127. številka. Tzđanje zet torek 22- oktobra 1895. (▼ Trstn, v torek zjntr^i dne 22 oktobra 1895.) TtH-aj XX. nBDIMO«T" izhaju po trikrat n« teden v ftettiii i«-danjih ob torkih, iatrtklh in loboteh. Zjutranje izdunje >7-haja ob rt. uri zjutraj, večerno pa ob 7, !iri večer. — Obojno iedanje »tane : » teilcn nirtHi1 . f. —.SU, ixv*n Avntrijf f. I.* t« trt tiiHHM . . , 2.rto . . . 4.— tu pvl it 1» . . „ .i.— , > , p.— r,h Vue leto . . » 10.— • » „ Ift,— Na naročbe broi priložen« naročnine se ne jealje oilr. PoHHinične Aiuviilce ic dobivajo t pro-dajatnicah tobak« t' Trstu po 2 uri', izven Trita po S nvč. Subotno veierno icdanje v Irntu « nt.. izven Trsta S no. EDINOST OtfU*i se -«i-iinu po rarifu v petitu; »,v naslovu t debelimi črkami ne piafuje prontor, koikor obnaša ■ avtidnih »r«ic. ('o-lanu o-mnnf p in j»vne/aiir»lr. 1 i. mrtči oglrtHi it i. ne 'iOunajo p.i po^odhi v-i duplM lilij ii> p >ail, t; > urodill*tVH : ilira <'hap> mu -t V--»kv> pi- tio rnori. biti frmiKov»th». k^r n.j itn>vio. R. Kopiiti i« ne vrtvT«j«, Glas: Naročnini rok'.imao tja .a offlaia apr-jv>m,» npravnUtvo ulica Molmo pic-colo hit. 3. 11. muUt. Odprto r-jkUmacijt* »o pruate po*tmuo. U© alcvenvketfa političnoga druitvn za Primorsko. V r,lin„,tl J, moč«. Katolicizem in Poljaki. Nedavno tem u je tudi prvi in najgoreč-niši zagovornik katoliških koristi med Slovenci izrekel trpko besedo o voditeljih naroda poljskega, sosebno se o poljskem plemstvu, o tisti glasoviti .šlahti". .Slovenec* je očital poljskim plemičem, da kažejo premalo ljubezni in skrbi za deželo in za blagostanje nižih slojev. Mi smo zadovoljstvom vzeli ad notam dotične izjave glasila naše kranjske duhovščine. Vendar pa moramo pridodati, da s tem še ni izcrpljena sodba, oziroma obsodba prvakov naroda poljskega. Politika šlahte ni le pogubna za gmotno blagostanje v deželi gališki, ampak je pogubna za vse avstrijsko s 1 o v a n-s t v o. Pogubna pa je, ker je prišla do velikega vpliva tudi med jednim delom oškodovancev samih — avstrijskih Slovanov, zlasti med onim delom, kojemu je poverjena skrb za negovanje verskega, katoliškega čuta. A kako je mogel poljski vpliv postati toli poguben, oziroma,' kak6 je mogel priti do tolike veljave tudi med Nepoljaki ?! Naše me-nenje je, da zato, ker je politika poljske šlahte neiskrena, n e o d k r i s r č n a, ker nikdar ni kazala svetu svojih pravih ciljev, zbok česar tudi politiški svet. prav ne pozna prave nravi poljske politike. Morda nikjer drugje se stanovski interesi ne skrivajo toli lokavo za versko stvar, kakor ravno v Poljakih; nikjer se verska stvar tako ne zlorablja v prilog stanovski sebičnosti. To zlorabljanje je jeden glavnih virov vsej mizeriji avstrijskih Slovanov. Ako je že »Slovenec* očital Poljakom, da imajo med njimi plemiči preveliko vpliva in premalo ljubezni do naroda, menda se tudi nam ne bode štelo v zlo, ako navedemo tu nekoliko misli iz „Slovanskega Sveta* o politiki poljske šlahte, in sicer v ta namen, da bi se tudi med nami vendar enkrat jeli bistriti pr. j m i o bistvu poljske politike, v kolikor ista skriva svoje cilje za — hrbet vere. * * Papež Leon XIII. je poslednje dni izjavil, da je opetovano opominjal Poljake, naj bi ločili vero od politike, ker je srledč na njih sedanjo usodo to neizogibno potrebno. Morda ni bilo še papeža, ki bi imel toliko poguma, Poljakom povedati resnico tndi glede na njih politikovanje. Snel jim je avtoritativno z obraza krinko. Zadel pa je tudi vse tiste, ki verujejo, ali iz svojih posebnih interesov hočejo verovati, kakor da bi se Poljaki Btalno in izključno borili za vero, za katoličanstvo. Katoliška hierarhija vsega sveta že stoletja razglaša, da Poljaki so katoličani par excellence, in da vsa njih stremljenja ne merijo na drugo, kakor na razširjenje katoliške vere. Ne v Evropi, ne v Ameriki ne zašle- PODLISTEK. Klarica iz farovža. 19 (Dalje). „Kaj, Zemecki propada?" „Di in kako!" »Tako veliko posestvo !" „Na to, kar on troši, bilo bi potrebno deset takošnih posestev". »Stavba kakor grad!" „Ali kakor stari grad. Kamor je po zimi burja prevrgla vrata, tam tudi le?6; kolikor skodulj je veter odtrgal, skozi toliko špranj teče voda za strop*. „Kaj pak ti škednji !" „Niti miš bi se v njih ne preživila*. „Ta krasen plot okolo vrta pod okni". ,Celo zimo so ž njim kurili". ,A teh krav in ovac kakor ua dvoru !■ diš katoliških glasil, ki bi ne hvalila poljskih del in bojev s stališča rimskega katolicizma. V tem se slovanski katoliki čisto nič ne razločujejo od katoliških vernikov drugih narodov. Razlika v zapadni Evropi je le ta, da je tu nekaj agresivnih narodov, ki imajo posebne dobičke pred očmi, ko trdijo, da Poljaki so nedolžni politiki, in da to, kar storć, vrši se izključno v katoliškem interesu. Poljski katolicizem je tesno združen s politiko poljskega, nenasitljivega in nepoboljšljivega plemstva. Poljske množice so bile do današnjega dne v takih materijalnih, duhovnih in duševnih sponah, da so bile nesposobne, zaslediti namere svojih plemskih tla-čiteljev. Ti so za političke svoje namere, bolje rečeno, nakane, že pred vekovi iskali povodov, kako bi se vrgli na rusko zemljo. Vera jim ni mogla pomagati, dokler so imeli Poljaki isti grško-vstočni obred, kakor Rusi in slovanski narodi v obče. Še le ko se je cirilometodijska cerkev uničila tudi med poljskimi množicami, mogli so vodniki poljskih tlačanov zasaditi verski antagonizem med Poljaki in Rusi. Omenivši, da so v prejšnjih vekih tudi jezuvitje podpirali politiko poljskih plemičev, trdi „Slov. svet", da se je to godilo zgolj iz tega vzroka, ker n i s o u m e 1 i n o t r a-n ji h p o v o d o v p ol jsk e ga plemstva, h r e p e n e Č e g a p o izključnem gospod a r s t v u. In žal, da se katoliški krogi še danes v takih zmotah. To škodi katoličanstvu v nepreračunljivih merah, ker bi imeli pravoslavni Rusi vse drugačno, ugodniše menenje o katolicizmu, nego je, žal, imajo sedaj, ko sodijo katoliško stvar po poljski politiki. Sedanji papež Leon XIII. je pro-svitljen duh in skuša popravljati, kar je zakrivila kratkovidnost v prošlosti. Biskup Strossniayer je istih nazorov; tudi on poskuša iztrebiti predsodke in zapreke, ki jih je prošlostin sedanjost aakopičila proti zjedinjeiiju rimske in pravoslavne cerkve, sosebno med Slovani. Strossmayer je sam dovolj skusil, kaka je tista politika, ki se kaže, kakor da bi pospeševala tudi katoliško vero, v tem ko dela največe zapreke, da bi se katoličanstvo pospeševalo na starih, sedaj izpodkopa-torej s cirilometodijsko cerkvijo, tudi med zapaduimi Slovaui. Zakaj nadalje opominja papež Leon XIII. zopet iu zopet ravno Poljake, da nuj ločijo vero od politike? Zato ker vidi, da politika poljskega plemstva ni katoliška, temveč v obče jako posvetna, oddaljena od vsakaterega pospeševanja katoličanstva. Leon XIII. vidi, da Poljaki so največa zapreka razširjenju katolicizma, ker ostalim Slovanom iziiodkopujejo vero v rimskega papeža, da bi mogel on ščititi s katolicizmom tudi narodnost slovanskih narodov. Papež Leon XIII. pri vsej avtoriteti, ki jo je pridobil v vseh delih sveta, je onemogel nasproti politiki poljskega plemstva; on „Sedaj baš tako kakor pri revnem kaj-žurju". „Vsak kupec šel je najpoprej k Ze-meckeniu!" „In tako zalo ženo je dobil!* „l)a bo imel kaj polomiti v rakev". „Klarico ?•' „Kako pak! — mar mislite, da je ona brez nezgod?* „Človek l>i mislil, Bog vč česa še doživi takšna kmetica lu „Na dve vrsti bi se dali zapisati vsi blagi trenutki njenega zakonskega življenja". „Mi smo rekali, da bi bilo bolje, da bi ubogala svoje srce in ne tuji napuh". „Vedel je to vsakdo, kako izpade, ali kd<5 bi se drznil to glasno izpovedati. Ako bi bila to ubožica, pa bi se ji že zamoglo povedati nekaj do duše; toda pojasnjevati tej politiki sam ne vi uje, da bi pospeševala katoličanstvo pač pa je preverjen, da se nad katolicizmom poljskih politikov izpodtikajo drugi Slovani Poslednji, kolikor so pravoslavni, sodijo, da bi se jim slabo godilo v uniji z Rimom, kakor se izpodkopuje sedaj unijatska cerkev, kolikor je pod gospodarstvom poljskega plemstva. Poljski katolicizem oslablja avtoriteto in vpliv katoliške cerkve zlasti pri pravoslavnih Slovanih in potem Slovanih v obče. Zato dela poljska politika sosebno prosvetljenemu Leonu XIII. toliko skrbi; zato on opominja Poljake, njih plemstvo in hierarhijo, naj bi razločevali vero od politike. On jim s tem ne nasovetuje, da bi se odrekli politiki: on jih le svari, da bi vere ne rabili več kot propagandistinjo izključno posvetnih politiških namer iu ciljev. Leon XIII. naznanja z opominom do Poljakov, da je še drugih sredstev, s katerimi dohaja politika k svojim ciljem, vero kot sredstvo za posvetne namene nuj bi pa opustili poljski plemiči, ki se idenlifikujejo s Poljaštvom. Ti zlati nauki glavarja cerkev katoliške bi se utegnili koristno uporabiti tudi — na Kranjskem. Leon XIII., ki vć, daje politika v vseh krščanskih dobah posluževala se vere za svoje posvetne namene, opominja pa danda* nes najbolj Poljake, naj bi ločili vero od politike radi tega, ker ni naroda, ki bi vero za politiške namere rabil in zlorabil v toliki meri, kakor poljsko plemstvo. To vidimo najbolje v današnji Galiciji, kjer jemljejo z ni* čevnimi pretvezami unijatskim Rusom znak za znakom pri njih kirilometodijskem obredu. Namera poljske politike v Galiciji in sedaj tudi v Bukovini deluje na to, da bi unijati sprejeli rimski obred in s tem asimilovali se s Poljaki. Katoliška cerkev ne more s polja-čenjem unijatskih Rusov pridobiti čisto nič, ker katoliška cerkev je sama zadovoljna z unijati kot takimi, inje sama tekom vekov ua-glašala, da je zaščitnica podobnih obredov in tradicionalnih svojstev v cerkvi, in Leon XIII. še posebe naglaša, da naj se hrani cerkvena avtonomija z obrednimi posebno-stimi. A tudi ko bi rimski katolicizem pridobil kaj pri preobraćanju unijatov v katolike rimskega obreda, izgubi pa toliko več v moralnem pogledu pri pravoslavnih vernikih, do kateri ue seza moč iu sila poljske politike. Zapadnim državam, ki razširjajo zapadno kulturo proti vstoku, ugaja politika poljskega plemstva, in iste države same bi najrajše pridobile takih pouiočkov, kakoršni so poljski plemiči, tudi proti evropskemu jugovstoku. Katoličanstvo se na zapadu danes rabi kot obče politiško sredstvo proti pravoslavju; kaže se, kakor da bi hoteli Evropo razdeliti, z vključenjem protestantizma iu katolicizma, v jeden del, iu s pravoslavjem v drugi del, in poljska politika bi bila zadovoljna /a se in za drugo zapadništvo, ko bi vsa Evropa častitljevemu gospodu, Klarici, Zemeckemu — zakaj ? Bogati so in gospoda baje k rodbinski sreči ne potrebuje zadovoljnosti, samo da ima le denarja*. „Niti zadovoljnosti ni bilo med njima?" „Za nohet bi se dala spraviti" „Kdo je temu kriv ? „Oba. Ko se je Zemecki razjaril iz maščevanja na ubožne ljudi, zaničevala je te ljudi tudi Klarica. Ko pa je še rasel njegov napuh, ni imela Klarica tolikanj bistroumnosti in srčnosti, da bi ga bila opozorila na mogoči padec Klela je žnjim vred, mrzila priproste ljudi, smejala se njegovemu humorju, postala ošabna ž njim vred — kakor dete. On kakor grof, ona kakor dete. Kako drugače ? Saj v faro?2i ni skusila ničesar; sedaj bila je bogata, vo/.ila se je v kočiji, pokatoličila se v smislu poljskega katolieizma; kajti poljsko plemstvo misli, da bi po tej poti najlaže zopet doseglo >taro gospodstvo od Baltijskega do Črnega morja ali, kakor pravijo krajše, od morja do morja. Poljsko plemstvo, v službi zapadne politike, sanja o povrnitvi nekdanje mogočnosti ; politika zapadnih agresivnih narodov računi pa drugače. Razvidno pa je /e naprej, da san je poljske ostanejo sanje, usluge [»oljskih plemičev pa dejstvo, ki naposled bode na škodo S I o v a n s t v u. Vse kaže, sosebno tudi v našem cesarstvu, da opomin papeža Leona XIII., naj bi Poljaki ločili vero od pol tike, ostane dejanski bre/.vspešen. Slovani pa so sami sebi dolžni, da obračajo na po-litikovanje poljskega plemstva toliko večo pozornost, kolikor veči vpliv dobiva isto plemstvo v obči politiki. Politiške vesti. V Trutu, no 2t. oktobra 1895. Visoka gosta v narodopisni razstavi. Dne 19. t. m. popoludne obiskala sta nj. ces. in kr. Visokosti nadvojvodi K aro I Ljudevit in K e r d i na n d českoslovansko narodopisno razstavo v Pragi. Ljudstvo je pozdravljalo visoka gosta navdušenimi klici. Nadvojvoda mudila sta se tri ure v razstavi. Pri odhodu se je nadvojvoda Karol Ljudevit izjavil zel6 laskavo o razstavi, izjavivši, da je s to razstavo vstvarjeno velikansko, jako zanimivo delo t-r da n e p o z a bi ni k-d a a r globokega utiša, katerega j e n a pravila nanj č e s k o s 1 o v a n-s k a n a r o d o p i s n a r a z s t s v a. V zadoščenje nam j<>. Pod naslovom „Zabrana" pišej »rovinjskomu listu „Alba": De želnemu odboru istrskemu d osel je potom ministerst.va važen Najviši sklep, ki slove približno tako-le : ,C e s a r j e i z r a z i I N a j v i š o v o-1 j o, d a n i s m e t i izvršiti sklep a <1 e ž e I n e g a /. bora is t r s k e g a o d d n e 14. j a n u v a r j a 1895. glede p o-s I o v n e g a j e z i k a, s kojim sklepom je dodal deželni zb »r dva odstavka i;. 13. poslovnega reda ; ta sklep je n e v e 1 j a v e n v kolikor nalaga členom deželnega zbora omejitve glede stavljenja predlogov in interpelacij, kajti ni l»il vsprejet potom zakona, kojega bi bilo ustavnim potom predložiti Najvišemu potrjenju". Ako je ta vest resnična — in mora biti resnična, sicer bi je gotovo ne bil prijavil rovinjski list — potem smemo trditi ponosno, da je z Najviše strani potrjeno naše menenje o gori omenjenem sklepu deželnega zbora istrskega — s kojiin sklepom so hoteli go-poda izbacniti iz zbornice hrvutakoslovunski jezik iu s tem poteptati v tla ustavne pravice istrskih Slovanov — in o resoluciji, vsprejeti na zadnjem shodu italijanskega političnega društva v Poreču, s kojo so poziv- družina ji je rekala „milostljiva gospa" — kakor ji je Zemecki obljubil. A Zemecki ? On je že v tistem času, ko je bila njega ranjca žena še živa. pojavljal gospodske navade; smatral se za nekaj višega, kakor so vsi Toiižetinci -.kupaj, toda pokojna žena bila je razumna gospodinja. Naj je delal to ali ono, ona je molčala, ostala dosledna in Zemecki, videči, da žena nikakor ne smatra njega svojim uzorom, je zasukal stvar: jel seje on ravnati po nje vzgledu in bil je vrl gospodar. Ali Klarica? — Otrok! Mislila je; kar on dela, to je ž« najbolje ; vedno se je bala, da bi ga razžalila, iu v svoji nespameti odobravala njegovo ošabnost. Odobravana ošab-nost pak poseza dalje, ter vleče za seboj vse, kar je človeku najljubšega, najsvetejšega : ženo, srečo, zadovoljnost. (Dalju prib.) 11368216 "ljftli italijansko deželnozborsko večino, naj brezobzirno izvede oni sklep, ki znači plusko v obraz ne le istrskim Slovanom, ampak tudi — avstrijski ustavi. Mi smo rekli pred par dnevi v svojem uvodnem članku, da poreška resolucija po-življa naravnost na upor proti zakonom, a danes čitamo v navedemi najviši volji da sklepa deželnega zbora istrskega glede iz kij učenja hrvatsko - slovenskega jezika iz zbornice ni smeti izvršiti, ker ni v soglasju z obstoječo ustavo !! Otroško hvaležnostjo beležimo tudi to izjavo z Najvišega mesta, opominjajočo nas z no. va. od kod je Slovanom avstrijskim zaupljivo pričakovati — pravice. Kvišku srca torej, kajti Oni, ki se je ravnokar pokazal toli skrbnega varuha avstrijske ustave, te podlage politiške svobode in jednak o-pravnosti asvtrijski h narodov, je tudi — nas varuh! Miniogred6 bodi še povedano, da smo jako radovedni, da-li je imelo tudi minister-stvo Badenijevo kaj rasluge na tej prevažni izjavi. Se jih srbi! Kar posebno izdanje „Goriškega Vestnika" je moralo zagledati beli dan v ta namen, da more slovenski svet citati nastopno .goriško - zdravo - radikalno blagove.stje" : „Nikdar bi se ne bili mislili, da bodemo delali z našim listom, ki izhaja dvakrat na mesec toliko preglavice tržaškemu dnevniku, ki se zove „Edinost'. Na poziv tega lista, smo primorani izdati posebno izdajo lista. Tu niso razmere, ki naravnem potom zahtevajo našo malenkost se v javnem mnenju opravičiti za naše delovanje, ali pa opravičiti se za morebitne prestopke. Tudi ne gre tu za „Edinost" ali za njene gmotne ali duševne koristi, ampak glede politike, ki se vsiluje po ovinkih za to, da ohrani svojo sedaj več kot nikdar omahljivo hegonomijo, za osebo, ki je postala prava izdajica naroda pri Budimpeštanskih delegacijah. Tedaj samo dve leti sta minuli, odkar je nas hud sovraž nik pričel nas potiskati v blato radi bistvenega obstanka, radi prevzetnosti in čaati-borstva. Kdo je ta oseba, Vam je dragi naročniki dobro znano, in smo več kot skromni, ako nič druzega ne želimo, kakor da Vara je korist, naša narodna bodočnost. I^je so one lepe obljube tega moža, poplavale..... v valovih trozveze, katera nas Slovane bridko pritiska na zid, mesto da bi se duševno in gmotno razvijali. Spinčič je mož druge vrste nego oni, ki nam prouzroča sedaj toli bridkih narodnih solzA! Ta izvanredna številka .Vestnika", je žrtev bridkega narodnega boja v Gorici". Natisnili smo vse to doslovno, v prvič zalo, da bode mogel svet občudovati to krvavo ironijo na pravilni slovenski zlog in da izvedo dopisniki slovenskih listov, kako se pisati — ne sinć ! V drugo pa moramo dati nekoliko odgovora, v kolikor smo sploh mogli razumeti to — kolobocijo! Konstatujemo. da .zdrave* politike goriške tako pečejo pod nogami tla zadnjih deželnozborskih volitev, da kar čuti nočejo več o tem, ampak so se v stiski in zadregi zatekli v delegacije, ki so se vršile pred par leti. Zato pa so nam popolnoma ostali dolžni odgovora na vprašanje: „Z a katero stranko so pri zadnjih deželnozborskih volitvah agitovali aktivni c. kr. politiikl uradniki ? !* — Kakor nam tudi niso pojasnili, katera stranka je pred par dnevi v Sežani glasovala za moža, ki se je izjavil na javnem shodu, da sovraii Slovence ?! Mar bode ta mož glasoval in delal proti trozvezi?! Mož, ki je pred dvemi leti v delegacijah zagrešil taktiško pogreško — druzega hujšega si niti ne moremo misliti pri njegovem poznanem poštenju — je bil, mi se ni malo ne bojimo povedati tega, doktor Anton Gregorčič. Mi smo takrat povedali g. poslancu svoje uienenje in mu je povemo istotako odkrito tudi v bodoče, kadarkoli se ne bodemo strinjali z njegovimi nazori. Ali sveto jezo moramo se upreti početju, s kojim hočejo nekaterniki proglasiti izdajico moža, ki si je nabral nevetiljivih zaslug za goriške Slovence v gmotnem in duševnem pogledu, kakoršnih si ni pridobil n i k d o še pred njim! In nikar naj se goriško-vestniški — bodimo milostni v izražanju — čudaki ne dičijo s ptujim petjem, kar se dostaje sodbe o škodljivosti trozveze in o potrebni značajnosti, kajti kolikor mi poznamo gg. Spinčiča in Podgornika, — in poznamo ju dobro — smo uverjeni, da bi ona sama rudečico srama in jeze v obrazu protestnvala proti temu, da se jima hočejo obešati na frak ljudje, ki sklepajo zveze z našimi narodnimi nasprotniki in podpiratelji — trozveze ! — protestovalala bi, ako bi sploh smatrala za vredno, zavračati predrznosti Ijudlj, od katerih ju ločijo — prepadi v nazorih o politički in narodni značajnosti. In če gospodje ne vedo, jim povemo mi, da je tudi g. dr. M a j a r o n razsrjeno protestoval, ko se je nedavno tudi tega moža ime zlorabljalo v „Goriškem Vestniku". Ne gospfida, takim orožjem si ne naberete lavorik. Slednjič bodi povedano .Goriškemu Vestniku", da nam njegove „bridke narodne solze" ne sezajo ni najmanje do srca, gg, Spi n-čiduin Po d gorniku pa — še manje! Sicer pa nam je res žal, da se je ,G. V." radi nas vrgel v stroške „posebnegaizdanja", kajti bilo je res škoda časa ih denarja. Važna avdijencija. Iz Rima javljajo, da seje tam razširil glas, da sv. Oče vsprejme v avdijeuciji velikega kneza Konstantina in njegovo soprogo. Tej avdijeuciji pripisujejo veliko važnost glede na združenje vstočne cerkve s katoliško in pa z ozirom na armensko vprašanje. Izjemno stanje v Pragi je odpravljeno. Sleherni prijatelj politiške svobode pozdravi gotovo zadovoljstvom ta prvi znameniti čin Badenijeve vlade. Nikakor pa ne hi mogli pritrditi onim, ki hotč videti v tem činu kako posebno koncesijo ndrodu češkemu. Koncesija že zato ni, ker je uverjen ves svet, da proglašanje izjemnega stanja je bila velika — pogreška. In gotovo se varajo oni, ki se morda nadejajo, da bode ta čin izdatno uplival na taktiko zastopnikov naroda češkega. Res je sicer, da si želč ti možje blažjih odnošajev med seboj in državno oblastjo, ali takim odnošajem morajo odpreti vrata jasni, nedvomni dokazi o resni volji za izvajanje brezpogojne jednakopravnosti vseh narodov. 50 letnica — smrtne obsodbe. Burnega leta 1848. bilo je v Avstriji obsojenih na smrt mnogo vročekrvnih mladeničev, ki so se borili za idejaluo svobodo, toda lepo število obsojenih pobeglo je v inozemstvo, od koder so se povrnili v svojo domovino se-le tedaj, ko je naš premil. cesar in kralj poini-lostil vse te politiške zločince. Drugi časi, drugi nazori; razni izmed teh na smrt obsojenih „zločincev" žive še dandaues, nekateri celč v visokih državnih služhah kot obče čislani možje. Baš tako je z „obsojenimi" izza ustaje leta 1845. Jeden izmed teh „obsojenih" je dandanašnji poljski prvak dr. Fran S m o 1 k a, kateri doživi letos dne 5. novembra petindvajsetletnico svoje obsodbe na smrt, ker se je bil dejansko udeležil ustaje 184&. leta. V Lvovu osnovali so poseben odbor, kateri deluje v to, da bi se ta dan slovesno praznoval po vsej Gališki. — Čudni občutki morajo sprehajati moža, ki slavi tako redko petindvajsetletnico. Različne vesti. Imtnovanj«. C. kr. namestnik v Trstu imenoval je občinskega zdravnika v Ajdovščini, dra. Huga Finka začasnim ces. kr. okrajnim zdravnikom v politiškem okraju Tolminskem. Kako se j« gospod Spidoni pokazal italianissima ? Pod tem naslovom nam pišejo iz nemških krogov in mi prevajamo: Dne 20. septembra, katerega dne so se delile spominske medalje različnim častivrednim gospodom, ki so hoteli postati zaslužni za domovino, čitali smo v „Piccolu", da je g. dr. Spadom, razžaljen po vskliku „Abasso ritalia", dal zapl eti onega, ki je zagrešil ta vsklik Tu pa treba naglasiti, da klic ,aba«so 1' Italia" je mogel veljati le onim, ki sanjajo o neki „Trieste italianissima". To mora biti jasno vsakomur. Ako se torej vprašamo, kje je domovina dra Spadonija, moramo odgovoriti, logično sklepajoči iz povedanega, da — Italija. Takih mož ne potrebujemo mi Avstrijci; ampak potrebujemo mož, kateri so ponosni, da imajo svojo d o m o v i n o i n svojega cesarja. Najmanje pa potrebujemo mož, ki prihajajo od oukraj morja, da žive med nami, a hočejo biti italianissimi, Za podruialco družbe tv. Cir. in Metoda 1 na Greti se je nabralo v veseli družbi v , zadružni krčmi v Rojanu 6 kron 2 stot. Tolminska podružnica sv. Ciril« in Me- j toda vrlo napreduje; vsled preobilo napol-I njene blagajne se letos ni še pobirala let-' nina. Tako nam vsaj pišejo iz Tolmina ; ali če I je to tudi res, seveda ne vemo. Krajnim ioltkim svetom v Istri naznanja „Goriška tiskarna ' A. Ga-bršček v Gorici, da ima v zalogi vse tiskanice (hrvatske in italijanske), zapovedane po deželnem zakonu z dnč 31. julija 1895., št. 18. deželnega zakonika izdanega te dni. Obrazci so tiskani došli od merodajne strani iz Istre. Teh tiskanic danes nima še nijedna tiskarna. — Ista tiskarna ima sploh vseh 20 šolskih tiskanic v hrv. in ital. jeziku Naročila se izvrše obratom pošte. Kranjsko-primorskodalmatlnsko društvo poštarjev in odpraviteljev bode imelo svoj letošnji občni zbor dne 22. t. m. v Kamniku. „Eviva ritatia!" — in pa ulica Tigor. Predvčerajšnjem spremljali so policijski organi težaka Jurija Buranella iz Rovinja proti parniku, ki naj bi odpeljal Jurija v domovino, kajti vrli težak si je prislužil pri tukajšnji c. kr. policiji — izgon. Buranelliju pa ni kar nič dišalo, da bi se moral neprostovoljno vrniti v milo svoje rojstno mesto. Izjavil je svojemu „častnemu spremstvu" kar naravnost, da ne mara v Rovinj po nobeni ceni. Ker pa je videl, da mu ta njegova izjava ne pomore prav nič, poskusil je izvršiti svoj namen na drug, prav premeten način. Na obrežju pričel je namreč kričati, kolikor je imel sape: „Evviva 1'Italia!" To je pomagalo in stražarji so urno prijeli prefriganoga upornika, toda ne, da ga popeljejo na parnik, ampak — v ulico Tigor pod ključ. Buranello ostane torej se nekoliko časa v Trstu, — a kaj si potem izmisli, da se obvaruje groznega mu Rovinja, to bode tuhtal bržkone v zaporu. Iz Kanala nam pišejo: Nedejali smo se, da novoizvoljeni občinski zastop očisti prah marsikje. Mogoče, da ima dobro voljo ali pokazal je ni še, kjer bi bilo to najbolj potrebno. Poglejmo poštni urad. Ta nima menda druzega pečata nego italijanski „Canale", ali pa noče raoiti dvojezičnega. Prašamo: ali je to v ponos Kanalskemu trgu, rojstnemu kraju skladatelja Kocijančiča ? Ali ne bi bilo u-mestno, da bi se dal napraviti pečat z napisom „Kanal ob Soči". Za sedaj naj zadostuje; v drugič pogledamo še v kak zaprašen kotiček. Več kanalccv. Mednarodni lopovi. Dolgo časa ni došla v javnost nik: koršna vest o preiskavi, ki se vrši v Budimpešti proti mednarodnim lopovom Papacosti, Staliju, Affendakisu, Rističu in tovarišem. Sedaj javljajo iz Budimpešte, da je preiskava končana in da preiskovalni sodnik izroči te dni obširne spise državnemu pravd-ništvu. Umevno je, da ta preiskava ni bila lahko delo, kajti prebrisani tatovi ovirali so jo kolikor so le mogli, razveu tega pa so ulomili in kradli poraznih mestih in je bilo potrebno iskati gradiva, da se jim dokaže krivnja o posamčnih „podvzetjih". Član te nevarne družbe Ristič je tudi na sumu, da je pred leti v Dolnji Tuzli umoril dve osebi. Tamošnje oblasti pa niso še priposlale v Budimpešto onih spisov iz preiskave, ki se dostajejo tega Rističevega hudodelstva. — Oni členi te slavne družbe, kateri so pokazali svojo spretnost v Avstriji, izpraznivši razne blagajne, preselijo se takoj po sklepu obtožbe — početkom prihodnjega meseca — pod varstvom bajonetov na Dunaj, kjer bodo čakali v zaporih deželnega sodišča, da pridejo pred porotnike zaradi tatvin, ki so jih izvršili v Avstriji. Dunajsko državno pravdništvo pa še ni zaključilo dotične preiskave. Lep red na ogersklh poštah ! Nedavno izginilo je v Belemgradu iz ogerske 'poštne ambulance pismo, v katerem je bilo 20.000 trankov. Zaprli so takrat predstojnika Bel-grajskega železniškega poštnega urada Jakoba Vitoševića, kajti on je bil na sumu, da si je prisvojil dragoceuo pismo. Vitoševid prišel je pred sodišče, razprava proti njemu bila je te dni. Prisostvoval je zastopnik oškodovanega kralj, ogeiskega poštnega erarja. Sodišče je obtoženca reši 1 o obtožbe, ker je spoznalo, da ni dovoljno dokazano, da-li je ogerska pošta res iz-ročila dotično pismo srbski pošti, ali n e. -- Iz te razsodbe more se sklepati kakšen „uzorni" red more vladati na kralj, ogerskih poštah ! Poskuien samomor, Minolo soboto vstopil je 241. Fran P., stanujoči v ulici Montor-sino hšt. 10. v trgovino z orožjem v ulici S. Nicolo hšt. 9 ter se izrazil, da hoče kupiti revolver in nabojev. Trgovec mu je predložil zahtevano na izbero in v tem, ko se je trgovec obrnil, da poda „kupcu" še drugo orožje, počil je strel in P. se je zgrudil na tla. Utaknil je bil naboj v revolver in sprožil hiteč proti svojemu srcu. Ranjenega so prenesli v vežo dotične hiše, kamor je prihitel zdravnik z zdrav, postaje. Le ta je dal ranjenega prenesti v bolnišnico. Zdravniki so konsta-tovali, da je rana sicer nevarna, toda ne smrtna. Virok temu nesrečnemu samomoru je baje nesrečna ljubezen (pred kakimi 14dnevi usmrtila se je P.-ova ljubica) in pa dejstvo, da je imel P. v poslednji svoji službi pri upravništvu nekega tukajšnjega lista toliko „neprijetnostij", da je prišel v dotiko s po-licijo in sodiščem. „Slovanski Svet* prinaša v svoji 40. št. (18. okt.) to le vsebino: Hrvati pa Srbi. — lz dežele minulih privilegij. — Pesmi. — Dunajsko pismo. — Gledlško pismo. — Žen-stvo. (Pismo „Marice" in „Pobirki o vzgoji srednješolske mladine). — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost. „Slovanski Svet" se naročuje pri g. Fr. Podgorniku, Dunaj, VII., Hofstallstrasse 5. Koledar. Danes (22.): Kordula, devica mučenica; Šaloma. — Jutri (23.): Janez Kapist., spozn.; Etbin, opat, — Mlaj. — Solnce izide ob 6. uri 29 min., zatoni ob 4. 59 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 13.5 stopinj, ob 2 pop. 19.5 stop. 0. Loterijske itevilke izžrebane. 19. t. m.: Dunaj 3, 43. 65, 29. Gradec 27, 42. 89, 7, 53. Temešvar 12, 50, 41, 13, 23. Najnovejše vesti. Prag 20. Nadvojvodi Karol Ludovik in Ferdinand sta si gledala več javnih zavodov, tako muzej in mestno hranilnico. Na večer je b'Ia sijajna soareja pri knezu Lobkovicu. Budimpeita 20. Danes sta prisegla nova namestnika za Galicijo in Štajersko. Posredoval je ministerski predsednik grof Badeni. Ministra Badeni in Bilinski sta se povrnila na Dunaj. Budimpeita 21. Magnatska zbornica je vsprejela 108 proti 111 glasom 23 zakona o svobodnem izvrševanju vere, uravnavajoči izstop od te ali one vere. T»MOvl»r*»*o ►<»'(n|Mvk«. Buctimretta. PAonioa /.a je en 6.55 H,57 Pšenica %n »pomlad l89tt tt.85 i!« 6 87. Oreft za »esen 5 72—4.74 K* za leson 6— «.05 Koruza su oktober 5.95 6.— maj-juni I8tttt 4.52-4.54. 1'Amil«* nova od 7* kil. r. 6*50 rt-60