nato so Nemci demonstrativno odšli iz zbornice, ker so Čehi glasovali proti njihovim predlogom. In vendar je predsednik Masaryk poveril g. Švehlo, da poskuša skupaj spraviti češko-nemško večino in tako vlado! Grehi liberalnih in svobodomiselnih čeških »državoohranjujočih« elementov delajo sive lase voditeljem države, ki bije težak boj za eksistenco. V tem boju se raje naslanjajo češki kulturobojniki na odkrite sovražnike čsl- narodne države — Nemce, kakor pa da bi nehali od krivičnega postopanja proti katol. Cerkvi in s pravičnim postopanjem omogočili kršč. socialcem sodelovanje v vladi.
Odstop bivšega čsl. min. preds. Tu-sarja. Bivši predsednik Tusar namerava odložiti svoj mandat kot poslanec in odpotovati v Egipt. Ko se vrne domov, pa bo nastopil službo poslanika v Berlinu.
Vsak čsl- vojak stane dnevno državo 43 čsl. kron ali 15.000 na leto.
Na Slovaškem baje namerava vlada ustvariti deželni odbor, kakor ga imata Češka in Morava. Sin predsednika Masa-ryka, legacijski svetnik Jan Masaryk, ki potuje zdaj po Slovaškem, bo menda postal tam guverner.
z izhoda.
Lenin o kmetski politiki. Lenin je izjavil 27. pret. m. na kongresu komunistov v Moskvi; »Ni zadosti da nad deželo vladamo, nego je potrebno, da damo zgled gospodarske organizacije in pokažemo, da proletariat ne zna samo odbijati napade nego tudi kaj ustvariti. Če tega nismo zmožni, nam vojni uspehi ne bodo nič pomagali. Življenje ruskega kmeta moramo osnovati na novih temeljih, Prvi korak k temu je elektrifikacija gospodarstva.«
Življenje v Rusiji. »Dereven-skaja Komuna« piše, da sovjetski uradniki in delavci v državnih podjetjih in kmetskih gospodarstvih (komunalnih) dobijo na mesec: 15 kil moke, 3 kile mesa, 40 dkg sladkorja, 40 dkg soli, 20 dkg masti, 40 dkg kavinega surogata, 8 kg sočivja in 2 ■Slcatlji žveplenk. Vse drugo se pridobiva potom prepovedanega zasebnega nakupa in bujno cveteče špekulacije. •
Notranja kriza boljševiz-m a. Na zboru moskovske komunistične strankine organizacije je komisar Rykov govoril o raznih strujah v komunizmu. Opaža se ločitev med aristokrati in ple-bejci. Delavci nočejo ničesar več prenašati. Tatvina, izsiljevanje, defravdacija in podkupovanje so redni pojavi kakor pod carizmom. 80 c/o kmetskega prebivalstva )e komunizmu sovražno, v kolikor mu nalaga žrtve,
Don s ki kazaki gredo v Srbi j o ali Ameriko. Donski kazaki Wranglove armade so izrekli željo, da se nasele ali v Jugoslaviji ali v Ameriki. Naprosili so že našo in ameriško vlado.
Poljska mornarica. Poljska je dobila od entente 7 bivših nemških torpe-dovk, ki so dospele v Gdansko.
»P r i k a r p a t s k a j a. Rus«, to je oni del Ukrajincev, ki so pod Češko, dobe od Zveze narodov kulturno in narodno avtonomijo.
Kmetska vstaja v Ukrajini. V okrožju Kremenčuk-Čerkaskem ob Dnjepru se širi kmetska vstaja. Kmetje vodijo brezobziren boj proti komunistom in uničujejo železniško progo ter napadajo vlake. Pravijo, da je kmetskih vstašev okoli 40.000-
—	Proti atamanu Mahno v jekaterino-slavski guberniji jc boj jako težak. Boljševiki so sklicali kongres v Harkovu, da organizirajo akcijo proti i^taškemu gibanju. Na Mahnovo glavo je razpisanih 800 tisoč rubljev Proti njemu je komandiranih 2 diviziji pehote in 4 brigade kavalerije.
—	Žita so boljševiki v Ukrajini dobili 328 tisoč ton.
Protiboljševiška akcija v Pragi. »Rdeče Pravo«, organ čeških komunistov, obtožuje ministra za zunanje zadeve Bencša, da hoče v službi entente organizirati pro-I tiboljševiško socialistično gibanje, kateremu bi stala na čelu Kerenskij in Tušar.
Izmenjava vojnih ujetnikov. Oficielno se poroča, da je sovjetska vlada poslala domov 92.682 germanskih vojnih ujetnikov, 108.000 ruskih vojnih ujetnikov pa je bilo iz Germanije transportirano v domovino. Zelo slab pa je položaj nemških častnikov po ruskih lagerjih ker jih komunistični germanski vojni ujetniki terorizirajo in izročajo sovjetskim oblastem, ki I jih mečejo v ječe.
I Prisievdiie za sKtei! s. L s. s
PoiltSžne novice.
-f- Koliko Slovencev in Hrvatov je pod tujim jarmom? Na Štajerskem in Koroškem 130.000, v mažarskem Prekmurju 20.000, v Reziji in Furlaniji 56.000, na Goriškem 154.000, na Kranjskem 83 000, na Koroškem (pod Italijo) 2000, v Trstu 70.000, v Istri 260.000, v Zadru 7000, na Lastovu 1500, na Reki 25.000, vsega okroglo 800.000.
-f- Dragotin Kveder objavlja v »Učiteljskem Tovarišu« razpravo o »Svetovnem naziranju in naši stanovski organizaciji«, ki je pač tuintam pogrešna, v glavnem pa pravilno ocenjuje namen in končne cilje Cerkve kot socialne tvorbe in njenega odnosa do posameznih političnih in stanovskih organizacij. Marsikatero napačno pojmovanje zlasti v onih krogih, ki sledijo zgolj običnim geslom svobodomiselstva, se razčiščuje. Sploh je za našo javnost take vrste stvarno obravnavanje o važnih problemih jako potrebno in dosti razveseljiv pojav sredi obstoječih razmer.
-f- Vlada in Radič. Na seji ministrskega sveta je minister za notranje stvari Draškovič poročal o dogodkih na Hrvatskem in prečital poročilo bana dr. Lagi-nje. V političnih krogih se govori, da bodo mandati poslancev Radičeve stranke uničeni, ako ne pridejo v Belgrad in da se bodo za te mandate razpisale nove volitve.
-r Vprašanje bosanske vlade- Predsednik bosanske deželne vlade dr. Srskič, ki je že pred nekaterimi meseci podal ostavko, je dospel v Belgrad. V političnih krogih se trdi, da bo v nekaterih dneh imenovan njegov naslednik. Kot kandidat se imenuje dr. Nikola Stojanovič.
Oifašfel dan.
Brez pompa se je pripravljalo kato* liško dijaštvo Ljubljane na svoj* veliki dan, na svoj 8. december. Lepo je potekel ta dan. Uro za uro so se vrstile slovesnosti, imeli smo vtis, da jih je skoraj preveč, a vendar vsak trenutek nekaj novega, vedno in vedno nova slika dela, mišljenja in živ4>-ljenja katoliškega dijaka.
Velika dvorana Ljudskega doma pač že dolgo ni videla tako izbranega občinstva, kakor v torek na predvečer Dijaškega dne ob prvi točki sporeda praznika. Prevzvišeni škof ljubljanski dr. Jeglič, predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc z rodbino, univerzitetni profesorji, predstavniki naših centralnih organizacij, najodličnejši prijatelji katoliškega dijaka so zasedli pripravljene rezervirane sedeže. Predsednik pripravljalnega odbora za prvi dijaški dan in Slov. dijaške zveze, pravnik Ivo Peršuh je po uvodni orkestralni točki otvoril niz slovesnosti ter v jedrnatih besedah omenil pomen tega dne. Ljubeznjiv je bil nastop gdč. Grumove, ko nam je de-klamirala Pavla Golie »Procesijo«. Slavnostni govor je govoril zastopnik kat. akad. starešinstva gosp. dr. E. Besednjak. Višek večera je sledil nato, ko so igralci Ljudskega odra igrali Strindbergovo »Veliko noč«.
Drugi dan sledi najlepši moment. Dijaškega dne. Nad 600 dijakov in dijakinj kleči ob mizi Gospodovi. Ta moment je najlepši dokaz, da naše dijaštvo vere ne nosi samo na svojem praporu, ampak da jo smatra za izhodišče in dušo svojega življenja in dela. Mogočen Te Deum so zapela naša srca, ko smo videli stotine, kako poklekajo k angelski mizi in iz rok svojega nadpastirja prejemajo vir življenja moči, uspehov in blagoslova: Naš narod bo še srečen!
Druga slika. V snegu in mrazu, ne strašeč se težavne in mokre poti, koraka katoliški dijak skupaj s krščansko socialnim delavcem na grob svojega očeta. Na čelu povorke venec z napisom: Slov. kat. dijaštvo — očetu na svoj praznik 1920. Za tem venec ljubljanskih katoliških srednješolcev, za njim še eden, krščansko-soc. mladine. Na grobu govori ganljiv govor pravnik Fr. Žužek, moški zbor zapoje »Vi-gred se povrne«, iz srca se izvije iskrena molitev: Oče naš ...
Tudi popoldan je začelo dijaštvo z molitvijo. Ob Mih je prisostvovalo litanijem in sv. blagoslovu.
Ob 15ih se je zbralo vse kat. dijaštvo Ljubljane v veliki dvorani Ljudskega doma k slavnostni akademiji. Po uvodnem pozdravu dr. Antonu Mahniču in uvodni uverturi dij. orkestra je otvoril pravnik Ivo Peršuh akademijo. Prvi je govoril univ. prof. dr. Jos. Srebrnič krasen govor dr. Mahniču. Temeljito in jasno je pokazal veliko delo tega velikana in posebej njegovo čudovito ljubezen in skrb za dijaške organizacije. Gdč. Likovičeva je deklamirala Župančičevo »Naro besedo«. Predsednik jugoslov. kat. akad. društva »Danice« se je spomnil 25 letnice »Danice«, ki se bo v kratkem delu in uspehu te naše najstarejše akademske organizacije primerno praznovala. Predsednik Cirilskcf<a društva ljubljanskih bogoslovcev theol. J. Jagodic je v vzenešenili besedah opozarjal na dejstvo, da more le vera in lc vera biti trden te-
Btev.
>SLO\rEMEC<". dne II. decembra 1920.
S»rnn S
melj našemu delu. Vodnik ml. je dovršeno dcklamiral »Novo pokoljenje« ia žel zanjo burno odobravanje. 0 petju kvarteta, ki nam jc zapel »Večer na morju«, o nastopu godalnega kvarleta in dijaškega orkestra bi bilo želeli, da se oglase naši kritiki, ki so bili precej zastopani. Enako pričakujemo od navzočih lileratov, da ne preidejo recitacije pesmi fil. Vodnika Antona, ki je ta dan podal nekaj svojih novih. Ob tri-četrl na 18. je predsednik zaključil program akademije.
Zadnja točka Dijaškega dne jc privabila zvečer mnogobrojno občinstvo v okusno dekorirano in s sliko dr. Kreka opremljeno veliko dvorano hotela Union. Med drugimi se je udeležil slavnostnega komer-za minister dr, Korošec, predsednik dež, vlade dr. Brejc z rodbino, poverjenik dr. Verstovšek, poslanec dr. Gosar in Sta-novnik itd. Govorili so: minister dr. Korošec, dr. Gosar, poslanec Stanovnik, zastopnica krščanskega ženskega društva gdč. Cilka Krekova, zastopnik Orlovske zveze g. Hafner, župnik in pisatelj Finžgar.
Po lako uspelem prazniku kličemo našemu dijaštvu: Naprej na pozitivoo delo v luči katoliške ideje!
Unmmm novice.
—	Prestolonaslednikov rojstni dan.
Na vprašanje predscrlnlštva deželne vlade, kako nai se praznuje 17. december kot rojstni dan .'!jeyovega Visočanstva prestolonaslednika regenta Aleksandra, jc gospod minister notranjih del odgovoril, da se praznuje ta dan kakor prošlo leto. Vsled tega. sc vrši ta dan v svetiščih vseh veroizpovedanj slovesna služba božja z molitvami za dolgo in srečno življenje Nj. kr. Visočanstva. Vsi državni in drugi javni uradi kakor tudi zasebniki naj okrase svoja. poslopja in hiše z državnimi ali narodnimi zastavami. Drugačno praznovanje tega dne se, kakor lansko leto, tudi letos ne bo vršilo.
—	Katehetske plače. Včerajšnje poročilo v tej zadevi je treba sledeče pojasniti: Višji šolski svet je na svoji seji dne 15. uo-vembra 1920 soglasno sklenil, da bo po-čenši z dnem 1. decembra 1920 izplačeval vsem tistim veroučiteljem-dušnim pastirjem, ki v smislu § 9 naredbe dež. vlade z dne 14. februarja 1919, Ur. list št 361, prejemajo nagrade, a bodisi na eni, bodisi na več ljudskih šolah poučujejo z ekshorto vred 20 tedenskih ur veronauka, plače letnih 1600 (entisočšeststo) dinarjev, me-ščrtngkošolsko doklado v smislu 5 navedene naredbe in primerno draginjsko doklado, kakor takozvanim pomožnim Ijud-skošolskiru učnim močem. To pa pod pogojem, da veroučitclji nimajo predpisanega usposobljenostnega izpita. Usposobljenim veroučiteljem bo višji šolski svet počenši z navedenim dnem izplačeval letno plačo 2400 (dvatisočštiristo) dinarjev, meščansko-šolsko doklado in primerno draginjsko doklado.
—	Goričane in ljudi iz zasedenega ozemlja sploh opozarjamo na Koledar za leto 2921., ki ga je izdala za primorske Slovence Narodna tiskarna v Gorici. Stane 30 K s prilogo »Božje solze« vred in sc dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Koledar je zelo obširen in prinaša obilo zanimivega gradiva, novelic in pesmi ter poučnih, člankov sploh, ki bodo vsakemu Primorcu, ki živi pod italijansko vlado, dobrodošli. Zlasti zammav je Koledar ludi zato, ker je posvečen padlim vojakom iz Primorja. Koledar prinaša natančno tozadevno statistiko in zelo mnogo slik, katerih je vsega skupaj 1018. Nenavadno število. Poleg tega pa krasi Koledar šc cela množina drugih slik. Kole-darjeva priloga Božje solze: so od vešče roke Alojzija Gradnika izbrane in v lepem jeziku prevedene novelice raznih srbskih pisateljev; knjižica bo našim ljudem dobrodošla.
_ K vestem o spoliranju amerikan-
sfeih pisem na J.jubljanski glavni pošti, h časopisnih poročil v ravnokar preteklih dneh je občinstvu znano, da se jc na ljubljanski glavni pošti nekaj mlajših uradniških moči, ki so podlegli vplivu vojne in življenja v večjem mestu, spozabilo in si prisvojilo iz pisem, ki prihajajo iz Amerike v Jugoslavijo, denarno vsebino in pa deloma tudi pisma sama. Stvar preiskuje sodnija in poštna uprava z vso intenzivnostjo. O uspehu preiskovanj bo javnost svoj čas seznala. Da se ne ponovijo take in slične manipulacije z amerikanskimi pismi, sc ustanovi pri ljubljanski špediciji poseben oddelek, kjer se bo prejemala in odpravljala amerikanska pošta oddeljano od druge tuzemske pošte. Poživljamo istočasno vsakogar, ki bi imel v rokah pismo iz Amerike, pa ne bi bil prejel v pismu naznačenega zneska, da v svrho daljnjega preiskovanja lako pismo pošlje poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu. Vendar moramo občinstvo v izogib nepotrebnim re- i klamacijam žc sedaj na to opozoriti, da j poštna uprava po poštnem redu nc jamči i /.a vsebino pisem, temveč so manipulirajoči uradniki sami za vso škodo odgovorni. — Direktor pošte in brzojava za Slovenijo; Dr. Dbbclak*
—	Poroka. V Budimpešti jc bila poročena v evangelski cerkvi baronesa Be-atrika Bom, hči barona Friderika Born, ki ima svoja posestva pri Sv. Ani pod Lju-belom, /. legacijskim tajnikom čehoslova-škc delegacije v Budimpešti g. Benjaminom Szalatnay, sinom veletovarnarja v Pragi.
—	Planinski koledar za leto 1921. je že izšel. Opozarjamo, da se koledar ne bo, kakor prejšnja leta, razpošiljal članom »Slovenskega planinskega društva«, temveč samo na izrecno naročilo. Ker je čisti prebitek namenjen za povečanje koče na Korošici, se nadejamo, da bo ta lično izdelani koledarček našel zlasti med članstvom mnogo odjemalcev. Pismena naročila sprejema založništvo »Plan. koledarja« v Mariboru.
—	V Kostanjevici se nahaja krožek petih narodno-zavednih »frajlic«, ki dokumentirajo svojo narodno zavest na ta način, da javno prav pridno čebljajo v blaženi nemščini. — Ljudje se zgražajo in vprašujejo, kako je to dandanes še mogoče.
—	Splošna organizacija vojnih invalidov, podružnica v Tržiču, vabi vse vojne invalide, vdove in sirote na članski sestanek v nedeljo dne 12. t. m. ob 9. uri dopoldne v kino-dvorani. Važno, pridite vsi!
—	Prvi jubilej lista »Šport«. Prvi slovenski list »Šport« obhaja svoj »prvi jubilej« — izšla je namreč žc 25. številka (dne 11. t. m.). Le-ta številka je izšla v izredno krasni obliki s 6 prekrasnimi ziinsko-sportnimi slikami v modrem tonu, kakor do sedaj še noben ilustrovan slovenski list! Veselimo se tega »jubileja« ter želimo listu »Šport« — na mnoga leta in obilo naročnikov!
—	Vsied povišane užitnine na pivo
od 10.32 K na 60 K pri hektolitru, je dovoljeno povišati cene pivu kakor napro-šeno sledeče: čaša piva 3/10 2,80 K, za pollilerski vrček 4.30 K, steklenica 6 K. — Za kavarne steklenica 6.50 K. — Zadruga gostilničarjev v Ljubljani,
—	Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Da se zamovejo tudi zainteresirani zdravniki iz dežele udeležiti mesečnega sestanka dne 14. d e c. na porodniškem oddelku javne bolnice v Ljubljani, se vrši isti že ob pol 4. uri pop. — Odbor.
—	čkoJja Loka. Tukajšnji telovadni odsek je praznoval 8. decembra svoj praznik. Imeli smo priliko, da smo se na lastne oči prepričali o lepih uspehih, ki jih rodi vztrajno delo. Pri dopoldanski cerkveni slovesnosti jo ves odsek korporativno pristopil k svetemu obhajilu in s tem javno manifestiral za svoje versko prepričanje. Težko smo pričakovali zvečer telovadne akademije in skrbelo nas je, ali bodo telovadci kos bogatemu, težkemu programu. Brez pretiravanja lahko vsak udeleženec prizna, da je bil ia nastop eden naj-sijajnejših, kar jih pomni škofjeloški. »Orel". Po pozdravnem govoru br. predsednika Oblaka in lepi, z občutkom prednašani deklama-ciji s. Groharjeve je nastopil deški naraščaj pod vodstvom br. Kreka. Sicer težke vaje so Orlici izvajali v popolno zadovoljstvo. Istotako so se lepo obnesle originalne vaje s palicami, ki jih je prednašal dekliški naraščaj pod vodstvom s. Groharjeve. Z najbolj občudovanja vredno eleganco je pa nastopil moščan-skošolski naraščaj z lepo zamišljenim rajanjem iu Orlice s simboličnimi vajami. Požrtvovalni s. načelnici Sušnikovi je v priznanje občinstvo prirejalo živalme aklamacije. Orli pod vodstvom br. Groharja so na-topili možko in proizvajali članske vaje nepričakovano dobro. Višek večera so pa ustvarili braje Orli iz Ljubljane, katerih je nastopilo pet pri va-diteljskih vajah. Viharno navdušenje, splošno občudovanje in velika hvaležnost je spremljala spretne telovadce. Tudi skupine in orodna telovadba pod vodstvom br. Ramovša je dosegla prav lepe uspehe. Vse telovadne točke je po novejših Premrlovih skladbah precizno spremljala na klavirju gdč. Lederha-sova. Občinstvo je silno zadovoljno odšlo od prireditve in splošno mnenje je, da škofjeloški in starološki Orel napreduje v vsakem oziru. Le tako naprej!
—	Nov kredit za invalide. Ministrski svet je odobril za invalide izreden kredit v znesku 2 milijonov dinarjev.
—	Naseljevanje v Zedinjcnih državah prepovedano. Parlament Zeainjenih držav severne Amerike je sprejel zakonski načrt, ki za dobo dveh let prepoveduje naseljevanje v Zedinjcnih državah. V tej dobi zamorejo se v Zedinjenih državah stalno naseliti samo slariši in ostali rodbinski člani ameriških državljanov in takih strank, ki hočejo postati ameriški državljani. Dijaki, ki se vpišejo na kaki ameriški. univerzi, morajo, ko dovršijo študije, zapustiti deželo. Tudi Kanada je prepovedala naselitev vsem onim, ki ne prinesejo s seboj vsaj 250 dolarjev, obilelj pa vsaj 150 dolarjev za vsakega člana, ki je dovršil 18. leto, oziroma 50 dolarjev za otroke do 18, leta,
—	Očeta ustrelil. Na Miklavževo popoldne sta sc sprla posestnik Spcndal v Velikih Kompoljah pri Muljavi in njegov j sin Jožet. Sin je zgrabil za revolver ler ustrelil svojega očeta v trebuh tako nesrečno, d;, je še i^ti večer umrl. Pol .'sirtik Spendal je šelt pred kratkim pri*el ir. Amerike in st je kot vdovec nameraval
zopet oženiti, sin, ki se je vrnil od vojakov, bi pa rad prevzel poseslvo. V pijanosti je vsled tega prišlo do prepira, ki je zahteval smrtno žrtev. Jožefa Spendala so zaprli.
—	Grozen zločin na vlaku. Na vlaku,
ki je vozil v soboto ponoči med Subotico in Bajo, je izginil strojevodja. Policijska preiskava je dognala, da so strojevodjo vrgli v ogenj kotla železniškega stroja. Trije kurjači so bili takoj aretirani. Vzrok groznega zločina je baje maščevanje.
—	Štipendije za dijake v inozemstvu. Minister prosvete je podpisal sklep, da se povišajo štipendije za državne štipendiste v inozemstvu, in sicer od 250 na 450 frankov na mesec.
—	Kolo srbskih sester. Na predlog ministrstva prosvete je gospodarsko-finan-čni odbor ministrov odobril 30.000 dinarjev za Kolo srbskih sester v svrho, da se omogoči človekoljubna misija tega društva.
—• Tržič. Posebno smolo je imel Štefan Turnšek, ki je bil v preiskovalnem zaporu radi siima tatvine. Gostilničarju Koširju je bila iz spalne sobe ukradena obleka v vrednosti 3000 kron in ker je bil slučajno tisti dan tam Turnšek, je šel sum na. njega. V preiskavi se je pa pokazalo, da je Turnšek poštenjak, da pa je neznani uzmovič tudi njemu ukradel delavsko obleko. Proti Turnšku se je preiskava ustavila in zdaj iščejo pravega krivca.
—	Kdo ve kaj o Josipu Schweigerju, rojenem v Vranovičih, obč. Gradac, okr. Črnomelj, nazadnje pristojnemu v Ljubljano? Leta 1915 meseca septembra je bil ujet na ruskem bojišču, 1- 1916 bil v Sibiriji, potem ni bilo nobenega glasu od njega. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da sporoči njegovi ženi proti povračilu vseh stroškov. Marija Sclnveiger, Sv. Petra cesta št. 23, Ljubljana,
—	Opozarjamo na današnji oglas tiskarne in. knjigoveznice J. Krajec nasl. v Novem mestu.
—	Listnica uredništva. Borovnica: Izročili na pristojno mesto.
lj Veleturist, burko v treh dejanjih uprizori Ljudski oder v nedeljo dne 12. decembra ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe kot navadno v predprodaji. Opozarjamo na to predstavo.
U Javno predavanje SKSZ. se vrši prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu, II. nadstr. Predava prof. dr. Sara bon. Vstop vsakomur prost.
lj Šenipeterski družabni klub. Danes ob pol 8. uri zvečer dogovorjeni prijateljski sestanek v Unionovi verandi. Vse članice in člani naj pridejo točno.
Ij Koncerti orkestralnega društva pod vodstvom prof. Jeraja so od lani elitni in največji sinfonični koncerti Glasbene Matice. Naj ne zamudi nihče letošnjega prvega koncerta v Unionu v ponedeljek 13. decembra ob 20. uri.
!j Zveza služkinj (Št. Peter) ima shod in odborovo sejo v Št. peterski prosveti v nedeljo 12. decembra ob 5. uri popoldne. Naj ne manjka nobena, ker bi ji bilo pozneje žal. — J. H.
lj Pogrebno društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani vabi svoje člane k izrednemu občnemu zboru, ki se vrši v soboto, dne 18. grudna 1920 ob 6. uri zvečer v dvorani pi.smonošev na glavni pošti. K obilni udeležbi vabi odbor. (K) lj Varstvo ptic. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o varstvu koristnih ptic, ki je nabit po mestu.
d X. redni sestanek S. 0. v soboto, due 11. decembra 1P'.0 oh 7. uri zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Posvečen spominu Ivana Cankarja ob drugi obletnici njegove smrti. Spored: 1. Deklamacija: »Sultanove sandale« (Cankar: Erotika). )'2. Recitacija: Pobralimi«. 3. F. Vodnik: Cankar. 4. Podboj: i-Martin Bebec< (Cankar: Podobe iz sani). — Fantje, udeležba obligatna.
d Akademska kongregacija- Sprejem novih članov se vrši v nedeljo ob pol 10. uri dopoldne v marijaniški kapeli. Vse so-dale in novosprejete prosim, da pristopijo I ob tej priliki k sv. obhajilu- Tovariši Da-ničarji in Zarjani vljudno vabljeni! — Ko- j rošec V., prefekt.
Orlovska vesttik.
Oilovskim okrožjem, odsekom in bratom, ki so mi izrazili sožalje o priliki smrti matere in očeta,, izrekam najiskre-nejšo zalivalo. V delu za orlovsko organizacijo hočem iskati tolažbo za bridko izgubo predobrih staršev. Josip Pire, predsednik O. Z.
Orlovska akademija se vrši v nedeljo dne 12. decembra ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu. Spored obeta polno novosti: poleg novil prostih članskih vaj proizvajajo popolnima nove simbolične vaje. Nv, svidenje v Ljudskem doir.ul (Ki
Katoliki vestnik.
c Kongregacija gospodov pri oo. jeza* itih ima v n e d e 1 j o dne 12. decembra ob pol 7. uri skupno s v. o b h a j i 1 o in obnovitev posvečenja.
c Kongregacija za može pri oo. jezu* itih ima svoj redni shod v nedeljo 12. decembra ob pol 3. uri popoldne.
c Misijonske pridige na praznik sv. Treh Kraljev. Vsled prošnje vodstva Družbe sv. Petra Klaverja opozarjamo čč. gg. župnike in cerkvene predstojnike, ki mislijo v svrho pospeševanja od papeža Leona XIII. vpeljane in od sv. očeta Benedikta XV. ukazane zbirke darov za afri-kanske sužnje, na praznik sv. Treh Kraljev, ali kjer je primernejše, nedeljo prej ali pozneje, imeti ali oskrbeti pridigo o afrikanskih misijonih in o žalostni usodi afrikanskih sužnjev, da jim imenovana Družba brezplačno daje osnovo take pridige kakor tudi tozadevne letake o suženjstvu v Afriki, ki naj se po pridigi razdelc. Blagovolite jih (letake v poljubnem številu) naročiti pod naslovom: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
c Apostolski komisar za Prekmurje. Državna meja za Prekmurje je od ogrske vlade ratificirana. Tudi v politični, upravi se misli spremeniti provizorni civilni ko-misariat v okrajno glavarstvo za Prekmurje. Cerkvene razmere pa še niso urejene. V slučajih, kjer nastane tak položaj, kakor je v Prekmurju, se imenuje navadno generalni vikar za tako ozemlje, ki ima precejšnjo škofijsko jurisdikcijo. Tako je bil imenoval nemški škof v Celovcu slovenskega. generalnega vikarja za slov. Koroško. Somboteljski škof, grof Mikeš, pod katerega še spada Prekmurje, tega ni storil, ampak občuje na nepostavni način s svojimi tujedržavniini duhovniki. Odločil je sicer, naj ga zastopata glede dispenz oba prekmurska defkana, sobotski in lendavski. Toda to ni generalni vikariat. Povrh nobeden izmed teh dveh dekanov ne misli ostati v Jugoslaviji. Lendavski dekan kanonik StrauR je rojen Mažar. Vedel se je korektno proti Jugoslaviji, vendar sc je privatno izjavil, da gre raje na Ogrsko, ker ne zna slovenski. Sobotski dekan Slepec jc rojen prekmurski Slovc-nec, pa do najnovejšega časa ni hotel verjeti, da ostane Prekmurje jugoslovansko; zato se je preveč eksponiral za ogrsko dr* žavo in tudi rekel, da gre rajši na Ogrsko. Somboteljski škof se tudi ni nič brigal za oproščenje g. župnika Klekla. Pri takih razmerah je somboteljski škof napravil šc to, da je vzel slovenskega prekmurskega duhovnika iz Prekmurja ter ga nastavil na Ogrskem, dočim pusti v jugoslovanskem Prekmurju duhovnike, ki so rojeni Mažari in nimujo simpatije do jugoslovanske države. Naša vlada je ponovno opozarjala, po nunciaturi na te ne.dostat-ke. Dozdaj še ni dobila povoljnih odgovorov. Zalo namerava naša nunciatura v Belgradu staviti predlog, da se odtegne som-boteljskemu škofu jurisdikcija čez Prekmurje in sc postavi samostojni apostolski komisar za Prekmurje.
Malnoueil^ p^r&čiSa«
POSLANCI IIPS IN SLS PB0TI POSLOVNIKU.
Belgrad, 10. decembra. (Izvirno). Danes cb 4. uri so se sestali semkaj dosli poslanci Hrvatske ptičke stranke in Slovenske Ljudske Stranke. Vzeli so v pretres politični položaj. Pri razpravi o določbah poslovnika za konati-tuauto, ki je danes objavljen v »Službenih novbiah«, pobudile so pri navzočih veliko razburjenje. Vsi prisotni so se vložili v tem, da se tekom jutrašujega dne podvzamejo pri vladi ministrskega predsednika odločni koraki glede poslovnika. V slučaju, da intervencija ne uspe, se bo zutri razpravljalo o dalo-kosežnih korakih.
STIKI PARLAMENTARNIH SKLPIN.
Itelgrad, 10. decembra. (Izvirno) Člani li,-vatske pučke stranke in Slovenske Ljud. S'.-ai'ke so sklenili, da bodo stopili v stik
. vsemi rankami, s katerimi je mogočo enotno poslt v sedanjem političnem položaju.
TEŽAVEN POLITIČEN P0L02AJ.
Belgrad, 10. dec. (fzv.) V zvezi s celotnim političnim položajem pišejo belgrajski listi o težki notranji krizi, ki jo preživlja naša država. Zlasti se mnogo razpravlja v političnih krogih o stališču St. Radiča in njegov«. ranke. »Politika« piše v današnjem uvot-f.iku z ozirom na rešitev hrvatskega vprašanja, da sta mogoči samo dve rešitvi, in sicer, da mora država proti Radiču nastopiti z vso energijo svoje avtoritete, ali pa prepustiti Radiču Hrvatsko, v kaieri pa ne bo niti ene srbske aH slovenske vasi.
POSLOVNIK ZA KONSTITUANTO PODPISAN.
LDU Belgrad, 10. dec. (ZNU) Dana?-nje ; Službene Novine prinašajo v obliki naredbe začasen poslovnik za konstituanto, ki so ga podpisali vsi ministri. Po tem poslovniku bo predsedoval prvemu sestanku kondituante due 12. t. m. ob de-
setih dopoldne po letih najstarejši poslanec. Ko se razdele poverilnice, sc seja zaključi- Naslednja seja bo v ponedeljek 13. t. m. Na tej seji se izvoli verifikacijski odbor, ki bo sestavljen iz 20 članov, ki bodo morali dokončati svojo nalogo v sedmih urah. Tiskano poročilo odbora se razpošlje vsem poslancem. 24 ur nato se skliče naslednja seja konstituante, na kateri se bo vršila verifikacijska debata. Po verifikacijski debati polože poslanci nastopno prisego: »Jaz, (ime) prisegam pri edinem Bogu in vsem, kar mi je po zakonu najsvetejše, da bom v svojem poslaniškem deiu imel vedno pred očmi samo dobro kralja, naroda in edinstva države po moji vesti in znanju.« Klavzule v prisegi niso dovoljene. Dokler poslanci ne prisežejo, ne morejo vršiti svoje poslanske dolžnosti.
NOVO VLADO SESTAVI PAŠIČ?
LDU Beigrad, 10. dec. (ZNU) Večina narodnih poslancev je že prišla v Beigrad. Radikalni klub je imel snoči sejo, na kateri je bil izvoljen za predsednika Nikola Pašič, za podpredsednika Stojan Protič in za tajnika dr. Manojlovič. Klub je pustil Pašiču proste roke, da vodi pogajanja glede sestave vlade. Zdi se, da bodo tudi demokrati zadovoljni s tem, da postane Pašič predsednik vlade. — Pred dvema dnevoma je Pašič konferiral s Pribičevičem.
DAVIDOVIČ — PREDSEDNIK DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beigrad, 10. dec. (Izvirno) Demokratski poslanci v Belgradu so izvolili za predsednika Demokratskega kluba Ljubo Davidoviča. Od prejšnjih demokratskih poslancev je prišlo v parlament samo 26 poslancev, vsi drugi so novi.
RADIČ IN DRUGE STRANKE.
LDU Beigrad, 10. decembra. (ZNU) Kot poroča > Pravda« iz Sarajeva, je včeraj Radi-čev zaupnik v Sarajevu sklenil sporazum s sedmimi poslanci težačke stranke iz Bosne, po katerem pristopijo imenovani poslanci k Ra-dičevi skupini.
LDU Zagreb, 10. dec. (ZNU) »Jutarnji list« javlja iz Sarajeva: Ker se je Radič izjavil za republiko, je Savez težaika v Bosni izjavil, da nima nobenih zvez z Radičevo stranko.
LDU Beigrad, 10. dec. (ZNU) Načelnik oddelka za Hrvatsko v notranjem ministrstvu. dr. Pečič, ki se je udeležil zborovanja Radičeve stranke v Zagrebu, je izročil notranjemu ministru Miloradu Dra-škoviču brzopisni zapisnik, zborovanja.
LDU Beigrad, 10. dec, (ZNU) V vladnih krogih prevladuje mišljenje, da bo glavno, kar bo zahteval Radič za sodelovanje v konstituanti, to, da se morajo vsa vprašanja rešiti po medsebojnem sporazumu, ne pa z večino glasov. O tem se veliko govori; vendar pa smatrajo za nemogoče, da se zavrže stari princip večine glasov.
NOVE OBČINSKE VOLITVE V BELGRADU-
Beigrad, 10. dec. (Izvirno) Občinske volitve v Belgradu se bodo vršile meseca januarja. Demokrati in radikali bodo pri teh volitvah nastopili skupno proti komunistom.
VPRAŠANJE HRVATSKEGA BANA.
LDU Zagreb, 10. dec. (ZNU) »Večer« javlja iz Belgrada, da se peča ministrski svet. z imenovanjem novega hrvatskega bana. Radikaici zahtevajo, da postane ban g. Mihalovič bivši ban, demokrati pa predlagajo dr- Lukiniča, dr. Tomljenoviča in dr. Palečka ali Wilderja. Zdi se, da bo prišlo v tej zadevi do sporazuma in da bo za bana imenovan nevtralec.
Beigrad, 10. dec. (Izvirno.) V političnih krogih se živahno komentira izpre-memba v hrvatski vladi. Demokratski listi poročajo, da je ban dr. Laginja že odstavljen in da bo zamenjan z drugim bolj energičnim človekom. Načelnik v ministrstvu notranjih zadev za Hrvatsko in Slavonijo dr. Perič, ki je bil na Radičevi skupščini v Zagrebu, e predložil ministrstvu poročilo, a na seji današnjega ministrskega sveta se je razpravljalo o dogodkih na Hrvatskem in so se še podali konkretni predlogi glede izpremembe režima. V političnih krogih se govori, da se boclo radikaici in demokrati sporazumeli za nevtralno osebo, morebiti za dr. Svetislava Šumanoviča, ki ga predlaga Pribičevič, ali pa za dr. Jambrišaka ali dr. Šiloviča. Izprememba režima na Hrvatskem se bo najhitrejše izvedla. Dr. La-ginjo obtožujejo, da ni postopal v zmislu navodil vlade in da je kljub temu, ko mu je bila na razpolago oborožena sila, dopustil, da je Radič na svoji skupščini predlagal svoje protidržavne resolucije in imel svoj orotidržavni govor.
LDU Zagreb, 10. dec. (ZNU) »Narodno Djelo« javlja iz Belgrada: Spričo bodoče izpremembe v hrvatski vladi se v demokratskih krogih pojavlja teženje za tem, da se za bana imenuje višji uradnik vlade, ki uživa popolno zaupanje.
LDU Zagreb, 10. dec. (ZNU) »Riječ« javlja iz Belgrada, da je današnji ministrski svet sklenil, da mora vsekakor priti do izpremembe na banskem stolu. Z ozi-
rom na položaj na Hrvatskem se je pokazalo, da zastopajo vsi člani vlade napram temu enako stališče.
LDU Zagreb, 10. dec. (ZNU) Ban dr, Laginja je snoči odpotoval v Beograd. Jutri odpotuje v Beigrad podbau dr. Roje,
DOGODKI V PRAGI.
LDU Dunaj,, 10. dec. (DunKU) Po vesteh listov iz Brna, se je danes zjutraj pričela stavka delavstva, ki hoče s tem izraziti svoje simpatije in solidarnost praškemu delavstvu, ki tudi stavka. Gibanje stavke se je pričelo širiti in grozi ustaviti vse javno službovanje. Delo počiva v vseh obratih. Tudi delavci cestne železnice in elektrarnice so se priključili stavktijočim. Dosedaj niso nikjer kršili miru.
LDU Dunaj, 10. dec. (DunKU) »Neue Freie Presse« javlja iz Prage: Danes dopoldne se je pred poslopjem narodne skupščine zbralo približno 1000 oseb, ki so korakale po ulicah z zastavo na čelu, Manife-slanti so pretepli policista, nakar je biio oddanih nekaj strelov, ko so stražniki prihiteli svojemu tovarišu na pomoč. Več stražnikov je bilo ranjenih z bodali, nakar so stražniki približno 80 krat ustrelili. Množica se je razpršila. Pet ali šest demonstrantov je obležalo. Od stražnikov je bilo ranjenih 8 mož, med temi eden smrtno nevarno. Opoldne je orožništvo izpraznilo ulico.
ITALIJANI ZAPUŠČAJO DALMACIJO.
LDU Split, 10. dec. (ZNU) Iz okupiranega ozemlja prihajajo poročila, da je pričela italijanska vojska po malem evakuirati one kraje, ki po rapallski pogodbi pripadejo nam. Opaža se, da odhajajo vojaški oddelki proti Zadru. Predvčerajšnjem je odšla preko Šibenika artiljerija iz Knina in Deroša. Zdi se, da bodo vojaški oddelki odšli v luko, kjer se ukrcajo.
BOJ MED D' ANNUNZIJEM IN ITALIJANSKO VLADO.
LDU Rim, 9. decembra. (Štefani). Ministrski predsednik Giolitti ter ministri Sfjiva, Bonomi in Secchi so se posvetovali o reškem vj»rašanju. Kakor poročajo listi, se ministri popolnoma strinjajo v tem, dr. se mora ra-paJska pogodba izpolniti iu da so zatorej ue more pripoznati kvarnerska regenta, ako bi D' Annunzio vztrajal pri tem, da se da temu prznavanju pomen aueksije.
VPRAŠANJE RAZOROŽITVE AVSTRIJE IN BOLGARIJE.
LDU Pariz, 10. decembra. (Wolt'f) Posla-niški svet se je na včerajšnji seji bavil z vprašanjem razorožitve Avstrije iu Bolgarije. Sklenilo se je, da se razorožitev Avstrije pospeši. Namera Bolgarije, ustauoviti delavske bataljone, se smatra za kršitev neuillyjske pogodbe.
OBSEDNO STANJE V INDIJI.
LDU Moskva, 10. decembra. (Brezžično). V Indiji je proglašeno izvanredno obseduo stanje, da se zatre uporniško gibanje, naperjeno proti angleški vladi.
Pros^eša.
pr Ljudski oder, »Velika noče. — Praznična igra v treh dejanjih. — Spisal Avgust Strindberg. Poslovenila Ivanka Skrbinškova. Režiser Silvester škeri. — Kot otvoritev prvega dijaškega dne so igralci Ljudskega odra priredili to igro, ki zahteva gotove pozornosti kol dejstvo samo. V tem delu, v katero pošilja poezija religiozne vznesenosti oživljajoče sokove, Strindberg ne rešuje skoro nobenega svojih znanih problemov, temveč postavi-samo tezo: biča je treba, ki nas skruši, kajti kadar smo se ponižali, smo zmagali in rešili sebe in druge. Nad mrko situacijo, kjer kazalec vsakdanje nujnosti neizprosno kaže pogubo, se naenkrat zjasni. Nihče se je ne nadeja, a rešitev pride, ki ni ne čudež ue zgolj naraven zakon: dobro v človeku rodi vedno blage sadove, čeprav često kasno, najraje pa tedaj, ko ne mislimo nanj. Ta igra kategorično zahteva zaupanje v ljudi, v prijatelje, ki uiso dobri prijatelji, a prijatelji so. Lindkvist iu Peter rešujeta Heystovo družino tedaj, ko drugi sovražno mislijo o njiju. Eleonora zmaga s svojo otroško vero v čistost duše. To delo je gotovo pretežko, da bi ga zmogel oder, ki nima zaoj igralcev; ue moremo pa trditi, da se ni posrečilo vse, kar se je posrečiti moglo. Režiserjevo delo iu zasluga je, da je udalinil sceni in igri pravo občutje — več ne moremo zahtevati, in če priznamo, da je bila Eleonora (gdč. Albrechtova) oseba, ki je preko vsakega di-letantizina in je to res presenetljivo kreacijo g. Škerl s svojim gimnazijcem zaokroženo izpopolnil v lupo otroško dvojico — je igra dobljena in na drugo lahko pozabimo. Uspeh pa je že v tem, da je biio podano delo, ki je vredno iu potrebno, da ga vidimo. —r.
pr Maribor. Dne 20. decembra obhaja znani skladatelj Anton Foerster svoj 83. rojstni dan. V proslavo tega dne priredi ^Mariborska Glasbena Matica« v soboto, dne 11. decembra velik koncert, pri katerem se bodo predavale samo Foerster-jeve skladbe, kakor »Samo«, »Z glasnim šumom s kora«, »Ljubica«, »Venček Vodnikovih pesmi-, »Ave Marija« iz opere ■Gorenjski slavček« itd, V zboru poje nad 150 pevcev, ki pod spretnim vodstvom ž.
dirig. DcVa mojstrsko proizvajajo vse točke. S tein koncertom hoče »Glasbena Malica počastiti na eni strani sivolasega skladatelja, na drugi pa seznaniti širše občinstvo s krasnimi njegovimi skladbami.
pr Slovenski pisarniški koledar za leto 1921 v tedenski skladni iu v književni obliki ie pravkar pri naslednjih ljubljanskih tvrd-kali izšel: Ig. pl. Kleinmayr & Baniberg, Jugoslovanska knjigarna, L. Schvventuer, Narodna knjigarna, M. Tičar, A. Zeschko, Ivan Gaj-šek in Vilko Weixl v Mariboru. Obe izdaji za ceno po K 28,— so prav okusno opremljeni in jih toplo priporočamo.
tiiasisadMsf&m.
OcSeruhS križe.
Poročila iz Amerike, Anglije, Francije in ostalih zapadno-evropskih držav soglašajo v tem, da so pričele cene blagu vsake vrste na tamkajšnjih tržiščih stalno in znatno padati. Marsikak špekulant, ki je v svojih skladišči!) zadrževal blago, čakajoč še višjih cen, se je v svojem pregrešnem pričakovanju opekel: ponudb je preveč, povpraševanja malo, na-kupičene zaloge so se pričele kvariti. Posledica je, da padajo cene, hkrati z njimi pa propadajo številni nesolidni, verižniški trgovci. Vsekakor tudi razveseljiv pojav, bo vsaj nekaj največjih naroduo-gospodarskih pijavk izginilo s površja!
To za vsakega konsumenta razveseljivo dejstvo pa ne da spati našim jugoslovanskim kapitalistom. Niso nas še dovolj odrli; že to jim je preveč, da sploh še dihamo. Zato kličejo ob konstatiranju svetovne verižniške krize v »Jutru« z dne 5. decembra (£t. 91) vsa oblastva od biriča pa gori do konstituanto, da na vsak način preprečijo kapitalistom neverjetno in nepojmljivo gorostasnost. da bi morali iti s svojimi cenami enkrat tudi navzdol. Člankar psuje konsumenta, ki je s svojo pasivnostjo }>ovzročil padanje cen. z "».ustrezno maso«. Po tem zagovorniku v listu :>za gospodarstvo, prosveto in politiko-; morajo cene stati vsaj tarn, kjer so bile dozdaj, ker konsolidacija državnih razmer zahteva,... da ta prehod ne sine biti bliskovit, nenaravna izsiljen od konsumentov. — Bodoči naš parlament se mora z vso resnostjo lotiti vprašanja naših cen, da ne bo preobčutljivih potresnih suiikov.c
Tako torej! Naša ljudska zakonodaja naj si umaže svoje prste in ščiti razno verižniško, takozvauo legitimno trgovsko ali bankirsko družbo, da ue izgubi tudi le solda od milijonov iu milijard, ki so jih izsesali iz bednega in do kosti izmozganega ljudstva. Upajmo, da jim v sedanjem parlamentu ne bc šla pšenica tako v klasje kot v narodnem predstavništvu nesrečnega spomina. — Ta obogatela družba bi se nazadnje vsled prisiljenega znižanja cen uič ne pomišljala prositi za državno podporo. Ne dvomimo, če bi bil urednik >Jutra dr. Kramer še trgovinski minister, da bi jo v resuici tudi dobili.
Kako nereelno postopa naša jugoslovanska trgovina, razvidimo iz suhe konšlatacije včerajšnjega :>Jutra«, da hočejo n. pr. naši sladkorni tovarnarji pri blagu, ki jih stano 50 milijonov, zaslužili nič manj kot 75 miliiouov kron! Seveda potem ni čudno, da plačujemo sladkor po t>8 kron, v Trstu pa stane ameri-kanski le 17 kron. In to kljub neverjetno visokemu kurzu dolarja! Našo domačo moko plačujemo po 17 kron, in obetajo nam še višje cene, v Trstu pa dobiš lepo moko iz daljne Amerike za 12.50 K kilogram! V Gorici kupiš n. pr. obleko ali rokovice ravno za polovico ceneje nego v Ljubljani. Tudi čevlji so tam za dobrih 200 K pri paru ceneje kot pa pri nas. In to dobre robe, ne pa kakor hoče v včerajšnji ^Jugoslaviji« nekdo konsumenta pregovoriti, da je to blago manjvredno ali sploh za nič. To prepustite le kupcu; če bo goljufati, bo šel drugič k vam iu se zato ni treba razburjati, — ker pa imate slabo vest, odtod te bridke solze in nenadna skrb za konsumenta.
Zalo pa vztrajnosti, vzdržite se, tudi sedaj za praznike vsakega nepotrebnega kupovanja in doživeli bomo i mi uspeh, ki so ga izvo-jevali organizirani Ainerikanci. Ljudje, ki prihajajo iz Primorja, pripovedujejo, da računajo trgovci v Italiji, da bodo tam cene v najkrajšem času zopet še znatno padle. Tudi naše pijavke bodo morale slediti, — saj vendar nismo obdani s kitajskim zidom!
Proč z bojaznijo, da tega ali onega blaga ne bo! >Jutro;: v omenjenem članku izrečno povdarja svetovno uudprodukcijo. to je uasto-pajočo konkurenco : s svojimi slabimi posledicami,« — namreč za žepe trgovskih iu pa bančnih magnatov.
BORZA.
LDU Zagreb. 10. decembra. (ZNU) Devize (vezane). Berlin 199—200, Italija 522—525, Nevvvork M5—0, Pariz 855—875, Praga 168 do 169, Dunaj 25.25—25.75. Valute: Ameriški dolarji 143—144.75, avstrijske krone 28 do 30, bolgarski levi 0—160, carski rublji 85 do 90, češkoslovaške krone 160—i 70, angleški funti 460—0, francoski franki 850—865, na-poleondri 470—480, nemške marke 192—195. romunski leji 200—210, italijanske lire 511 do 512, turške lire 515-0.
LDU Curih, 9. dec. Devize: Berlin 8 70. Holandija 197.25, Newyork 646, London 22.25, Pariz 38. Milan 22.75, Bruselj 41.25, Kodanj 95.75. Stockhoim 124.50, Kristijani^ 95. Madrid 82,25. Buenos Ai-
res 215, Praga 7.25, Varšava 1.10, Zagreb 4.50 Budimpešta 1.30, Bukarešta 8.75, Dunaj 1.90, avstr. žig. krone 1.25.
Muhlfanska porota.
Tatvina pri tvrdki Schvvab & Bizjak,
Pod predsedstvom g. dvornega svetnika Regallyja, votanta sta bila gg. dvorni svetnik Andolšek in okrajni sodnik Av-sec, državno pravdništvo je zastopal g. dvorni svetnik Trenz, je porota obsodila na 1 leto težke ječe bivšo prodajalko Emilijo Pintar, katera je svojemu gospodarju tvrdki Schvvab & Bizjak vzela manufak-ture v vrednosti 18.144 82 K. Pintarjcva se je zagovarjala, da ni mogla živeti, ker je imela mesečno plače začetkom 280 K, pozneje pa 618 K. Videla je, da je gospod Schvvab vselej, kadar jc dobil novo blago, prenumeriral. (nastavil nove višje cene) celo zalogo, torej tudi staro blago. »Videla sem, koliko je on zaslužil, meni pa ni dajal niti toliko, da bi mogla živeti, prostitutka nisem hotela poslati, rajši sem kradla!« je rekla Pintarjeva, katero jc zagovarjal g. dr. Švigelj.
Uhradena kobila z žrebelom.
Ivan Poklukar je 2. septembra letos ukradel Podkorenom posestniku Mihi Hrovatu kobilo z žrebetom vredno 30.000 kron. S svojim tovarišem je gnal ukradeno živino čez demarkacijsko črto, kjer jo je prodajal pri Mertlu v Smetiču za 18.000 jugosiov. kron. Mertlovlm se je zdelo, da sta kobila in žrebe ukradena in so zalo poslali po orožnika, Pcklukarja so pa povabili na zajtrk. Ko je prišel orožnik, je Poklukar u,šel, orožnik je streljal za njim, končno so ga vjeli in odvedli v Beljak, kjer je prvotno rekel, da se piše Johann Fuch. Preiskovalni zapor v Beljaku mu ni ugajal: postavil je posteljo pred vrata, da ni mogel priti paznik v zapor in je ušel skozi okno, dasi je paznik streljal za njim. Ljubljanska porota je obsodila Poklukarja, katerega je zagovarjal dr. Švigelj, na 15 mesecev težke ječe.
Rep v Selih pri Pancih.
Dne 15. februarja 1920 so Roman Re-šek, brata Jožef in Ivan Bchutnik in Jožef Kosec oboroženi z molilnim orožjem Frančiški Lužarjevi in Martinu Lužarju v njunem na samoti stoječem mlinu v Selih pri Pancih vzeli vse, kar so našii: obleko, perilo, živila in druge stvari v vrednosti najmanj 6000 kron. Brata Jožef in Ivan Bo-hutnik in Jožef Kosec so bili pred ljubljansko poroto 28. majnika letos že obsojeni. Danes se zagovarja tudi Rešek pred ljubljansko poroto zaradi tega ropa, Rešek je bil sicer vojak, ker je pa zagrešil zločin v družbi s civilisti, spada v smislu postave pod pristojnost civilnega kazenskega sodišča. Reška, ki je pred poroto predrzno nastopal, je zagovarjal g dr. Krejči. Rešek je bil že kot 13 letni fantič obsojen, je kradel in ušel v Trst. Dne 24. septembra 1920 je rekel Rešek pri preiskovalnem sodniku: »Sreča, da moji tovariši niso tu; če bi bili tu, bi jih poklal, kakor svinje,«
Senat jc stavil porotnikom 8 vprašanj. Zagovornik dr, Krejči je v svojem zagovoru očital gospodu Milčinskemu, da ni storil prav, ker je 13 letnega Reška obsodil v štirimesečni zapor, češ da ga. je takratna strogost privedla danes na zatožno klop. Porotniki so potrdili soglasno na nje stavljenih pet prvih vprašanj glede na rop, vsled česar so odpadla tri dodatna vprašanja, stavljena porotnikom za slučaj tatvine, če bi zanikali vprašanja glede na rop. Predsednik g. dvorni svetnik Regally je nato razglasil sodbo, s katero je bil Rešek obsojen na 16 let težke ječe.
Porota je včeraj razpravljala od 9. ure dopoldne do pol 2. ure popoldne in od 4. ure popoldne do 11. ure ponoči.
Mefeoroioglrao poročilo.
Ljubljana 303 m n. tn. viš.
7. 12. t)
8 12 M b
8. 12. 21 h
!>. 12. 14 b
Ste preveč občutljivi za Tiizli /rak? Vsakovrstne bolečino so takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako to ubla?u|ejo bolečino in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim lilza-iluidom! (J dvojnatih ali !d špecijalni steklenici i'.l kron. Državna trošarina posebej.
Potrebovali bi odva|a|o£e, želod« nltron-ftnjoče sredstvo? Poshižlte se lo Feltcrjcvih pravih Elza-krocljic! ti škntljii 18 kron. — Omot In poštnina posebej, u najceneje. — I E u k e n V. Fellcr. Stubica do ni a, E l s a t r k št RU. Hrvatska	V,
B:uo-mi*tui v mm
lertntj-tm>te> v C
71 18-5 0-0
L'dlli Tuln 1. to ionu." v O
Nubo, i et ri. v
dež
i
737-4 ; 0-t
_i_
736 4 2
735*9
0 9
05
04
13
sneg
dež. s. z.
obl.
736
0-7
0-6
obl.
735 9
3-3
0-7
ob t. s. v.
Stev. "282. V trgovini
Oh ISernafot>ič
LJubljana, Mestni trg 3.
Je največja zaloga molkih in ženskih oblek po najnižjih cenah.
Išče
se UIC JIM llilU JUilll, bila 14 dni v mesecu. Ponudbe pod „Bavnateij 4949 na upravo lista.
meiiovana soiia, sr^r
v
TrPVfl lcpa z(^rava 28 vse vrste klobas Uluill* se dobe po ugodili ceni pri tvrdki
{os. Bergman, Poljanska cesta 87 v .jubliant.	4948
II ra v sredi mesta naprodaj. Kupcu stali JU novanje precej na razpolago. Kje pove uprava .Slovenca" pod St. 4950.
Prevzame se
trgovino o i loEai
za trgovino v
Sloveniji v bližini železniške post i je. Ceni. ponudbe naj se pošljejo pod .Trgovina 192 " na upravništvo »Slovenca".
Sprejme se fflncltf mflf* k«bipo-ta^oi priprosta ItulluAU llluu, magaia gospodinj, eventualno da zna sama go-spodinoti. Znati mora kuhati za sredn e slOje, dblje prati, likati lu sobe posprav-lati StareiSe moči priprostega značaji imajo prednost. Hrana, stanovanje in čevlj prosto, plača dobra po dogovoru; nastop takoj Maks PtCnik, tov. čevljev, Ga-meijne nad L nbljano.	4949
jjjpnria cp starinsko srebro, servis za čaj nUUUilu in kavo, ooedna in toaletna oprava. N >slov pove uprava .Slovenca" pod St. 4961.
KLH&iirji m mmm
harmoniji, violine in vso glasbene potrebščino. S rune na debelo ln drobno
Alfonz Breznik,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana,
I. vrste
novo
povsa godna
dohlva se povsod
t'*rws hrvatska ivornica salam, sušenega mesa in masti
M. GJIVSIILOVIC SPNOVI D. D, Peirinja.
Kupi se vetja
Ponudbe z opisom In ccno pod Šifro »Biagajna« 4936 na upravo lista.
Začetek božične prodaje
po znižanih cenah priporoča V	v
C, Sefasibargsva ul. 5.
Velika izbira perila za dame in gos -ode. Partija Si-— fona iu cefir,a se proda pod nakupno ceno. —

žiscjJIhs®
Na dan 21. decembra tesa leta ob 11. uri predDoldne vrši se v ii.tendanturi dravske clvizije — Kasino I. nadstr. — druga ofertalna
licitacija za oddajo mesa
za ljuHJmskl garnizon za čus od 1. jinuarja do 30. junija 1921.
Ponudbe se lahko staviio tudi za krajši čas, za eden do tri mesece — Kavcija 500.000 oziroma 250.000 kron.
Podrob osti ln pogoji so razvidni iz Uradnega lista deželne vlade št 132 od 17. novembra tega leta.
Komanda dravske divizije
E. Broj 9743.
Resna temino po«
Gosoodična srednjih let, trg. naobražena (že v službi) se želi seznaniti z resno mislečim gospodom (32 - 40 let) ki bi imel trgovino ali ima namen isto pričeti, samostojnim obrtnikom ah uradnikom. Ponudbe če mogoče s sliko ua upravništvo .Siovenca" pod „Skrbi za pribodn|ost 4963". Tajnost častna zadeva.
samostojna p sorjišKa ml,
dobro izvežbana v vseh tr-
Sprejme se
vestna in
govskh in pisarniških delih kakor tudi v korespondenci v jugoslovanskih jezikih; žali se tudi znanje stroiepisja. Hrjna in stanov nje preskrbljeno, plača po dono-voru. fflakso Pečnik, tov. čevljev, Ga-meijne nad Ljubljano.	4,-57
Proda se kratka
z luska suKiija
iz predvojnega bjaga.
Pr.sojua ulica 3 I. Vrata št. 4, od 2-5.
Lepo ilroDno morsko travo juger
za modroce nudi v večjih iu man Sih množinah po n^inižji ceni A. ^UŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta št. 21.
Hiša v Moro Sni^iui
obrtna podjetji se proda. Natanfne in-formaeje daje iz naklonjenosti g. Sudoif Kiifoiaun, stavbenik, Maribor.'
P/ofloffl2kraviste.eli,dTR=
št 10. pri Ljub jani.
veletrgovina vina, žganja in tvornica liker,ev
išče prvorazredne
MPIEI8P1I
z velikim krogom stalnih odjemalcev po celi Jugoslaviji.
D
l
Iq. pl. Kleinmaijr & Bamhercj, Jugoslovanska ktiiioarna fl L Scnveniner, Narodna knjigarna, £d. TiCar, R. Zescako', «
v tedenski skladni lu v književni obliki je pravkar pri naslednjih ljubi,anskih ivrdknh iz^el:
Ivan Gajšej.
Obe izdaji za ceno po 23 K so prav okusno opremljeni iu zelo praktični.
g aa.aaaanianaaaonnanaanpaniaaia"
Praktično in najceneje je, če kupiš za božično darilo svoji soprogi
katere nudi v veliki izberi iz fine konoplje po zmerni ceni Ivan N. Hdaraič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31.
Lastni izdelek!
Lastni izdelek!
aparati, ploščo, papirji, kemikalije, naj večja izbera in vedno aveže blago — Atelje Hurnik, Slovenska ulica 15, Maribor.
Proda se akoro nov sJro! za izdelovanje zarezr.e cemenine sirarne opeke s pri ližno 400 modeli. J. Raz-borSek, Šmar no pri Litiji.
Prfliifl CP ,epa' ,in0 izdeIana salonska ilUuu Ju (Piilsch) garnitura in miza. Križe vniska ulica 6, dvorišče.
KmeEko (leiile.n^ris.iet^za6
pomoč v kuhinji in za dru ja hiš.ia dela se iSče. Nastop takoj. Plača po dogovoru. — Luka Grilc naši., Zupuže pri Lescah, Gorenjsko.
Vodovodne cevi
oddaia mnogo pod dnevno ccno uvozna tvrdka J. ttazboršek, Šmartno pri Litiji.
jftnnila rni električen samovar, dva IlUUU JL. elektr. motoria, pripravna za šivalne stroje, ter lakasti janalru čevlji. Poizve se;Ulica na grad 5.
Čevljarski va:enec sesSafr-
čevljarski moj-ter, Dravlje 85, pošta St. Vid pri Ljubljani.	4923
New York-BuenDS-Ayres-Rio di Janeiro Santos-Montevideo.
Brezplačna pojasnila in prod na voznih listov za potnike z Slovenije edino le pri:
Priporoča se tvrdka
Jos. Peteline, Lf
Sv« Petra nasip 7.
H
| k
Šivalnih strojev LlfJ0rerk",.t
original Cghnder Singer eve velike in mule za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo,
J^jsaigggg™
Na nanjamo p. n. občinstvu, da sc je sporazumno s tvornicaml železne iti-dustrije v Jugoslaviji ustanovila
SieoB Kineiec,
Kolodvorska ulica 25.
u,
za strope izdelujo in prodaja ua debelo in drobno m* po K 4-80, j.ri večjin naročilih znaten popust Ant. bteiner. Ljubljana, Jeranova ulica, 13. (Trnovo)
100.000 sn-žii — 50.000 ma. 5 premij
od 00.000 do 000.000 din. ali 240.000 do 2,400.000 K (dva milijona štiristotisoč kron)
UsaHa druga srečmora Koli
Izplačanje vseb dobitkov v gotovem denarju
bre?( odbitka!
Hajvefiji mm v srečnem slLrCajo:
tHitarjev
Stavbeno podjetje
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. i«44
s sedežem v Ljuiijani, Gosiosvetska cesta S (Fran Stupica). Družba kuouje sturo želelo v-eh vrst ter piacuje ti^jviSje cene. Opozsriamo p. n. o Jčmsivo, d:i od 1. novemara t. i. kupujejo tvorn'ca staro že ezo samo po.oai naš« centrale.
m Ljju&BJana — Maržkor
® (g Dunajska cesta 20 - Podr. iurilosva ul. S priporoča pnavmatiko, avto-koiesa ter vsake vrste gu-m jev h predmetov, izolirane ž'ce za električno napeljavo, golo, bakreno žico, elektrotehnični materijal
(en milijon) ali kron
Proda so nicalni CfPili Bmerikanske-nov UljfllUi 511 lij ga sistema »OLIVER." Več se poizve Pred saoiijo št 9, II nadsir.	4927
iu najfinejšo marmelado nudi po najnižji cen d. d. Triglav v Šmarci pri KamniKu. istotam se kupijo tozadevne suroviue
Žitno kavo
rezan tesan vsake vrste kupi po najvišjih cenah na debelo tvrdka Malts Ličen, Ljubi ana, Kolodvorska ul. 11,1.
2 »111
m
na novo reoovirani, zgledajo kakor nove t, s. ena št. 2, druga št. 8, dvo-krilna, se ceno prodajo. Naslov se izve pri An. zav Drago oesei.ak, Ljubijana, Cankarjevo nabrež;e S.

Fabiani
Ljubljana, Prešernova ulica 54, naspro.i glavne pošte
telefon interurb 548.
Velika zaloga špecerijskega in koloni-jalnega blaga, likerjev, namiznih iu dezertinh vin.
Arhitekt in mestni stavbenik
Ljubljana, Gosposvetska c.
Tolef.m interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 so priporoča za zgradbo vson vrst ter izvršuje načrte in proračune.
(štiri milijone)
nadalje: 000.000, 400.000, 200 000, 150.000, 100.000. 80.000, 70.000, 00.000, 2 po 50.000, 2 po 40.000, 5 po 30.000, 18 po 20.000 dinar., odnosno 2,400000, 1,600.000,800.000,000.000, 400.000, 320.000, 280,000 240.000, 2 po 200.000, 2 po 160.000, 5 po 120.000, 18 po 80.000 k t on i. L d.
Ijres odbitka!
Cena srečko n v?ali umi
1	»/i «rečka		1 '/2 srečke
ri	D 43"-		0 24"-
11	all K		all K 86'-

Terpentinovoi-istilo za čevlje z imenom
razpošilja glavna
tovarniška
zaloga:
lVBnl?l9 i

Uifttl, MiftB. %
mestni lesarski mojster LjOBLJiiNil, Linhartova ulica št. 25.
Telefon St. 455,	PoSlnc-Cekovnl račun ii.428.
prevzema po dan h, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hb\ vil ter razne gospodarske m industrijske stuvbe, stolpne strehe, kupole in cerkvcn.i ostre ja, balkone, vrine utice, verande ter razna
druga vrt ia arhitektomCna dela. Stopnice, dekorativni stropove ter dekorativne stenske opaže, vrata,
okna i. t. d.
Zh razne industrijske stsvbc oi)ozi*rjam zlasti na moje pa-tentiiaue nosPce za več;c proste sazoetine od 12—50 m. Parna žaga in strojne dela.ntce.
ca^ocaca.^« z* aa ra # # 4S % % O
J/4 srečke 0 I?.'-ali K 48'_
zajamčeno!
Naročila iz cele državo naj se pošiljajo po poštni nakaznici lastni glavni kolekturi
Vunaria taia i J.
oddelek razredne loterije
Ganeva 8
Nsttvpria	tf--^«.• *
Uw»>u ctcvit

08201668
Za Uvuttra no ob avo v tedna se računa H kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla*, Mestni trfi 25. Verbajs A„ Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADISCA »Balkan«, L Liublj. lavno sklad., Dunajska c. 33. (TeL 366.) KLEPARJI Kom T., Polianska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13.
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna. Kred škofijo.
Priporoialo
KNJIGOVEZNICE
Knjigoveznica K. T. D,, Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE
Olup Josip, Pod lrančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anion, Stritarjeva ul. 7.
se bledeče cSemaie tvrdke:
MODNI SALONI Gotzl Mariia. Židovska ul. 8 in 7. Hribar Rozi, Rimska cesta št. 6,
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta-
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
SOBNO SLIKARSTVO Žaran Maitin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Duna). c. 33. flel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Čeme Lud., VVolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. TRGOV. Z DE2N. iN SOLNČN. Mikuš L», Mestni tri} 15.
(Za dvakratno obiavo v tednu se računa 8 kron.)
TRGOVINE Z ŽELEZNiNO IN CEMENTOM.
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valva/oriev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta li. Zalta & 2ilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. ler. cesta.)
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
Naročajte .Slovenca'!
■
B
■
n M
H
■
Tiskarna in knjigoveznica
as«
iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiBiiita>i3i>D'

n
■

■ »■■■■■■■•a
). KR7VJEC MRSL. □ novo MESTO □
se priporoča za vsa v tiskarsko in knjigoveško stroko spa-■ daječa dela.
•,iia»fsn«f

■■■■•■■■••■■'■»»»»■•■»•■■■"■•i
n ■
D ■
«
D ■
■ a
Q
■
■
t) a e
D
B a ■
B B
a s o o
■■■■■■■■■■aH
in
vseli vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobu
i o Sta in železniška postaja Dom2als pn Ljubljani.
V	popravilu prevzetna tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V	L:ubljani prevzema vsa naročiti in moderniziranje tvrdku Kovačevič i Tršan v Prešernovi ulici St. c, kjer se sprejema v sredo- in soboto.
Inseriralfe v Slovencu!
KOLONIJdLNO
f	.C III !■!■■	I■'»■ —I« TH
NajconejSa doCava na debelo
Domača iordka. • v
Solidne cene. • f
Ljubljano, Prešernova ulica sil
Ha'nc3e?Sf kroji. Točna postrežba.
Velika izbira izgoto-vljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroko. — Zaloga vsakovrstnega blaga
za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
d. d za promet zem. proizvodov, kolonijalnim in
drugim blagom prejo
(ustanovljeno 1883) Zagreb, V laška ui. 12. Telelon 106. Brzojavi: Fructus,
5FECEKU5K0 ž BL<QQO t
Prodaja čevljev po zelo znižani ceni pred Božičem pri tvrdki
. Suttner
Ljubljana 3,
Mestni trg 23.
s- Največja zaloga ur, zlatnine in sre-
5'
£ brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Maribor.
Inženirska pisarna In stavbeno podjetje.
Projektiranje in izvršitev visokib, betonskib in želozobetonskih stavb, industrijskih iu poljedelskih ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd — Presoja in uasvetovanja.
Dobava vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blaga, železnine, orodja, nosilcev, betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirne železnico, elektrotehn. materijal, cement, gips, lepenka itd.
Naslov za brzoiuvc: »Jlp«, Maribor.
vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih hlač, površnikov, ranglanov i. t. d. si oglejte zalogo
Samo na debelo.
Večja naročila po meri,
v

FRANOE
LJUBLJANA. Emonska cesta št. 8. — Brzojavi: DERENDA. - Telefon interurb. St. 313,
BRNO — PROSTEJOV (Cehoslovaška)
ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti iu izdelavi prva v Jugoslaviji, ter uima
nikake konkurence v svojih solidnih nizkih cenah.
a £ 99
Uufoliana, Mestni tri št. 26
F. IL Z 0, Z.
y Ljubljani, Marijin irc? 8, WoBfova uSica 1.
^tm	Podružnica v Murski Soboti.
Sprejema
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter Jih obrestuje po
Angleška parobrodna družba
Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu. — Odprava potnikov I. II. in III. razreda preko TRSTA in CHEHBOURG-a v NEW-YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo. Anglijo in Ameriko — ter obratno zu Jugoslovijo.
Natančna pojasnila dajo: Cunard Line, Zagreb, Vrhovčeva ulica št. 15.
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inonemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno
pod državnim nadzorstvom.
v	v
Kompletne elektrifene naprave v mestih in pokrajinah. Projektiranje naprav kakor izdelovanje tozadevnih načrtov. Velika zaloga vsakovrstnega tehničnega in elektrotehničnega blaga. RBSftffSVa CBSt9 4, IWMI TelUtOl! 442.
Moderna delavnica, popravila vseh strojev.	Ponudbe in po asnila brezplačno.
Tvrdka ŠTEII IN MG


sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.

Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, UubUa^a, Maribor, MeSkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu~
in inozemstvu.
l/Sv*
=>eh:


—3G