ISSN 1561-3802 X ■0> r-J O k H g K ft rt flJ ^ Xi O - = 5 r= ■ c :> »Ä g ä Cm ,; t p ■. i ■ V ,//A./ KLIMATSKE RAZMERE V DECEMBRU V g ara h in v Pflmorju je bil december občutno toplejši kol obitajno POTRESI Ob potresu v jugovzhodni Aziji so največ škode povzročiii cunarniji OZRAČJE SE SEGREVA Globalno je bilo leto 2004 četrto najlopiejSe, tudi v Sloveniji je bilo topleje kot obitajnio ONESNAŽENOST ZRAKA Zasavje pod pokrovom žveplovega dioksida VSEBINA 1. METEOROLOGIJA 3 1.1. Klimatske razmere v decembru 2004...................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v decembru 2004..................................................................................................... 18 1.3. Klimatske značilnosti leta 2004..........................................................................................................25 2. AGROMETEOROLOGIJA 41 3. HIDROLOGIJA 46 3.1. Pretoki rek v decembru.......................................................................................................................46 3.2. Temperature rek in jezer v decembru................................................................................................50 3.3. Višine in temperature morja................................................................................................................52 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v decembru 2004............................................................56 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 59 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 67 6. POTRESI 73 6.1. Potresi v Sloveniji - december 2004.................................................................................................. 73 6.2. Svetovni potresi - december 2004..................................................................................................... 75 6.3. Posledice cunamija ob potresu 26. decembra 2004 v Indoneziji.......................................................77 Fotografija z naslovne strani: Pogled z Lubnika 14. decembra 2004. Kar nekaj decembrskih dni je bilo na Primorskem in v gorah sončnih in razmeroma toplih, nižinski svet preostale Slovenije pa je prekrivala megla ali nizka oblačnost. (Foto: Tanja Cegnar) Cover photo: View from Lubnik on December 14th, 2004. Some days in December were sunny and quite warm in the mountains and in Primorska region, but most of the lowland was covered with low cloudiness or fog. (Photo: Tanja Cegnar) UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v decembru 2004 1.1. Climate in December 2004 Tanja Cegnar December je prvi mesec meteorološke zime. Svetli del dneva je najkrajši in sončni žarki najšibkejši. December 2004 je bil občutno toplejši od dolgoletnega povprečja na Primorskem in v visokogorju, drugod po državi je bilo dolgoletno povprečje preseženo, vendar so bili odkloni znotraj običajne spremenljivosti. Velik temperaturni odklon v visokogorju in na Primorskem gre pripisati večdnevnemu obdobju ustaljenega vremena z razmeroma toplim zrakom v višinah. Prav v teh dneh je nad nižinskim svetom v notranjosti države vztrajal močan temperaturni obrat, ki ga je večinoma spremljala nizka oblačnost ali megla. Padavin je opazno primanjkovalo na severovzhodu države, v Prekmuiju so padle le tri petine običajnih decembrskih padavin. Za več kot polovico so dolgoletno povprečje presegli na Obali. Sončnega vremena je primanjkovalo v Beli krajini in Novomeški pokrajini, za več kot polovico so dolgoletno povprečje presegli v Ljubljanski kotlini in na Savinjski ravni. BILJE I , t— ,11 I'll"--L-J ll.il ' M LJUBLJANA ž 6-------- !±1 o 8 - < 6 - i J 4 * > u ^ 2 - n u 0 - < i j ^ i i u -4 - -6 - NOVO MESTO ■i ■ Iii. i Ii -Mill- HI u .i Ml|| | t M -2 H U -4 -6 10 _ 8 U -C 6 () 4 > u ^ 2 n u 0 (i j ^ -2 i i u -4 -6 lili, " Hi 1 'H1 'II I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA i i II 1 lil.Ii . I III i. '■■ur 'ii 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2004 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, December 2004 Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Nadpovprečno toplo je bilo v prvi in zadnji tretjini meseca, najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v dneh od 2. do 6. decembra in za Božič ter v dneh takoj po njem. Osrednji del decembra je bil večinoma nekoliko hladnejši kot običajno, vendar odstopanja niso presegla 4 °C. V večini krajev se je temperatura spustila najnižje med 21. in 23. decembrom, v Slovenj Gradcu so izmerili -12.6 °C, v Črnomlju in Lescah -10.0 °C, v Kočevju -10.2 °C, v Ratečah je bilo -13.5 °C, v Ljubljani -6.9 °C, na letališču v Portorožu pa -5.5 °C. Na Kredarici je bilo najbolj mraz že 20. decembra, izmerili so -16.9 °C. Najvišjo temperaturo v decembru so večinoma zabeležili 2. ali 3. decembra, v visokogorju in na Primorskem v dneh od 9. do 11. decembra, na Koroškem pa je bila temperatura najvišja 25. decembra. V Biljah so izmerili 16.9 °C, na Kredarici 5.4 °C, v Ljubljani 13.4 °C, v Mariboru 15.2 °C. 10 8 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna decembrska temperatura je bila v Ljubljani 1.5 °C, kar je 1.5 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši december 2000, takrat je bila povprečna temperatura 4.9 °C. Najhladnejši je bil december 1962 s povprečno temperaturo -3.4 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila -0.5 °C, kar je 1.8 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Najtoplejša so bila decembrska jutra leta 2000 z 2.3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 3.8 °C, kar je 1.2 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Popoldnevi so bili najbolj hladni leta 1968 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo -1.2 °C. Najtoplejši popoldnevi so bili decembra 2000 s 7.5 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu decembru Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December and the corresponding means of the period 1961-1990 V visokogorju je bil odklon decembrske temperature od dolgoletnega povprečja precej večji kot v nižinskem svetu notranjosti države. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka decembra -4.6 °C, kar je 2.2 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega običajno spremenljivost. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najbolj hladen december 1969 s povprečno temperaturo -10.9 °C, -10.8 °C pa je bilo leta 2001. Najtoplejši je bil december 1985 s povprečno temperaturo -3.0 °C, le za spoznanje je zaostajal december 1971 s povprečno temperaturo -3.1 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Število hladnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with minimum daily temperature bellow 0 °C in December and the corresponding mean of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.4. Število ledenih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.4. Number of days with maximum daily temperature bellow 0 °C in December and the corresponding mean of the period 1961-1990 20 15 25 10 0 Hladni so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. V zgornji Vipavski dolini in ob morju jih je bilo manj kot 10, na Kredarici 30, v Ratečah 27, v Prekmuiju 21. V Ljubljani je bilo 16 hladnih dni, v dolgoletnem povprečju jih je 21. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani najmanj hladnih dni decembra 2000, bilo jih je 9; decembra 1969 jih je bilo 30 (slika 1.1.3.). Decembra so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že kar pogosti, take dneve imenujemo ledene. V Ljubljani jih je bilo 5, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani po 17 ledenih dni v decembrih 1963, 1968 in 1969. Pet decembrov je minilo brez ledenega dneva. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 20 -15 10 -5 0 -5 -10 --15 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 20 15 10 5 0 -5 -10 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 1 3 5 7 9 I I I I I I I I I I I 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN MURSKA SOBOTA i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), december 2004 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), December 2004 Povprečna decembrska temperatura zraka je bila povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem. V pretežnem delu države odklon ni presegel 2 °C in je bil v mejah običajne spremenljivosti. V visokogorju in ob morju je decembrska temperatura presegla dolgoletno povprečje za več kot 2 °C in pomembno presegla običajno decembrsko temperaturno spremenljivost. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne decembrske temperature od dolgoletnega povprečja. 9 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 1 3 5 7 1 3 5 7 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.1.6. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2004 povprečja 1961-1990 Figure 1.1.6. Mean air temperature anomaly, December 2004 Slika 1.1.8. Višina padavin decembra 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in December 2004 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin decembra 2004 Figure 1.1.7. Precipitation amount, December 2004 Slika 1.1.9. Trajanje sončnega obsevanja decembra 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in December 2004 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateč e-Planica Kredarica Lesce 50 100 150 200 | | povprečje 1961-90 | | december 2004 Slika 1.1.10. Mesečna višina padavin v mm decembra 2004 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in December 2004 and the 1961-1990 normals Višina decembrskih padavin je prikazana na sliki 1.1.7., najmanj jih je bilo na severovzhodu države, kjer je padlo manj kot 30 mm, največ pa v delu Posočja, kjer so padavine presegle 200 mm. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon padavin od dolgoletnega povprečja. Na Štajerskem, v Prekmurju in večjem delu Dolenjske ter delu Julijcev so padavine ostale pod dolgoletnim povprečjem. V Prekmurju so dosegli le tri petine običajnih decembrskih padavin. V primerjavi s povprečjem je bil presežek padavin največji na Obali, v Portorožu je padlo 123 mm, kar je 62 % več od dolgoletnega povprečja. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo najmanj na severovzhodu države, le okoli 5, največ pa jih je bilo v Beli krajini, kjer so jih našteli 13. 25 20 § 15 O J S 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v decembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in December with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.12. Padavine decembra in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.12. Precipitation in December and the mean value of the period 1961-1990 £ > < a < Ph < £ 300 250 200 150 100 50 - 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je decembra padlo 148 mm, kar je 47 % nad dolgoletnim povprečjem. Decembra 1991 je padlo komaj 9 mm, tudi december 1956 je s 14 mm močno zaostajal za povprečjem. Največ padavin je bilo decembra 1976, padlo je 256 mm, 251 mm pa so namerili decembra 1959. 0 5 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo > <: 30 L, KREDARICA Pl > 6 W pq O 4 g >o Z 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > <: 30 i|pr BILJE I. .111 > W pq O O N >o N O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN § 30 LJUBLJANA PPr > 6 W pq O 4 § >u z 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN o N o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 6 W 4 g >o Z 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN w W <5 2 § 30 MARIBOR t 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > W 00 m o o N >o N o > < 30 — ■ MURSKA SOBOTA ll. > 6 W pq O 4 g >o N 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > A30 PORTOROŽ PlJ.........Jp.....J l 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > W pq O O N >o N O Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2004 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2004 Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 75 10 75 10 60 8 60 8 45 45 6 4 15 15 0 0 0 0 75 10 75 10 60 8 60 8 45 45 6 4 15 15 0 0 0 0 75 10 75 10 60 8 60 8 45 6 45 4 15--- 15 0 0 0 0 75 10 75 10 60 8 60 8 45 45 6 4 15 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano decembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje ni bilo preseženo le v Beli krajini, Novomeški pokrajini in na Koroškem. Drugod je bilo več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju, najbolj sta od dolgoletnega povprečja odstopali Ljubljanska kotlina in Celje, kjer je bil presežek več kot 50 %. 125 100 75 > S 50 25 0 LJUBLJANA MMM, I I I I I I I I I I I I I I Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in December and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je decembra sonce sijalo 61 ur, kar je 66 % več od dolgoletnega povprečja. S 105 urami sončnega vremena je bil doslej najbolj sončen december 2003 (slika 1.1.14.), povprečje je močno presegel tudi december 1991 s 96 urami sončnega vremena. Najbolj siv je bil december 1952 s 4 urami sončnega vremena, sončnega vremena je močno primanjkovalo tudi decembra 1964 (8 ur) in 1995 (7 ur). 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.15. Število jasnih dni v decembru in povprečje Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in December and the Figure 1.1.16. Number of cloudy days in December and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Pretežni del države je imel od 2 do 9 jasnih dni, le na Primorskem jih je bilo vsaj 10. V Ljubljani so bili decembra 2004 trije jasni dnevi (slika 1.1.15.); od sredine minulega stoletja je bilo po 7 jasnih dni decembra 2003 in 1991. Brez jasnega dneva je bilo 22 decembrov. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine; običajno so decembra precej bolj pogosti kot jasni, tako je bilo tudi tokrat. V Novem mestu je bilo kar 21 oblačnih dni, najmanj pa jih je bilo na zahodu države, kjer jih je bilo 9 ali manj, na Kredarici samo 5. V Ljubljani je bilo 20 oblačnih dni (slika 1.1.16.), v decembrih 1952, 1960, 1984 in 1995 je bilo po 28 oblačnih dni, samo 11 jih je bilo decembra 1991. Na zahodu države so oblaki v povprečju prekrivali manj kot polovico neba. Največja povprečna oblačnost je bila 7.8 desetin v Novem mestu in Beli krajini. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki podatki - december 2004 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - December 2004 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 -0.1 1.0 3.8 -2.9 12.0 3 -10.0 21 23 0 622 81 6.5 17 6 135 132 8 0 7 2 7 28 5.0 Kredarica 2514 -4.6 2.2 -1.6 -7.1 5.4 12 -16.9 20 30 0 764 159 149 4.5 5 8 131 109 7 0 14 31 125 28 747.3 2.5 Rateče-Planica 864 -3.0 0.7 1.6 -6.1 5.5 3 -13.5 22 27 0 712 66 118 4.5 7 9 101 102 6 0 7 31 38 28 918.4 4.5 Bilje pri N. Gorici 55 4.9 1.4 10.5 0.2 16.9 11 -6.2 23 17 0 468 133 132 4.1 9 13 153 130 10 0 2 0 0 1012.6 6.6 Slap pri Vipavi 137 5.1 1.2 9.2 1.6 14.0 11 -5.0 23 7 0 462 4.6 9 12 157 128 11 0 0 0 0 5.4 Letališče Portorož 2 6.8 2.4 11.7 2.9 15.1 9 -5.5 23 9 0 409 119 138 4.6 8 10 123 162 10 0 2 0 0 1018.5 7.6 Godnje 295 4.6 1.9 9.3 1.5 15.5 11 -4.5 23 12 0 479 3.7 8 17 127 109 10 0 8 0 0 4.1 Postojna 533 1.0 0.8 4.1 -1.6 10.6 3 -10.0 16 19 0 588 98 126 5.4 9 7 175 130 10 0 1 0 0 6.0 Kočevje 468 0.3 0.8 3.7 -2.5 11.5 2 -10.2 23 21 0 611 7.6 20 2 156 134 11 0 10 0 0 5.5 Ljubljana 299 1.5 1.5 3.8 -0.5 13.4 3 -6.9 21 16 0 574 61 166 7.6 20 3 148 147 10 0 6 0 0 985.7 5.9 Bizeljsko 170 1.1 0.9 3.7 -1.2 11.4 2 -8.6 21 17 0 585 7.7 20 4 58 83 9 0 7 0 0 6.0 Novo mesto 220 1.0 0.9 3.5 -1.1 10.6 3 -8.8 21 18 0 590 47 78 7.8 21 4 73 99 10 0 9 0 0 992.4 6.1 Črnomelj 196 1.4 1.2 4.2 -1.0 14.2 3 -10.0 21 16 0 578 7.8 19 2 110 114 13 0 3 1 1 20 6.3 Celje 240 1.2 1.6 4.7 -1.9 14.3 3 -9.9 22 19 0 582 67 155 7.4 18 5 53 72 6 0 3 0 0 992.8 5.8 Maribor 275 1.0 0.9 4.2 -1.5 15.2 2 -7.7 23 20 0 590 61 101 7.3 16 3 43 71 5 0 2 0 0 987.9 5.6 Slovenj Gradec 452 -0.6 1.6 3.2 -3.7 8.5 25 -12.6 22 24 0 638 62 91 6.6 14 5 75 124 6 0 5 2 2 28 5.4 Murska Sobota 184 0.3 0.9 3.7 -2.5 14.4 2 -9.0 22 21 0 611 56 110 7.3 16 3 26 58 5 0 9 0 0 999.2 5.5 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TSi < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - december 2004 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - December 2004 Postaja I. dekada II . dekada II .dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 8.7 13.2 15.1 5.7 -0.7 4.3 -5.1 5.8 12.0 15.0 1.3 -2.9 0.7 -4.4 6.0 10.1 13.9 1.8 -5.5 -0.2 -7.3 Bilje 7.7 12.5 15.4 3.2 -2.0 2.0 -5.3 3.2 10.8 16.9 -2.3 -5.0 -3.6 -7.7 3.9 8.4 11.9 -0.5 -6.2 -2.1 -8.2 Slap pri Vipavi 6.6 10.7 13.0 3.7 0.5 2.0 -4.0 4.2 9.3 14.0 -0.2 -4.5 -1.2 -8.0 4.5 7.6 11.6 1.3 -5.0 -0.6 -9.0 Postojna 2.9 4.8 10.6 1.5 -2.8 0.1 -4.4 -1.1 3.2 10.0 -5.1 -10.0 -6.2 -12.2 1.3 4.2 8.6 -1.4 -9.2 -2.8 -10.0 Kočevje 3.0 5.0 11.5 1.0 -2.4 1.0 -2.3 -2.4 1.3 5.0 -5.0 -7.3 -5.0 -9.6 0.2 4.9 8.6 -3.3 -10.2 -3.8 -11.4 Rateče -0.8 2.0 5.5 -2.7 -7.2 -4.5 -11.4 -3.8 2.3 5.0 -7.9 -10.0 -11.2 -15.1 -4.3 0.7 5.5 -7.7 -13.5 -9.7 -18.5 Lesce 2.8 5.5 12.0 0.9 -2.0 -0.4 -4.4 -2.4 1.5 8.7 -5.0 -6.9 -6.2 -10.0 -0.6 4.5 6.9 -4.3 -10.0 -6.4 -13.0 Slovenj Gradec 1.9 4.3 7.5 0.1 -2.5 -0.7 -4.6 -2.2 1.7 4.9 -5.2 -8.6 -6.1 -12.1 -1.5 3.6 8.5 -5.8 -12.6 -8.0 -16.3 Brnik 3.5 5.5 12.0 2.1 -1.2 -2.6 -0.6 4.6 -4.3 -6.7 -0.9 4.5 7.1 -4.9 11.7 Ljubljana 4.6 6.4 13.4 3.2 -0.5 2.0 -1.6 -1.4 0.3 5.1 -2.8 -4.3 -3.5 -7.4 1.3 4.7 6.8 -1.9 -6.9 -4.6 -11.7 Sevno 2.5 4.7 11.9 1.1 -3.7 0.9 -3.7 -3.0 -0.4 3.2 -4.8 -7.1 -5.6 -7.8 1.3 4.5 7.4 -1.0 -5.7 -2.6 -8.9 Novo mesto 4.2 5.7 10.6 3.0 -0.8 2.0 -1.3 -2.2 -0.4 3.4 -3.6 -4.9 -4.7 -9.2 0.9 4.9 9.0 -2.5 -8.8 -4.7 -11.9 Črnomelj 4.9 7.0 14.2 3.3 -0.4 2.7 -1.0 -1.9 0.0 4.0 -3.5 -6.5 -3.5 -8.0 1.1 5.5 8.7 -2.7 -10.0 -4.3 -12.0 Bizeljsko 4.5 6.4 11.4 2.8 -0.6 1.9 -1.6 -2.3 -0.5 3.6 -3.9 -6.0 -3.9 -6.6 1.2 4.9 8.0 -2.3 -8.6 -3.6 -9.6 Celje 4.5 6.5 14.3 2.1 -0.6 0.2 -3.5 -1.4 1.6 7.9 -3.9 -7.5 -5.2 -10.9 0.7 5.8 10.3 -3.6 -9.9 -5.8 -13.0 Starše 3.3 6.0 14.6 0.7 -1.2 0.7 -1.8 -1.8 0.6 5.1 -3.8 -6.4 -4.0 -7.5 1.3 5.4 11.5 -2.2 -9.0 -3.8 -10.0 Maribor 3.2 5.9 15.2 1.2 -1.3 -1.8 0.6 6.0 -3.8 -6.4 1.5 5.8 13.8 -1.9 -7.7 Jeruzalem 2.7 5.3 14.0 1.2 -2.5 0.5 -2.0 -2.5 -0.8 4.5 -3.7 -5.5 -4.1 -5.5 1.8 5.1 10.0 -0.5 -5.0 -2.2 -7.5 Murska Sobota 2.7 5.6 14.4 0.2 -2.6 -0.3 -3.4 -2.1 0.1 6.0 -4.1 -7.4 -3.9 -8.6 0.3 5.2 12.0 -3.4 -9.0 -4.6 -10.2 Veliki Dolenci 2.8 5.0 12.0 0.5 -2.0 -1.1 -3.6 -2.1 -0.5 4.5 -3.7 -5.2 -4.5 -8.2 1.3 4.5 11.0 -2.0 -8.4 -5.0 -11.6 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - december 2004 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - December 2004 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1.1.2004 I. II. III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 55.1 5.0 18.9 2.0 49.3 5.0 123.3 12.0 893 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 58.4 5.0 18.7 2.0 75.8 4.0 152.9 11.0 1426 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 51.4 5.0 25.5 2.0 80.5 5.0 157.4 12.0 1380 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 60.1 5.0 12.5 2.0 102.5 5.0 175.1 12.0 1675 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 49.8 6.0 7.9 2.0 98.5 5.0 156.2 13.0 1631 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateče 24.7 4.0 1.5 2.0 74.5 4.0 100.7 10.0 1638 13 10 12 10 38 11 38 31 Lesce 38.6 4.0 2.8 2.0 93.5 4.0 134.9 10.0 1533 0 0 0 0 7 2 7 2 Slovenj Gradec 18.6 2.0 0.0 0.0 56.1 4.0 74.7 6.0 1332 0 0 0 0 2 2 2 2 Brnik 49.1 4.0 4.6 2.0 96.1 4.0 149.8 10.0 1618 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 41.7 4.0 6.6 2.0 100.1 5.0 148.4 11.0 1696 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 25.5 4.0 5.0 2.0 46.1 4.0 76.6 10.0 1367 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto 25.9 5.0 3.4 3.0 44.1 4.0 73.4 12.0 1196 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 43.5 7.0 8.0 3.0 58.1 5.0 109.6 15.0 1426 0 0 1 1 0 0 1 1 Bizeljsko 12.2 4.0 7.1 2.0 38.9 3.0 58.2 9.0 1015 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 12.5 2.0 1.6 2.0 39.2 4.0 53.3 8.0 1188 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 6.8 3.0 0.1 1.0 25.3 4.0 32.2 8.0 995 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 4.6 4.0 0.2 1.0 38.3 4.0 43.1 9.0 1050 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 5.9 3.0 3.5 2.0 21.9 3.0 31.3 8.0 902 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 3.3 4.0 3.5 1.0 19.3 4.0 26.1 9.0 804 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 3.1 2.0 0.3 1.0 23.8 3.0 27.2 6.0 739 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2004 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2004 Dmax s.d. - dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) ■ število dni s snežno odejo ob 7.uri - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0.1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) snow cover (cm) number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. decembra 2004 1800 1600 um 1400 ^ 1200 H < 1000 Q iS 800 i 600 V400 200 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica 12.1 % N 0.7 m/s 6.7 % NNW 1.1 %/s 5.6 % N 1.2 m/s 3.7 % NNE 1.3 %/s 2.8 % N 4.3 m/s 3.9 % WNW 0.9 m/s 0.5 % WSW 0.9 m/s 1.0 % SW 1.3 m/s NW V^/s MC 49 % NE 1.0 m/s 12.0 % ENE 1.0 m/s 6.1 % WNW 1.0 %/s 5.3 % ... 3.1 % E 1.0 m/s W 0.8 m/s 3.0 % ESE 1.0 m/s 2.7 % WSW 0.8 m/s 2.5 % SE 0.9 m/s 2.7 % SW 0.8 m/s CMC 41 % ENE 0.8 m/s 15.4 % WNW 5.7 m/s 55 % .A, 4.5 % E 0.7 m/s W 4.9 m/s 4.4 % ESE 0.8 m/s 1.4 % WSW 3.1 %/s CMC 3.1 % ENE 3.5 m/s 4.4 % E 3.0 m/s ESE 110 % ESE 4.0 m/s 8.4 % SE 1.1 m/s 4.5 % S 1.1 m/s 10.3 % S 1.5 m/s 0.7 % SSW 2.0 m/s 2.9 % SSE 4.1 m/s 10.1 % NNW 0.8 m/s 13.7 % NNE 0.7 m/s 9.9 % NNW 6.9 m/s NNE 2.9 m/s 8.6 % NW 0.9 m/s 16.8 % NE 0.9 m/s NW ^rn 2.7 % NE 3.4 m/s 1.1 % W 1.2 m/s 0.2 % SW 1.6 m/s 178 % SE 5.6 m/s 4.4 % SSW 1.0 m/s SSE 131 % SSE 1.3 m/s SSW 1.8 %/s SSE 30 % SSE 1.1 m/s 1.4 % S 2.1 m/s Novo mesto Portorož - letališče M 14 % N 0.7 m/s 2.2 % NNW 1.6 m/s 1.5 % N 2.0 m/s 1.2 % NNE 2.3 m/s Bilje 0.5 % NNW 0.7 m/s 0.5 % NNE 0.9 m/s 0.8 % N 0.6 m/s 1.0 % NNW 0.6 m/s 3.2 % NNE 0.8 m/s 3.4 % NW 1.7 m/s MC 74 % NE 4.4 m/s 8.6 % WSW 1.0 m/s 2.7 % WNW 1.4 m/s _ 6.8 % 2.0 % E 12 m/s W 1.2 m/s 3.3 % 1.6 % ESE 0.9 m/s WSW 1.4 m/s 48 % WMW 02 % ENE 3.4 %/s WNW 0.7 m/s 3.8 % w 16 % E 1.9 % W 08 m/s 31,6% WSW 7.9 %/s 8.5 % SW 1.1 m/s 2.5 % SE 0.8 m/s „.. 6.3 % SW 0.9 m/s S_ 5.6 % SE 0.9 m/s 7.5 % SSW 1.2 m/s SSE 34% SSE 0.9 m/s 0.7 % SSW 1.4 m/s 1.3 % S 1.6 m/s 3.8 % SSE 1.7 m/s 1.7 % SSW 0.7 m/s «sc 15 % SSE 0.7 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, december 2004 Figure 1.1.17. Wind roses, December 2004 13 0.4 % NW 0.7 m/s 2.2 % NE 2.6 m/s NW 0.7 m/s 12.4 % NE 1.3 m/s 11.1 % ENE 3.2 m/s 3.5 % WNW 0.5 m/s 28.2 % E 2.1 m/s 7.6 % W 1.0 m/s 303 % ESE 1.9 m/s SW 1.3 m/s 23.4 % SE 2.3 m/s 1.4 % S 0.7 m/s 6.8 % S 1.1 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 1.1.17.) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno sta prevladovala vzhodjugovzhodni in jugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 55 % vseh terminov, največjo povprečno hitrost je imela burja. Najmočnejši sunek vetra je 26. decembra dosegel 18.3 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v skoraj 70 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 9. decembra dosegel 14.5 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, pihal je v 17 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je bil 20. decembra 9.7 m/s. Na Kredarici je veter v sunku 19. decembra dosegel hitrost 34.3 m/s, severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 44 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa slabih 32 %. V Mariboru, kjer je bil s 14 % najpogostejši severozahodnik, sunek vetra je 25. decembra dosegel 10.8 m/s. Prva tretjina decembra je bila opazno toplejša od dolgoletnega povprečja, večinoma je bilo 2 do 4 °C topleje kot običajno, v Celju in Beli krajini je bil odmik od običajnih razmer celo nekoliko večji. Osrednji del decembra je bil nekoliko hladnejši kot običajno, na zahodu države je bil odmik od običajnih razmer zanemarljivo majhen, v vzhodni polovici države je bilo okoli 2 °C hladneje od dolgoletnega povprečja. Zadnja tretjina decembra je bila nekoliko toplejša od dolgoletnega povprečja, a odkloni niso bili pomembno veliki. V prvi tretjini meseca so bile padavine razporejene zelo neenakomerno, na severu države, na Štajerskem in v Prekmuiju je bilo padavin precej manj kot običajno, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Osrednja tretjina decembra je bila zelo skromna s padavinami, obilne padavine so bile v zadnji tretjini decembra, ponekod je padlo tudi trikrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. V prvi tretjini decembra je bilo sončnega vremena toliko kot običajno na Notranjskem in Goriškem. Ob morju je bilo sončnega vremena desetino manj kot običajno, drugod po državi pa je bilo ob oblačnem vremenu zelo malo sončnega vremena. V osrednjem delu decembra je bilo sončnega vremena nekoliko manj kot običajno le na Dolenjskem, drugod je bilo dolgoletno povprečje opazno preseženo. Najbolj sončna je bila zadnja tretjina decembra, v Ljubljani je sonce sijalo več kot trikrat toliko ur kot običajno. Preglednica 1.1.4. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, december 2004 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, December 2004 Postaja I. Temperatura zraka II. III. M I. Padavine II. III. M I. Sončno obsevanje II. III. M Portorož 2.9 1.0 1.7 1.8 257 54 205 153 87 180 158 138 Bilje 3.4 -0.1 0.9 1.4 169 40 212 130 104 166 143 136 Slap pri Vipavi 2.1 0.5 1.1 1.2 152 47 227 128 Postojna 2.0 -1.0 1.4 0.8 150 22 272 130 100 162 119 126 Kočevje 3.1 -1.8 1.1 0.8 142 16 306 134 Rateče 2.1 0.2 0.0 0.7 84 4 242 102 60 212 137 127 Lesce 3.6 -0.7 1.3 1.4 144 7 289 135 Slovenj Gradec 3.3 0.0 1.5 1.6 96 0 329 124 25 141 116 92 Brnik 4.0 -1.2 1.1 1.3 171 11 349 155 Ljubljana 3.9 -1.3 1.8 1.5 136 15 362 147 24 154 363 166 Sevno 1.7 -2.9 1.4 0.1 102 15 203 94 Novo mesto 3.6 -2.1 1.2 0.9 113 11 215 99 5 89 136 78 Črnomelj 4.5 -2.0 1.0 1.2 158 20 201 114 Bizeljsko 3.6 -2.3 1.4 0.9 58 25 192 83 Celje 4.2 -1.1 1.7 1.5 52 5 205 72 52 152 258 155 Starše 2.8 -1.9 1.8 1.0 35 0 159 55 Maribor 2.5 -1.9 1.9 0.8 22 1 241 71 Jeruzalem 1.7 -2.8 1.7 0.2 31 14 134 52 Murska Sobota 2.6 -1.7 1.5 0.8 23 19 150 58 33 116 185 110 Veliki Dolenci 2.3 -2.0 1.7 0.7 21 2 198 63 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 Slika 1.1.18. Levo: potek temperature zraka v dneh od 5. do 19. decembra 2004 ob treh klimatoloških opazovalnih terminih na merilnih postajah z različno nadmorsko višino: Kredarica 2514 m, Krvavec 1740 m, Lisca 947 m, Topol 660 m in Ljubljana 299 m. Desno: drevo prekrito z ivjem na robu območja s temperaturnim obratom. Figure 1.1.18. Left: Temperature in the period from 5 to 19 December 2004 on meteorological stations at different height above sea level: Kredarica 2514 m, Krvavec 1740 m, Lisca 947 m, Topol 660 m and Ljubljana 299 m; right: tree covered with rime at a border of temperature inversion V dneh, ko so bili naši kraji pod vplivom območja visokega zračnega pritiska in je bilo na Primorskem in v višjih legah sončno, je bilo po nižinah večjega dela države oblačno. Na sliki 1.1.18. je prikazan potek temperature na različnih nadmorskih višinah. Med 6. in 14. decembrom je bilo med izbranimi postajami najtopleje na Krvavcu, merilna postaja je tam na nadmorski višini 1740 m. Kar nekaj dni zapored je bilo sredi decembra na Kredarici, ki je naša najvišja merilna postaja, topleje kot v Ljubljani. Vendar je po nižinah bolj kot hladno vreme motila nizka oblačnost, ki je večino prebivalcev prikrajšala za sončne žarke. S 17. decembrom so se v spodnjih nekaj km ozračja spet vzpostavile običajne temperaturne razmere, temperatura je z naraščajočo višino padala, Kredarica je bila spet najhladnejša izmed postaj, v spodnjih plasteh ozračja pa se je občasno še pojavljal temperaturni obrat, kar kaže tudi primerjava temperature v Ljubljani in na Topolu. Decembra na Kredarici še niso zabeležili dneva brez snežne odeje. Na sliki 1.1.19. je največja decembrska debelina snežne odeje na Kredarici. 28. decembra je snežna odeja dosegla 125 cm. Osem decembrov je bilo s snežno odejo pod 100 cm, leta 1988 je bilo snega komaj 50 cm. Med decembri z debelo snežno odejo omenimo leta 1976 (300 cm), 1982 (304 cm) in 2000 (325 cm). 350 -t 300 - 250 - ? 200 - C X 150 - £ 100 - 50 - 0 KREDARICA 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 Slika 1.1.19. Največja višina snega v decembru Figure 1.1.19. Maximum snow cover depth in December Na sliki 1.1.20. je število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; decembra po nižinah v notranjosti pričakujemo vsaj nekaj dni s snežno odejo. December 2004 je vse, ki so pričakovali sneg po nižinah razočaral. Le v Zgornjesavski dolini je sneg ves mesec prekrival tla, snežna odeja je bila najvišja 28. decembra z 38 cm. Za božične praznike je po nižinah deževalo, v gorah pa je snežilo, zaradi velike količine novozapadlega snega se je zadnji teden leta v gorah močno povečala nevarnost proženja snežnih plazov. V Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti snežne odeje niso 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo beležili. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani to že 7 december povsem brez snežne odeje. Le v letih 1971 in 1980 je sneg v Ljubljani prekrival tla ves december. RATEČE 35 30 25 -20 -15 -10 -5 - 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 NOVO MESTO 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 MURSKA SOBOTA 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.20. Število dni s snežno odejo v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.20. Number of days with snow cover in December and the mean value of the period 1960-1990 Na Kredarici so zabeležili 14 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so zabeležili 10 dni z meglo, v Ratečah 7, v Murski Soboti in Novem mestu 9. Slika 1.1.21. Število dni z meglo v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.21. Number of foggy days in December and the mean value of the period 1961-1990 Q O J £ w H 30 25 20 - 15 10 - 5 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, to prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Decembra 2004 so v Ljubljani zabeležili 6 dni z meglo, kar je opazno manj od dolgoletnega povprečja, ki je petnajst dni. Dolgoletno povprečje je bilo zadnjič preseženo decembra 1998 z 18 meglenimi dnevi, decembra 1971 pa je bilo kar 27 meglenih dni. Le trije megleni dnevi so bili decembra 1995. Na sliki 1.1.22. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Že 4. decembra se je zračni pritisk dvignil in ostal visok vse do 16. decembra. Najvišje dnevno povprečje je bilo z 997 mb 14. decembra. Decembra 2004 se je zračni pritisk dvakrat močno znižal, prvič 18. decembra, ko je bilo dnevno povprečje 969 mb, drugič pa 26. decembra, dnevno povprečje je bilo le 965 mb. Na sliki 1.1.22. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. V začetku meseca je bilo toplo in tudi povprečni delni pritisk vodne pare je bil dokaj visok. Dnevno povprečje je bilo 3. decembra z 9.3 mb le za spoznanje višje kot drugi dan meseca. 26. decembra se je vsebnost vodne 35 30 25 -- 20 -- 15 10 5 0 J 35 30 25 25 -- 20 20 15 15 -- 10 -- 10 -- 5 5 -- 0 0 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pare spet povzpela dokaj visoko (8.9 mb). Najmanj vlage, samo 3.4 mb, je vseboval zrak ob sončnem vremenu z veliko temperaturno razliko med jutrom in popoldnevom 21. decembra. 1000 ■ 10 £ 'JI p 3 g >o < cR N 980 975 LJUBLJANA BEŽIGRAD 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I TI I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 M cR < Q O > b 4 LJUBLJANA BEŽIGRAD ' \ j V 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.22. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare decembra 2004 Figure 1.1.22. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in December 2004 995 8 990 985 6 970 965 2 SUMMARY The mean air temperature in December was above the 1961-1990 normals and mostly between the limits of the normal variability. Only on the high mountains and in Primorska region temperature significantly exceeded the normals. Quite a number of days with strong temperature inversion and low cloudiness occurred above most of the lowland during the first and second third of December. Most of precipitation fell during the last third of December, while the second third of the month was almost dry with the exception of Primorska, but even there precipitation was bellow the normals. Monthly precipitation was bellow the 1961-1990 normals on the northeast of Slovenia, in Prekmurje region only about 60 % of the usual precipitation fell. More than 50 % more precipitation than on average fell on the coastal region. Sunshine duration was bellow the 1961-1990 normals in Bela krajina and Novo mesto. More than 50 % more sunny weather was registered in Ljubljana basin and Celje. In most of the lowland the first third of December was gray, sunny weather was rear. Everywhere the last third of December was unusually sunny. In Upper Sava valley snow cover persisted throughout the month, but in most of the lowland no snow cover was observed. On Kredarica the maximum snow cover on December 28th reached 125 cm. Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month ( :°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 17 1.2. Razvoj vremena v decembru 2004 1.2. Weather development in December 2004 Janez Markošek 1. december Na Primorskem sprva delno jasno, drugod oblačno, na vzhodu in jugu občasno še manjše padavine Nad jugozahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo in Alpami pa v višinah manjše jedro hladnega zraka. Nad nami se je zadrževal razmeroma vlažen zrak. Na Primorskem je bilo zjutraj in dopoldne delno jasno, drugod po državi je prevladovalo oblačno vreme. Predvsem v vzhodni in južni Sloveniji so bile občasno še manjše padavine. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 7, na Primorskem do 13 °C. 2.-3. december Pretežno oblačno, predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji občasno rahel dež Nad jugozahodno Evropo ter zahodnim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, iznad zahodne Evrope pa se je proti srednji Evropi širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal precej vlažen zrak. Prevladovalo je oblačno vreme, prvi dan proti večeru se je v severovzhodni Sloveniji prehodno razjasnilo. V zahodni, južni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. V višjih legah je pihal jugozahodnik. Drugi dan je do popoldneva dež povsod ponehal in delno se je razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 14 °C. 4. december Na Primorskem sprva delno jasno, čez dan pretežno oblačno, drugod oblačno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad jugozahodno Evropo pa plitvo ciklonsko območje. Nad naše kraje je pritekal postopno bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo sprva delno jasno, čez dan se je pooblačilo. Drugod je bilo oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 9, na Primorskem do 13 °C. 5. december Oblačno, v zahodni, osrednji in južni Sloveniji občasno rahel dež Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je od juga s šibkimi vetrovi pritekal vlažen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Oblačno je bilo, v zahodni, južni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 9, na Primorskem do 11 °C. 6. december V višjih legah in ponekod v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod oblačno ali megleno Nad zahodno in srednjo Evropo se je spet okrepilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal toplejši in postopno bolj suh zrak. Ponekod na Primorskem, v Posočju in gornjesavski dolini je bilo delno jasno, drugod oblačno ali megleno. Zvečer je bilo delno jasno tudi v severovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 6, na Primorskem do 14 °C. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7.-10. december V višjih legah in v zahodni Sloveniji jasno in toplo, drugod oblačno ali megleno Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak. Na Primorskem, v Posočju in v višjih legah je bilo jasno, drugod oblačno ali megleno. Zgornja meja oblačnosti je bila med 800 in 1100 metrov. V višjih legah je bilo toplo, prisotna je bila močna temperaturna inverzija. Na Primorskem je zadnja dva dni pihala burja, ki je bila najmočnejša v vipavski dolini. V krajih z oblačnim vremenom so bile temperature iz dneva v dan nižje, zadnji dan od -2 do 1 °C. Na Primorskem se je ogrelo do 15 °C, na 1500 metrih pa so bile čez dan temperature od 6 do 9 °C. 11. december Jasno, zjutraj še megla ali nizka oblačnost Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska s toplim zrakom v višinah (slike 1.2.4.-1.2.6.). Jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nižinah še megla ali nizka oblačnost. Jutranje temperature so bile povsod, razen ob morju, pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 0 do 5, na Primorskem do 17 °C. 12. december Pretežno jasno, v ljubljanski kotlini in po nižinah vzhodne Slovenije megleno Nad zahodno, srednjo in južno Evropo ter Balkanom je bilo še vedno ustaljeno območje visokega zračnega pritiska s toplim zrakom v višinah. Pretežno jasno je bilo, v ljubljanski kotlini in po nižinah vzhodne Slovenje je bila megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature so bile od -8 do -4, na Primorskem od -2 do 1 °C, najvišje dnevne pa od -3 do 5, na Primorskem do 15 °C. 13.-15. december V višjih legah in v zahodni Sloveniji jasno, drugod oblačno ali megleno Nad zahodno, srednjo in južno Evropo ter Balkanom je bilo še vedno ustaljeno območje visokega zračnega pritiska s toplim zrakom v višinah. Zadnji dan je nad zahodno Evropo oslabelo. Na Primorskem, v Posočju in gornjesavski dolini ter nad 800 metrov nadmorske višine je bilo jasno, drugod oblačno ali megleno. Najvišje dnevne temperature so bile od -4 do 2, na Primorskem od 12 do 15 °C. 16.-17. december Pooblačitve in padavine, po nižinah dež, ki zmrzuje, poledica Nad zahodno in srednjo Evropo, drugi dan pa tudi nad osrednjim Sredozemljem in zahodnim Balkanom, je bilo območje nizkega zračnega pritiska (slike 1.2.7.-1.2.9.). Vremenska fronta je v noči na 17. december prešla Slovenijo. V višinah je z jugozahodnikom pritekal topel in vlažen zrak, v nižjih plasteh ozračja pa je obležal hladen zrak s temperaturo pod lediščem. Po nižinah je bilo oblačno in megleno. Pooblačilo se je tudi na Primorskem in v višjih legah. Prvi dan popoldne je ponekod v zahodni Sloveniji že rahlo rosilo in zmrzovalo, nastajala je poledica. Zvečer in v noči na 17. december so se rahle padavine razširile nad večji del države. Deževalo in zmrzovalo je. Drugi dan podnevi so padavine prehodno ponehale, zvečer pa je spet rahlo deževalo. Najmanj padavin je padlo v severovzhodni Sloveniji, največ na Primorskem. Najvišje dnevne temperature so bile tudi drugi dan ponekod po nižinah še pod lediščem. 18.december Sprva marsikje oblačno, popoldne delne razjasnitve, ponekod severozahodnik Nad srednjo Evropo in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je nad južnim Jadranom še poglobilo. Nad srednjo Evropo se je krepilo območje visokega zračnega pritiska. V 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo višinah se je prek naših krajev pomikala dolina s hladnim zrakom, zapihal je severozahodni veter. Ponekod po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije se je sprva še zadrževala megla ali nizka oblačnost. Drugod je bilo delno jasno. Več jasnine je bilo popoldne in zvečer. Ponekod na Gorenjskem, Koroškem in Celjskem je severozahodni veter segel do nižin. Po nekaterih neprevetrenih nižinah je zvečer spet nastala megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8, na Primorskem okoli 10 °C. 19. december Delno jasno, občasno pretežno oblačno, zjutraj ponekod megla Nad nami je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska, ki je slabelo. Iznad britanskega otočja se je proti Alpam pomikalo manjše ciklonsko območje. Z zahodnimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo, občasno ponekod pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature so bile od -10 do -3, najvišje dnevne od -1 do 6, ob morju okoli 10 °C. 20.-22. december Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno Nad zahodno in srednjo ter delom vzhodne Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom, vendar so bili nad nami večinoma šibki vetrovi zahodnih smeri. Občasno je pritekal bolj vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Prvi dan je bilo več oblačnosti zjutraj, drugi dan sredi dneva v severovzhodni Sloveniji, tretji dan pa je bilo popoldne in zvečer precej visoke in srednje oblačnosti. Na Primorskem je 22. decembra pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -2 do 5, na Primorskem okoli 8 °C. 23. december Delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Topla fronta se je prek srednje Evrope pomikala proti vzhodu in je na vreme pri nas vplivala z občasno povečano oblačnostjo (slike 1.2.10.-1.2.12.). Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno je bilo ponekod tudi pretežno oblačno. Popoldne in zvečer se je razjasnilo. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 8 °C. 24. december Pretežno oblačno, na severovzhodu še delno jasno, jugozahodnik Nad Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, drugod pa ciklonsko območje s središčem nad Skandinavijo. V višinah je pihal močan zahodnik, v nižjih plasteh jugozahodnik. Pritekal je vlažen zrak. V severovzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod je bilo pretežno oblačno. V višjih legah in po nižinah severovzhodne Slovenije je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8, ob morju okoli 10 °C. 25. december Na severovzhodu večji del dneva delno jasno, drugod oblačno z občasnimi padavinami, jugozahodnik Nad severno, zahodno in srednjo Evropo ter nad zahodnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je od zahoda dosegla Alpe. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. V severovzhodni Sloveniji je bilo večji del dneva še delno jasno, pihal je močan jugozahodnik. Drugod je bilo oblačno z občasnimi padavinami. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12 °C. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 26.-27. december Oblačno s padavinami, po nižinah dež, meter snega v Julijcih, ob morju jugo Nad severnim Sredozemljem je nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila dolina s hladnim zrakom sprva zahodno od nas, nad nami je pihal močan južni veter. Drugi dan se je pomaknila nad Alpe in je proti jugu segala vse do severne Afrike (slike 1.2.13.-1.2.15.). Prvi dan je bilo oblačno s padavinami, ob morju je pihal jugo. Meja sneženja je bila na okoli 1100 metrov nadmorske višine, le v gornjesavski dolini je snežilo do doline. Oblačno s pogostimi padavinami je bilo tudi v noči na 27. december in nato čez dan. Po nižinah je deževalo, meja sneženja se je le nekoliko znižala. V gorah zahodne Slovenije je zapadlo več kot meter novega snega, povečala se je nevarnost proženja snežnih plazov. Največ padavin je padlo, tako kot je za vremensko situacijo z jugozahodnikom značilno, v južnem predgorju Julijskih Alp in sicer okoli 140 mm, najmanj pa v severovzhodni Sloveniji, le malo nad 10 mm. Reke in potoki so močneje narasli, nekatere so poplavljale. Morje je ob plimi poplavilo nižje predele obale. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 7, na Primorskem od 9 do 14 °C. 28. december Na Primorskem in v gorah delno jasno, drugod oblačno z občasnimi padavinami Nad severno Italijo, Alpami in severnim Jadranom je bilo še vedno plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad zahodno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem dolina s hladnim zrakom (slike 1.2.16.-1.2.18.). Na Primorskem in v gorah se je delno razjasnilo, drugod je še prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Po nižinah vzhodne Slovenije je deloma deževalo, deloma rahlo snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 5, na Primorskem do 10 °C. 29. december Sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan več jasnine, burja Območje nizkega zračnega pritiska se je pomikalo proti južni Italiji. Nad srednjo Evropo se je krepilo območje visokega zračnega pritiska. Območje Alp je bilo v višinski dolini, vetrovi nad nami so bili šibki. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, čez dan je bilo vse več jasnine. Na Primorskem je pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 7, na Primorskem do 11 °C. 30.-31. december Pretežno jasno, sprva na severovzhodu pretežno oblačno, burja Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe in Balkan razširilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je od severovzhoda pritekal vse bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Na Primorskem je 30. decembra še pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 6, na Primorskem do 11 °C. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5.12.2004 ob Slika 1.2.2. Satelitska slika 5.12.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on December, 5th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 5.12.2004 ob 13. uri Figure 1. 12 GMT Figure 1.2.2. Satellite image on December, 5th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.3. 500~mb " topography on December, 5th 2004 at Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11.12.2004 ob Slika 1.2.5. Satelitska slika 11.12.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on December, 22rd 2004 at 12 GMT Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 11.12.2004 ob 13. uri Figure 1.2.5. Satellite image on December, 11th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.6. 500 mb topography on December, 11th 2004 at 12 GMT 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17.12.2004 ob Slika 1.2.8. Satelitska slika 17.12.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on December, 17th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 17.12.2004 ob 13. uri Figure 1. 12 GMT Figure 1.2.8. Satellite image on December, 17th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.9. 500~mb ~ topography on December, 17th 2004 at Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23.12.2004 ob Slika 1.2.11. Satelitska slika 23.12.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on December, 23rd 2004 at 12 GMT Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 23.12.2004 ob 13. uri Figure 1.2.11. Satellite image on December, 23rd 2004 at 12 GMT Figure 1.2.12. 500 mb topography on December, 23rd 2004 at 12 GMT 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26.12.2004 ob Slika 1.2.14. Satelitska slika 26.12.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on December, 26th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 26.12.2004 ob 13. uri Figure 1. 12 GMT Figure 1.2.14. Satellite image on December, 26th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.15. 500 mb topography on December, 26th 2004 at Slika 1.2.16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28.12.2004 ob Slika 1.2.17. Satelitska slika 28.12.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on December, 24rd 2004 at 12 GMT Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 28.12.2004 ob 13. uri Figure 1.2.17. Satellite image on December, 28th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.18. 500 mb topography on December, 28th 2004 at 12 GMT 23 1.3. Klimatske značilnosti leta 2004 1.3. Climatic characteristics of the year 2004 Tanja Cegnar Vsak mesec posebej smo v Mesečnem biltenu opisali klimatske značilnosti, na tem mestu na kratko povzemamo značilnosti leta 2004 po mesecih, glavnina prispevka pa je namenjena letu v celoti. Klimatski podatki o razmerah v letu 2004 so za sedemnajst krajev zbrani v preglednici 1.3.2., iz njih razberemo, da je bilo leto 2004 toplejše od dolgoletnega povprečja (slika 1.3.3.). Temperaturni odklon ni presegel ene °C, a kljub temu je bila običajna spremenljivost letne temperature nekoliko presežena v Ljubljanski kotlini, v Primorju, delu Štajerske in na Dolenjskem. Nekaj več je bilo krajev, kjer je letno povprečje najnižje dnevne temperature preseglo eno °C (slika 1.3.1.). Odkloni letnega povprečja najvišje dnevne temperature so bili največji na Krasu (slika 1.3.2.), drugod niso presegli običajne spremenljivosti. Let. Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Slap Bilje Rateče Kredarica Let. Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Slap Bilje Rateče Kredarica Slika 1.3.1. Odklon povprečne minimalne dnevne temperature Slika 1.3.2. Odklon povprečne maksimalne dnevne v °C leta 2004 od povprečja obdobja 1961-1990. temperature v °C leta 2004 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.1. Minimum air temperature anomaly in °C, year Figure 1.3.2. Maximum air temperature anomaly in °C, year 2004 2004 Slika 1.3.3. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2004 od povprečja 1961-1990 Figure 1.3.3. Mean air temperature anomaly, year 2004 0 Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Bilje, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 1.3.4.-1.3.7.). Na teh slikah je nazorno prikazano, da v nekajdnevnih obdobjih temperaturne razmere včasih tudi močno odstopajo od povprečja, a tudi to, da nizu občutno pretoplih dni v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pogosto sledi niz dni s temperaturo pod dolgoletnim povprečjem. Odklone povprečne mesečne temperature v letu 2004 od dolgoletnega povprečja smo podali za šest krajev po državi (slika 1.3.8.). Tako kot že nekaj let zapored so prevladovali nadpovprečno topli meseci. Največje odstopanje je bilo v pretežnem delu države oktobra, na Primorskem in v gorah pa je dolgoletno 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečje še nekoliko bolj presegal decembra. Kot posebna klimatska regija je v začetku leta izstopalo visokogorje z izrazitim negativnim odklonom. 20 U o < r* O H Ph S H JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 1.3.4. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2004 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 1.3.4. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2004 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) U o w H < r* O w Ph JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 1.3.5. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2004 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 1.3.5. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2004 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.3.1. Število vročih, ledenih in mrzlih dni v letu 2004 Table 1.3.1. Number of days with maximum temperature at least 30 °C, maximum temperature bellow 0 °C and minimum temperature below -10 °C, year 2004 Kraj Vroč dan (> 30 °C) Leden dan (< 0 °C) Mrzel dan (< -10 °C) Kraj Vroč dan (> 30 °C) Leden dan (< 0 °C) Mrzel dan (< -10 °C) Lesce 3 13 12 Ljubljana 14 14 1 Kredarica 0 142 82 Bizeljsko 29 11 6 Rateče-Planica 3 29 30 Novo mesto 14 14 3 Bilje pri N. Gorici 26 0 0 Črnomelj 23 10 9 Slap pri Vipavi 30 0 0 Celje 16 12 7 Letališče Portorož 24 0 0 Maribor 11 13 1 Godnje 19 0 0 Slovenj Gradec 6 14 18 Postojna 4 14 12 Murska Sobota 15 19 10 Kočevje 11 16 12 Nova vas 3 24 20 K opisu temperaturnih razmer spada tudi število dni, ko je temperatura presegla izbrani prag. V veliki preglednici (preglednica 1.3.2.) so zbrani podatki o številu toplih in hladnih dni, v zgornji preglednici (preglednica 1.3.1.) pa so podatki o vročih, lednih in mrzlih dnevih. Po številu vročih dni je bilo leto 2004 povsem povprečno. Ledenih in mrzlih dni ni bilo na Primorskem. V Ljubljani je bilo toliko vročih dni kot ledenih, pod -10 °C se je temperatura spustila le enkrat. U JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 1.3.6. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2004 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 1.3.6. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2004 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) Na kratko preletimo še značilnosti posameznih mesecev v letu 2004. Januar je bil temperaturno v mejah običajne spremenljivosti, nadpovprečno topel s pogostimi padavinami je bil osrednji del meseca, mrzlo pa je bilo v zadnji tretjini januarja. Padavin je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo na zahodu države, v Beli krajini in okolici Novega mesta pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo za polovico. Na severovzhodu je bilo sončnega vremena za tretjino več kot običajno, na severozahodu, Notranjskem in Koroškem pa dolgoletno povprečje ni bilo doseženo. Povprečno število dni s snežno odejo večinoma ni bilo doseženo, v Ljubljani je debelina snežne odeje dosegla 24 cm. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo U o 35 30 25 20 15 £ 10 H P* 5 S 0 H c -20 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 1.3.7. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2004 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 1.3.7. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2004 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) Februar je bil temperaturno povsem v mejah običajne spremenljivosti. Padavin je bilo največ v zgornjem Posočju in delu Julijcev, najmanj pa na Koroškem in na severovzhodu države. V pretežnem delu države je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Sončnega vremena je bilo precej manj kot običajno na Obali, Krasu in Goriškem. Prva tretjina marca je prinesla mrzlo vreme s sneženjem v notranjosti države. Sončno in za marec zelo toplo vreme s temperaturo nad 20 °C je bilo v osrednjem delu meseca, nato se je spet ohladilo. Mesečna temperatura ni pomembno odstopala od dolgoletnega povprečja. V vzhodni polovici države so padavine presegle dolgoletno povprečje, v Prekmuiju in v Mariboru z okolico je bilo dolgoletno povprečje preseženo za tri petine. Nekoliko več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju je bilo v zahodni polovici države in Prekmuiju. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo April je bil nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja, a še vedno povsem v mejah običajne temperaturne spremenljivosti. Sončnega vremena je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju. Na zahodu in v pretežnem delu severa države je padlo manj padavin kot v dolgoletnem povprečju. V osrednji Sloveniji in Beli krajini je bilo dolgoletno povprečje preseženo za polovico. Ob prodoru hladnega zraka je 6. in 7. aprila snežilo tudi ponekod po nižinah. Povprečna majska temperatura zraka je bila nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, vendar v mejah običajne spremenljivosti, le v Beli krajini so nekoliko presegli dolgoletno povprečje. Največ padavin je bilo v zgornjem Posočju, najmanj pa na Štajerskem in v Prekmurju. Opazno bolj sončno kot v dolgoletnem povprečju je bilo na Goriškem, v Ljubljanski kotlini in na severovzhodu države. Junij je po hladnem začetku meseca prinesel le kratko vroče obdobje ob koncu prve in začetku druge tretjine meseca. Povprečna mesečna temperatura je bila le malo nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Na obali je padla manj kot polovica običajnih padavin; na Koroškem, Mariborskem in Goričkem je bilo padavin skoraj dvakrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je bilo na Primorskem okoli 10 % več kot običajno, drugod po državi dolgoletno povprečje ni bilo doseženo, v Celju in na Koroškem je sonce sijalo 14 % manj časa kot običajno. Zajelo nas je nekaj močnih neurij s točo. Julija je bilo nekaj vročih dni s temperaturo nad 30 °C, lokalno so bile močne nevihte s točo. Temperatura je bila nekoliko nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Padavine so bile razporejene neenakomerno, najmanj jih je bilo na Krasu in v spodnji Vipavski dolini ter na skrajnem severovzhodu države. Najbolj obilne so bile v Julijcih in Kamniško-Savinjskih Alpah. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je sončnega vremena opazno primanjkovalo v Prekmurju, na Primorskem pa je bila dobra desetina več sončnega vremena kot običajno. Avgust je bil povsod po državi toplejši od dolgoletnega povprečja. Predvsem na Štajerskem je bil temperaturni odklon statistično pomemben. Kar štirikrat nas je avgusta zajel val hladnega zraka, vendar je bila v vseh primerih ohladitev kratkotrajna. Največ padavin je bilo v zgornjem Posočju, najmanj pa na jugozahodu države. Večina padavin je padla iz oblakov vertikalnega razvoja, zato je bila porazdelitev padavin zelo neenakomerna. Sončnega vremena je bilo več kot običajno; v Julijcih je bilo dolgoletno povprečje komaj preseženo, na Celjskem pa je bilo sončnega vremena za dobro petino več kot običajno. Tudi avgusta so nevihte ponekod spremljali močan veter, nalivi in toča. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 1.3.8. Mesečni odkloni temperature v letu 2004 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.8. Monthly mean temperature anomaly, year 2004 Povprečna temperatura je bila septembra v mejah običajne spremenljivosti, pozitivni odkloni so bili največji na Primorskem. Največ dežja je padlo v Julijcih, najmanj pa v zgornji Vipavski dolini in na Goričkem. Dolgoletno povprečje septembrskih padavin je bilo preseženo le v Beli krajini, na Postojnskem, Koroškem in na severozahodu države. Z izjemo Kočevja, Dolenjske in Bele krajine je bilo sončnega vremena več kot običajno. Oktober je bil kljub občutni ohladitvi v začetku druge tretjine meseca opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Padavin je bilo več kot običajno, marsikje dvakrat, v Posočju skoraj trikrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je povsod primanjkovalo, najbolj v Vipavski dolini in na Notranjskem. Med značilne vremenske dogodke štejemo močno burjo, ki je v Vipavski dolini spremljala ohladitev v začetku druge tretjine meseca, obilne padavine ob koncu prve tretjine in ob koncu meseca ter sneženje po nižinah Notranjske v noči na 17. oktober. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Novembra je povprečna mesečna temperatura v visokogorju nepomembno zaostajala za dolgoletnim povprečjem, drugod po državi je bilo dolgoletno povprečje preseženo, vendar odmik od povprečja nikjer ni presegel običajne spremenljivosti povprečne novembrske temperature. Padavine niso presegle dolgoletnega povprečja; na zahodu in ponekod na vzhodu ni padla niti polovica običajnih padavin. Sončnega vremena je primanjkovalo na severu države; v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil primanjkljaj opazno velik na Koroškem in v Zgornjesavski dolini. Opazno dlje od dolgoletnega povprečja je sonce sijalo na Notranjskem in v osrednji Sloveniji. Močan severni veter je prvič pihal po vsej državi, največ škode so zabeležili v Posočju in vznožju Karavank, najhuje je bilo 14. novembra. Drugič je močan veter zapihal 19. novembra, tokrat je močno pihalo v gorah in vzhodni Sloveniji. December je bil občutno toplejši od dolgoletnega povprečja na Primorskem in v visokogorju, drugod po državi je bilo dolgoletno povprečje preseženo, vendar so bili odkloni znotraj običajne spremenljivosti. Velik temperaturni odklon v visokogorju in na Primorskem gre pripisati večdnevnemu obdobju ustaljenega vremena z razmeroma toplim zrakom v višinah in močnemu temperaturnemu obratu nad pretežnim delom notranjosti države. V Prekmuiju so padle le tri petine običajnih decembrskih padavin, za več kot polovico so dolgoletno povprečje presegli na Obali. Sončnega vremena je primanjkovalo v Beli krajini in Novomeški pokrajini, za več kot polovico so dolgoletno povprečje presegli v Ljubljanski kotlini in Celju. 12 11 10 MURSKA SOBOTA o H < A H 5 8 I I I I I , I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 4 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 -3 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1954 1961 1968 1975 1982 1989 1996 2003 15 14 13 12 11 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 Slika 1.3.9. Povprečna temperatura zraka v letih 1951-2004 in povprečje referenčnega obdobja Figure 1.3.9. Annual temperature in the period 1951-2004 and the 1961-1990 normal 8 7 6 9 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za nekaj krajev smo podali tudi letno temperaturo od leta 1951 dalje. V zadnjem desetletju in pol se na vseh postajah kopičijo izjemno topla leta. Za Ljubljano smo poleg letne vrednosti povprečne temperature prikazali tudi število toplih in vročih dni. Čeprav je bilo leto 2004 opazno toplejše od dolgoletnega povprečja, je bilo v Ljubljani od sredine minulega stoletja osem let toplejših, vsa najtoplejša leta smo imeli v zadnjih petnajstih letih. Najvišja je bila letna temperatura leta 2000 z 12.2 °C, leti 1990 in 1995 sta bili enako topli kot leto 2004. Najhladnejše še vedno ostaja leto 1956 s povprečno temperaturo 8.5 °C. Po izjemnem letu 2003 so se glede toplih in vročih dni razmere vrnile k običajnim vrednostim. Število vročih in toplih dni je bilo v mejah običajne spremenljivosti. Po sedmih zaporednih letih z nadpovprečno veliko toplih dni, v letu 2004 dolgoletno povprečje ni bilo doseženo. 13 12 ti 11 P H < a W 10 S w H 8 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 Slika 1.3.10. Povprečna temperatura zraka v letih 1951-2004 in povprečje referenčnega obdobja Figure 1.3.10. Mean annual temperature and the 1961-1990 normal 120 i 100 - S 80 - u o u 60 - > w H 40 - 20 - 0 LJUBLJANA i .. i ■ ■......... t .M Ih. p I m I m mi n ■L Ulli lili I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 Slika 1.3.11. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C (stolpec v celoti) in vsaj 30 ° C (rdeči del stolpca) v letih 1951-2004 in ustrezni povprečji referenčnega obdobja Figure 1.3.11. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C (whole bar) and 30 °C (red bar) 9 Let. Portorož Lesce Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Jeruzalem Slovenj Gradec Maribor Slovenjske konjice Logarska dolina Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Slap Bilje Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangartom Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška bistrica 20 40 60 80 100 120 140 Slika 1.3.12. Padavine leta 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.12. Precipitation in 2004 compared with 19611990 normals V letu 2004 je bilo največ padavin v Julijskih Alpah; na Voglu so namerili kar 3233 mm padavin, le malo manj v vaseh Soča (3048 mm) in Žaga (2999 mm). Najmanj padavin je bilo na Goričkem, v Velikih Dolencih le 740 mm. Malo je bilo padavin tudi na Obali, na letališču v Portorožu so namerili 898 mm. 0 Večina Prekmurja, Slovenske gorice, Bizeljsko gričevje, del Karavank, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras in Obala so dobili manj padavin kot v dolgoletnem povprečju. Na Obali in na Krasu je bil primanjkljaj v primerjavi z dolgoletnim povprečjem največji, padavine so za dolgoletnim povprečjem zaostajale za 15 %. V Ljubljani je padla kar dobra petina več padavin kot v dolgoletnem povprečju, kar Ljubljano poleg dela Posočja uvršča med kraje z največjim relativnim presežkom padavin. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.3.13. Porazdelitve padavin leta 2004 Figure 1.3.13. Precipitation, year 2004 primerjavi s Slika 1.3.14. Višina padavin leta 2004 v povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.14. Precipitation in the year 2004 compared with 1961-1990 normals V nadaljevanju so slike mesečnih padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za šest krajev. 300 250 200 3 150 < S 100 50 0 LJUBLJANA nn 11 n I. 300 250 Ü 200 < 3 150 Oh $ S 100 MURSKA SOBOTA JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 300 -| 250 - z 200 - > < a < 150 - C g 100 - >m > 50 - 0 300 -| 250 - 5 200 - > < o < 150 - Ph < S 100 - > 50 - 0 PORTOROŽ n nn Rffln ■ i 300 250 •Z 200 > < § 150 fc C S 100 --■ KREDARICA I JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC NOVO MESTO I m n n 300 250 < § 150 S 100 BILJE I _ I . i m I N I! M JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 1.3.15. Padavine po mesecih v letu 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.15. Monthly precipitation in the year 2004 compared with 1961-1990 normals Tudi ta primerjava potrjuje, da je Slovenija klimatsko raznolika in odkloni niso vedno povsod istega predznaka, še manj pa enako izraziti. Z obilnimi padavinami je povsod izstopal oktober, sledil pa mu je padavinsko skromen november, razlike med pokrajinami so bile velike decembra. Na Obali je bilo sedem mesecev z izrazitim primanjkljajem padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, julija pa je bil primanjkljaj zanemarljivo majhen. Tudi na Goriškem je bilo precej mesecev s primanjkljajem. 50 0 50 - 0 200 50 0 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Padavine so s 1696 mm v Ljubljani opazno presegle dolgoletno povprečje, več padavin je bilo le v letih 1965 (1839 mm) in 1960 (1772 mm). Najbolj sušno je bilo leto 1953 s 1041 mm, le malo več padavin je bilo v letih 1967 (1119 mm) in 1971 (1107 mm) ter 2003 (1091 mm). Slika 1.3.16. Količina padavin v letih 1951-2004 in povprečje referenčnega obdobja Figure 1.3.16. Annual precipitation from 1951 on and the 1961-1990 normal 2000 1500 S £ w £ > < a < Ph 1000 - 500 - 0 LJUBLJANA 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 Tudi drugod po državi se leto 2004 ni približalo najbolj mokrim ali najbolj sušnim letom. V Zgornjesavski dolini je bilo podobno kot leta 2003, torej povsem povprečno; drugod po državi pa so se razmere po izrazito sušnem letu 2003 vrnile nazaj v meje običajne spremenljivosti. S 1000 £ £ < 500 0 3000 2500 13 2000 I 1500 < ^ 1000 500 0 MURSKA SOBOTA 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 S 1000 500 PORTOROŽ 1961 1968 1975 1982 1989 1996 2003 Slika 1.3.17. Količina padavin v letih 1951-2004 in povprečje referenčnega obdobja Figure 1.3.17. Precipitation in the period 1951-2004 and the 1961-1990 normal 1500 2500 2000 1500 1000 500 0 1500 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.3.2. Letni meteorološki podatki - leto 2004 Table 1.3.2. Annual meteorological data - year 2004 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SS X P PP Lesce 515 8.4 0.2 14.0 4.0 31.9 -17.2 118 46 1810 6.0 132 52 1533 103 107 36 11 57 56 8.7 Kredarica 2514 -1.1 0.5 1.6 -3.5 15.6 -19.2 235 0 1745 102 6.5 122 32 2241 112 154 46 224 274 465 748.8 4.7 Rateče-Planica 864 6.3 0.6 12.3 1.4 31.4 -20.1 147 34 1733 95 5.6 110 71 1638 105 110 37 31 158 125 916.9 8.4 Bilje pri N. Gorici 55 12.5 0.7 18.1 7.6 35.3 -9.7 69 95 2111 105 5.3 103 73 1426 98 97 48 12 2 1 1009.7 11.3 Slap pri Vipavi 137 12.0 0.2 17.8 7.5 34.0 -8.5 51 95 5.7 111 59 1380 91 107 22 2 3 3 9.4 Letališče Portorož 2 13.2 0.8 18.5 8.6 34.9 -8.6 49 92 2345 103 5.1 88 72 898 86 87 51 14 0 0 1015.6 12.0 Godnje 295 11.4 0.8 17.2 7.3 35.0 -8.0 61 89 4.4 79 127 1236 85 98 11 25 5 3 9.1 Postojna 533 9.0 0.6 14.0 4.6 32.0 -15.3 100 47 1844 98 6.0 124 46 1675 106 117 26 36 49 45 10.6 Kočevje 468 8.5 0.1 14.6 3.7 32.1 -21.0 120 56 6.4 154 41 1631 108 128 21 99 63 68 8.9 Ljubljana 299 10.7 0.9 15.2 6.5 34.3 -11.2 86 68 1779 104 6.6 140 26 1696 122 117 50 64 53 41 982.1 10.5 Bizeljsko 170 10.4 0.7 16.1 6.0 35.0 -13.0 87 88 6.5 141 37 1024 97 110 16 58 26 18 10.3 Novo mesto 220 10.2 0.8 15.2 6.0 33.0 -15.2 94 57 1708 93 6.4 145 37 1197 105 109 39 65 51 42 988.6 10.8 Črnomelj 196 10.9 0.8 16.2 5.7 33.8 -17.0 94 86 6.3 153 62 1426 115 120 28 30 34 44 10.8 Celje 240 10.0 0.9 15.6 5.0 32.8 -16.0 101 63 1728 105 6.5 135 33 1188 104 100 50 49 35 31 988.9 10.3 Maribor 275 10.4 0.7 15.2 6.3 34.2 -10.5 86 58 1769 98 6.5 130 35 1050 100 108 33 9 30 31 983.9 10.8 Slovenj Gradec 452 8.3 0.6 13.8 3.3 31.3 -14.4 129 44 1648 90 6.6 135 24 1332 115 105 29 56 59 31 10.0 Murska Sobota 184 9.8 0.6 15.1 5.0 33.4 -18.8 104 64 1796 98 6.3 121 41 804 98 101 29 60 33 18 995.1 10.2 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 oC SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (oC) OBS - število ur sončnega obsevanja SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (oC) ROB - sončno obsevanje v % od povprečja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (oC) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (oC) SO - število oblačnih dni SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (oC) SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (oC) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 oC RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSj) če je TSi < 12 °C i=1 35 Let. Portorož Lisca Lavrovec Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Sv. Florjan Novo mesto Ljubljana Šmarata Postojna Bilje Rateče Kredarica 20 40 60 80 100 120 Slika 1.3.18. Sončno obsevanje leta 2004 v primerjavi s Slika 1.3.19. Trajanje sončnega obsevanja leta 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.18. Sunshine duration in 2004 compared with 1961- Figure 1.3.19. Bright sunshine duration in the year 2004 compared 1990 normals with 1961-1990 normals Savinjska ravan, Ljubljanska kotlina, Primorska in Julijci so imeli več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju, vendar presežek ni bil pomembno velik. Več je bilo krajev, kjer niso dosegli dolgoletnega povprečja, še največji relativni primanjkljaj je bil na Koroškem, kjer so za dolgoletnim povprečjem zaostali za desetino. JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 150 >o £ 50 O JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 200 KREDARICA m JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC m 100 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 1.3.20. Sončno obsevanje po mesecih leta 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.20. Monthly sunshine duration in the year 2004 compared with 1961-1990 normals 0 200 200 150 150 V3 100 V3 100 50 50 0 0 200 200 150 150 rn 100 V3 100 50 50 0 0 200 150 m 100 50 0 0 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Kar smo zapisali o temperaturah in padavinah velja tudi za sončno obsevanje, razlike med pokrajinami so lahko v posameznih mesecih velike. Kot primer izpostavimo februar, ko je s pomanjkanjem sončnega vremena od ostale Slovenije izrazito odstopala Primorska. 2500 £ 2000 w ^ 1500 £ M m O 1000 o >o § M 500 - 0 ......... 1951 1958 1965 1972 TTTTTTTTTTTTTTTTT1 1979 1986 1993 2000 Leto 2004 je bilo v Ljubljani že osmo zapored z nadpovprečnim trajanjem sončnega obsevanja, vendar presežek ni bil tako velik kot v prejšnjih letih. Še posebej sta odstopali leti 2003 (2251 ur) in 2000 (2244 ur sončnega vremena). Daleč najmanj sončnega vremena je bilo v letih 1954 (1377 ur) in 1960 (1387 ur). Slika 1.3.21. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951-2004 in povprečje referenčnega obdobja Figure 1.3.21. Annual sunshine duration from 1951 on and the 1961-1990 normal Tudi drugod po državi leto 2004 ni pomembno odstopalo od dolgoletnega povprečja in se ne uvršča niti med najbolj sončna niti med najbolj oblačna leta doslej. 2500 § 2000 P Š § 1500 S pq O 1000 o z >o O 500 MURSKA SOBOTA 2500 i - i 2000 e 1500 > w m pq O 1000 O £ >o £ O 500 m 0 RATEČE 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 1973 1980 1987 1994 2001 2500 2000 ^ 1500 - > w m pq O 1000 o >§ O 500 KREDARICA 1957 ■ i i i 1978 1992 1999 3000 w 2500 S 2000 | £ 1500 P5 O 1000 500 PORTOROŽ 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 Slika 1.3.22. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951-2004 in povprečje referenčnega obdobja Figure 1.3.22. Annual sunshine duration in the period 1951-2004 and the 1961-1990 normal Največja debelina snežne odeje na Kredarici je bila 465 cm, kar sicer presega povprečno največjo debelino snežne odeje na tej visokogorski postaji, vendar je precej manj od rekordnih 7 m v letu 2001, toda več kot v letih 2003 (240 cm) in 2002 (195 cm), ko je bila snežna odeja najtanjša, odkar jo merijo na tej visokogorski merilni postaji. Ob morju ni bilo snežne odeje, v Ljubljani je sneg ležal 53 dni, največja debelina je bila 41 cm, v Ratečah je sneg prekrival tla 158 dni, največja debelina je bila 125 cm. 0 0 0 1y64 1985 37 V svetovnem merilu je bilo leto 2004 četrto najtoplejše Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije je bilo leto 2004 v svetovnem merilu četrto najtoplejše odkar spremljamo temperaturo zemeljskega površja instrumentalno. Bilo je 0.44 °C toplejše od povprečja obdobja 1961-1990, ki je 14 °C. Uvrstilo se je tik za leti 2003, 2002 in 1998, slednje še vedno ostaja najtoplejše doslej. V minulem stoletju je globalna temperatura zemeljskega površja narasla za več kot 0.6 °C. Glavnino porasta temperature je prispevalo obdobje po letu 1976. Zadnjih deset let (obdobje 1995-2004) je z izjemo leta 1996 med desetimi najtoplejšimi leti doslej. Oktober 2004 je bil najtoplejši oktober doslej. Vsi ti podatki potrjujejo, da se segrevanje zemeljskega ozračja nadaljuje. Povprečna letna temperatura severne poloble je bila 14.6 °C, južne pa 14.3 °C. Odklon od dolgoletnega povprečja je bil večji na severni polobli, kjer je bilo 0.6 °C topleje od dolgoletnega povprečja, na južni polobli je bil odklon 0.27 °C. Na severni polobli je bilo zadnje desetletje minulega stoletja najtoplejše doslej, dolgoletno povprečje je preseglo za 0.38 °C. Povprečni temperaturni odklon zadnjih petih let (obdobje 2000-2004) je opazno višji in znaša 0.58 °C. Največji obseg je ozonska luknja dosegla v drugi polovici septembra z 19.6 milijona km2. Razkrojila se je sredi novembra. Ozonska luknja je bila z izjemo leta 2002, ko je razpadla na dva dela, v letu 2004 najmanjša v zadnjih desetih letih. Površina večnega ledu in snega na območju Arktike je ostala pod dolgoletnim povprečjem. Septembra 2004 je bila 13 % pod povprečjem obdobja 1973-2003. V tropskem delu Tihega oceana so v začetku leta prevladovale nevtralne temperaturne razmere. Od julija do novembra so opazili zgodnjo fazo El Niña. V začetku novembra je bila površina osrednjega in vzhodnega ekvatorialnega Tihega oceana 1 °C toplejša od dolgoletnega povprečja. Tudi kasneje je temperatura tropskega Tihega oceana kazala znake zelo šibkega El Niña. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Leto, ki se je pravkar izteklo, si bomo v svetovnem merilu zapomnili po vrsti ekstremnih in nenavadnih vremenskih dogodkov. Atlantska sezona hurikanov je bila nadpovprečna, zabeležili so 15 poimenovanih tropskih neurij, kar je pet več od dolgoletnega povprečja. Devet tropskih neurij je doseglo jakost hurikana, šest med njimi tudi stopnjo močnejšega hurikana (stopnja tri ali več po Saffir-Simpsonovi lestvici). Hurikan Charley je bil najmočnejši in najbolj rušilen hurikan, ki je zajel ZDA, po hurikanu Andrew leta 1992. Avgusta so zabeležili osem tropskih neurij, kar je največ doslej. Od leta 1995 opažajo povečanje pogostosti tropskih neurij na Atlantiku. V južnem delu Atlantskega oceana razmere niso naklonjene razvoju hurikanov, kljub temu se je marca razvil prvi hurikan na tem območju od leta 1966. Imenovali so ga Catarina, na južni obali Brazilije je 28. marca povzročil veliko škode in terjal tudi človeška življenja. « S Cl & l; ti i f Q. i ff ti i sou isao globalni odkUon hnnparafcjr« zglijin ti»npflr5lL±rni od^ton 1900 1920 1940 I960 1930 2000 Slika 1.3.23. Odklon povprečne globalne temperature v obdobju 1861-2004 in drseče povprečje (vir: Svetovna meteorološka organizacija) Figure 1.3.23. Mean global temperature anomaly and moving average (Source: WMO) V vzhodnem severnem Tihem oceanu je bila tajfunska dejavnost podpovprečna. Razvilo se je le 12 poimenovanih neurij, dolgoletno povprečje pa je 16,4. Izmed dvanajstih je šest neurij doseglo jakost hurikana, od tega so bili trije uvrščeni med močne. V severozahodnem Tihem oceanu je bilo 27 imenovanih neurij, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Devetnajst jih je doseglo jakost tajfuna. Deset tropskih ciklonov je doseglo Japonsko (v preteklosti jih je največ šest), povzročili so veliko škode in terjali človeška življenja. Junija in julija so v južni Španiji, na Portugalskem in Romuniji beležili močan vročinski val, najvišja dnevna temperatura je dosegla 40 °C. Na Japonskem je bilo izjemno vroče poletje, izmerili so tudi nekaj rekordno visokih temperatur. Izjemen je bil tudi vročinski val, ki je zajel vzhodno Avstralijo februarja, marsikje je temperatura dosegla 45 °C. Dolgotrajen vročinski val je konec marca na severu Indije terjal prek 100 smrtnih žrtev. Julija je bilo nenavadno mraz v Andih in južnem Peruju, poročali so o 92 smrtnih žrtvah. Na jugu Azije so mrzlemu vremenu v začetku leta pripisali 600 smrtnih primerov. Januarja je bila temperatura v severni Indiji in Bangladešu 6 do 10 °C pod dolgoletnim povprečjem. Suša se je nad vzhodno Južno Afriko, Mozambikom, Lesothom in Swazilandom nadaljevala tudi v začetku leta 2004. Pridelki so si opomogli šele ob okrepljenih padavinah v drugi polovici deževne dobe. V Keniji tudi v letu 2004 padavine niso dosegle dolgoletnega povprečja, predelek je bil za 40 % pod 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečjem. V Eritreji, kjer padavin primanjkuje že štiri leta, se je zaradi skromnih padavin povečalo pomanjkanje pitne vode. V Indiji jugozahodni monsun ni prinesel povprečne količine padavin. V Pakistanu so julija in avgusta skromne padavine okrepile sušne razmere. Tudi v Afganistanu so bile padavine že četrto leto zapored pod povprečjem. Na jugu Kitajske so imeli od avgusta do oktobra najhujšo sušo od sredine minulega stoletja. V pretežnem delu južne in vzhodne Avstralije se je nadaljevala hidrološka suša. Zmerna suša se je nadaljevala ponekod na zahodu ZDA, nekaj olajšanja so prinesle septembrske in oktobrske padavine. Ob suhem in nadpovprečno toplem vremenu so na Aljaski požari prizadeli rekordno veliko površino. Padavine v letu 2004 so bile v svetovnem merilu nad povprečjem. Nadpovprečno veliko padavin je bilo nad južnim in vzhodnim delom ZDA, vzhodno Evropo in delih zahodne Azije, v Bangladešu, na Japonskem in obalnem delu Brazilije. Azijski poletni monsun je med junijem in septembrom z intenzivnimi padavinami povzročil poplave v delu severne Indije, Nepalu in Bangladešu, prizadel je milijone ljudi, 1800 pa je bilo mrtvih. Obilne padavine in plazovi so v vzhodni in južni Kitajski junija in julija prizadeli več kot 100 milijonov ljudi, 1000 pa je bilo mrtvih. 5. marca je Republiko Korejo prizadel ciklon, ki ga je spremljalo rekordno sneženje, ki je povzročilo ogromno škodo kmetijstvu. Oktobra sta dva tajfuna prinesla rekordne padavine Japonski, v Tokiju je oktobra padlo 780 mm, kar je največ od leta 1976 dalje. Obilne padavine so januarja in februarja prizadele dele Brazilije, Peruja in Bolivije. Hurikan Jaenne je na Haitiju terjal okoli 3000 človeških življenj, pred tem so poplave že maja terjale 2000 žrtev. V drugi polovici novembra in začetku decembra so tri tropska neurja in tropski ciklon prešli južni in osrednji del Filipinov, spremljali so jih močni nalivi, ki so povzročili katastrofalne poplave in plazove, ki so terjali več kot 1100 mrtvih. V Avstraliji so močne padavine sredi januarja povzročile poplave. Vrsto močnih neviht so februarja spremljali močni nalivi in poplave v južnemu delu Nove Zelandije. 17. decembra je zelo močan veter spremljal globok ciklon in povzročal škodo v delu Francije, državah Beneluksa in ponekod v Nemčiji. SUMMARY Mean annual temperature was above the 1961-1990 normals; the anomaly was less than 1 °C. Only in Ljubljana basin, Primorje, Dolenjska and part of Štajerska region the anomaly was statistically significant. The anomaly of mean daily minimum temperature was mostly larger that the anomaly of the mean maximum daily temperature. Bright sunshine duration was above the 1961-1990 normals in Savinjska ravan, Ljubljana basin, Primorska region and Julian Alps, but still within the limits of normal variability. Much larger was the territory where bright sunshine duration was below the normals, the largest negative anomaly was observed in Koroška region, where one tenth less sunny weather than on average was registered. The most abundant was precipitation in Julian Alps, on Mount Vogel 3233 mm fell, in Soča village 3048 mm and in Žaga 2999 mm. On the other side of the country, in Prekmurje region, only about one quarter of precipitation in Julian Alps fell. Such a huge difference in precipitation between Julian Alps and Prekmurje is common. In Veliki Dolenci only 740 mm fell. Also coastal region got less than 900 mm. Most of Prekmurje region, Slovenske gorice, Bizeljsko gričevje, part of Karavanke, Goriška Brda, Vipava valley, Karst and coastal region got less precipitation than on average. In Ljubljana 1696 mm fell what is about 20 % above the normals. The deepest snow cover on Kredarica was 465 cm. This is above the average and more than in 2003 (240 cm) and in 2002 (195 cm), but far from the record 7 m in 2001. 40 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ana Žust Tudi decembra so povprečne mesečne temperature zraka presegle dolgoletno povprečje, v večjem delu Slovenije za 1 do 1.5 °C, v hribovitih predelih Gorenjske, Koroške in Notranjske pa za manj kot stopinjo. Povprečne mesečne temperature zraka so se gibale med 0 in 3 °C, v Primorju in na Goriškem med 5 in 6 °C, pod 0 °C pa so segle le v hladnejših predelih države. Medtem ko so v večjem delu države k visokim temperaturnim povprečjem prispevali posamezni za ta čas izjemno topli dnevi, so v Primorju in na Goriškem taki dnevi prevladovali. Mesečne absolutne minimalne temperature zraka so bile v večjem delu Slovenije zabeležene v obdobju med 20. in 25. decembrom. V osrednji Sloveniji so se približale -7 °C, v severovzhodni Sloveniji -9 °C, v hribovitih predelih in ponekod na Gorenjskem pa -14 °C. Do -4 °C se je v posameznih dnevih ohladilo tudi na Goriškem in na Obali. Padavin je bilo več kot jih običajno pade decembra. Blizu 150 mm so jih namerili na Goriškem in v osrednji Sloveniji, še zlasti močno je deževalo med 26. in 28. decembrom, ko je v treh dneh padlo blizu 80 mm dežja Presežne meteorne vode so povzročile lokalna zalitja stanovanjskih hiš na Gorenjskem in na ilirskobistriškem območju. Bregove sta prestopili reki Reka in Ljubljanica. Poplavljeni sta bili tudi Ljubljansko barje in Planinsko polje. V severovzhodni Sloveniji je bila mesečna količina padavin manjša od 30 mm, le dobro polovico povprečnih vrednosti. Med 14. in 17. decembrom je v osrednji Sloveniji dež občasno prešel v sneg. Snežna odeja se ni obdržala, razen v hribovitih predelih ter v Zgornje Savski dolini, kjer je do konca meseca merila več kot 30 cm. Veliki M. Sobota Maribor Starše Bizeljsko Črnomelj Novo Sevno Ljubljana Brnik Slov. Lesce Rateče Kočevje Postojna Slap Bilje Portorož 2000 3000 4000 5000 6000 °C Slika 2.1. Primerjava vsote efektivne temperature zraka (nad 0 °C) v letu 2004 s povprečjem (1961-2000) (za Portorož letalisče primerjalno obdobje 1991-2001) Figure 2.1. Cumulative sum of effective air temperature (above 0 °C) in 2004 compared to the average 1961-2000, (Portorož-Airport, period of reference 1991-2000) Ob koncu leta je bila vsota efektivne temperature zraka nad 0 °C v Primorju med 4600 in 4900 °C, v Vipavski dolini 4500 °C, v toplejših predelih celinskega dela države med 3700 in 4000 °C, v hribovitih predelih pa od 2700 do 3300 °C (slika 2.1.). Primerjava mesečnih temperaturnih vsot kaže, da je bila spomladanska polovica leta hladnejša, jesenska pa toplejša od povprečja (slika 2.2.). Letne vsote efektivne temperature zraka so se precej približale povprečnim vrednostim, z odstopanji nad oziroma na Obali pod povprečjem so bila nižja od 10 %. Po letnih vsotah efektivne temperature zraka leto 2004 ni izstopalo. V primerjalnem obdobju 1961-2004 se je uvrstilo na štirinajsto mesto, precej toplejša so bila □ 2004 □ 1961-2000 1 1 1 l -1-1- 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo poleg leta 1961 tudi vsa leta od leta 1990 dalje. Po efektivnih temperaturnih vsotah sta bili podobni leti 1990 in 1982, leta 2003 je vsota efektivne temperature v Ljubljani za 400 °C presegla vsoto iz leta 2004. December je zaznamovala tudi dobra prevetrenost, še zlasti so bili dobro prevetreni dnevi 5., 9.,10., 21., 23. in 29., december, ko je moč burje na Vipavskem presegla hitrost 100 km na uro. Močan veter je močno izsušil podrast na Krasu, kar je stopnjevalo požarno ogroženost naravnega okolja. Dvaindvajsetega decembra je zagorela podrast in borov gozd ob progi Divača-Koper. 700.0 -600.0 500.0 - 400.0 O O 300.0 200.0 100.0 0.0 Slika 2.2. Primerjava mesečnih vsot efektivne temperature zraka (nad 0 °C) v letu 2004 s povprečjem (1961-2000) za Ljubljano Figure 2.2. Cumulative sum of effective air temperature (above 0 °C) in 2004 compared to the average 1961-2000 in Ljubljana Po 12. decembru je prvič to jesen zamrznil površinski sloj tal v kmetijsko pomembnejših predelih. Do globine 5 cm so temperature v tleh sprva padle le nekaj desetink stopinje pod zmrzišče, v zadnji tretjini meseca pa se je površinski sloj tal ohladil od -3 do -6 °C. Negativne temperature so prodrle do globine 10 centimetrov. Tla so občasno zamrzovala tudi na Goriškem. Na Obali temperature tal niso padle pod zmrzišče. Temperaturne razmere niso povzročile večjih stresov prezimni drevesni vegetaciji, saj je bila ta v globokem mirovanju. Ozimni posevki decembra niso bili pokriti s snežno odejo, zato so bili veliko bolj izpostavljeni temperaturnim nihanjem. Stresne so bile predvsem nizke temperature med 21. in 24. decembrom, ki so se v žitorodnih območjih približale -10 °C. Občasne temperature nad vegetacijskim pragom so še omogočale asimilacijske procese, kar je zlasti pomembno za posevke, ki se zaradi zapoznele setve v novembru še niso dovolj razrasli in utrdili na nizke temperature. Agrometeorologija na simpoziju »Novi izzivi v poljedelstvu« Agrometeorology at symposia »New challenges in field production 2004« Od 13. do 14. decembra 2004 je v Čatežu ob Savi potekal simpozij »Novi izzivi v poljedelstvu 2004«. Posvečen je bil aktualnim temam iz področij kmetijske politike ter številnim strokovnim prispevkom o tleh, okolju, varstvu rastlin, semenarstvu, genetiki in biotehnologiji, tehnologiji pridelovanja in skladiščenju kmetijskih pridelkov ter gnojenju in strojništvu. Samostojen sklop predavanj je bil posvečen tudi agrometeorologiji. □ 1961-2000 D2004 m rl jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, december 2004 Table 2.1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, December 2004 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 8.8 8.6 13.0 12.7 2.4 2.4 5.5 5.3 10.1 9.9 1.8 1.8 4.9 4.6 10.3 10.2 0.0 0.0 6.3 6.1 Bilje 6.5 6.6 11.8 10.8 0.0 1.2 2.4 2.6 9.5 7.3 -1.4 -0.4 2.7 2.8 8.8 7.2 -2.2 -0.4 3.8 4.0 Lesce 4.0 4.1 8.3 7.0 1.0 1.7 0.1 0.7 3.5 2.9 -0.5 0.2 -0.4 -0.1 3.2 2.0 -3.5 -1.9 1.2 1.5 Slovenj Gradec 2.9 2.6 6.3 5.5 0.6 0.3 0.3 0.3 1.2 1.2 -1.1 -0.4 -0.6 -0.6 0.7 0.4 -4.0 -3.3 0.8 0.7 Ljubljana 4.6 4.8 8.6 8.5 0.5 1.3 -0.1 0.5 3.2 2.8 -1.6 -0.7 -0.5 -0.1 4.0 3.8 -4.9 -3.5 1.3 1.7 Novo mesto 5.8 6.1 8.9 8.8 2.6 3.3 1.3 1.8 3.8 4.2 0.0 0.7 0.8 1.2 4.7 4.7 -1.7 -1.2 2.6 3.0 Celje 4.8 5.1 9.5 8.2 1.0 2.3 -0.3 0.8 3.7 3.4 -3.9 -0.4 -0.3 0.4 4.4 3.8 -6.3 -3.0 1.3 2.0 Maribor-letališče 3.8 4.0 9.8 8.8 0.7 1.5 -0.5 0.1 1.9 2.0 -3.0 -0.7 -0.2 0.1 5.0 3.8 -4.7 -2.4 1.0 1.4 Murska Sobota 3.4 3.5 7.5 7.4 1.1 1.2 -0.2 0.0 2.4 2.4 -0.8 -0.8 -0.3 -0.2 3.9 4.0 -2.9 -2.8 0.9 1.1 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max * -ni podatka Tz2 min Tz5 min 15 u 10 5 -- PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 15 u 10 -5 ^ -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan O 15 10 Slika 2.3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, december 2004 Figure 2.3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, December 2004 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 5 0 0 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2004 Table 2.2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2004 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 87 58 67 211 20 37 10 22 68 10 2 0 2 3 -1 4853 3149 1818 Bilje 77 32 45 153 38 27 2 7 35 13 0 0 0 0 -1 4609 2986 1729 Slap pri Vipavi 66 42 51 159 33 18 4 8 31 8 0 0 0 0 -1 4410 2793 1563 Postojna 33 6 22 60 7 5 0 2 7 -2 0 0 0 0 0 3438 2072 1004 Kočevje 32 1 19 52 7 5 0 1 6 -4 0 0 0 0 -1 3294 1981 945 Rateče 6 2 2 9 -1 0 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 2731 1576 673 Lesce 30 3 12 44 13 1 0 0 1 -2 0 0 0 0 0 3292 1996 970 Slovenj Gradec 22 2 10 34 14 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 3242 1980 963 Brnik 36 0 13 49 18 4 0 0 4 0 0 0 0 0 0 3398 2082 1040 Ljubljana 46 2 21 69 21 11 0 1 11 2 0 0 0 0 -1 3988 2553 1423 Sevno 30 1 20 51 -8 6 0 1 7 -3 0 0 0 0 -1 3545 2176 1119 Novo mesto 42 0 22 64 13 7 0 2 9 -1 0 0 0 0 -2 3864 2451 1336 Črnomelj 49 1 25 74 9 13 0 2 14 -3 0 0 0 0 -3 4096 2661 1486 Bizeljsko 45 0 26 72 18 9 0 2 11 2 0 0 0 0 -1 3935 2502 1370 Celje 45 4 20 69 20 9 0 1 10 0 0 0 0 0 -1 3778 2375 1267 Starše 33 0 24 58 6 5 0 2 7 -3 0 0 0 0 -1 3870 2464 1347 Maribor 32 1 22 56 3 2 0 1 4 -5 0 0 0 0 -1 3915 2496 1382 Maribor-letališče 32 0 20 52 -1 4 0 2 6 -3 0 0 0 0 -1 3763 2366 1266 Murska Sobota 27 0 16 43 1 4 0 0 4 -3 0 0 0 0 -1 3725 2354 1254 Veliki Dolenci 30 2 23 55 4 4 0 2 6 -4 0 0 0 0 -1 3787 2390 1276 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Strokovnjaki agrometeorološke stroke z Agencije za okolje in Biotehniške fakultete smo predstavili prispevke, ki so obravnavali točo in obrambo pred njo, nove pristope pri vrednotenju oskrbe rastlin z vodo, metode za izračunavanje referenčne evapotranspiracije in agrometeorološke informacije od vira do uporabnika v Sloveniji. Prispevki so v obliki strokovnih člankov objavljeni v Zborniku simpozija. Ob tej priložnosti smo za udeležence pripravili tudi posebno anketo »Agrometeorološke informacije za kmetijstvo«. Širša javnost je v anketi lahko sodelovala tudi prek spletnih strani Agencije za okolje. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C S(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2 Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1 st January to the end of the current month Tef>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C ( °C) Tef>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C ( °c) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C ( °C) Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. decade ETP potential evapotranspiration (mm) M month * missing value ! extreme decline SUMMARY Monthly air temperature averages were up to 2 °C above the normal. Abundant rain especially in the west part of the country caused some river flooding. It was occasionally snowing in the period from December 14 to 17. Snow cover remained in highlands only. Bare winter crops were exposed to the air temperature oscillation which ranged from -9 to 14 °C at 2m height. The most stress period was recorded from December 21 to 24 when absolute temperature minimums at the 5 cm above soil level dropped below -10 °C. On December 13-14, 2004 the symposia "New challenges in field crop production" was organised by Slovenian Society for Agronomy. Agrometeorological session discussed to hail and hail suppression, new concepts in management of crop water supply, methods for reference evapotranspiration calculations and agrometeorological data dissemination in Slovenia. 4S 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek v decembru 3.1. Discharges of Slovenian rivers in December Igor Strojan Pretoki rek so bili decembra v povprečju 13 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. V osrednjem in južnem delu države so bili povprečni mesečni pretoki večji in so presegali dolgoletna povprečja. Pretoki so bili večji del meseca mali, v zadnjih dneh meseca so padavine povečale pretoke do velikih vrednosti. Reke v osrednjem in južnem delu države so poplavljale na območjih vsakoletnih poplav (slika 3.1.2.). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so bili v začetku decembra večinoma srednje veliki. V nadaljevanju so se pretoki zmanjševali in bili mali vse do 26. decembra, ko so se zaradi obilnih padavin hitro povečali. Večinoma so se pretoki v naslednjih dveh dneh zmanjšali do srednjih pretokov, na rekah s kraškim značajem (Ljubljanica, Krka) so ostajali veliki dalj časa (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki rek so bili decembra na Notranjski reki, Savi v srednjem in spodnjem toku, Sori, Ljubljanici, Vipavi, Krki in Kolpi. Na omenjenih rekah so bile visokovodne konice višje kot so navadno decembra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Sicer so bili v povprečju največji decembrski pretoki običajni za ta letni čas. Pretoki so bili v večini primerov največji 27., 28. in 29. decembra, le v primeru Mure in Drave sta bila pretoki največja tretjega oz. prvega decembra. Srednji mesečni pretoki rek so bili največji na Notranjski Reki, Ljubljanici, Kolpi, Sori in Vipavi, kjer so bili večji kot navadno. Najmanj vode je decembra preteklo po Sotli, Dravinji in Savi v zgornjem toku (slika 3.1.3.). Najmanjši pretoki rek so bili 23 odstotkov manjši kot navadno. Pretoki so bili najmanjši v obdobju od 23. do 26. decembra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in December 13 percent lower if compared to those of the long-term period. Most of the time in December the discharges were low. At the end of December the discharges were high and rivers at central and southern part of the country flooded. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CATEZ 0,75 Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki novembra 2004 in povprečnimi srednjimi decembrskimi pretoki v obdobju 19611990 na slovenskih rekah Figure 3.1.1. Ratio of the December 2004 mean discharges of Slovenian rivers compared to December mean discharges of the 1961-1990 period 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ^ 60 T- 40 20 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 RAKOVEC 19 21 23 25 27 29 31 — VELIKO ŠIRJE I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ I J= 150 IK 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SUHA —PODBOČJE I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I - ■ CERK. MLIN -MOSTE ^RADENCI I Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek decembra 2004 Figure 3.1.2. The December 2004 daily mean discharges of Slovenian rivers 80 -- 50 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5.0 O4'0 O W3.0 3 22.0 2S1.Q 0.0 iL IM 3.0 ^///////^/////// □ Qvk dec 2004 □ dec 1961 - 1990 ^ > O O 2.0 H , # ^ ^ «c? t-f & <£> C? 4? >> # □ Qsr dec 2004 # # □ dec 1961 - 1990 c? 4.0 3-0 O H R ^ 2.0 < 2 § N 1.0 0.0 d? ^ ✓ / / / J" / / / ^ // /./ / # / □ Qnp dec 2004 □ dec 1961 - 1990 S Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki decembra 2004 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961-1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990 Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in Dcember 2004 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki decembra 2004 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990 Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in December 2004 and characteristic discharges in the 1961-1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp December 2004 m3/s dan nQnp Dece m3/s sQnp mber 1961- m3/s vQnp 1990 m3/s MURA G. RADGONA 56.0 16 53.5 79 130 DRAVA# BORL+FORMIN * 152 26 78.3 155 305 DRAVI NJA VIDEM * 3.0 21 1.8 5.64 17.3 SAVINJA VELIKO SIRJE 15.0 20 7.6 19.2 44.6 SOTLA RAKOVEC * 1.5 23 0.8 3.18 6.8 SAVA RADOVLJICA * 10.0 24 6.6 14.3 31.5 SAVA MEDNO 34.0 24 23.4 45.6 85.6 SAVA HRASTNIK 83.0 26 42.4 96.7 241 SAVA CATEZ * 107 26 62.8 156 363 SORA SUHA 7.5 23 3.8 8.93 20.7 KRKA PODBOCJE 18.0 22 6.8 26.1 69 KOLPA RADENCI 17.0 17 9.1 19 46 LJUBLJANICA MOSTE 28.0 23 6.3 29.5 103 SOČA SOLKAN 7.5 1 17.8 34.9 77.2 VIPAVA DOLENJE 5.3 16 1.6 4 13.1 IDRIJCA PODROTEJA 2.2 16 1.0 2.47 7.7 REKA C. MLIN * 1.6 23 0.6 2.62 7.8 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 86.3 57.2 104 172 DRAVA# BORL+FORMIN * 205 123 239 493 DRAVI NJA VIDEM * 6.6 3.1 12.8 26.5 SAVINJA VELIKO SIRJE 35.1 21.3 47.4 108 SOTLA RAKOVEC * 5.4 3.6 12.2 30.0 SAVA RADOVLJICA * 22.3 14.6 36.1 84.5 SAVA MEDNO 83.5 45.4 85.5 163 SAVA HRASTNIK 177 91.4 194 416 SAVA CATEZ * 235 160 313 669 SORA SUHA 24.8 9.6 22.7 51.8 KRKA PODBOCJE 51.2 25.1 64.5 154 KOLPA RADENCI 75.9 34.4 73.7 184 LJUBLJANICA MOSTE 81.6 28.0 72.2 157 SOČA SOLKAN 61.2 35.5 92.4 197 VIPAVA DOLENJE 15.6 6.0 15.3 37.7 IDRIJCA PODROTEJA 9.4 3.2 10.8 26.0 REKA C. MLIN * 18.9 3.4 12.0 31.0 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 165 3 65.2 189 589 DRAVA# BORL+FORMIN * 263 1 307 602 1624 DRAVI NJA VIDEM * 27.7 28 11.7 53.9 206 SAVINJA VELIKO SIRJE 220 28 55.5 260 972 SOTLA RAKOVEC * 47.6 28 14.1 62.9 155 SAVA RADOVLJICA * 91.0 28 39.7 145 401 SAVA MEDNO 548 27 85.2 349 936 SAVA HRASTNIK 712 28 157 582 1456 SAVA CATEZ * 815 28 281 946 2383 SORA SUHA 197 27 16.1 125 388 KRKA PODBOCJE 191 29 45.3 185 315 KOLPA RADENCI 483 28 63.5 445 993 LJUBLJANICA MOSTE 264 28 66.2 191 320 SOČA SOLKAN 458 27 83.4 625 1856 VIPAVA DOLENJE 111 28 12.9 92.1 181 IDRIJCA PODROTEJA 86.0 27 8.4 97.2 271 REKA C. MLIN * 202 27 13.6 94.2 276 Legenda: Explanations: Qvk Qvk nQvk nQvk sQvk sQvk vQvk vQvk Qs Qs nQs nQs sQs sQs vQs vQs Qnp Qnp nQnp nQnp sQnp sQnp vQnp vQnp veliki pretok v mesecu-opazovana konica monthly discharge- the highest extreme najmanjši veliki pretok v obdobju the minimum high discharge in a period srednji veliki pretok v obdobju mean high discharge in a period največji veliki pretok v obdobju the maximum high discharge in a period srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti mean monthly discharge-daily average najmanjši srednji pretok v obdobju the minimum mean discharge in a period srednji pretok v obdobju mean discharge in a period največji srednji pretok v obdobju the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti the smallest monthly discharge-daily average najmanjši mali pretok v obdobju the minimum small discharge in a period srednji mali pretok v obdobju mean small discharge in a period največji mali pretok v obdobju the maximum small discharge in a period pretoki decembra 2004 ob 7:00 discharges in December 2004 at 7:00 a.m. obdobje 1954-1976 period 1954-1976 * 49 3.2. Temperature rek in jezer v decembru 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes in December Igor Strojan Povprečna temperatura voda v decembru je bila nekoliko višja kot navadno. Povprečna temperatura rek je bila 5,8 °C, jezeri sta bili le desetino stopinje Celzija toplejši. Vode so se večji del meseca ohlajale. Reke so se glede na pretekli mesec november ohladile za nekaj manj kot dve, jezeri pa za 2,6 stopinje Celzija. Glede na preteklo dolgoletno obdobje se bodo vode v naslednjem mesec januarju še nekoliko ohladile. Spreminjanje temperatur rek in jezer v decembru V prvih dneh decembra so se temperature voda nekoliko zvišale, nato pa vse do zadnjih dni decembra postopno zniževale. Proti koncu meseca so se temperature rek zvišale od dve do šest stopinj Celzija. Zadnja dva dneva v letu so se reke ponovno pričele ohlajati. Otoplitev v zadnjem delu meseca je vplivala na temperature obeh jezer v manjši meri. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile med 1,0 °C na Muri v Gornji Radgoni do 4,6 °C na Soči v Solkanu. Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 5,2 °C, Bohinjskega pa 4,0 °C. Vode so bile večinoma najbolj hladne od 22. do 26. decembra (preglednica 3.2.1.). Srednja mesečna temperatura rek je bila najvišja na Ljubljanici v Mostah 7,0 °C, najnižja na Muri v Gornji Radgoni 3,3 °C. Povprečna srednja mesečna temperatura obeh jezer 5,9 °C je bila podobna povprečju srednjih mesečnih temperatur na rekah (preglednica 3.2.1.). Najvišje mesečne temperature rek in obeh jezer so bile za eno stopinjo višje kot navadno v tem obdobju. Vode so bile najbolj tople od četrtega do sedmega decembra (preglednica 3.2.1.). 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -MURA - G.RADGONA SAVA - ŠENTJAKOB 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -LJUBLJANICA - MOSTE KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK W ^ , S 4 w 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 i6 w ^ , S 4 w H 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -KRKA - PODBOCJE SOCA - SOLKAN -BLEJSKO J. - MLINO BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer decembra 2004 Figure 3.2.1. The December 2004 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes 12 12 12 12 10 0 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer decembra 2004 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2004 and characteristic temperatures in the multiyear period Legenda: Explanations: Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA December December POSTAJA/ 2004 obdobje/period MEASUREMENT STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 1.0 24 0.2 1.4 3 SAVA ŠENTJAKOB 3.6 24 1.6 3.5 4.9 K. BISTRICA KAMNIK 3.9 22 4.2 4.9 6.5 LJUBLJANICA MOSTE 5.3 22 4.3 5.2 6.4 KRKA PODBOCJE 3.5 24 1.6 2.9 5.2 SOČA SOLKAN 4.6 26 2.9 3.9 5.2 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 3.3 2.3 3.4 5.0 SAVA ŠENTJAKOB 5.8 3.8 5.2 6.6 K. BISTRICA KAMNIK 5.6 5.6 6.5 8.9 LJUBLJANICA MOSTE 7.0 6.2 6.8 8.0 KRKA PODBOCJE 6.7 4.4 5.8 7.1 SOČA SOLKAN 6.5 4.8 6.1 6.7 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 5.9 7 3.8 5.6 7.0 SAVA ŠENTJAKOB 7.7 5 5.5 7.0 9.6 K. BISTRICA KAMNIK 7.3 4 6.6 8.1 10.8 LJUBLJANICA MOSTE 8.6 5 7.4 8.7 10.3 KRKA PODBOCJE 9.6 5 8.2 8.8 9.8 SOČA SOLKAN 8.3 5 7 8.4 9.8 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA December December POSTAJA/ 2004 obdobje/ MEASUREMENT period STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 5.2 30 3.8 4.8 6.0 BOHINJSKO J. SVETI DUH 4.0 31 1.1 3.1 4.4 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 6.5 5.2 6.0 7.3 BOHINJSKO J. SVETI DUH 5.2 3.1 4.4 5.2 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 7.8 1 5.4 7.4 9.2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 6.8 6 4.5 5.7 7.3 SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in December were similar to those of the multi-annual period. 51 3.3. Višine in temperature morja 3.3. Sea levels and temperatures Mojca Sušnik Srednja višina morja v decembru je bila višja od srednje višine primerjalnega obdobja 1960-1990. Srednja dnevna temperatura morja v decembru je bila, v primerjavi z obdobjem, med povprečno in maksimalno. Višine morja v decembru Časovni potek sprememb višine morja. Srednja dnevna gladina morja je bila, razen 14. decembra, ves mesec nad srednjo višino morja dolgoletnega obdobja. Glede na napovedane vrednosti so bile višine morja skoraj ves mesec nad napovedanimi vrednostmi. (sliki 3.3.1. in 3.3.2.). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja, 331 cm, je bila zabeležena 27. decembra, ob 9.uri. Najnižja vrednost, 148 cm, je bila izmerjena 13. decembra, ob 16. uri (preglednica 3.3.1. in slika 3.3.2.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 231 cm, kar je le 9 cm pod največjo povprečno višino morja v decembru, izmerjeno v obdobju od 1960 do 1990. Najnižji in najvišji decembrski vodostaj sta bila med srednjo in najvišjo minimalno oz. maksimalno decembrsko gladino v dolgoletnem obdobju. (preglednica 3.3.1.). Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude Slika 3.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v decembru 2004 od povprečne višine morja v obdobju 19581990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 3.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in December 2004 Odkloni višin morja —" Odkloni zračnih pritiskov Preglednica 3.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja decembra 2004 in v dolgoletnem obdobju. Table 3.3.1. Characteristically sea levels of December 2004 and in the long term period. Mareografska postaja/Tide gauge: Koper dec.04 dec 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 231 201 213 240 NVVV 331 242 304 363 NNNV 148 104 133 166 A 183 138 171 197 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hmer -Ha -Hres Slika 3.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja decembra 2004 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm. Figure 3.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in December 2004 and difference between them (Hres). -Vv -dP -Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v decembru 2004. Figure 3.3.3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in December 2004. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 100 60 20 -20 -60 -100 Predvidene višine morja v februarju 2005 1:22 12:52 2:01 15:18 2:58 19:46 4:19 20:01 5:52 20:31 7:04 21:04 2^ 31 7:55 18:30 9:16 18:49 11:07 20:46 12:37 23:58 13:33 1:27 14:16 8:00 21:39 8:46 22:13 9:28 22:46 10:04 23:15 10:37 23.43 11:07 0:07 11:39 2:25 14:57 3:10 15:31 3:49 16:03 4:28 16:31 5:06 16:57 5:43 17:16 6:21 17:31 0:31 12:10 0:51 13:01 1:12 5:10 20:24 6:45 20:28 7:30 20:46 7:07 17:37 8:01 17:19 10:03 12:18 0:52 13:09 1:43 13:43 2:04 14:13 8:01 21:04 8:27 21:28 8:54 21:51 9:21 22:16 9:48 22:42 10:19 23:06 10:49 23:30 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 2:24 14:37 2:43 15:03 3:07 15:27 3:34 15:51 4:04 16:13 4:37 16:34 5:07 16:55 11:21 23:52 f I- V t ff t i 2 J „ 8 7 - * * 4 6 5:42 17:13 Slika 3.3.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v februarju 2005 glede na srednje obdobne višine morja . Figure 3.3.4. Prognostic sea levels in February 2005. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v decembru Srednja dnevna temperatura morja je bila v decembru nad srednjo dnevno decembrsko temperaturo primerjalnega obdobja. Temperatura morja je ves mesec počasi upadala. (slika 3.3.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja mesečna temperatura, 13,2 °C, je bila v primerjavi z obdobjem med povprečjem in maksimalno srednjo dnevno decembrsko temperaturo. Najvišja mesečna temperatura, 15,3 °C, je bila glede na obdobje povprečno visoka. Najnižja mesečna temperatura, 11,4 °C, je bila med srednjo in najvišjo minimalno decembrsko temperaturo morja, izmerjeno v obdobju 19922003 (preglednica 3.3.2.). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.5. Srednja dnevna temperatura zraka in temperatura morja v decembru 2004 Figure 3.3.5. Mean daily air temperature and sea temperature in December 2004 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v decembru 2004 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2003 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 3.3.2. Temperatures in December 2004 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 1992-2003 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper december december 2004 1992-2003 min sr max °C °C °C °C Tmin 1 11,4 7,4 9,9 12,4 Tsr 1 13,2 9,4 12,0 14,7 Tmax 1 15,3 12,9 15,3 17,4 SUMMARY The sea levels in December were high. The trend of sea temperatures was decreasing. 55 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v decembru 2004 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in December 2004 Urša Gale Stanje zalog podzemne vode je bilo v decembru v aluvialnih vodonosnikih zelo različno, v razponu od hidrološke suše do zalog nad dolgoletnim povprečjem. V pretežnih delih severovzhodne Slovenije so prevladovali nivoji podzemne vode pod nizkim povprečjem. Hidrološka suša je tako prevladovala v Prekmurju in na Štajerskem z izjemo Celjske kotline. Nad dolgoletnim povprečjem so bile ta mesec zaloge podzemnih voda v Vipavski dolini, Ljubljanskem polju in pretežnem delu Kranjskega polja. Na nekaterih predelih aluvialnih vodonosnikov je v decembru padlo več, na nekaterih pa manj padavin, kot je sicer značilno za ta mesec. Največ mesečnih padavin je imelo območje Ljubljanske kotline, kjer je presežek znašal polovico dolgoletnega povprečja. Za petino več padavin je padlo na območju vodonosnikov Primorske. Najmanj padavin je ta mesec padlo na območju Prekmurja, kjer je primanjkljaj znašal tretjino običajnih količin. Manj padavin, kot je sicer značilno za december je padlo tudi na območju aluvialnih vodonosnikov Štajerske. Največ padavin je bilo v prvih dneh in v zadnjem tednu, manjše količine pa so se pojavile tudi v sredini meseca. Stanje zalog podzemnih vod je bilo v večini aluvialnih vodonosnikov severovzhodne Slovenije nizko. Hidrološka suša je prevladovala na območju vodonosnikov Prekmurskega, Murskega, Apaškega in Dravskega polja. Ti vodonosniki so pod močnim vplivom rek Drave in Mure. Nizko vodno stanje je ta mesec prevladovalo tudi na celotnem Sorškem polju, kjer na zaloge podzemne vode močno vpliva reka Sava. Stanje zalog na Sorškem polju ne štejemo za pojav hidrološke suše, saj se meritve nanašajo na obdobje po zajezitvi Save pri Mavčičah. Po dvigu ob zajezitvi reke zaradi izgradnje hidroelektrarne leta 1986, je zaradi zamuljevanja akumulacijskega bazena sledil postopen upad gladin podzemne vode na pretežnih merskih mestih na Sorškem polju (slika 3.4.1.), vendar so le-te še vedno nad ravnijo pred zajezitvijo. Mavčičah Figure 3.4.1. Annual mean in groundwater levels at station Meja on Sorško polje aquifer. In 1986 the Sava was dammed for hydro power plant Mavčiče. V decembru je bil v aluvialnih vodonosnikih severovzhodne Slovenije zabeležen upad podzemne vode. Znižanje gladin podzemne vode se je pojavilo tudi na območju doline Kamniške Bistrice, Ljubljanskega polja in Sorškega polja. Največji upad, 318 centimetrov, smo zabeležili v Polju pri Vodicah na Vodiškem polju (slika 3.4.2.). Pretežen dvig podzemne vode je bil decembra zabeležen na merskih postajah Krško 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Brežiške in Celjske kotline ter Vipavsko Soške doline. Največji dvig je bil ta mesec zabeležen v Cerkljah na Gorenjskem in je dosegel 305 centimetrov. Slika 3.4.2. Merska postaja v Polju pri Vodicah - Vodiško polje (foto: P. Gajser) Figure 3.4.2. Groundwater monitoring in Polje pri Vodicah - Vodiško polje (Photo: P. Gajser) V decembru so v večini aluvialnih vodonosnikov odtoki prevladovali nad pritoki podzemne vode. Na večini merskih postaj podzemne vode v severovzhodni Sloveniji, kjer je bil ta mesec padavinski primanjkljaj, smo zabeležili upad gladin podzemne vode. To je vodilo k zmanjšanju zalog podzemne vode. Glede na zaloge v istem mesecu leta 2003, je bilo decembra stanje v večini aluvialnih vodonosnikov bolj ugodno. V istem obdobju pred enim letom je hidrološka suša zajela celotno Dravsko, Apaško in Mursko polje, pa tudi pretežni del Prekmurskega, Ptujskega in Kranjskega polja. Nekoliko manj ugodno je bilo stanje zalog v vodonosnikih Celjske kotline ter na Mirensko Vrtojbenskem polju leto poprej, kjer je decembra 2003 prevladovalo stanje zalog podzemne vode nad dolgoletnim povprečjem. SUMMARY Groundwater levels in most alluvial aquifers increased, while in some decreased. Parts of aquifers in north eastern Slovenia still suffered hydrological drought. Reserves in some parts of the aquifers in central, southwestern and southeastern Slovenia were above mean. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zelo vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina Hnp...povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu decembru 2004 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savič) Figure 3.4.3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in December 2004 (U. Gale, P. Gajser, V. Savič) 58 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula V mesecu decembru je bil zrak še bolj onesnažen kot novembra. Glavni razlog za to so bila obdobja stabilnega vremena z dolgotrajnimi temperaturnimi inverzijami, ki so preprečevale mešanje zraka. Daleč najvišje koncentracije SO2 so bile izmerjene na merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje. Dopustne, pa tudi 3-urne alarmne vrednosti so bile najbolj presežene na višje ležečih krajih, le malo manj pa v mestih v Zasavju, ki pridejo ob dovolj visoki zgornji meji temperaturne inverzije tudi pod vpliv emisije TE Trbovlje. Precej nižje koncentracije z redko preseženimi dopustnimi vrednostmi so bile izmerjene na vplivnem območju TE Šoštanj, še nižje pa na merilnem mestu v Krškem, kjer tokrat niti ni bilo prekoračitev. Število letno dovoljenih prekoračitev dopustne urne vrednosti v letu 2004 je bilo krepko preseženo v višje ležeči okolici TE Trbovlje (merilna mesta Kovk, Dobovec, Ravenska vas), precej manj pa na merilnem mestu v Krškem, ki je pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP ter na merilnih mestih Šoštanj in Veliki vrh, ki sta pod vplivom emisije TE Šoštanj. Z novembrom in še posebej z decembrom so se tem krajem zaradi že omenjenih dolgotrajnih temperaturnih inverzij pridružila mesta v Zasavju, na katera tudi vpliva emisija TE Trbovlje. V letu dni so dovoljeni trije dnevi s prekoračeno dnevno mejno vrednostjo. To število je bilo v letu 2004 prav tako najbolj preseženo na že omenjenih višje ležečih lokacijah okrog TE Trbovlje, manj pa na merilnem mestu Krško in na Velikem vrhu, ki je na vplivnem območju TE Šoštanj. Tem krajem so se v decembru pridružila tudi mesta v Zasavju. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so kljub višjim vrednostim v decembru ostale - tako kot vsakokrat - pod dovoljenimi mejami, koncentracije delcev PM10 pa so povsod presegle dopustno dnevno vrednost. Nova lokacija postaje v Trbovljah je bliže cementarni kot prejšnja. Je ob parkirišču na poseljenem območju, kjer prevladujejo individualna kurišča. Vse to pomeni večjo emisijo delcev PM10. V dneh, ko je postaja že delovala na novi lokaciji, so bile izmerjene občasno nenavadno visoke koncentracije delcev PMi0. Število letno dovoljenih prekoračitev dopustne dnevne vrednosti v letu 2004 je bilo prekoračeno na mestnih lokacijah v Mariboru in v Zasavju (Zagorje). Koncentracije ozona so bile kot ponavadi ob tem času nizke in precej pod mejnimi vrednostmi. Število letno dovoljenih prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti v letu 2004 je bilo prekoračeno na vseh merilnih mestih, ki niso pod neposrednim vplivom prometa. Od nižinskih krajev izstopa po številu prekoračitev Nova Gorica. Merilna postaja v Trbovljah se je v mesecu decembru preselila na novo lokacijo. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO DMKZ Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka EIS TEŠ Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj EIS TET Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje EIS TEB Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica EIS Celje Ekološko informacijski sistem Celje MO Maribor Mreža občine Maribor OMS Ljubljana Okoljski merilni sistem Ljubljana EIS Krško Ekološko informacijski sistem Krško 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.2. in 4.3. ter v preglednici 4.1. Koncentracije v večjih mestih so bile spet najvišje v Zasavju. Tam so velikokrat presegle dopustno urno in mejno dnevno vrednost, tokrat pa zaradi izrazite več dni trajajoče temperaturne inverzije tudi 3-urno alarmno vrednost. Na kakovost zraka v teh krajih namreč poleg lokalnih virov emisije in neugodne dolinske lege vpliva tudi emisija TE Trbovlje, ki onesnaži področje znotraj inverzije. Najvišja urna koncentracija v Hrastniku je bila 1799 |g/m3, najvišja dnevna pa 625 |g/m3. Najvišje koncentracije so bile izmerjene med 13. in 15. decembrom ob koncu dolgotrajnega obdobja s temperaturno inverzijo. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so le enkrat presegle dopustno urno vrednost na merilnem mestu v Šoštanju, štirikrat pa na merilnem mestu Veliki vrh, kjer je bila enkrat presežena tudi mejna dnevna vrednost. Najvišja izmerjena urna koncentracija na Velikem vrhu je bila 1132 |g/m3, najvišja dnevna pa 138 |g/m3. Višje ležeča merilna mesta na vplivnem območju TE Trbovlje so bila spet najbolj onesnažena z SO2. Na vseh lokacijah merilne mreže EIS TET razen na Kumu sta bili velikokrat preseženi dopustna urna in mejna dnevna vrednost, pa tudi 3-urna alarmna vrednost. Najvišja povprečna mesečna koncentracija za mesec december v Sloveniji je bila na Dobovcu 120 |g/m3 in najvišja urna 4056 |g/m3, najvišja dnevna pa 852 |g/m3 na Kovku. Najvišje koncentracije v teh krajih so bile izmerjene tako kot v mestih v Zasavju med 13. in 15. decembrom, to je, ob koncu dolgotrajnega obdobja s temperaturno inverzijo. Na merilnem mestu v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu zaradi toka zraka po dolini Save navzdol pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, tokrat koncentracije niso presegle dovoljenih vrednosti. Najvišja urna koncentracija je bila 355 |g/m3. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno nižja od dopustne. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile sicer izmerjene na mestnih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 4.3. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija je dosegla 28 % dopustne vrednosti v Celju. Ozon Koncentracije ozona v zraku so bile zaradi nizke lege sonca še nižje od novembrskih. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.5. in preglednica 4.4. Delci PM10 Koncentracije delcev PM10 so presegle dopustno dnevno vrednost na vseh merilnih mestih v Sloveniji. Najvišje dnevna koncentracija 167 pg/m3 (trikratna dopustna vrednost) je bila izmerjena na novi lokaciji postaje v Trbovljah. Nenavadno visoke koncentracije v Trbovljah so zelo verjetno posledica večje bližine individualnih kurišč in cementarne. Sicer so bile koncentracije po Sloveniji najvišje med 11. in 16. ter med 21. in 24. decembrom, ko sta bili daljši obdobji stabilnega vremena s temperaturno inverzijo in brez padavin. Višje koncentracije delcev PM10 v novembru in decembru glede na prejšnje mesece so tudi posledica drugačnega postopka pri vrednotenju podatkov, ki jih dajejo merilniki v državni merilni mreži za spremljanje kakovosti zraka. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Onesnaženost zraka z delci PMi0 je prikazana na sliki 4.6. in 4.7. ter v preglednici 4.5. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2004: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2004: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year SO2 380 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 220 (DV)2 400 (AV) 52 (DV) CO 12 (DV) (mg/m3) Benzen 8,5 (DV) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 55 (DV)4 42 (DV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. Slika 4.1. Ob močnem temperaturnem obratu nad pretežnim delom Slovenije smo 9. decembra na pobočju Stola na višini 1200 m opazili brstenje, na višini 900 m pa se je na vejicah nabiralo ivje Figure 4.1. On December 9th on the slope of mountain Stol at the height of 1200 m a.s.l. a sprout was observed, at 900 m a.s.l. rime was observed 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za december 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in December 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 94 13 129 0 0 0 38 0 0 Maribor 86 8 35 0 0 0 16 0 0 Celje 95 21 396 1 1 0 100 0 0 DMKZ Trbovlje*^ 31 317* 0* 3 0 47* 0* 0 Hrastnik 94 58 1799 32 44 10 625 4 4 Zagorje 95 66 1165 29 54 13 561 6 8 Murska S.Rakičan* 76 6 28 0 0 0 13* 0* 0 Nova Gorica* 75 16 89 0 0 0 47* 0* 0 SKUPAJ DMKZ 25 1799 62 102 23 625 10 12 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 100 16 159 0 0 0 57 0 0 EIS CELJE EIS Celje* 93 10 226 0 0 0 45 0 0 EIS KRŠKO Krško 93 21 355 0 68 0 71 0 13 Šoštanj 100 12 469 1 41 0 79 0 1 Topolšica 100 13 277 0 0 0 102 0 0 Veliki vrh 100 37 1132 4 80 0 138 1 5 EIS TEŠ Zavodnje 97 15 215 0 1 0 72 0 0 Velenje 98 11 164 0 0 0 64 0 0 Graška Gora 100 10 463 2 2 0 99 0 0 Pesje 100 13 153 0 0 0 55 0 0 Skale mob. 99 13 190 0 0 0 55 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 16 1132 7 124 0 138 1 6 Kovk 98 105 1514 58 234 24 852 8 44 EIS TET Dobovec 78 120 4056 58 163 31 837 4 18 Kum * 65 3 142* 0* 6 0* 26* 0* 0 Ravenska vas 100 118 1779 54 116 24 824 7 21 SKUPAJ EIS TET 87 4056 170 519 79 852 19 83 EIS TEB Sv.Mohor 93 9 657 2 5* 0 33 0 0* • Meritve na novem merilnem mestu v Trbovljah so stekle šele 21. decembra, zato niso zajele obdobja visokih koncentracij med 13. in 15. decembrom. • Station on the new location in Trbovlje started operating on 21. December, so the period of high concentrations between 13. and 15. December is not included. Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za december 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in December 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV £od 1.jan. 3 hours >AV Ljubljana Bež. U 81 35 125 0 0 0 DKMZ Maribor U 92 31 102 0 0 0 Celje U 99 29 83 0 0 0 Trbovlje* U 37 30* 76* 0* 0 0 Murska S. Rakičan N 82 13 45 0 0 0 Nova Gorica U 100 37 101 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 95 10 36 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U 48 39* 89* 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje N 92 14 90 0 0 0 Skale mob. N 98 14 45 0 0 0 EIS TET Kovk N 99 31 203 0 2 0 EIS TEB Sv.Mohor N 93 7 26 0 0* 0 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za december 2004, izračunane iz umih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in December 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp 8 ur / 8 hours maks >DV Ljubljana Bež.* 96 1.2 3.4* 0* DKMZ Maribor 100 1.0 2.0 0 Celje 95 1.2 3.2 0 Nova Gorica* 77 1.1 2.7* 0* EIS CELJE EIS Celje* Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za december 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in December 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV Maks maks>CV >CV MREŽA £od 1. jan. Krvavec N 100 85 102 0 0 102 0 77 Iskrba N 99 30 81 0 0 77 0 38 Ljubljana Bež. U 99 7 61 0 0 44 0 32 DKMZ Maribor U 99 10 55 0 0 48 0 1 Celje U 99 10 69 0 0 66 0 18 Trbovlje* U 36 13* 60* 0* 0* 50* 0* 4 Hrastnik* U 80 16 72* 0* 0* 56* 0* 13* Zagorje* U 79 14 57* 0* 0* 52* 0* 5 Nova Gorica U 97 17 69 0 0 62 0 46 Murska S. Rakičan* N 80 19 72* 0* 0* 68* 0* 15 OMS LJUBLJANA Vnajnarje* N 73 25* 68* 0* 0* 66* 0* 34* OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 97 40 86 0 0 80 0 45 EIS TES Zavodnje N 99 33 80 0 0 79 0 14 Velenje U 97 17 79 0 0 71 0 6 EIS TET Kovk N 99 32 74 0 0 70 0 27 EIS TEB Sv.Mohor* N 79 30 64* 0* 0* 63* 0* 3* Preglednica 4.5. Koncentracije delcev PM10 za december 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in December 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 98 42 84 9 30 Maribor 98 41 72 6 49 Celje 94 31 67 2 30 DKMZ Trbovlje* 33 63* 167* 5* 21 Zagorje 99 46 79 12 39 Murska S. Rakičan 95 34 61 1 4 Nova Gorica 87 30 75 2 5 MO MARIBOR MO Maribor 99 38 76 3 9 EIS CELJE EIS Celje 91 40 61 2 34 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* EIS TEŠ Pesje 100 22 60 1 2 Skale mob. 93 23 57 1 2 EIS TET Prapretno 97 28 63 3 6 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e * Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan* Nova Gorica* Vnaj narj e EIS Celje* Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesj e Škale mob. Kovk Dobovec Kum * Ravenska vas Sv.Mohor p" Urad za meteorologijo 0 100 120 140 □ cp(|g/m3) □ DV-lura(št.primerov) H MV-24ur(št.primerov) Slika 4.2. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v decembru 2004 Figure 4.2. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in December 2004 ^^^^ Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor -Celje Zagorj e • Trbovlj e Hrastnik • Šoštanj Murska S.Rakičan ^^^^ Krško ♦ Nova Gorica Slika 4.3. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v decembru 2004 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.3. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in December 2004 (MV- 24-hour limit value) 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e * Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Raki čan Vnajnarje Zavodnj e Skale mob. Kovk Sv.Mohor 0 10 20 30 40 50 60 70 1 URBANO 1 1 1 1 1 ' __1__ 1 ' 1 T NEURBANO --, 1 1 □ cp(|g/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v decembru 2004 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in December 2004 Lj ublj ana Bež. Maribor i i i i i i i i -» iiii i i i i Celje Velenje Trbovlje* Hrastnik* -1 IIII IIII --, IIII i i i i IIII IIII IIII ■-1 iiii IIII URBANO Zagorje* Nova Gorica IIII -1 iiii Murska S. Raki čan* IIII Vnajnarje* Maribor Pohorje IIII IIII IIII -1-1 i i IIII NEURBANO Krvavec IIII Iskrba -1-, i i i IIII Zavodnje Kovk -1-1 1 1 1 IIII ■-1 1 1 1 IIII Sv.Mohor* _1__ 1 1 1 -!-1 i i i -1-1-1-1- 0 20 40 60 80 100 120 140 □ Cp(|g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v decembru 2004 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in December 2004 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Bež Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje* Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Pesj e Škale mob. Prapretno Urad za meteorologijo o □ cp(^g/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 4.6. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v decembru 2004 Figure 4.6. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in December 2004 ^^^_Ljubljana Bež. ^^^«Maribor ^^^»Celje ^^^«Trbovlje ^^^»Zagorje 9 Nova Gorica —£—Murska S.Rakičan Slika 4.7. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v decembru 2004 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.7. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in December 2004 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in December was still higher than in November, mainly due to longer periods of stable weather with temperature inversions of long duration. By far the highest SO2 concentrations occurred in places influenced by the Trbovlje Power Plant. The allowed values as well as alert threshold were mostly exceeded on higher elevations, but also in the cities of Zasavje region, which are partly influenced by the same plant during the periods with thick layers of temperature inversion. Much less exceedences were observed in the places influenced by emission from the Šoštanj Power Plant, while there were no exceedences at the Krško site. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide, and Ozone remained below the allowed values, while daily concentrations of PM10 particles exceeded the allowed value on all sites. Very high PM10 concentrations in Trbovlje were most likely due to emission from the cement factory, as the new location of the station is nearer to the factory than the old one. 66 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc V decembru so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnje Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Na vseh merilnih postajah kontinuirno spremljamo temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. V decembru je slabo deloval črpalni sistem na Savinji v Velikem Širju zato podatkov iz te merilne postaje ne prikazujemo. Zaradi nedelovanja črpalke je prišlo do manjšega izpada podatkov iz merilne postaje Jesenice na Dolenjskem (27.-29. 12.), zaradi okvare senzorja je prišlo do delnega izpada meritev raztopljenega kisika na Savi v Mednem (9.-30. 12.). r 270 - - 250 230 210 ^ G O 190 'F I o -170 > - - 150 - - 130 110 2222222222222222222222222222222 pH "Raztopljeni kisik " Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v decembru 2004 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in December 2004 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo U 300 o 280 o ■a 260 .2 240 M 270 250 230 210 ^ G O - - 190 'F ' -S o -170 > 150 130 110 2222222222222222222222222222222 ^(Nm^ii-i^br^odcSo "Električna prevodnost ~ Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v decembru 2004 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in December 2004 400 ? o 350 staj os d o V 2222222222222222222222222222222 pH "Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v decembru 2004 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Hrastnik in December 2004 400 ? o 350 staj os d o V 2222222222222222222222222222222 Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v decembru 2004 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in December 2004 220 500 450 300 250 200 400 500 380 450 340 320 300 250 280 200 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo § 340 J3 F 280 8 -Električna prevodnost - Vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v decembru 2004 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in December 2004 -210 I? > 2222222222222222222222222222222 pH Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v decembru 2004 Figure 5.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in December 2004 380 230 300 130 - 290 250 190 150 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ä H 210 13 > -Električna prevodnost - Vodostaj Slika 5.8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v decembru 2004 Figure 5.8. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in December 2004 210 ? O 220 -3 2222222222222222222222222222222 •-^(Nrn-^i/S^Or^oocKo pH "Raztopljeni kisik " Globina Slika 5.9. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v decembru 2004 Figure 5.9. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in December 2004 E O 220 -3 2222222222222222222222222222222 Električna prevodnost Globina Slika 5.10. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v decembru 2004 Figure 5.10. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in December 2004 450 290 270 250 230 300 250 190 170 150 - 150 200 240 260 730 200 210 722 230 718 240 250 710 260 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo '—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—i(N(N(N(N(N(N(N(N(N(NCHCH |_Nitrat Globina_| Slika 5.11. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v decembru 2004 Figure 5.11. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in December 2004 i—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—i(N(N(N(N(N(N(N(N(N(NCHCH |_pH__Raztopljeni kisik Globina_| Slika 5.12. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v decembru 2004 Figure 5.12. Average daily values of pH and level at station Ljubljansko p. Hrastje in December 2004 c^on-^ri/S^Dr^ooc^cii-^c^on-^ri/S^Dr^ooc^cii-^c^on-^ri/S^Dr^ooc^cii-^ i—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—i(N(N(N(N(N(N(N(N(N(NCHCH |__Električna prevodnost Globina_| Slika 5.13. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v decembru 2004 Figure 5.13. Average daily values of conductivity and level at station Ljubljansko p. Hrastje in December 2004 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1500 c E