9 »Siniita platana r gotovini. ŠTEV. 229. V LJUBLJANI, pondeljek, 10. oktobra 1927. LETO IV Posamezna številka Bin !.-*■ _ ..... —:——ii L ^ NARODU! DNEVNIK Ishaja r*ak dan ppoldne, ixvze»šl nedelje in praznik«. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20"—, inozemstvo Din 30'—. Neaaiisan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. C^RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S, TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se n« vračajo, — Oglasi po ta^Sa, Pismenim vprašanjem naj se priloži ss&s&lai za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 1&S33« 3SBEHB3 Kič ne bo! Zadnje tedne je imel esdeesarski tisk v Sloveniji veliko nalogo, da ustvarja med Slovenci dobro razpoloženje za ta-koavani »demokratski blok«. Preko slovenskih mej namreč vpliv slovenskega tiska SDS ne sega, ampak se neha nekje Pri-Brežicah. Umetno stvorjeno razpoloženje za »demokratski blok« naj bi po mnenju klike v SDS pripomoglo pri nas doma ustvarjanju >napredne fronte«, obenem pa naj bi navdušilo že kolebajoče in nestrpne pristaše SDS še za nadaljnje vztrajanje v stranki, češ da bo kmalu prišel čas, ko bo dr. Žerjav iz Beograda delil Slovencem milosti in nemilosti in takrat bo vztrajnost in potrpežljivost pristašev SDS bogato poplačana s službami ifl a napredovanji, vse drugo pa bo pregnano in razgnano po vsem ozemlju od Urala do Balkana. Še posebej pa je bilo strašilo z »blokom demokracije« namenjeno gospodarskim krogom v Sloveniji zaradi povečanja njihove že precej mlačno radodarnosti za razne fonde SDS. Nesreča pa je, da ljudje v Ljubljani in v Mariboru in skoro v vseh večjih mestih v Sloveniji ne berejo le časopisov SDS, tudi ne samo časopisov SLS, ki jih pravoveren esdeesar sploh v roko vzeti ne ssse, ampak ljudje berejo tudi hrvaške in srbske liste. Kakor se vidi po kavarnah, jih berejo že prav močno, zlasti hrvaške, ker so tiskani v latinici. Kar so nam pa ti. listi povedali včeraj, je bilo za kliko v SDS in vee tiste zaslepljence, ki pohlevno čakajo na izpolnitev obljub SDS in na napredovanje in na pregaja-nja političnih nasprotnikov, naravnost porazno in uničujoče. Naj naštejemo za primer samo nekaj debelo tiskanih naslovov: »Nestalnost evantualnog domokratskog bloka i> (»No-vosti<5 »Demokratski blok izgleda da je prqpao< (Novosti«), »Demokratski blok — mrtvorodjenče« (»Obzor«), »Pokop de-mokratskog bloka« (»Jutarnji list«), >Blok opozicije bez demokrata« (»Obzor«), »Krah bloka demokracije« (»Večere). »Politika« pa piše: »Oni, ki so bili spočetka najbolj navdušeni pristaši stva-renja bloka, v katerega bi vstopil tudi g. Radič, so se ohladili, ker so uvideli, po prvih skupščinskih sejah, da bi bilo delo z Radičem nemogoče.« Danes vidimo jasno, da je vse govorjenje g. Davidoviča in vse pisanje njegovih listov imelo samo en namen: pritisniti na radikale in na one, ki stoje za Vukičevičem, da ugode nekaterim željam g. Davidoviča in da dajo demokratski zajednici nekaj več koncesij. Vprašanje pa je, če se bodo radikali teh gro-ženj prestrašili. Razne izjave radikalnih ministrov dokazujejo, da radikalom niti v satvah ne prihaja na uni kakšno popuščanje, Ko so demokrati videli, da ne pojde vse tako gladko, kakor Sj’ je to predstavljal g. Davidovič, še manj pa tako, kakor sta računala gg. Pribičevič in Radič, so se lepo umaknili in prav mirno glasujejo na celi črti z — vlado! Oni se namreč dobro zaveoajo, ua se ultimativnih zahtev, kakor jih je postavil g. Vukičevič, demokratom, ne postavlja brea tistega trdnega ozadja, ki mu pravimo volilni mandat, in če sinemo verjeti izjavam radikalnih ministrov, ki menda tudi nekaj vedo in položaj poznajo, mora g. Vukičevič tak mandat (oziroma zagotovil«-zanj) že imeti v žepu. Tako se da miren in odločen nastop g. Vukičevič« tudi čisto prirodno in logično razumeti. • »Veliki« in »najboljše informirani: listi slovenske SDS pa bi storili prav pametno, če bi enkrat svojim vernikom povedali resnico m jim pojasnili položaj tako, kakoršen je. Zakaj kolikor dalje Svečan pogreb generala Kovžčtvida. Beograd, 10. oktobra. Pogreb v Štipu umorjenega generala Kovačeviča se je izvršil na prav svečan način in spada med največje pogrebe v Beogradu. Ves Beograd je bil v črnem. Vsa državna in zasebna poslopja so imela črne zastave. Truplo generala je ležalo v saborni cerkvi na mrtvaškem odru. Okrog pol 9. je prišla v cerkev pokojnikova obitelj. Ob 9. je prišel zastopnik kralja, potem zastopniki civilnih oblasti, dr. Ninko Perič v imenu narodne skupščino, vsi načelniki parlamentarnih skupin in mnogi odlični Beograjčani. Veliko število duhovnikov je opravilo slovesni opelo. Ko so bili cerkveni obr-edi končani, je imel patriarh Dimitrije nagovor. Za njim je spregovoril oče umorjenega generala. Njegov govor je napravil najgloblji vtisk na vse prisotne. Stari Vlada Kovačevič, ki ima nad 80 let, se je poslovil od svojega mrtvega sina. Za njegovega govora so v cerkvi vsi jokali. V imenu vojnega mini- stra je govoril Miloš Mihajlovič, ki je pokojniku izražal zahvalo naše vojske in mornarice. Nato je po naprej določenem sporedu sprevod krenil pred občino, kjer se je v imenu mesta poslovil od pokojnika Mi-lič-Sokič. Vse ulice, koder se je sprevod pomikal, so bile prenapolnjene z ljudstvom. Za pokojnikovo krsto so nosili 35 venfcev, med njimi venec kralja, ministra vojske in mornarice, Narodne odbrane itd. Krsta je bila položena na lafeto. Pred krsto in za njo je šla vojska. Pokojnemu so bile izkazane vse vojaške časti. Na grobu je govoril za »Narodno Odbrano« Brkajlovič, v imenu gojencev vojaške akademije iz leta 1899 pa Ljuba Nedeljkovič, Krsta je bila z vsemi vojaškimi častmi in ob streljanju celega bataljona pešadije spuščena v grob. Pogreb je trajal polne štiri ure. Po atentatu w Štipu. SPOR Z BOLGARIJO IN NAŠE NOTRANJE RAZMERE. Beograd, 10. oktobra. Zadnji dogodki v naših južnih krajih so našim politič- • nim krogom dali povod, da se mnogo ! bolj živo bavijo z našim notranjim in zunanjim položajem. V vladnih vrstah se opaža velika pripravljenost, da se vsa nesoglasja na čim lažji način izgladijo in da se doseže popoln sporazum med obema vladnima strankama. Radikali se nadejajo, da se bodo posvetovanja Demokratske zajednice končala ugodno za današnjo vlado. Oni smatrajo za nujno potrebno, da se pospeši delo v verifikacijskem odboru, da bi se potem takoj moglo pričeti z urejanjem naših notranjih in zunanjih razmer. Vladni krogi zatrjujejo, da se bo delo v verifikacijskem odboru tako skrajšalo, da bo do torka končano, to je tri dni prej, kakor je bilo določeno. Politični krogi menijo, da bi bilo treba kar najbolj energično delati na odstranitev latentne krize, ki obstoja v vladi in da se takoj začne z reševanjem naše kritične zunanje situacije. Oni upajo, da ■ se bodo zapletljaji, 'ki so nastali med nami in med Bolgarijo ugodno rešili. Pri tem pa smatrajo, da mora naša država storiti že končno take korake, ki bodo sploh ustavili vsako nadaljnjo akcijo ma kedonstvujočih v naših južnih krajih. Ugotavlja se, da sta zatvoritev meje in sklep o mobilizaciji v južnih krajih prva dva odločna koraka, storjena v tem momentu. Ministrski svet pa bo na svojih nadaljnih sejah sklepal kaj naj se v južnih krajih stori za osiguranje redu in miru. So tu različna naziranja o tem, kako naj bi se sanirale razmere na jugu. Toda vladni krogi mislijo, da je treba za zdaj delali z veliko opreznostjo, da se bodo odlašali z resnico, toliko hujše bo razočaranje v njihovih vrstah. Mi povemo lahko že danes, da jim preračunano ui spekulativno varanje, slovenske javnosti z demokratskim blokom« pri volitvah za trgovsko zbornico ne bo prineslo niti enega glasu več, kakor jih dobe sicer. Prerokovani »demokratski blok« je danes sanio še strah, ki je okoli votel, v sredi ga pa nič ni, 'Vladal bo g. Vukičevič in tisti, ki stoje za njim. Pribičevič, Radič in dr. Žerjav bodo smeli samo od strani gledati, kako vladajo drugi. - i ne napravi kaj, kar bi utegnilo še povečati težave, ki so nastale zadnje dni. VNANJA POLITIKA V OSPREDJU. Beograd, 10. oktobra. Pažnja političnih krogov je bila včeraj osredotočena v glavnem na zunanjo politiko. Sicer pa se je v političnem življenju včeraj z mnogo večjo sigurnostjo govorilo, — tako pri radikalih kot pri demokratih, — da je nadaljevanje sedanje vladne koalicije gotova stvar. Vprašanje demokratskega bloka je čeprav ne popolnoma pokopano, vendar za dolgo časa odloženo. Razgovar-Jali se bodo morebiti še naprej, ali o formiranju bloka za zdaj ni govora. Razlogi za to so različni. Na vsak način je gotovo, da bo sedanja koalicija še intenzivneje nadaljevala delo. Demokrati dobe tiste koncesije, o katerih se je zadnje dni v javnosti mnogo govorilo. Pri dr. Marinkoviču je bila včeraj popoldne konferenca demokratskih ministrov, ki sta se je udeležila dr. Kosta Ku-manudi in dr. Aca Mijovič. Predsednik vlade Vukičevič je bil včeraj dvakrat na dvoru. Druga njegova avdienca je trajala od 7. do pol 8. OBSEDNO STANJE V BOLGARIJI. Beograd, 10. oktobra. Sinoči je prišla iz Caribroda senzacionalna vest, da je po naše-m protestu v Sofiji nastal med bolgarsko vlado in med makenstvujočimi i spor. Vlada je v tistih krajih, kjer so na-; soljeni makedonstvujoči, proglasila ob-I sedno stanje. Teh vesti s službenega me-| sla niso demantirali, pa tudi potrjene še j niso službeno. SPOR Z BOLGARIJO, i Sofija, 10. oktobra. Jugoslovenski po-J slanik v Sofiji Ljuba Nešič je posetil bol-I garskoga zunanjega ministra Burova. da izve od njega, kaj je bolgarska vlada sto-; rila glede na jugoslovensko noto. Kakor ; pišejo sofijski listi, je bolgarska vldaa I sklenila, preprečiti makedonskim bandam prehod čez mejo z istimi sredstvi, kakor jih uporablja tudi beograjska vlada. Nad okrožjem Petrič in Čustendil bo proglašeno obsedno stanje. Ker pa mora tak ukaz podpisati kralj, čaka vlada na njegov povratek. Tudi se pričakuje, da bo po kraljevem povratku sklicano sobranje, in to še pred določenim rokom. ATENTATORJI PRIJETI? Beograd, 10. oktobra. Včeraj popoldne je dospelo iz štipa službeno obvestilo, da so na meji dobili atentatorje na bri-gadnega generala Mihajla Kovačeviča, in sicer dva že mrtva, enega pa so prijeli še živega. Atentatorji so pri selu Rade-vištu v bližini bolgarske meje zahtevali od nekega seljaka, da jim pokaže pot čez mejo. Kmetu so. že ti ljudje, ki so bili oboroženi z bombami in ki so po njih opisu utegnili biti atentatorji, zdeli sumljivi. Videlofi*^ je, da hočejo pobeg? niti pred preg.£. janjem naših oblasti. Kmet se je izjsVfd pripravljenim, beguncem ustreči in jih je po raznih ovinkih peljal ne preko meje, temveč proti naj-bližji vojaški karauli. Atentatorji do zadnjega trenutka niso nič sumili, da jim kmet ne kaže prave poti preko meje. Ko pa so prišli do vojaške karaule, so videli, kaj jih tam čaka in so začeli bežati. Kmet pa je s klicanjem opozoril podporočnika in vojake v karauli na begunce. Vojaki so neutegoma stekli za ubežniki in jih začeli preganjati. Atentatorji niso znali poti in so se zato skrili v neki pečini, iz katere so se začeli braniti. Boj je trajal celi dve uri. Podporočnik je vrgel 15 bomb v pečine. Nato je pozval preganjance, da se predajo, toda neki glas je odgovoril, da se ne predajo. Podporočnik je nato s še enim vojnikous navalil na pečino in tam zgrabil enega od atentatorjev še živega, druga dva pa sta bila že mrtva. Živega ujetnika so zvezali, mrtva dva pa so prenesli v Radovi-šte. Komandant bataljona je izrekel priznanje seljaku in podporočniku. Podporočnik bo dobil najvišje odlikovanje, se-ljak pa razpisanih 100.000 Din nagrade. Naše oblasti v Radovištu tretjega aten-tatorja vneto zaslišujejo. Ta baje že štiri dni ni nič jedel in nič pil. Eden od ubitih atentatorjev se imenuje Ilija Lilinkovič, MARINKOVIČ IN VUKIČEVIČ V AVDIJENCI. Beograd, 10. oktobra. Včeraj je' po slo« vesnem pokopu generala Mihajla Kovačeviča bil zunanji minister ob pol en# popoldne v avdienci pri kralju, ki je trajala tričetrt ure. Dr. Marinkovič je zvečer ob 6. vnovič šel na dvor. Tudi ta avdienca je bila tako dolga kot opoldanska. Novih momentov glede nastopanja našega poslanika v Sofiji Nešiča večraj ni bilo. Zdi se, da čakajo naši službeni krogi na to, da vidijo, kakšno stališče bo za* vzela bolgarska vlada po kortiku, ki ga je te dni napravil pri njej Ljuba Nešič. Opaža se, da se naši vladni krogi izogibljejo storiti kaj takega, kar bi bilo v ko-, rist akciji, ki jo iizvajajo nasprotniki zbližanja med Bolgarijo in Jugoslavija, ; da bi to zbližanje preprečili, i Beograd, 10. oktobra. Včeraj opoldne 1 je bil predsednik vlade Velja Vukičevič I celo uro na dvoru pri kralju v avdieneL' ! HASK : GRADJANSKI 3:2. j Zagreb, 10 oktobra. Včeraj so se vrliT-j le nogometne tekme Hašk : Gradjanski, ■ ki so se končale s 3 : 2, Viktorija : Že les-• ničarji (3 : 2) in Šparta : Ilirija (1 :0)'. V Budimpešti se je odigrala nogometna i tekma med reprezentanco Češkoslovaške i in Madjarske, ki se je končala z 2 : 1 v i korist Češkoslovaške. V Pragi pa sta tek-i movali Budimpešta in Praga z rezultatoni | 2 :1 v korist Budimpešti. ! ~~N0G0MEŠrNI SAVEzT | Zagreb, 10. oktobra. Včeraj je bila glavna skupščina »Jugoslovenskega nogometnega saveza«. Stari upravi je bil z 221 glasovi proti 41 podeljeen absolu-torij. Izvoljena je bila soglasno nova uprava in novo nadzorstvo za leto '192?-1928. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ljubo Deniarki, za prvega podpredsednika Krčelič, za tajnika Riboli in Gm-enika Krčelič, za tajnika-Riboli in Grubišič, za, blagajnika Cangelj .ip PeriŽ. \r Sklenjeno je bilo med drugim tudi, da-fft osnuje skopljanski podsaveo. • :..f Nemška sodba a atantatu v Štiou Atentat v Štipu je izzval v Evropi ogromno pozornost in vsi svetovni listi se obširneje pečajo z razmerami na našem jugu, z razmerjem med našo državo in Bolgarijo in s posledicami, ki jih utegno roditi krvavi napad. Posebno kritično razpravlja o teh vprašanjih veleugledni nemški list »Frankfurter Zeitung«, ki piše dne 7. oktobra na uvodnem mestu med drugim: »Umor jugoslovanskega generala Kovačeviča spominja po vseh okolnostih na usodni atontat v Sarajevu leta 1914, ki je izzval svetovno vojno. Nasilna smri generala izvira -iz istih vzrokov kakor smrt avstrijskega nadvojvode: iz agitacije proti zatiranju narodnih aspiracij. Mirovna pogodba v Macedoniji ni potegnila take meje, da bi bil končan prastari narodnostni spor. Z ozemlja, ki je bilo •prisojeno kraljevini SHS, so se bolgarski Macedonci preselili v Bolgarijo ali pa so bili izgnani. Ti begunci so ustanovili svoja društva. V dosego njihovih ciljev jim je vsako sredstvo dobro, tudi teror vseh vrst., Iz te atmosfere se je rodil atentat v Štipu. Atentat moramo absolutno obsojati. Obsojati ga morajo tudi oni, ki žele prquredbo v Macedoniji, kajti z zločini se pravici ne pomaga do zmage, ampak se ustvarja samo nova nasprotja in novo razburjenje, fri onemogoča vsako mirno poravnavo. Ravno tako pa bi bilo napač-«o, da vali sedaj vse , krivdo na bolgarsko vlado. Jugoslovanska naj pomisli, da bo vsak gospodovalen U’ ik, ki ga bo napravila v Sofiji, na las pod 0'jjn ultimatumu, ki ga je srbska vlada prejel!.l(leta 1914 z Dunaja •in proti kateremu se je dvignil ves srbski •narod. Naj zagreše sosedje karkoli, vzdrž- nost pri zahtevi po zadoščenju je najvišja dolžnost. V Beogradu si morajo biti na jasnem, da bo ultimat simpatije sveta od Jugoslavije odvrnil, ker si Evropa zaradi kakega albanskega konflikta miru ne bo dala vzeti. 2e diplomatičnega napadalca bo smatrala Evropa za vojnega krivca. Danes imamo pač drugačna sredstva za poravnavo kakor leta 1914. Na drugi strani pa je Bolgarija dolžna, da napravi zločinski agitaciji na svojem ozemlju konec. Mogoče je vlada v Sofiji za to preslaba. Nikakor pa ne gre, da se ji zato pripisuje vsa krivda. Bolgarska vlada je dala razumeti, da je voljna se z Jugoslavijo sporazumeti. Splošen polit, položaj na Balkanu in neprijetno razmerje do Rima je tudi Jugoslavijo do tega pripravil. Zbližanje pa hočejo preprečiti komitaši. Take pretirane nacionalistične organizacije pa rujejo tudi drugod. Na čelu makedonske agitacije stoje general Pro-togerov in njega se krivi za umor generala Kovačeviča. Toda pred nekaj leti izvršeni atentat na jugoslovanskega vojaškega atašeja v Sofiji ni imel nobenih resnejših posledic in se je poravnal diplomatskim potem. Za želeti bi bilo, da se beograjska vlada tudi sedaj ne bi oddaljila od mirne linije Če zahteva razpust makedonskih organizacij v Bolgariji, mora vedeti, da mora računati s su-vireniteto sosedov in mora pravilno ceniti težave, ki jih ima slabotna bolgarska vlada pri vsi svoji dobri volji. To mora uvaževati tudi zlasti jugoslovansko časopisje, ki danes zelo posnema pisavo dunajskih listov po sarajevskem atentatu.« »Visoka politika" — boi za veleposestva. Svojo znano akcijo za »regulacijo« meje med Ogrsko in čehoslovaško republiko je začel še bolj znani lord Rothermere baje iz najidealnejših nagibov, »da reši ogrsko narod-ao manjšino na Slovaškem krutega jarma čehoslovaške vlade.« Pri svoji akciji se je pa -lord Rothermere poslužil znanega političnega trika, da je treba vsako še tako materijal- • no akcijo zaviti v plašček »ideje«, da ljudje »e vidijo umazanije, ki se navadno skriva pod plaščem svetih in neumrjočih idej in še bolj svetega boja za pravico in resnico. Češki listi so kmalu uganili, kaj se skriva za celo »akcijo« plemenitega lorda: Ogrski magnati bi radi dobili svoja veleposestva na Slovaškem nazaj in jih iztrgali iz neusmiljenih rok agrarne reforme — če pa že ne bi megli dobiti nazaj svojih veleposestev, bi radi dobili odkupnino za veleposestva v zlatu. To je pravi pomen lord Rothermerove akcije, na kateri so udeleženi sami vodilni ogrski politiki, kakor grof Appony, grof Andrassjr itd., ki imajo vsi svoja veleposestva na Slovaškem. Kakor pa kaže bo kmalu tudi naša država zapletena v akcijo borda Rothermera. Kakor namreč poročajo ogrski listi, pride te dni v Budimpešto pet angleških parlamentarcev pod vodstvom Roberta Gowera. Sir^ Robert Govver pa ima nečaka ki se je oženil še pred vojno z bogato ogrsko veleposestnico Emilijo Racz. Ta bogatinka je imela svoje •veleposestvo v Bački, a Bačka leži danes v državi SHS, kjer velja agrarna reforma. Agrarna reforma tudi veleposestvu g. Emilije Racz ni prizanašala in okoli 4000 oralov zem- lje, ki so bili dota gospoda angleškega majorja Go\ver-a, je prišlo kar na lepem v druge roke. To je napotilo g. Gowera, da tudi on sedaj študira »srednje-evropski problem« v Budimpešti. Major Uower je takoj po svojem prihodu v Budimpešto izjavil sotrudniku lista »Pesti Naplo« sledeče: •Ugotovitve mojega strica in- moje ugotovitve bodo odločile o tem, kaj bova predlagala v parlamentu. Če nam Mala antanta do tedaj plača vso vrednost razlaščenih posestev, potem je našega dela konec. Mi smo pripravljeni prizadetim državam celo toliko iti na roko, da jim posredujemo posojilo, če same nimajo dovolj denarja za izplačilo. Če pa ne bodo države ustregle naši želji, bomo storili vse, da se jim zapre angleški in ameriški denarni trg.« Glede revizije mirovnih pogodb pa je gospod odgovoril: »Dokler bodo države - naslednice svoje obveznosti držale (t. j. če bodo razlaščenim veleposestnikom plačale odvzeto zemljo v zlatu), potem revizija še ni dozorela. Ako pa ne', potem moramo dati Ogrom prav, da zahtevajo revizijo pogodb. Kakor poroča »Arbeiter Zeitung«, sede v tem komiteju tudi člani Delavske stranke Slesser in Thomas in kakor trdi major Go-wer," je h komuteju pristopil tudi Mac Donald. »Arbeiter Zeitrng« dostavlja: »Ti gospodje se bodo gotovo zelo začudili, ko bodo zvedeli, kako se njihova imena in njihova avtoriteta zlorabijo za navadne družinske posle in za politično izsiljevanje.« Politične vesti. = Kako se bo imenoval demokratski blok? Rjfzne stranke imenujemo navadno po nji-hov ih začetnih črkah, n. pr. SLS, SDS, SK S 4td. Svoj naslov v črkah bo dobil tudi de-•mokratski blok. Ker sestavljajo ta blok gg. Pribifevič, Radič, Davidovič in jugoslov. muslimanska organizacija (IMO), si vsak sam lahko sestavi skrajšani naslov novega bloka. !Y' — »Cbrriere della sera« in naš spor t Bolgarijo. »Corriere« piše, da si je težko ustvariti pravopsliko o položaju na srbsko-bolgar-ski meji, ker se viri poročil ne dajo kontrolirati. Bolgarska vlada danes ne more makedonskih band razorožiti, ker nima armade. Tudi na razpust makedonskih organizacij se da težko misliti, ker bi to izzvalo v Bolgariji državljansko vojno. Ultimatum Bolgariji pa D' bila nevarna stvar, prav tako, kakor bi tudi Polgarija napravila veliko napako, če bi Beogradu odrekla moralne reparacije, če so les bolgarski državljani kaj zakrivili. - Obisk Bcrthelota v Pragi. Glavni tajnik francoskega zunanjega urada Berthelot je pied nekaj dnevi prišel v Prago, da obišče predsednika Masaryka. To je dokaz, da je namen Berthelotovega potovanja čisto političnega značaja. Berthelot je odpotoval v Prago i ravno v času, ko so Ogri začeli veliko akcijo zt revizijo trianonske pogodbe z objavo ne- j kih dokumentov iz 1. 1920, s katerimi so hoteli dokazati, da je Francija že tedaj bila naklonjena popustiti, če bi se Ogri udeležili velike vojske proti rdeči armadi, ki je takrat zmagovito prodirala na Poljsko. Objava teh dokumentov je na Češkem vplivala jako neprijetno in namen potovanja Berthelota je bil, da razburjene češke politike pomiri. Kakor trdijo češki listi, se bo pa Berthelot zanimal tudi za osnove politike Male antante, ob enem pa tudi ugotovil, če se vsled vstopa Nemcev v češko vlado ne bodo izpremenile smernice čehoslovaške vnanje politike. Če bi se to zgodilo, bi bil vpliv Francije v Srednji Evropi znatno omajan. =: Čangkaišek na Japonskem. Iz Tokija poročajo, da je prispel na Japonsko general Čangkaišek, bivši vrh. zapovednik, kanton-ske armade in diktator južne Kitajske. Pose-til bo bržkone japonsko prestolico, nato pa odšel v Ameriko in Evropo. Njegovo potovanje komentirajo vzhodnoazijski krogi in trde, da se bo Čangkaišek vsled ženitve s sestro vdove pokojnega Sun Yat Sena, približal zopet levemu krilu kantonske vlade. — Laburatisti v ofenzivi. Kongres angleške delavske stranke, ki zaseda te dni v Black-poolu ima pred vsem namen označiti smer nove agresivne politike proti sedanji konservativni vladi. Med njimi se je sedaj že večkrat pojavilo siremljenje, da bi se ustvarila nekakšna skupna zveza z liberalci, s katerimi bi se sestavil političen program in s katerim bi nastopili in zrušili konservativno Baldvinovo vlado. Na kongresu se je dose-daj videlo, da imajo delegatje v tem oziru različna mnenja. Neuspeh generalnega štraj-ka in rudarske stavke, , ki sta pretresla angleške Trade unione je imel velik odmev tudi v vrstah laburistične stranke, kajti razdvojenost se je s tem znatno povečala. Danes se oni elementi, ki gledajo na Trade Unione kot na organizacijo, ki naj brani samo profesionalne interese in ki hočejo, da stoje organizacije stran od politično j strankarskih vplivov, ne strinjajo s progra-| mom delavske stranke. Potem, ko so Trade ! Unioni z javnim referendumom obsodili ak-\ cijo sovjetske vlade in z večino nad 3 mi-i lijone glasov zabranile svojemu članstvu, da ; podpre komunistično gibanje, so pričeli le-i vičarski laburisti splošno akcijo, da se obso-! di stališče strokovnih organizacij z ozirom j na levičarsko-komunistično gibanje. Mac Do-| nald zahteva v teh bojih srednjo linijo, ker | hoče na vsak način, da se stranka ne razbi-' je in da ostane enotna. Ti notranji boji so - seveda velikega pomena za stranko, kajti i vprašanje je, da bo mogla laburistična i stranka precizirati program za kampanje I proti Baldvinovi vladi. Mac Donald želi, da 1 bi kampanja proti konservativni vladi pričela v taki meri, da bi se dale razpisati parlamentarne volitve že leta 1928. On in Loyd George se vdajata s temi računi v iste odnosno slične iluzije, čeprav objektivno vzeto, sedaj oii razloga, da bi se konservativna •stranka odločila razpisati nove volitve, ker ima tudi sedaj večino. Da pa misli Mac Donald resno na akcijo proti Baldvvinu je razvidno tudi iz njegove izjave na .kongresu v Blackpoolu, v kateri je najprej pozval Baldvina, da naj razpusti parlament in razpiše nove volitve: »Mi smo pripravljeni na volitve, pa prosimo Baldvina, da na pred-stoječem kongresu konservativne stranke v Cardiffu odkrito izjavi, koliko časa bo še izkoriščal oblast, ki mu jo volilci niso dali.« — Izgleda pa, da bodo v tem boju laburistični poslanci, podprti od liberalcev zahtevali debato o zunanji politiki, ki naj bo glavni vzrok in glavni razlog boja proti konservativni stranki in Baldvinu. _ Chamberlain v Pariam. Angleški zunanji zunanji minister Chamberlain je prišel tudi v Pariz, kjer se je sestal s francoskim zuna-enjim ministrom. V razgovoru je Chamberlain naglašal o nalogah, ki jih mora izvršiti , Zveza narodov, da se osigura mir. Zveza na-! rodov sedaj sigurno in postopoma napreduje. Tudi Nemčija je znala inspiriratinovčduh, ko je vstopila v Zvezo narodov in sklenila lo-carnski sporazum, ki predstavlja bazo nove Evrope. Locarnska pogodba ui omejena samo na zapadno Evropo, ker se v tej pogodbi predvidevajo arbitražne mere za slučaj sporov med Poljsko in Nemčijo. Posebnega polena pa je Chamberlainova trditev, češ da Zveza narodov ni nobena superdržava, nego da svoje sklepe izdaja samo s pristankom večine svojih članov. Angleška bo od sedaj'naprej čakala,, je izjavil. Pričakovali bomo rezultate pogajanj med Španijo in Francijo glede predloga za izpremembo tangerskega statuta o internacionalizaciji Tangerja. Tud' Anglija ima svoje interese na Tangerju. Angleška vlada sc bo prijateljsko zadržaia na-prain pogajanjem med Parizom in Madridom in, ako bosta obe državi znali to vprašanje urediti, bo tildi Anglija prista'a na tako rešitev. V slučaju, da bi med Francijo in Španijo nastal vsled tangerskega vprašanja nesporazum ali spor, tedaj bi Anglija bržkone posredovala med obema državama. Sedaj še ni nastopil ugoden moment za posredovanje. Chamberlain je na sestanku s Krf®® de Riverom obžaloval, ker je Španija i**'1®' pila iz Zveze narodov. Naglasil je, da bi b«0 zelo potrebno, ako Španija vstopi nazaj v Zvezo narodov. = Bolgari bodo lahtevali stalno armad®' Iz Sofije poročajo, da se v bolgarskih političnih krogih trdi, da se je dosegel sporazum v Ženevi med bolgarskimi delegati in zastopniki velesil na zadnjem zasedanju Zveez narodov, da se bo na prihodnjem zasedanju Zveze narodov rešilo vprašanje ukinitve do-brovoljske vojske in upostavitve obligatorič-ne vojaške službe. Bolgarsko časopisje pozdravlja ta sklep in naglasa, da dobrovoljska vojska preveč stane bolgarski narod in s tein tudi slabi financielno stanje Bolgarije. Mala antanta bržkone ne bo pripustila, da bi Bolgarija dobila stalno armado, kajti države Male antante, ko bodo reševale to vprašanje, ne oodo dovolile, da bi se kršila neuillska mirovna pogodba. Vsa bolgarska politična jav-iost pa kljub temu pričakuje, da bo Bolgariji v tem vprašanju od velesil — ustreženo- = Turški ultimat Perziji. Položaj me1! Turčijo in Perzijo se vedno bolj poostruje-posebno je ta napetost občutna po predaji ultimativne turške note Perziji. Vendar pa se v splošnem misli, da do oboroženega spopada med obema državama ne bo prišlo. Tei' koče za rešitev tega spora pa leže tudi v dejstvu, da Turčija ni članica Zveze naro&o^ dočim je eFrzija kot članica Zveze narodov že leta 1926 zahtevala, da se izvedejo nekatere korekture na turŠko-perzijski meji v prid Perziji. — Francija bo posredovala med Grčijo in Jugoslavijo. Važen političen moment v zadnjem času je vsekakor tudi sestanek med francoskim zunanjim ministrom Briandom in grškim zunanjim ministrom Mikalokopu-losom v Parizu. Ravnatelju politične sekcije Quai d’0rsaga de Beaumarchen9u je greki zunanji minister razložil razloge, radi katerih grški parlament ni mogel osvojiti grško-jugoslovanske konvencije. Mikaiokopulis 1« dejal, da je Grčija vedno pripravljena čoti zopetna pogajanja z Jugoslavijo. VBled te izjave se v splošnem misli, da bo Franci/", direktno ail indirektno posredovala med ša državo in Grčijo. Francosko - španska pogajanja RjeJ«* Tangerja. Francoski zunanji minister Briami je sprejel v avdienco španskega poslanika, s katerim se je razgovarjal o položaju, ki je nastal glede pogajanj, ki se vodijo že dalje časa med Francijo in Španijo za ureditev tangerskega vprašanja. Trdi se, da je španski poslanik obvestil Brianda o uspehih razgovorov med Chamberlainom in Primo^ de Riverom. — »El Debate«, ki izhajav Madridu, doznava, da so dane že vse možnosti, da se pogajanja glede ureditve tangerskega vprašanja med Francijo in Španijo v prihodnjih dneh zopet obnove, ker je bil sestanek Chamberlaina in Primo de Rivere v skladu z dosedaj vodenim pogajanjim med Parieom in Madridom. = »Izvestja« o poljsko-ruskih pogajanjih. Glasilo sovjetske vlade »Izvestja« piSejo, da so sedaj poljsko-ruska pogajanja na mrtvi točki in sicer radi tega, ker ima Poljska povsem novo politično taktiko na Baltiku. p°!i-| ska se smatra za patrona nad baltskimi državami in zahteva od sovjetske vlade, da p1 zna to svojstvo tudi sovsjetska Rusija. Ivan Podlesnik: DB. JAN EV. KREK. Deset let je minulo, odkar je v časih, ki so bili za Slovence najbolj resni kar jih pomni njih zgodovina, zatisnil oči v večni pokoj *k. Jan. Ev. Krek. Mnogo se je že, se bo prav t« dni in tudi v prihodnje pisalo o tem slovenskem ženiju velike organizatorične moči. Kjegovo delo na političnem polju so in bodo Se očrtali drugi, za to bolj poklicani. Meni se zdi, da ni bila tam največja njegova sila, temveč, da je bila veliko večja v njegovem orga-‘nteatoričnem delu. On je bil prvi, ki je spoznal, da brez gospodarske in prosvetne rešitve nt politične rešitve za slovenski narod. Najprvo je začel s predavanji med tistimi •tiajbednejSimi Izmed bednih, za katere se takrat ni nihče zmenil, med kmeti in delavci. Spoznavši željo teh ljudi po izobrazbi je za-#©1 ustanavljati izobraževalna društva, kate--ra je strnil potem v močno organizacijo Slov. 'SiišS. soc. sveže (sedanjo Prosvetno zvezo). Istočasno f>a je začel drugo veliko in po- •*ne3»T>no delo za gospodarski povzdig ljud-.atva a tem, da je vzbujal smisel za zadružništvo in začel zadruge ustanavljati. Predvsem ^hranilnice' in posojilnice, ki so imele v prvi -vrsti namen iztrgati ljudi iz rok oderuhov in ilh gospodarsko osamosvojiti. Vsega tega ogromnega dela na obeh teh poljih bi sam r^tovo ne emagal, ako bi se ne znal vnojiti Zbrati oko« sebe zadostno število požrtvovalnih delavce*, med katenmi prvi in naj-TOočneiSt1^ 'bil brez dvoma pokojni dr. Bv. lamve se ne motim, ako trdim, da je Mtodr Inkovo srce bolj pn njegovi Slov. in pri Zadružni in gospodar-*ld rvezii ^ot pa na Dunaju pri politiki. Do-;.bro se spominjam, da se je Krek * vsemi »i lami branil sprejeti kandidaturo za mesto poslanca v državni zbor, češ, da je njegovo pravo mesto doma. Med tednom v semenišču med bodočimi kaplani in pri sejah prosvetnih in gospodarskih central, ob nedeljah pa po shodih in predavanjih na deželi. Njegova želja ni našla odmeva. Šel je na Dunaj in kmalu potem mi je enkrat dr. Lampe potožil, da nam povsod v Sloveniji manjka kos Kreka. Toda tudi na Dunaju se je Krek kmalu uživel v prevzete naloge. Znan je njegov izrek »da sta na Dunaju šele on in dr. Šušteršič skupaj en mož.« Bila pa sta v resnici dva moža to, kakoršnjih je bilo tudi v avstrijskem parlamentu malo. Tedaj ju je; se vezala iskrena harmonija v nazorih in ciljih politike v domovini do najvišje moči se po-spevajoče SLS. Krek pri svojem občevanju in delu ni napravil vtisa, da bi bil v njegovih načrtih kak sistem. Ideje in načrte je kar metal iz sebe in mnogokrat nalagal njih izpeljavo za to malo sposobnim. Kdor pa je imel priliko v podrobnostih zasledovati njegovo delo, se j-e lahko kmalu prepričal, da je bilo to delo tudi do podrobnosti premišljeno. Ko je zadružna misel v Sloveniji prodrla do zadnje gorske koče, je Krek takoj uvidel, da bo ovira utrditvi in nadaljnjemu prodiranju te misli izven slovenskih mej pomanjkanje zadružnih delavcev. Takoj se je lotil tudi v tem oziru potrebnega dela. Preprosil je vodstvo semenišča, da je dovolilo par ur na teden za pouk semenišfinika v knjigovodstvu. Tudi pri Slov. kršč. soc. zvezi je vpeljal knjigovodske točaje. Potem pa je šel še dalje. Povsem' sam je začel študirati Statute trgovskih šol in pripravljati načrt za ustanovitev prve slovenske trgovske šole v Ljubljani in pa zadružne šole. Prvi njegov predlog v deželnem zboru, potem ko je dobila v njem SLS premoč, je bil predlog za ustanovitev te šole. Prodrl je in začelo se je tudi tu veselo in hvaležno delo. Bila je to šola za izobrazbo pijonirjev zadružnega dela ne samo med Slovenci, temveč tudi med Hrvati in Srbi. Z ozirom na zadružno delo sta bile Kreku pri srcu zlasti Istra in pa Dalmacija, te dve bedni in zanemarjeni avstrijski provinci. Isto skrb in ljubezen je kazal Krek tudi pri svojem delu na izobraževalnem polju. Več kot političen shod mu je bilo predavanje v katerikolem izobraževalnem društvu. On se je prav zavedal, da so ta navidezno majhna in neznatna društva celice, brez katerih no bi bilo mogoče sezidati ne močne gospodarske in ne politične stavbe. Zato je polagal na nje toliko važnosti in skrbi. Spominjam se, koliko je premišljeval, da bi našel sredstvo, s katerim bi. bilo mogoče pritegniti v krog izobraževalnih društev zlasti kmetijsko mladino, predvsem mlade fante. Ko mu je bil predložen načrt o telovadnih odsekih, iz katerih se je razvil potem »Orel«, se je tega načrta z njemu lastno vnemo in navdušenem oprijel. Navzlic temu, da je bil takrat polno zaposlen na Dunaju, je sodeloval pri vseh malenkostih za izpeljavo tega načrta-Če ni mogel osebno, je pa pisal. Med mnog mi tozadevnimi listi iz dunajskega pariam ta, ki mi jih je pisal, ^ Usta’, ki je za Kreka zelo značiten. I Is gpo ki mi v tem^ času m pn rol^ ^ nlige). muiu navesti to-le. »Pn«* sokolsko Kokoli bodimo! ^'^"^Tžf-liberalne pri- ,>"e*. šlkXka ideja sama, dasi por*et& po m«*l... »oko . trditev je potrdil tudi sSS? ^ * * 'treba le laii-liberaliima.« Krek s tem svojim načrtom takrat ni prodrl. Delo telovadnih odsekov Slov. kršč. *oi*. zveze je šlo v drugo smer. Iz odsekov se je razvil Orel, ki ima za objektivnega opazovalca gotovo svoj zaslužni del pri vsestranskem napredku slovenskega naroda. Ni drzna in ne pretirana moja trditev, da stoji, kar so tiče telesne iaobraibe slovenski narod na U a j višji stopnji med vsemi slovanskimi narodi. Danes ne dobite med tem majhnim narodom skoraj ne vasi in ne fare, v kateri se ne bi med moško in iensko mladino g*jua telovadba in sicer sistematična telovadba, d (doma po 6okolih, deloma po orlovskih aru-Štvih. Niti med Cehi ni prodrla telovadba tako globoko med ljudske sloje, kot je prodih med Slovenci. Pri tem pa je tret« da so Slovenci v večini krneli narod Tu ima brez dvoma velike Je *J?°<*el. Krekovim sodelovanje j Krekovim^ sodelovanje^vadi dane^ pri na5 Vmetlki ^oastir v vrsti 1 mestnim akademi-bnm to more preceniti samo oni, ki poziui veliki pomen sistematične telovadbe za te- lesni in duševni napredek ljudstva. In pa čni ki nvu demokracija ni samo fraza. Lyon, Pariz, Luxsemburg, Praga, Ljubljana, Strassburg, Brno, KtJln — kjer so deloma Sokoli, deloma Orli vzbujali občudovanje Evrope in sveta — ta imena pa pričajo, da je med slovenskim narodom gojena telovadba na viSku in da Slovenei v tem oairu r.ad-kriljujejo svetovne narode. Zal, da z ozirom na celokupen slovenski in pa z ozirom na skupno jugoslovansko domovino malenkosten slovenski separatizem tudi tukaj povzroča, da korakajo Slovenci lo-f(*no v borbi za svetovnimi lavorikainl n* tem polju. Prihodnje leto se bo vrfila v A»j stordamu olimpijada: Organizacijski 5ta Mehika, dežela večnih kriz. Z ozirom na zadnje nemire v Mehiki posnemamo iz »Prager Presse« iz zanimivega uvodnika njenega sotrudnika, znanega strokovnjaka v mednarodnih vprašanjih prof. Alojzija Musila nekaj zgodovinskih in so-cijalnih vzrokov stalnih nemirov v Mehiki. Imenovani članek je napisal prof. Musil Se ' pred izbruhom zadnjih nemirov in pravi: Večni nemiri v Mehiki so dali že cesarju Napoleonu III. povod, da se je vmešal v te zadeve in pod zaščito francoske vojske proglasil Mehiško cesarstvo, ki je pa trajalo le tako dolgo, dokler je divjala v Zedinjenih državah meščanska vojna. Komaj je bila Unija rešena, je bil cesar Maksimiljan ujet in ustreljen, njegovo uradništvo pregnano in republika obnovljena. Kmalu nato se je po-lastil vlade Porfirio Diaz in napravil v deželi red in mir, karšen je vladal v Mehiki pod Španci. Porfirio Diaz je bil prevdaren iti odločen mož in je hotel- svoji domovini le dobro. remel je po ohranitvi trdne vlade in to ne glede na ustavo, ki je sicer ni odpravil, yendar . pa je izpeljal volitve s pomočjo vojaštva in policije tako, da ni mogel biti izvoljen noben protikandidat. Diaz .je hotel deželo gospodarsko dvigniti, ker pa ni bilo denarja, je povabil na sodelovaje tuje, posebno severoameriške kapitaliste. Ti so se pozivu odzvali in kmalu so se tuja podjetja razširila po vsej državi. Pre-pregli so jo s celo mrežo železniških prog, ki s" jih že ipred vojno cenili na 650 milijonov dolarjev. Pridobivali so železo in druge ru in ustanavljali velikanske železolivarne. luji kapitalisti so si tekom časa pisvojili na !'•' zf*e načine ogromne komplekse zemlje in j,:_ izkoriščali z silnimi dobički. Samo petrolejska družba Doheny je producirala 1. 1922 več kot 70 miljonov sodov petroleja. Ob sevemo-ameriški meji se je naselilo 2C0 km na široka 12.000 ameriških farmer-jev, ki na jbi tvorili jedro prebivalstva, stoječega ped zaščito Washingtona. Predsednik Diaz ni mogel pri nastopu vla-sprevideti, kakšne zle posledice bo povzročila udeležba ameriškega kapitala v Mehiki. Dividende so rasle do nemožnosii, ven-“ai’ ni ostalo nič tega dobička v deželi. Vrhu vsega priseljeni niso hoteli plačevati davkov in za sebe niso priznavali merodajnosti mehiških sodišč. Amerikanci so ustanovili na svojih podjetjih stotine šol, v katerih se je poučevalo v angleškem in ne v španskem jeziku. Celo mehiški uradniki so se morali posluževati v občevanju in dopisovanju z njimi le angleščine. S tem pa je bila vzbujena r|acijonahia zavest Mehikancev. Gospodarski Pogin mehiškega ljudstva je pa izbil sodu dno. v Ameriški podjetniki so rabili ogromno po-jedelskega in industrijskega delavstva, kalnega so rekrutirali izključno le iz domala prebivalstva in ga kar se da slabo plačevali. Ko je bilo tega domačinom dovolj, so • Pohlepnim tujcem povedali, da so tega izko-riSčanja že do grla siti in da je zemlja njihova last. Ameriški bogataSi so se jim pa le pomilovalno nasmehnili' iu jim ponudili dve možnosti izlioda: Ali nam tlaCanite 5e na- prej, ali se pa izselite iz dežele. Zemlja je pa naša. « Med mehiškimi delavci so 'bili številni nadarjeni, vedoželjni posamezniki, ki so obiskovali ameriške šole in čitali razne knjige in časopise. Ti ljudje so pa .postali zdaj voditelji svojih zatiranih rojakov, katere so orga-mzirali v doe močni enoti, zemljodelsko in industrijsko delavsko. Za prvo so zahtevali agrarno reformo, za drugo pa socialno zakonodajo. Ta pokret je dobil pa še posebno vazno in temeljno oporo z ustanovitvijo tretje stranke, namreč nacijonalno, s katero so se strnili v močno protitujsko falango. Predsedniku Dia-zu to novo notranje življenje in stremljenje ni bilo po volji in ga je skušal na vsak način celo z rožjem, udušiti, toda zaman. Nacijonal-na, od zemljedelcev podprta stranka se je pod vodstvom Frančiška Madero uprla proti njemu in tako je moral 1. 1911 zapustiti deželo in bežati v Evropo. Tega leta je spregovoril celoten mehiški narod odločno besedo, da je neodvisen gospodar svoje domovine, pokopana je bila stara Mehika in vstala je nova z lepim geslom: zaščito ljudskih pravic, narodnega premoženja in španskega jezika. Vendar pa je preteklo še celih šest let, da je bila končno sprejeta 5'. februarja 1907 razglašena nova ustava. l’ega zavlačevanja pa niso bili krivi Mehikanci, marveč tujci. Današnja Mehika šteje okroglo 15 milijonov prebivalcev, od katerih je en milijon belokožcev, šest milijonov Indijancev in osem milijonov mešancev. Izobražencev moremo našteti komaj dva milijona, med katerimi najdemo, kakor je Razvidno, tudi številne Indijance in mešance. Jezikovno Mehika ni enotna; govori se 64 indijanskih narečij, vendar pa prevladuje kot državni in pismeni jezik španščina. Tujskemu vplivu so podvržena posebno razna industrijska, še čisto divja plemena, katerih se politični povzročitelji raznih nemirov zelo radi poslužujejo. Temu dejstvu se ima zahvaliti mlada, prebujena Mehika, da se je že leta 1916 zapletla v vojno z Združenimi Ameriškimi državami, ki se je končala 5. februarja 1917, ko so bile ameriške čete odpoklicane iz Mehike vsled vstopa Amerike v svetovno vojno. Tega dne je bila proglašena nova mehiška ustava, ki pa je radi svojega § 27, ki določa, da pripada celotno ozemlje Mehike mehiškemu narodu, da morajo tujci vse svoje pravice do te zemlje pravno uveljaviti in se v vsem podvreči mehiškim zakonom. Ta paragraf je naletel na odpor tako pri tujskih podjetnikih, kakor tudi pri domačih cerkvenih krogih, ki so se bali, da bodo na ta način izgubili svoja ogromna cerkvena posestva s cerkvami vred. Ko je pa 30. novembra 1924 nastopil svoje mesto sedanji predsednik Calles in pričel navedeni paragraf nove ustave radikalno izvajati, so proti njemu najenergičnejše nastopile mehiške cerkvene oblasti združene z ameriškimi veleposestniki. Calles se pa tega m.stopa ni ustrašil in tako se v Mehiki nova ustava od.dne do dne bolj uveljavlja. Obe mladomehiški stranki, tako konservativna kakor napredna, nastopata enotno pri izvedbi utrditve položaja zemljedelcev in nji-rvega napredka, socijalne zakonodaje in neumešavnija tujcev v notranje mehiške razmere. V ta namen zahtevajo, da mora prirasti najmanj polovica delničarjev pri vseh industrijskih podjetjih Mehikancem in naj zato prevzamejo vsa podjetja na obalah in meji Mehike vsaj 100 km na globoko v državno ozemlje i/.ključno domačini. Nova Mehika je prepričana, da bo mogla doseči svoje cilje le, če se ne bodo v njene razmere vmešavali tujci. Doseženje tega cilja nikakor ne bo lahko in kakor kažejo vse stvari, bo to veljalo deželo še težkih materi-jelnili in krvavih žrtev. ba pa je tudi že enkrat sistematično organizirati promet, primerno znižati ali eventuelno ■■!: 7višati vozne tarife in dvigniti produkcijo domačih industrijskih podjetij ter dvigniti obrt. ... Nepravilno je stališče, ako se misli izvesti rentabilnost železnic samo i redukcijami delavskih plač in osobja na železnicah. Ampak uvesti je treba red v upravo in dvigniti gospodarsko življenje in promet, ki naj bosta res tista faktorja, na katerih naj sloni vsa državna politika in vse državno gospodarstvo. Te reforme pa so vsekakor potrebne za odpravo današnjih gnilih razmer. V njih pa so izražene težnje vseh krogov, ki pričakujejo sanacijo narodnega gospodarstva in odpravo socialne krize. Železnice naj in morajo ostati državna last, •ker bi nasprotno pomenilo, da se naša država vedno bolj nagiba izrazitemu sistemu kapitalistične proizvodnje in ker bi nasprotno temu, naredili mi zopet veliko korak nazaj. Ali nova uprava se mora breapugojno ličiti od sedanje državne uprave, ki je centralistična in birokratska. V tem je rešitev, ki jo- morajo uvideti tudi oni delavski krogi, ki se danes izjavljajo proti komercializaciji samo zato, ker Marx ni bil za njo. Gospodarski in socialni položaj delavstva pa je mogoče dvigniti zaenkrat in v teh normalnih razmerah samo v dobro razviti in vzorno urejeni — kapitalističuo-meščanski državi! Par besed o železniški »ezi z morje«. Citatelji »N. D.< se morda začudijo, da se j dunajski A. G. meša v spor o zvezi Sloveni- j je z morjem. Ali to je docela razumljivo, kajti rOljen časnikar se žarnima za vsa vpraša-šanja, ki se tičejo njegovega naroda, vrhu tega pa sem ravno 'jaz pred volitvami leta 1923 imel v Starem trgu in okolici več shodov, na katerih sem govoril seveda tudi o želeiznici, ki je za vse prebivalce življenjsko vprašanje. Takrat sem govoril za tisto železnico bolj po zdravem instinktu, zato sem pozneje živo zasledoval ves boj enega dela svojih dragih rojakov za najboljšo zvezo Slovenije z morjem. V zadoščenje (mi je, da se je mo(j takratni instinkt spremenil v ne-omajano prepričanje: da je najboljša zveza tista, o katerih sem navdušeno govoril na shodih ob Kolpi. Da me -poznejši dogodki niso varali, za to sem borcem za to železnico od srca hvaležen. Ali tudi ob tej priliki, 3u se 'je pokazala tista stara slovenska napaka, da bi vsak vplivnejši mož rad videl železnico mimo svojega kozolca. Tako so nastali kar trije konkurenčni načrti, za katerimi stoje vplivni rojaki naši. Najbolj nevaren tekmec je postala takozvana Kajfeževa železnica, za katero se zavzemajo vplivni možje našega javnega življenja. Potem je prišel pa še g. vladni svetnik Župnek s svojo progo, nekako po nemškem pravilu: AUer guten Dinge sind drei, dasi se mi zdi, da po skušnjah, ki jih je imel svoj čas na Dolenjskem, s svotjim načrtom niti sam ne misli resno. Njegova proga je strategiški nemogoča, je gospodarski manj priporočljiva in po vsem vrhu v najslabšem terenu. Ali tudi Kajfeževa proga ne vzdrži primere s tretjo — Klodičevo od Kočevja na Vrbovško. Človek z naravnim razumom bi dejal, da po zborovanju v Novem mestu 10. januarja 1926, na katerem so se iza to železnico izjavili vsi zastopniki strank in gospodarskih korporacij, je stvar končana in da sploh ne more biti govora o kaki drugi zvezi z morjem. To pa toliko bolj potem, ko je bila ta železnica že vzakonjena in je nevarnost, da bi Beograd vsled neprestanih intrig proti že dognani zadevi sploh odrekel svoje nadalj-no zanimanje za železnice v Sloveniji, češ: treh železnic vam ne bomo gradili, a da bodo vsi enako zadovoljni in se nikomur ne zamerimo — ne bomo gradili nobene. Tak odgovor iz Beograda bi bil docela razumljiv in morda celo zaslužen za nepoboljšljive Slovence. — Ko sem čital izrek g. dr. Golje od Zveze industrijalcev, da naj Beograd določi, katera železnica naj se gradi, sem si mislil, da Slovenci res drugega ne zaslužimo nego da nam drugi gospodarijo in zabijajo talente Franjo Aleš: VpraSanie komercial izacijelželeznic. Vprašanje komercializacije železnic in racionalizacije prometnih sredstev postaja tem bolj zanimivejše, čim bolj se približuje 15. oktober, ko se bo vršila v Beogradu anketa gospodarskih krogov, na kateri naj se končnoveljavno določi, ali za ali proti komercializaciji državnih železnic. Vsa politična, meščanska in delavska javnost gleda z velikim zanimanjem na novo projektirano reformo, kajti vsi, dobesedno vsi krogi žele, da vodstva teh svetovnih prireditev ne dopuščajo, da bi iz ene države nastopilo več posameznih organizacij. Zato nastopi kot reprezentant naše države na teh prireditvah Jugoslovanski Sokol. V sedanjih razmerah, ko je jugoslovansko Sokolstvo med Hrvati in Srbi tehnično daleč za Slovenci, nastopajo v večini Slovenci—Jugo—Sokoli. Ti žanjejo lavorike za Sokole in državo. Same. lepa misel idealista more biti želja, da bi S ovenci ob velikih priUkah stopili iz ozkega kroga domačih razmer in se pokazali ]'ied svetom, tam kjer se jim nudi lepa prilika za to, brez strankarskega pečata na čelu, pa samo s slovensko trobojnico na prsih. Ne dvomim, da bi bil uspeh še večji. Dr V. Murnik bi lahko pred celim svetom pokazal na peščico slovenskih fantov in pred celim svetom zaklical svoj: Slovenec — kdo ie več’ Dr. Krek bi pa videl izpolnjeno se yeč kot je on želel pred dvanajstimi leti, ko Je dejal, da mora postati telovadba panoga izobrazbe celokupnega slovenskega naroda. Pokojni dr. Krek je pred desetimi teti, Predno je legel v grob, doživel velik čas, ko je padlo med Slovenci v nič vse, kar je ločilo, in prišlo do navdušenega izraza samo ono, kar je družilo v trpljenju, hrepenenju in ljubezni. Ali se vsaj nekaj iz takih velikih tre-notkov naroda ne more od časa do časa ponoviti. Te dni se ob desetletnici smrti velikega sina majhnega naroda klanja njegovemu spominu v priznanje njegovih zaslug celokupen narod brez razlike na strankai sko pripadnost. Razveseljiv trenotek, četudi °h žalostnih spominih na prezgodnjo smrt Moža, katerega nam povsod manjka še danes en kos. v trde butiee. — Ne poznam tega gospoda, ali v Beogradu so mi lani pravili, kako strašno je bil informiran zastopnik slovenskih industrijalcev na konferenci meseca decembra 1926, češ, da ni vedel dobro niti tega, kje je Vrbovško oziroma Srbske Mora-vice, sploh da mu je bila vsa ta važna zadeva španska vas. Hočem reči: na take konference pošiljajte Je dobro informirane in podkovane zastopnike. Župnekova proga je po moji misli definitivno padla že na isti konferenci v Beogradu, ko »je prometni minister generali »Milosavljevič kategoriški izjavil, da »vojska zahteva železniško zvezo Kočevja s Sušakom, toda nestrategiško progo iupnekovo odklanja«. Po tej izjavi bi ostala v diskusiji »ploh edino še alternativa Brod—Moravice oziroma Vrbovško—Srpske Moravice. Da je ostala v diskusiji KajfdE - Musilova proga kljub vsem izjavam znamenitih geologov, se je treba naravnost «uditi agilnosti raznih »jenih zagovornikov. Ako sem ne leje prav slišal, je glavni krivec g. ini. Vaškovič, ki je bil vedno odločen nasprotnik Klodičeve proge in zato ne dovolj objektiven sodnik. S svojimi pomočniki gg. Sukljetom, Schnel-lerjem in dr. Goljo je vedno tajil, da bi bila Kaifeieva proga v slabem, nesprejemljivem terenu. Inž. KlodiŽ mu je ie leta 1924 v št. 10 po pravici očital, da so njegovi raslogi važni samo aa nestrokovnjake. — N« do-m&Vjujem si, da jaz o takih rečeh mnogo razumem, ali rad poslušam in Citam razloge strokovnjakov, in reži moram, da so me proi. dr. Kossmat v Lipskem, prof. La jo« v Budimpešti in končno nafi prof. ini. Alačevic neomajano prepričali, da je v interesu države in Slovenije edino Klodiž-Brovatova proga. — Verujem pa prav rad, da tako ambi-cijoaen gospod, kakor mi ga slikajo v ini. Vaskoviču, v svoji umišljeni užaljenoBti kar ne more in nože prianati, da je Kiodičeva proga najboljša. S posebnim zanimanjem sem iital strokovnjaško odvogeno mišljenje ini. AlaCeviča, ki odločno odklanja Ž-upnekovo in Musilovo progo ter to svoje mišljenje utemeljuj« s povsem stvarnimi raalogi in dokazi, izreka pa se istotako odločno za Klodičevo progo. Po tako odločni izjavi strokovnjaka Alale-viča bi moral nehati sleherni odpor proti tej železnici in trebalo bi zastaviti vse moči in vsa sredstva edino na to železniško zvezo na Vrbovško, kajti sicer post Oj i resna nevarnost, da se Beograd naveliča vednih intrig in obrne svojo pozornost drugim .tudi potrebnim železniškim zvezam v dmžavi A. G. se neekonomične razmere v upravi državnih železnic enkrat za vselej prenehajo in da se s stvarnimi in konkretnimi odredbami dvigne tudi rentabilnost železnic. Glavni vzroki krize v upravi državnih že-ltznic leže predvsem v nepravilnem in ne-prikladne.ni budžetiranju pri državnem proračunu, neurejenem in nesistematičnem knji-. govodstvu in birokratskem sistemu uprave državnih železnic. Uprava je popolnoma centralizirana. To seveda onemogoča upravnim enotam in ediiiicam vsakršno iniciativno delo v najnujnejših in važnejših zadevah. V takih razmerah železnice ne morejo biti gospodarska žila države in zato seveda tudi m čudno, ako naše železnice dosedaj niso lajšale prometa in niso regulirale vse gospodai-ske sile na tisto aktiviteto, ki je potrebna vsakemu dobremu narodnemu gospodarstvu. Klic za odpravo teh razmer je torej postal vitalnega pomena za naš iiadaljni gospodarski razvoj. Odprava teh razmer je pa mogoča le na dva načina. Ali dati državne železnice v najem kakemu domačemu ali celo lujemu bančnemu konzorciju; torej izpreme-hiti sedanji sistem v komercialno-trgovski, ali pa — reducirati železniške delavce in uradnike, uvesti splošno štednjo na račun železniškega delavstva in znižati plače ter doklade vsem državnim nameščencem na državnih železnicah. Edino ti dve poti sta zaenkrat možni in mogoči. Gotovo je, da je veliko boljša prva pot, kajti druga rešitev vprašanja železnic bi še bolj povečala brezposelnost in poslabšala socialni m gospodarski položaj železniških delavcev in uradnikov. Vprašanje komercializacije železnic je torej poleg gospodarskega tudi delavsko-soci-alno vprašanje, ki zahteva nujne in pozitivne rešitve. Vsaka pametna uredba upra've, vsaka tehnična izpopolnitev v upravi železnic in odprava graditev zgolj^ samo strategičnih železnic pa mora izboljšati naše gospodarske razmere. Naša država ima toliko prometa, da bi se železnice lahko rentirale. Zato je vsaka nasprotna trditev neosnovana in neopravičena; če že ni naravnost demagoška. Če je železnica vzorno urejena, izvrstno opremljena in kjer j ■ zaposlenih dovoljno število delavcev in uredništva, se železnica mora rentirati. Tre- Prosveta. Jau Kubelik. Spored njegovega vijolinske-ga koncerta, ki se vrši v petek, dne 14. t. m. ob 20. v Unionski dvorani: 1. Kubelik: Vi-jolinski koncert št. 4 v b-duru (prvo izvajanje). 2. a) Beethoven: Romanca v f-duru, b) Bachov Preludij za vijolin - solo in c) Saint Saens: Introdukcija in Rondo capricioso: 3. Paganini: a) I. Palpiti, b) Motto perpettuo. Na klavirju spremlja umetnika njegov stalni spremljevalec prof. E. Hajek. Občinstvo opozarjamo na koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. Ljubljanski operni balet je v letošnji gle-dalški sezoni v toliko spopolnjen, da bode popolnoma sposoben tudi za večje samostojne baletne nastope. Tako je v repertoanju in se že študira Nedbalov balet »Andersenove pravljice«; poleg drugih nalog, ki čakajo v letošnji sezoni baletni zbor. Prvi nastop našega baleta je v nedeljo pri predstavi opere »Faust«. Baletni zbor pleše v drugem dejanju dva valčka. Njegov nastop pa je posebne važnosti v Valpurgini noči. Tu so štiri baletne točke in sicer pleše prvo zbor, v drugi je solonastop gospodične wd-siakove, v tretji točki pleše gospod Vlček z dvema favnoma in v četrti je zopet nastop celega baletnega zbora. — Opozarjamo na to operno predstavo ki je zasedena s prvimi močmi naše opere. »LJUBLJANSKI ZVON«. Izšla je 9. letošnja številka »Ljubljanskega Zvona«. Vsebina 'je sledeča: Rudolf Maister: Gosposvetska straža. Anton Novačan: To. Igo Gruden: Iz knjige .»Manja«. Vladimir Levstik: Hilarij Pernat (dalje prih.). Janko Lavrin: Dostojevski] in Proust. Vladimir Fartod: Ljubezen velikega kana. B. Borko: Nikolaj Berdjajev (konec prih.). Stano Kosovel: Kamor pogledam. Joža Lavrenčič: Publius in Hispala (dalije prih.). Eca de Que-rios: Dojilja. (Iz portugalščine prevel A. Debeljak.) Književna poročila: Miran Jarc, Človek in noč (Mirko Pretnar). Popovič Bogdan, Ogledi iz književnosti i umetnosti (J. A. G.). Petar M. Božovič, Antologija črnogorskih pesnika i propovedada (Anton Debeljak). Kronika: Dodatek k Aškerčevi literarni ostalini (Jos. Wester). Francoska klasika in Nemci (Maks Robič). Kettejevo pismo deset dni pred smrtjo (Ivan Kolar). Gongora in baročna lirik a(A. D.). Iz agodavine aaie literatske provincialnosti (J. A. G.) Portret generala Rud. Maistra. DopfaL ŠTABI TEG OB KOJUPL Dne 21. maja t. 1. je uničil požar v Starem trgu ob Kolpi osem stanovanjskih hiš * vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji. V ta namen se je osnoval pomožni krajev-n odbor za pogorelce, ki je imel nalogo, pošiljati med narod prošnje na vse javne in privatne ustanove in urade, ter sprejemati podpore in iste tudi po njihovi resnični škodi razdeliti. Za predsednika je bil izvoljen g. župnik, za tajnika g. kaplan in poleg njiju 5e štirje odborniki. Ministrstvo poljoprivrede je nakazalo pogorelcem vsoto 50.000 Din, ki se naj razdeli med prizadete izključno za nabavo kmetijskega orodja. (Ministarstvo poljoprivrede i voda. Odelenje za poljoprivredo, br. 27.748/111 od 14. julija 1927 u Beogradu.) Ključ za razdelitev podpore je napravil g. kaplan in ga predložil v potrditev g. velikemu županu v Ljubljani, ne da bi po predsedniku g. župniku preje sklical odborovo sejo, na kateri bi odborniki sklepali tozadevno. Podpora se je razdelila dne 9. septembra t. 1. popoldne v prostorih tukajšnjega župnišča v prisotnosti g. srezkega poglavarja iz Črnomlja in dveh gospodov, pooblaščenih od g. velikega župana v Ljubljani. Tedaj seveda so se morali povabiti tudi odborniki, ker so bili navzoči višji gospodje. Celokupni odbor je najstro^je protestiraj proti taki, po njegovem mnenju pristranski razdelitvi, zato so takoj trije odborniki odstopili in se poslovili od g. poglavarja in gospodov iz Ljubljane. Ker pa je bila podpora za pogorelce ie podpisana in potrjena od višjih oblasti na podlagi poročila g. kaplana brez vednosti odbornikov, zato isti niso mogli nič Ukreniti proti taki razdelitvi. Podpisani odborniki odločno zahtevamo od predsednika pomožnega odbora za pogorelce, da takoj skliče sejo in predloži vse račune o došlih in izdanih podporah. Stari trg, 5. oktobra 1927. , 'Odborniki pomožnega odbora za pogorelce: Leopold Bonča. — Juri Fuguur. — Mark« Majerle. — Martin Mihelič. - Stran 4 »NARODNI DNEVNIK«:, 10. oktobra 1927. Štev. 229. ohmmhhd*» Dnevne vesti. — Uredba o (»obijanju nalezljivih bolezni. Minister za narodno zdravje je podpisal novo uredbo o pobijanju nalezljivih bolezaii. Uredba je stopila takoj v veljavo. — Univerzitetni profesorji proti izpremem-bi uradniškega zakona. Te dni se je vršila v Beogradu konferenca delegatov univerzitetnih profesorjev iz Beograda, Zagreba in iz Ljubljane, na kateri se je razpravljalo o projektu revizije uradniškega zakona. Ljubljanski delegat je bil profesor na tehniški fakulteti dr. Rihard Zupančič. Na konferenci ni bila sprejeta nikaka resolucija, pač pa so univerzitetni profesorji- pooblastili univ. prof. Mihajla Iliča, ki je član komisije za proučitev projektiranih izprememb uradniškega zakona, da zastopa njihove interese. JPo konferenci so [K>setili predstavniki navedenih treh univerz: rektor, dr. Cedo Mitrovič, dr. Beo-brk in dr. Zupančič prosvetnega ministra ter mu predložili zahteve univerzitetnih profesorjev. — Redukcija učiteljišč. Prosvetnemu ministrstvu je predložen v podpis nov predlog glede redukcije učiteljišč. Po prejšnjem sklepu. ministrskega sveta je imelo biti reduciranih ff učiteljišč, po novem predlogu pa naj se reducira'samo dvoje učiteljišč. Kateri učiteljišči bosta reducirani, še ni znano, o tem bo odločil prosvetni minister. — Dražba lova. Lov. krajevne obilne Kovor se bo oddal v zakup na javni dražbi v občinski pisarni v Tržiču v četrtek, dne 17. novembra t. 1. ob 11. uri za dobo 5 let in 4 mesece,..t.o je od 1. decembra 1927 do 31. marca 1933. Zakupiti in dražbeni pogoji so na vpogled ob navadnih uradnih urah v uradu srezkega poglavarja v Kranju. — Otvoritev lilijalke Državne hipotekarne banke v Ljubljani, Na osnovi rešenja svoje-g.a upravnega odbora otvorf Državna hipotekarna banka kraljevine SHS v Ljubljani svojo, lilijalkb, tki prične poslovati s 15. oktobrom tekočega leta. Naslov filijalke kot državne . ustanove se bo glasil: Državna hipotekarna banka kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev, Glavna filijala v Ljubljani. -t- . Važno opozorilo delodajalcem. Ker naše delavsko. zavarovanje predvsem ogroža heredno in nepravočasno plačevanje predpisov, prispevkov je okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prisiljen, da proti vsem onim delodajalcem, kateri bi -o b zapadlosti prejetih plačilnih nalogov predpisanih prispevkov takoj ne po-■r a.y n.*'l i. predlaga -pri političnih oblastvih v smislu § 197. zakona o. zavarovanju delavcev izrek denarne kazni, katera znaša od 100 do 5000 Din. Število nerednih plačnikov je tako veliko in zneski zadržanih vsot tako visoki, da imajo ta dejstva za posledico nelikvidnost urada, kateri ne more niti svojih najnujnejših obveznosti pravočasno poravnati. M^d te obveznosti spadaja predvsem oskrbovalaine bolnicam, katerih gospodarstvo je vsled tega dejstva istotako ogroženo. Iz teh moralnih in gospodarskih razlogov jq najstrožja uporaba zakonitih določil utemeljena in v interesu brezhibnega izvajanja našega zavarovanja nujno potrebna. Zato je v interesu delodajalcev, da v izogib večjim in nepotrebnim stroškom svojim obveznostim iz. naslova delavskega zavarovanja redno in takoj zadoste. Urad do nerednih plačnikov v interesu svojih bolnih članov, v interesu gospodarstva naših bolnic itd. ne more imeti nikakih ozirov. Vsako liberalnejše -postopanje od strani urada ima za posledico vedno ve^ji zaostanek na neupla-, Sanih prispevkov. Pri takem položaju pa je ■tevajanje našega ‘bolniškega zavarovanja s ploh nemogoče. — Služba w>botehnika asistenta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo' zoKotehnika-asistenta na svojem ambulatoriju v Ljubljani. Reflektan-tje se opozarjajo na razpis v »Uradnem list«. —- Iz poštno-hranilniške službe. Pri poštni hranilnici v Ljubljani so Imenovani: za šefa odseka dosedanji uradnik Maks Komar, za uradnico dosedanja pripravnica Valerija Pli-verič, za računovodje dosedanje pripravnice: Amalija Pečnik, Marija Stefan, Vera Gruden, Modesta Vidmar, Albina Pipan, Avgusta Zupanc, Albina Magajne, Terizija Arhar in Marica Miholič. V višji plačilni razred so pomaknjeni: šefa odsekov Josip Potokar in Josip Lavrič, uradniki (-ce) Franc Kramer, Josip Florjančič, Frančiška Černič, Marija Zor ter računovodje Albina Vrajc, Josipina Žlajpah, Olga Žilič, Karolina Apih in Ivana Polo. — Krvav boj nied tihotapci in finanearji v Splitu. V splitskem predmestju je prišlo te dni med tolpo tihotapcev in finančno patruljo do ljutega boja. Tihotapci so jeli na finančne organe streljati, nakar so odgovorili tudi ti s streljanjem iz karabink. En tihotapec je bil težko ranjen; kljub temu se mu je posrečilo pobegniti. — Ponarejeni dvodinarski novci. V Novem Sadu in Osijeku so se pojavili v prometu ponarejeni dvodinarski novci. Falzifikate je lahko spoznali,^ker so v glavnem iz svinca. — Koncert Nar. žel. glasbenega društva »Sloga« iz Ljubljane se bo vršil v soboto, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem domu v Ptuju. Spored je jako pester. Izvajale se bodo skladbe Beethovna, Glazunowa, Cerepnina in raznih drugih skladateljev. Pevski zbor, ki šteje 70 izvršujočih Članov in članic je nastopil skoraj z istim sporedom v Ljubljani, kjer je žel splošno pohvalo publike in kritike. Ljubljana. LJUBLJANSKE BELEŽKE. Pred nekaj dnevi se je pripeljal v Ljubljano Nj. Svetost patrijarh Dimitrije. Na kolodvoru ga je pričakovalo prav mnogo ljudi. Tudi jaz sem bil tam in sem slišal sledeče Vprašanje: »Ti, kaj praviš, ali je ta patrijarh liberalec ali klerikalec?« Zadnje dni se sučejo skoro vsi ljubljanski, pogovori okoli vprašanja, kdo bo ljubljanski župan. Ljudje so ugibali to in ono, meni pa je bil najbolj všeč predlog, naj Ljubljančani naprosijo gospoda župana iz Most, če bi hotel prevzeti pod svojo oblast še Ljubljano. V Ljubljani imajo lepo navado, da ustanove za dosego vsakega plemenitega iz vzvišenega cilja posebno društvo. Tako imamo v Ljubljani »Klub ljubiteljev športnih psov«, »društvo za nego kanarčkov« itd. Plemenit in vzvišen cilj bi bilo tudi zedinjenje liberalcev in klerikalcev. To pa se da doseči samo potom društva. In res so se našli plemeniti rodoljubi, ki so hoteli tako društvo ustanoviti. Prišlo pa ni niti do sestave pripravljalnega odbora, ker se gospodje predlagatelji niso mogli zediniti, kdo naj bo predsednik, ali liberalec ali klerikalec. Najidealnejša promenada v Ljubljani se utegne razviti na novo reguliranem Kongresnem trgu. Menda je hotela tako sama božja previdnost, da je trg razdeljen po dolgem na sedem širokih pasov. To je važno, ker sedem je svetopisemska številka. Trije pasovi, ki leže ob hiši, kjer stanuje dr. Žerjav bodo določeni za promenado za liberalce, trije pasovi ob Zvezdi za klerikalce, po srednjem pasu pa se bo lahko sprehajal nevtralec dr. Gregorič. 1— Pritožba proti ljubljanskim občinskim volitvam. Kakor izvemo, je vložena pritožba proti ljubljanskim občinskim volitvam. Tudi pri teh volitvah kakor pri skupščinskih je ugotovljenih več slučajev volilne sleparije. Za odsotne volilce so volili nepoklicanci. Iz velikega števila takih slučajev se da sklepati, da je bilo delo vršeno čisto sistematično in organizirano. Kateri stranki v prid, ni težko uganiti, zlasti če se ve, da ima SDS poseben odsek, ki ima samo o tem razmišljati in v tej smeri delovati, kako korigirati »volilno srečo«. Ta odsek ima v evidenci vse odsotne volilce. Za vsakega volilca ima pripravljenega namestnika, ki mu preskrbi tudi potrebno legitimacijo. Pa si še drznejo druge stranke imenovati »goljufive in lažnjive«... Do konstituiranja občinskega sveta torej ne pride še tako kmalu, če sploh pride. Zakaj današ- nje zagrebške »Novosti« vedo poročati, da bo občinski svet kot očividno delanezmožeen razpuščen in da bo še dalje vladal komisar do prihodnjih'volitev. Te bodo pa šele takrat, pravijo »Novosti«, ko se ali izpremeni občinski volilni red ali pa občinski red, tako da bo zajamčil redno delovanje. — 6% obligacijsko posojilo mestne občine ljubljanske za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Vittori Karel, fin. rač. uradnik 1000 Din; Rotar Stanko, fin. rač. ravnatelj 1000 Din; Ceh Tomaž, poštni pod-uradnik 1000 Din; Neimenovan ponovno 2000 Din; 3 neimenovani po 10.000 Din 30.000 Din; Neimenovani 7000 Din; Neimenovani 5000 Din; Neimenovani 3000 Din; 2 neimenovana po 2000 Din 4000 Din; Neimenovan 1200 Din; 7 neimenovanih po 1000 Din 7000 Din; 4 neimenovani po 500 Din 2000 Din; 4 neimenovani po 200 Din 800 Din. 1— Na obrtni nadaljevalni šoli za stavbne obrti v Ljubljani (Graben) začnemo z rednim poukom v ponedeljek, t. j. 10. t. m. ob 2. uri popoldne. Zaradi porazdeJitve učencev naj pridejo v pondelje.k, t. j. 10. t. m. in v torek, t. j. 11. t. m. ob 2. uri popoldne v šolo vsi učenci. Pouk pa se bo vršil v šolskem letu 1927/28 ob nedeljah v Času od 8. do 12. ure, ob pondeljkih in torkih pa v času od 2. do 6. ure. — Upravitelj. 1— Gledališki list Narodnega gledališča v Ljubljani. V sezoni 1927/28 bo izhajal v založbi gledališke uprave, pod uredništvom dramaturga Otona Zupančiča »Gledališki list« in sicer vsakega 1. in 15. v mesecu. Abonenti dobe »Gledališki list« dostavljen po pošti na dom, v razprodaji pa stane posamezna številka »Gledališkega lista« 4 Din. Prva številka »Gledališkega lista« je izšla v soboto, dne 8. oktobra. — Opozorilo! Z oziram na nezgode, ki so se dogodile v Zagrebu in Mariboru vsled uhajanja plina ponovno opozarjamo v§e plinske odjemalce, da zapirajo preko noči glavno pipo pri plinomeru, ker je na ta način vsaka nezgoda onemogočena. — Mestna plinarna. 1— G. Srečko Potočnik, lastnik zasebnega krojnega učilišča, Ljubljana, Stari trg 19, otvori poleg svojega krojnega zavoda tudi atelje za izdelavo športnih oblek za lovce in turiste pod firmo »Hubertus«. Znano je, da se je lastnik zavoda mudil v inozemstvu in je strokovnjak v tej stroki. Na razpolago bo imel vedno pristni loden itd. 1—Kravate, naramnice, žepne robce, ženske in možke nogavice najhnejše kvalitete po solidnih cenah pri FRANC PAVLIN, Gradišče 3. Maribor. m— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 10. oktobra ob 8. uri zvečer predava g. ing. Kukovec o nastanku, bistvu in razvoju ljudskih visokih Sol jia ‘Danskem in po drugih deželah. Po predavanju sledi prosta diskusija o vprašanju, ako ibi bila za nas koristna ustanovitev teh pravih ljudskih visokih šol, ki imajo le malo skupnega z našimi ljudskimi univerzami in pa pod kakimi pogoji bi bila možna pri nas ta ustanovitev. V nordijskih deželah obiskuje vsak tretji človek ljudsko visoko šolo! V petek, dne 14. oktobra predava priljubljeni zagrebški pedagog g. univ. prof. dr. J. Turič o ve-levažni temi »Kriza sodobne inteligence«. m— Večer koroških narodnih pesmi priredi Jugoslovenska Matica v Mariboru ob pri- ! liki letošnje obletnice koroškega plebiscita v soboto, dne 15. t. m. V veliki dvorani Narodnega doma s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika J. M., 2. Predavanje višjega sodnega svetnika g. Deva o koroški narodni pesmi, 3. Predavanje prof., dr. Sušnika o Koroški s skioptiČnimi slikami, 4. Nastop Devovega kvarteta in sodelovanje arkestra Vstopnina 5 Din, za dijaštvo na galeriji 2 Din. Po oficielnem delu se vrši prosta zabava pri pogrnjenih mizah. Začetek ob 20. uri. Ljubitelji Koroške so vabljeni, da se tudi ob sedmi obletnici plebiscita spomnijo naše Koroške in posetijo to prireditev v čim večjem številu. — Odbor Jugoslovanske Matice v Mariboru. Celje. . c— Sedaj popravljajo trotoar pred Mestno hranilnico in umestno bi .bilo, da se še po- pravi, oziroma nadomesti tudi cestni tlak vsaj na nekaterih mestih. Lep utis mora imeti tujec čim stopi na ulico, ko vidi, da je cemetni tlak »zakrpan« tu z granitnimi kockami tam pa z gruščem. c— Občni zbor Glasbene Matiee se vrši dne 13. t. -m. Na občni zbor se vabijo vsi člani in prijatelji zavoda. c— »Celjsko godbeno društvo« priredi v soboto, dne 15. t. m. svojim članom in pri-^ jateljem v mali dvorani hotela »Celjski dom« družabni večer. Začetek ob 8. uri zvečer. Na sporedu je tudi ples. Vstopnina prosta. c— Kaj često se opazi, da avtomobili kljub prepovedi uporabljajo po mestnih ulicah reflektorje. Kratke Testi. Mussolini bo odpotoval koncem tega K6-*eca na Madjarsko in sicer v Budimpešto, ki« se bo sestal s predsednikom Bethlenoin. Štipski atentatorji so pobegnili, kakor javljajo iz Sofije, preko bolgarske meje. ', Italija in Turčija sta se začeli pogajati a1) Rodu za razmejitev vodd med dodekaneškimi otoki in turško obalo. Italijansko časopisje se postavlja na stran Bolgarije pri štipskem atentatu. »Piccolo« piše, da je z bolgarskega nacionalnega stališča treba priznati, da bolgarska vlada ne more ugoditi srbskim zahtevam. Lord Rothermere, ki je že nekoliko utib' nil, se je zopet oglasil z zahtevo po reviziji trianonske mirovne pogodbe. Cez dve leti. pravi v »Az Estu«, da bo popolnoma uspel. Na češkem so zaprli 13 osnovnih šol za narodne manjšine, ker ni dovolj otrok, da bi se izplačalo učiti. Čangtsolina so zopet porazili armadni zbori generala Jenhišana. Zaleski, poljski zunanji minister, je pri' spel v Pariz, kjer se bo sestal z Briandom. Šport. Dempsey se bo pritožil? Dempsey in ni0.' gov manager Flyn se nameravata pritok proti odločbi sodnika, češ, da je Tiuuney s. 7. .rundi obležal najmanj 14 sekund. Skoraj vsi strokovnjaki soglašajo v tem, da je Tun-neyeva zmaga po točkah neopravičena, vendar jih pa mnogo stoji na stališču, da je bij Tunney v 7. rundi pravzaprav knoch-aut poražen, ker je ležal na tleh najmanj 13 sekund. števec boja, Paul Beeler, sam priznfi da je Tunney ležal 13 sekund. Izjavlja, da j« pričel takoj po padcu Tunneya šteti, da je pa Dempsey šele pri »štiri« prispel v nevtralni kot. Zato je potem v soglasju } oficijelnimi določbami, (pričel znova šteti, ker se računa štetje šele od tega trenutka-Tunney se je nato pri »devet« zopet dvignil. Posehna ironija usode leži v tem. da SB je ta odločba svoječasno vpeljala na iziegnO željo Dempseya, ki so ga listi napadali P° njegovem boju z Argentincem Firpoj&fc; češ, da je prehitro napadel. Temu nasproti trdi Tunney, da so vse take govorice nesmiselne. Prizna, da je v 7. rundi obležal 8 in pol sekunde, vendar bi bil lahko že po 4 sekundi vstal ter tega samo zato ni,storil, ker mu je njegov asistent namignil, naj še malo poleži. Sicer pa Dempsey sam prizna svoj poraz v »Chicago Herald«, kjer pravi: »Ta boj je bil zaključek moje bokserske ka-rijere. Moja nada, da si bom zopet priboril naslov, je splavala po vodi, klonim pred Tunneyem kot boljšim bokserjem in velikim prvakom. Nimam nikakega opravičila in nobenega izgovora. Sodnik je bil zelo dostojen in mislim, da je bil fair tudi pri štetju. Sreča me je iskala v 7. rundi, pa sem jo zamudil. Bil sem pošteno in dostojno premagan.« Dempseyeva žena, znana filmska igralka Kstelle Taylor, se je nahajala v času, ko se je vršil boj, v hotelu; ko je zvedela za izid boksmatcha, se je onesvestila. Slavni francoski atlet Charles Rigoulot si je pretekli teden pri obojeročnem dviganju kratkih ročkov nategnil kito v gornjem laktu, radi česar bode moral nekaj časa opustiti nadaljno trenažo. Vsled tega bode tudi izostal vže napovedani match med njim in Ernestom Cadine-om, njegovim najuspešnejšim rivalom. Radivoj Rehar: BUD0LF GOLOUH: KRIZA. Socialna drama v šestih slikah. V založbi mariborske »Delavske Politike« ih kot ponatis njenega podlistka, je izšla te dni prva Golouhova drama »Kriza«. Delo je kljub vsem začetniškim hibam zanimiv pojav v ftaSi oderski literaturi, in sicer tako z notranjega, idejnega, kakor tudi zimanjc-ga oblikovnega ozira. Iz zunanjega oblikovnega ozira je »Kriza« zanimiva radi tega, ker je prvi slovenski poizkus drame, v kateri ne tvori glavne osebe individij, temveč izoblik-ovna socialna skupina — masa. V moderni svetovni dramski 'literaturi niso te vrste drame nikaka novost več. Posebno Nemci so producirali v zadnjem desetletju celo vrsto takih oderskih del (Werfel, Tol-ler itd.)/ Golouhova se z njimi seveda ne more meriti, ker ji manjka temeljni predpogoj — enotna, močna, oblikovalna, zunanje in notranje do kolektivistične personifikacije zgnetena masa. Družba delavcev in delavk, ki naj bi v »Krizi« nadomeščala individualne osebe, je vse preveč heterogena, pasivna in' potopljena v malomeščansko resignacijo, da bi bila sposobna igrati veliko oblikovalno vlogo. Radi tega to delo ni drama: to so le dramske skice, nanizane na idejno, ne pa na normično nit. Bolj kakor zunanje, je »Kriza« posrečena notranje. Golouh se je tu lotil sveta, ki ni nikaka literarna tvorevina, temveč življenje naše ^vsakdanje sodobnosti, pa je baš radi tega oddaljeno od dosega in objektivne ter kolektivne dojemljivosti našega preveč v subjektivno zainteresiranost uklenjenega duha. Za literarno obravnavanje tega sveta je potrebna velika smelost in — last not least — sposobnost. Tako smelost in sposobnost je imel do danes v naši Slovenski literaturi samo eden. — Ivan Cankar. Golouh ni tak velikan, skromen k amen ar je, ima pa voljo in pogum, da zasluži že vsled tega popolno priznanje in zahvalo za to, kar je hotel storiti, čeprav je ostal še nizko pod klancem in še daleč od cilja. Naša sodobnost, medvojna in povojna, je tako polna v nebo kričečih problemov, da bi nas zanje mogla zavidati tako preteklost kakor bodočnost. Te probleme čutimo, oziroma bolje: slutimo jih, kakor slutimo v temi prepade in se jih bojimo — pa nimamo ne volje, ne poguma, da hi jim prišli do dna in si z njimi izmerili svoje duševne in [.laične moči. Suženjstvo — svoboda, nacionalizem — internacionalizem — univerzalni fraternizem, kapitalizem — socialieem, bur-žoazija — proletariat, egoizem — altruizem — humanizem — na stotine in stotine je teh in takih oprečnih »izmov«, ki se bijejo pred našimi očmi in v tej borbi, v tem kaosu pojmov, tez in antitez, se sučemo mi vsi — otroci svoje prelomljene dobe. Sinteze vsega tega še nismo našli, in kar je za naš čas najbolj karakteristično — je niti ne iščemo z ono vztrajnostjo in resnostjo, kot bi bilo potrebno; in baš v tem tiči morda vzrok naše vse večje in večje duševne in materijalne pavperizacije. Da pridemo spet na ravno cesto smotrenega razvoja, je po- trebno, da se rešimo najprej megle, »ki našega tare duha«. Potrebno je, da stopimo iz oblakov nazaj na realna, vsakdanja tla. To velja, za vse naše javno življenje in ne nazadnje za naše leposlovje, ki je v iskanju abstraktnih, modnih »izmov« zgubilo že poslednji stik s slovenskim ljudstvom, postalo vsled tega samo sebi namen in je baš radi tega zašlo v — krizo. Te krize Golouh ne obravnava v svoji »■Krizi«, a ob njej se človek nehote zamisli tudi v njo. Vse te naše krize so tako ozko spojene druga z drugo, da so vse le ena sama silna, velika, vseobsegajoča kriza; tistega mojstra, ki bo vpodobil to krizo, pa še ni rodila slovenska mati. Golouhova »Kriza« obravnava le materijalno krizo in le v zvezi s to se dotika tudi socialne, nacionalne, moralne in organizatorične. Torišče njegove »Krize« so delodajalci in delojemalci. To sta dva svetova, ki moreta živeti le drug poleg drugega in če zaide v krizo eden, zaide neizogibno tudi drugi. To je Golouh — d osi socialist — odkrito priznal in ravno s teni tudi pokazal svojo iskrenost, objektivnost in smelost — govoriti .resnico. S21®1® je: preplitvo je zaoral svoje brazde v to - belo ledino. Njegovo rešev^je problemov ne sega nikjer nad povprei51,0 .... mu zmanjka tudi moč jaanega pog »drugo stran« - na stran »nasprotnikovr. Morda je to občutil tudi sam in je ravno radi tega nekatere stvari K>zna£iJ sajno z rahlimi potezami. Ce hi bil zarezal močnejše konture, če bi bil izkresal globlje misli, bi bilo to delo kljub oblikovnim hibam mnogo več kot je. Dialog je v splošnem jedrnat, često opiljen do pristne klenosti izrazne tehnike in mestoma se bere prav lepo in prijetno, tako da se izgube celo nekatere stilistične okornosti in napake. Vendar pa je drama boljša kot študija sodobnih slovenskih problemov dela, kakor pa kot resnična literarna in tudi oderska drama; bi pa dosegla brez dvoma uspeh tudi na odru, če bi se je lotil .režiser, ki bi imel dovolj -ljubezni do snovi, dovolj inscenatorske in režiserske sposobnosti in dovolj — tehničnih pripomočkov. Po moji sodbi bi drama uspela na odru samo tedaj, če bi refeser operiral ■ veliko maso, ki bi mi^l in cesto s svojo kolektivno soaktiv-nostio ki bi, skratka, retu&irala nedostatke, ki Uh je w«re5il autor. Dvomim pa, da bi se našel na Slovenskem mož (moirda bi to bil edini Bratina?), ki bi imel za to potrebno voljo in ljubezen. Nesporno pa je, da bi nekatere ocene učinkovale na odru prav krepko in sugestivno, posebno pa bi to dosegla najmočnejša in najbolj razgibana tretja slika. Golouh je zaoral prvo brazdo v še nena-eeto ledino, in to je njegova velika zasluga. Morda bo šel še dalje, morda bo sledilo »■Krizi« še kako drugo, zunanje in notranje bolj dozorelo delo, vendar pa bo — po moji sodbi — ostal le predglasnik onega neznanca, ka nam bo komaj podal resnično »Krizo« močno, silno, tragično podobo sodobnosti. Njega potrebujemo in ga čakamo. Naj bi prišel Simprej! Glavna skupščina sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Svojo 38. glavno skupščino je imela Druž- j ba av. Cirila in Metoda včeraj v Mariboru. Ni Wa sijajna ta skupščina po svojem vnanjem videzu. Niti spominjala ni na narodne manifestacije, ki so svojedobno — pred vojno — spremljale glavno skupščino našega odličnega 'Arambnega društva. Pač pa je bila polna 'wbine, ko je podajala račun o storjenem 1,298.418 Din. V imenu nadzorstva je poročal g. dr. Vladimir Ravnihar ter predlagal, da skupščina podeli blagajniku in vsemu vodstvu absolu-tcrij, vodstveni pisarni pa izreče ‘pohvalo. Predlog je bil soglasno in z odobravanjem sprejet. * Pri volitvah v odbor, ki so bile z vzklikom, so bili zopet izvoljeni izstopivši člani namreč gospe Franja dr. Tavčarjeva, Ar.a Podkraj-Ikova, g. dr. Janko Kersnik, na novo pa g. vseučil. profesor Kušej. V nadzorstvu in razsodništvu ni izpre-; menihe. ; Skupščino so pozdravili g. dr. Lipold v ime-I mi mariborske občine, g. prof. Kotnik kot šef ; prosvete za mariborsko oblast in v imenu i velikega župana, g. dr. Karl Cepuder kot set j prosvete in v imenu velikega župana za ljuo-; ijansko oblast. ! Ob slučajnostih se je razvila kratka deba-| ta, tekom katere so govorniki predlagali vec nasvetov, kako poživiti zanimanje za Družbo. Nato je g. predsednik Hudovernik ob pol I. uri zaključil lepo uspelo zborovanje. SOVJETSKI POSLANIK NA DUNAJU O NALOGAH RUSIJE. Prihodnje dni bodo slavili boljševiki desetnico obstoja sovjetske Rusije, ^deset let odkar so prevzeli komunisti vso državno oblast v svoje roke. Z ozirom na to obletnico je izSel v dunajski »Neue Freie Presse? članek novega sovjetskega poslanika na Dunaju, Konstantina Jnrenjeva. Jurenjev je najprej glasil impozanten porast trgovskih zvez med Avstrijo in sovjetsko Rusijo: Leta 1925 sovjetska Rusija naročila preko svojega 'lovskega zastopnika v Avstriji blaga za °Sem milijonov dolarjev, a leta 1926 za dvanajst milijonov dolarjev. Tudi avstrijska pod-' jetja v sovjetski Rusiji dobro napredujejo. Rusija dela z vsemi silami na to, da se vojna nevarnost čimprej odstrani. Rusija nima nobenih agresivnih namenov in namer, nego samo želi razširiti svoje ekonomske zveze. Odnošaji sovjetov napram evropskim to ostalim državam na daljnem in bližnjem Vehodu so boljši, kakor bi bilo to mogoče na prvi pogled misliti. Mi spremljamo z 'nteresom njihovo borbo za svobodo. Mi m° se sami odrekli vsem privilegijem in V8em koncesijam. Ma zahtevamo za vsak na-r°d načelo samoodločbe in baš to nam je ustvarilo prijateljstvo vzhodnih narodov. S Perzijo in Turčijo živimo v dobrih gospodarskih oduošajih. Vsi poskusi, da bi se te 7.vese potrgale, so bili brez uspeha. Naša po- litična javnost spremlja z velikim zanimanjem in z največjimi simpatijami borbo kitajskega naroda za svobodo. Gospodarski in politični odnošaji sovjetske Rusije in Japonske se tudi razvijajo povoljno. Napram evropskim državam vodimo poli* tiko miru in se tudi ne vmešavajo v notranjo politiko in razmere poedinih držav. Naša pogodba z Nemčijo, ki smo jo sklenili v Rapallu zadovoljuje ne le samo nas, temveč tudi Nemce in to v enaki meri. Naši odnošaji napram Franciji bi se gotovo izboljšali, če” bi se razčistila mnoga viseča vprašanja. Tudi odnošaji med Italijo in nami so zado: voljivi. Napram Poljski se razvijajo odnošaji povoljno kot na vzhodu, tako je tudi na za-padu naša politika in naša glavna naloga, da zasiguramo mir. Mi želimo mir, in ga po-trebujemot da izvedemo one naloge, katere smo si postavili v naši gospodarski in kulturni politiki. Približuje se deseta obletnica naše vlade. V teh desetih letih smo naučili 10 milijonov delavcev in kmetov pisati in citati. Umetnost in znanost smo ščitili tudi v času najhujšega gladu. Vsa naša politika bazira na delovnem ljudstvu in na kmetskem prebivalstvu, katerega smo pridobili, ko smo mu razdelili posestva. Sledeč in izvajajoč to politiko, upamo, da bomo zasigurali ruskemu narodu boljšo bodočnost. Gospodarstvo. ODDAJA VIŠKIH TRT IZ DRŽAVNIH NASADOV. Veliki župan mariborske oblasti objavlja odredbo poljedelskega ministrstva glede oddaje vinskih trt iz državnih trtnih nasadov v Pekrah, pošta Limbuš, Kapeli, pošla Slatina Radenci, Vukanovcu, pošta Središče ob Dravi in Dramljah 'pri Celju. V smislu člena 13. zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva in člena 14. pravilnika za izvršitev tega zakona se odreja: Prodajne cene za trte v sadni dobi 1927 28 so v vseh državnih ustanovah za 1000 (tisoč) komadov sledeče: Ključi ameriških trt 35—45 cm dolžine: I. klasa po 100 Din, II. klasa po 35 Uin. Korenjaki ameriških trt: I. klasa po 2d0 Diu, II. klasa po 75 Din. Cepljenke: I. klasa po 1500 Dm, II. klasa se ne bo oddajala, nego se ponovno vsola v trlnico. Ključi domače trte (cepaca) po 100 dinarjev. Naročnikom trt letos izjemoma ni treba doprinesti potrdila občine, da potrebujejo naročene trte za sajenje izključno na svojem zemljišču, kakor to predpisuje člen 15, točka 1 pravilnika za izvršitev zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. Naročnikom trt ni treba doprinesti potrdila srezkega ekonoma, koliko apna vsebuje zemlja, kjer nameravajo naročeno trto saditi, zadostuje, da navedejo pri cepljenkah podlogo katero žele dobiti, pri ključih in korenjakih pa dotično sorto ameriške trte. Upravniki državnih trtnih nasadov sme-jo vzlic predpisu člena 17 pravilnika za izvršitev zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva trte čim dozore in so deloma ali v ‘celoti pripravljena za prodajo, komisijski pregledano in piesteto, prodajati po tem cenovniku in sicer ves čas dokler prihajajo naročila v neomejeni količini, toda prvenstveno vinogradnikom, ki naročajo trte za sajenje na lastni zemlji. Razporede oddanih trt predložijo upravniki ministrstvu v odabrenje šele po izvršeni razdelitvi in oddaji trt naročnikom. Upravniki državnih trtnih nasodov mo- rajo skozi vso oddajno sezono petnajstdnevno ministrstvu poročati, koliko trt so odprodali oziroma koliko jim je istih za prodajo še ostalo. Upravniki državnih trtnih nasadov mo- rajo predložiti ministrstvu vse prošnje za trte, katerim ne morejo ustreči, da jih ministrstvo odstopi upravnikom trtnih nasadov kjer so trte še na razpolago, ali pa upravniki obdrže taka naročila na trte, zahtevajo pa od ministrstva, da jim dodeli potrebno količino trt iz drugih državnih trtnih nasadov. V tem smislu smejo upravniki tudi medsebojno postopati. Upravniki trtnih nasadov so dolžni, da tudi občine v območju oblasti tozadevno obveščajo, po potrebi pa lahko tudi oglašajo po časopisju; v splošnem morajo skrbeti osebno, da vse pridelane in za oddajo namenjene, trte pravočasno raz- dele in razprodajo. Ključev ameriških trt II. klase se bo priredilo samo toliko, kolikor jih je treba za prodajo odnosno za všolanje pri vsakem posameznem nasadu. Upravniki državnih trtnih nasadov smejo naročene trte rezervirati, če jih naročniki vnaprej plačajo. Vinogradnike pozivam, da si trte, ki jih potrebujejo to jesen ali prihodnjo pomlad pri uvodoma navedenih državnih trtnih napadih čimprej naroče, ker zaloge niso velike. Cene trtam veljajo na oddajnem mestu v dotičnem nasadu, a omot in dovoz na železnico se zaračuna posebej lastne stroške. Naročila so kolka prosta, obvezna in mora vsak naročnik naročeno blago v slučaju dodelitve prevzeti oziroma plačati. Morebitne reklamacije so dopustne le takoj pri prevzetju trt, na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. JUGOSLOVANSKA GRAFIČNA RAZSTAVA V INOZEMSTVU. Serija grafičnih razstav, ki jih je priredilo 'Mruženje likovnih umetnikov v Poljski, se je zaključila z razstavo v Lodzu. V drugi polovici meseca oktobra se bodo vrnila razstav-Ijalcem dela, katera niso bila prodana. Generalni konzul Milan Sclvvvarz v Curihu javlja Udruženju likovnih umetnikov, da se v kratkem vrnejo dela, ki so bila razstavljena v Švici, ter da pošlje istočasno obračun razstave in denar za vnovčena dela. Glede grafične razstave, ki se bode vršila v Pragi in za katero se vsi grafiki marljivo pripravljajo, omenjamo, da je društvo »Hol-lar« rezerviralo mesec november za Jugoslovansko grafično razstavo. Dela naj se torej pripravijo čim preje, da se zamorejo takoj odposlati, ko bode javljen končni rok za po-šiljatev. Kakor je bilo že javljeno, bodo na to razstavo pripuščene tudi risbe. S tem je omogočena večja udeležba s strani slovenskih likovnih umetnikov, predvsem grafikov. X Razstava tobaka v Ak-Hisaru (Turška). Turški konzulat v Beogradu je obvestil Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se otvori 15. oktobra v Ak-Hiaaru razstava tobaka. Razstava bo trajala 15 dni. Zadnje vesti, KRONSKI SVET V SOFIJI. Sofija, 10. oktobra. Povratka kralja Borisa pričakujejo danes. Takoj ko kralj pride, bo sklican kronski svet, na katerem se bo razpravljlao o akciji makedon-stvujočih in o sporu z Jugoslavijo. ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO. Zagreb, 10. oktobra. Včeraj je bilo v Zagrebu veliko zborovanje za žensko volilno pravico. Split, 10. oktobra. Včeraj je bilo tu javno zborovanje -Zenskega pokreta za žensko volilno pravico. Z zborovanja je bil poslan kralju brzojaven pozdrav. RADIO. (Osnovni pojmi iz Radiotehnike.) Spisal prof. Leop. Andrče, tiskala Jugoslovanska tiskarna. Že na zunaj se ti prikupi lepo opremljena knjiga. Njena notranja vrednost ne zaostaja. Le poglej pestro vsebino! Trije deli; prva dva se pečata s teorijo, zadnji s prakso, z radiotehniko. Teorija obsega splošne nauke o elektriki, nihanju in valovanju. A to ni pusta in gola teorija. Prav pogosto se prepleta z različno praktično vporabo kakor hišni zvonec, žični telegraf, telefon, mikrofon, dinamo kot generator in motor itd., a vse čisto na svoj način razvrščeno tako, da ne opaziš nobenih šolskih potez ter ne čutiš nikakoga dolgočasja. Teorija o elektriki in magnetizmu je postavljena na moderno teorijo, ki trdi, da je elektrika atomistična snov, njeni atomi so elektroni. Seve je vse električne in magnetične pojave na podlagi elektronov razložiti, ne gre, zato se tudi Andrče poslužuje še strogo Maxwellovega etra. Enotne teorije pač še nimamo ter preživlja moderna fizika v tem oziru težko krizo. Teoriji sledi specialna radiotehnika, v katero nas uvaja pisatelj z razširjenjem Ohmovega zakona za izmenične toke z. impendanco ter navadnim uporom. Skrbno je izdelan opis oddajne [»staje z izžarivanjem antene ter proizvajanjem visolcofrekventnih eleklro-; magnetnih valov. Prejemno postajo na de-! tektor pisatelj primerno upošteva; saj bo Modno pismo. Prvi je zelenkaste amado barve, okrašen z všitimi trakovi. Ovratnik je iz vidrovine. Za Klobuki imajo sedaj po večini športno oblj- ; podolžnim robom. »Ovratnik in rokavi so ta plašč zadošča 2.75 m blaga v širino 1.4 m, ko. So večinoma iz klobučevine ter eno ali ■> n — dvobarvni. Da pomagamo damam ie zadrege, povemo, okrašeni z belo angora - kožuhovino. Drugi za prvega pa 3.5 v širino 1.2 m, kakšen naj bo zimski plašč. Evo, modeli, plašč je iz modrega velourja, s črnimi pogev Nadaljna naša slika kaže 2 večerni toaleti. / itro: saMHMKMMKaMM mnogim našim bodočim radioamaterjem služil ta odlomek knjige kot navodilo, kako si jo naj urode, ko bode domžalska postaja dograjena. Nič manj skrbno obdelana eleldron-ska ali kakor pisatelj pravi, elektronska cevka, ki je pravi univerzalni aparat moderne radlotehnike. Na koncu je pridejan obširen najnovejši pregled evropskih in' ruskih postaj in stvarno kazalo. Pisatelj je povsod uporabil najboljše vire ter je vsled tega knjiga v stvarnem oziru prav dobro uspela. Kratek in lep je njegov slog, terminologija se je obogatila z marsikaterim izvirnim izrazom. Vzorne slike, katerih je obilo, ter številni računski zgledi bodo nazornost kratkega sloga prilično povečali. To ia ono. NAČRT ZA BRZI PREKOMORSKI PROMET. Zato knjigo prav toplo priporočam naši inteligenci, ki se zanima za čudoviti izum, innogobrojnim radioamaterjem, ki se z nabavo tuje literature mnogokrat urežejo. Posebno dobro bo služila dijakom zadnjih razredov srednjih šol za ponavljanje in za poglobitev fizikalne tvarine. Pisatelju pa moremo le čestitati, da mu je delo vsestransko uspelo. V Ameriki se živahno dela na osnovanju štiridnevne prekooceanske ekspresne službe, ki bi se mogla vršiti s pomočjo desetih turbinskih parnikov s povprečno brutto težo 20.000 ton in s povprečno brzino 31 do 35 vozlov na uro. Kot ameriška izhodišna točka bi se ne vzelo več New York, nega na severozahodni podaljšek Long Islanda — Montak Point, katerega bi potemtakem zvezali z železniško progo z Newyorkom potom long-islandske železnice. Evropska izhodiščna točka pa bi vsekakor ostala Le Havre in pa Plymouth. Parniki s projektirano hitrostjo bi torej ime- li progo Montak—Point—Plymouth, odnosno Le Havre in bi jo pretekli v štirih dneh, tako, da bi potniki četrtega dne zvečer že lahko dospeli v London, a okoli polnoči v Pariz. Flota, sestavljena iz desetih parnikov bi omogočila dnevno potovanje iz Amerike v Evrcfpo in obratno. Ali, da bi se potovanje še bolj skrčilo, bi bili pripravljeni pri prihodu vsakega parnika aercvplani, ki bi takoj po prihodi natovorili potnike in pošlo in jih odpravili v kraje njihovega potovanja. Tako nameravajo v Montank Pointu urediti avicn-sko (zračno) službo, da bi bili pošta in potniki takoj pripeljani po prihodu parnika iz Evrope v Newyork, Boston, Chicago, ali v druga mesta v notranjosti Amerike. Ha vsa stvar ne bo ostala samo na papirju (pri nas v Jugoslaviji bi žet), jamčijo imena onih ljudi, ki sodelujejo in ki hočejo organizirati to štiridnevno prekooceansko esk-presno službo. Med temi organizatorji se nahaja predsednik ameriškega plovnega sa-veza T. B. Walker, bivši podpredsednik Merchant Fleet Cooperation, Mr. Shedy in predsednik ameriške Brovvn Boshery Electric Corp. Mr. L. R. Wilder in drugi. Dolžina projektiranih parnikov bi znašala 800 korakov, a širina 80. Visok bi bil 24.9 korakov. Prevažati bi se moglo v takem velikanu 400 potnikov I. razreda ter za 500 ton blaga. Pogon bi dajale turbine z jakostjo 100 tisoč do 130.000 konjskih sil. Z uresnitvijo tega načrta se bo zelo skrajšalo potovanje iz Starega sveta v Novi svet in obratno. Radovedni smo le, če se bo ja- vilo dovolj ljudi ki se bodo vozili z visokimi in bogve kolikokrat povišanimi cenami * Ameriko odnosno v Evropo. Sicer pa bodo bogati Amerikanci in Američanke gotovi trosili svoj denar na takih parnikih, tako, da so bo vse podjetje že rentiralo, čeprav se bo na parnikih ljudi, ki bi se vozili v 111 razredu. : Voda iz »čudotvornega vrelca«, ki n' pitna. V bližini rumunskega mesta Biiaau se nahaja vrelec, ki je veljal do letošnjega | leta kot »čudotvoren vrelec«. Iz vseh krajev Romunije je prihajalo vsako leto na tieoce i kmetov, ki so zajemali to »čudodelno* vodo in jo odnašali na svoj dom. Se celo zdravniki so verovali v >čudotvornošt« vode. Prepričani so bili, da je voda iz tega univerzalno zdravilo. Letos pa je k®1®1 zavod vodo analiziral in doznali so, ®I? v kubičnem centimetru vode okoli BjE. raznih bacilov. Na podlagi to preiskal*? oblast prepovedala vporabo vodice iz J®"0-tvornega vrelca«. Da ljudstvo ne bi hj prihodnje uporabljalo pokvarjeno, nezdra'’ vodo, je vlada odredila zasedbo »čudo®' nega vrelca« po orožnikih. ; lija Erenburg: 54 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel S. L.) Naenkrat mu je pa srce obstalo. Sploh se je njegovo srce obnašalo ko pijanec, ki se ga zapre v celico in tam razbija po vratih, divja, kriči, nato se pa naenkrat brez sil zvali na tla in utihne. "Sicer je pa srce gotovo še delovalo, ker je Jules Leben še živel in se mu je torej samo zdelo, da je obstalo. S težavo je dosegel steklenico, ki je bila na nočni omarici, in je hlastno izpil grenko zdravilo. Danes mu pa tudi digitalis ni pomagala. Jules Lebon je spet pogledal na uro, malo dvignil svojo ostro, sivo glavo in rekel svečano na glas, ko da ga slišijo ne samo njegovi maliki, ampak tudi nabit amfiteater poslušalcev: — Torej umiram! Treba je umreti prosto in razumno, ravno-tako, kakor je živel. Saj to ne more biti strašno! Saj je še sam tolikokrat opisoval v svojih romanih smrt! Ali je morda malo premišljeval o smrti? Za ljudi je smrt skrivnost in ljudje potrebujejo bele in črne bogove. Človeštvo je ogromen otroški vrtec in med njegovo dečadjo je hodil svojo pot Jules Lebon. Ves čas je opazoval človeško de-oo in jo včasih božal, včasih pa zmerjal, vedno pa jo je preziral. Ljudje umirajo strahopetno in se z zadnjimi silami še opri- jemljajo živih ali pa skrivajo svoje glave pod sutanami opatov. Jules Lebon pa umira priprosto, tako, kakor se ruši Akropola ali pa kakor vene in zgublja lističe kraljevska roža. Zunaj se je vzdignil silen veter. Polkno kabineta je nenadoma loputnilo, da se je slišalo, kakor bi kdo naenkrat z vso močjo potrkal na vrata. Jules Lebon je mašinalno rekel: — Prosto! Nato se je nasmehnil: komu je neki to rekel? Gospe smrti! Bravo! Saj smrt ni član akademije, zato mora biti z njo nekoliko bolj vljuden. Ustnice Julesa Lebona so bile celo vesele: storile so svoje običajno delo in so se smehljale. Srce je pa spet zatrepetalo. Jules Lebon je hotel vzdihniti, pa ni mogel. Se deset minut do štirih! To so bile muke človeka, ki je že z jermeni prevezal kovček in se boji, da bo zamudil, pa se naenkrat spomni, da je še nekaj pozabil. Kovček pa že odnašajo in so vrata na stežaij odprta. Počakajte! Pa kaj je vendar pozabil? Radovedno je pogledal po kabinetu. Polinezijski izrodek mu je nesramno namigoval. Naenkrat je pa opazil na tleh poleg divana dolg list papirja. Ah, saj to je danes še pisal, še predno je odšla gospodična FaiHett Na listu je bil edini stavek, ki ga je obkrožal cel roj popravkov: »Luoi se je nasmehnila«; beseda »nasmehnila« je bila prečrtana in ista usoda je doletela tudi besede: »zajokala«, »molčala% »vzdihnila«. Ostala je samo »Luci«. Ko je Jules Lebon zagledal list, se ga je lotil slrah. Ali res umira? Kaj pa knjiga? S čim je že nehal? Na vsak način mora to še dokončati! Napisal bo: »Luci se je dušila«. Ne, nikakor ne! Duši se on, Jules Lebon, vsled naduhe in drugih bolezni, duši se, ker umira, Luci pa sploh ni umirala, pač pa je ljubila. Kaj pa je torej storila? Jules Lebon ni našel besede. Ne, te knjige ne bo dopisal. Štiri ura! Zakaj se neki obotavlja? Prosto, .vstopite prosim, vstopite vendar! Kaj pa, če res vstopi? Lahko že to minuto! Jules Lebon se je pokril čez glavo, da vsaj bogovi ne bodo gledali njegove sramote. Bogovi ne vedo, da je Julesa Lebona strah, prav navadno strah, kakor revno žival. Polipal se je na prsih: srce je slabo utripalo, vendar je pa utripalo. Kako je tukaj prazno! Da bi vsaj že prišla gospodična Faillet! Da bi vsaj navidez kdo z njim čuiil! Velikega pisatelja je tako strah umirati! Nikogar ni! Kako to, da imajo drugi žene, otroke, prijatelje? In takrat mu je šinila v glavo, kjer so vladali samo zapleteni, težki problemi, prav navadna, priprosta misel: ^saj nisem vendar nikogar ljubil! Kako naj vem, se je-li nasmehnila Luci, ali je pa zapiskala, ko je zvedela, da jo ljubi Paul? Mogoče se je nasmehnila in zaplakala. Kako naj jaz to veml To odkritje ga je Se bodj mučulo, ko pa nedopisana knjiga. Preživel je dvainšestdeset let. Zdaj je pet minut čez pet. Tega, kar je ljudem najvažnejše in najkrasnej®’ ni nikdar spoznal. Ali ne pišejo vse knj*Se o ljubezni? Mogoče pa vsi tisti, ki so j® pisali, tudi niso nikdar ljubili? Prokld* knjige! Kaj pa gospodična Faillet? K 4®! je včasih prišla njena nečakinja, ki je ^ no razdražila velikega pisatelja s svojim D*-umnim čebljanjem. Gospodična Faillet tord ' ljubi! Ko bo ona umirala, bo prišlo k nj«l tisto dekletce in se bo jokalo, pa bo umira' joči lažje. Gotovo ljubi tudi pismonoša in tudi vratarica. Kaj so res vsi ti bolj paWet' no postopali, ko pa Jules Lebon? Ali s° morda pred njim skrivali skrivnost *re®’ on je pa ostal sam s svojimi knjigami h) s slavo? Lahko bi se bil oženil! Spominja --1 celo, da so mu nekoč prigovarjali. Šlo j* z,i neko gospodično, ki ga jo najbrže lP^ J mogoče zelo ljubila. Pozneje so mu povedo'' da se je zastrupila. Mogoče bi bilo d-obbb če bi napisal, da se je Luci zastrupila. Jul®f Lebon se ni hotel oženiti, ker se je sira®0 bal, da mu bo žena jemala čas, on j« P3 hotel napisati mnogo knjig. Zdaj bi °na lahko bila poleg njega. Prijela bi ga za r°‘ ko in bi mu govorila: saj sem pri teh'-Vratarica ima sina v Bordeaux-u. Ko je zbolela, jo je prišel obiskat. Jules Lebon bi imel lahko že vnukinjo, ki bi zdaj jokala-Naj se kdo zjoka, da bo pisatelju lažje! Alb niti katalonski Kristus ni znal plakati in S<> bile njegove solze samo narisane! Jules Le~ bon je umiral sam. (Dalje prihodnjič.) zakonito zaščiten, zajamčeno se-prcpuščljiv, pri današnji modi neobhodno potreben, ker pri sedenju, športu in plesu damske obveze — same po sebi — v močnih slučajih niso praktične in to je vzrok, da se spodnje perilo večkrat pokvari. »Lupa« je izgotovljen iz mehkega pralnega materijala, kateri se more tudi kuhati, je neopažen, tehta 30 gramov, je neraztrgljiv, štedi in varuje perilo in obleko in s tem zagotavlja pomirjujoč siguren občutek. Mnoga zahvalna pisma na razpolago. »Lupa« bo mesečne hlačice z njihovimi slabimi stranmi (nepripravne, nezdrave, drage) popolnoma izpodrinil. Cena Din 75.—. Mesečna prereza »FEMINOSALc najdovršenejša, najbolj-zdrava in vsled dolgoletne trajnosti najcenejša na tem polju, Din 125.—. Razpošilja se po povzetju. Naročila nasloviti na sledeči naslov: »AURORA«, k. d., Sremska Kamenica broj 25. W E C K čaše in aparati za ukuhovanje so _ najoenejši, ker so najboljši. Znatno snižano cen*. Ugodni pogojil Tovarniško zaloga: Krakov trg 10 pri tvrdki Fruktns, Ljubljana. Carinsko poiredniSki in ipedicifski bureau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brsojavkamt „GROM“. Talafon 2454. Podrufnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vsa v to stroko spadajoča P®*1® »albitroja In pod kulantnlml pogoji. Zastopniki druSbo spalnih vos S. O. C. sa oksprosna pošiljko Kajenje je strup. Vsakdo se lahko igraje odvadi zdravju škodljivemu kajenju z dr. Rascher-jevimi PUTSCH tabletami. 1 omot Din 30.— in poštnina. Popolna kura s 5 zavoji 145 Din Iranko razpošilja tt. Aurora, Sremska Kamenica br. 25. — Dobite jih povsod po večjih lekarnah in drogerijah. IIP TISKARNA .MERKUR« GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. TELEFON ŠTEV. 2552. TELEFON ŠTEV. 2552. Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela * »HAB SVETEK Akumulatorske naprave svinčena usedlina in pepel, stara med, baker, cink. Kupuje se vsaka množina. »Calin« k. d. Zagreb, Mandaličina 1. Širite ,Narodni Dnevnik4. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskane Pa Din 1. »Segetan« najboljše sredstvo za lu-ženje semen. %% raztopine zadostuje za zavarovanje proti sneti in bilj-nih bolezni. Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva ulica H. Pouk ali konverzacija v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini daje izobražena nemška dama. Naslove prosi na upravo »Nar. dnevnika« pod »Individualni pouk«. KMETSKI HRANILNI IH POSOJLNIOOM Račun poltne hranilnica it. 14.257. hranilnica it. 14.2*7. rog. zadr.i neonu aav ^ 4 V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodita)^ ulica stav. i* MarsSsSasKS I - — — 6%, ~ dov.Hui« .«■ ».«. VJJg ‘ ^ Pooblaščeni prodajalec srečk državnerazreon^^^ pritliiie« PRESKRBUJEt „ inkase, srečke in vrednostna papirja ter ček® l« nakaznice (nakazila) na druga mesta. URADNE URI) Vsak delavnik od 8. do 12.‘/, m od 3. do 4.*/,. Novost! Specialni atelje za izdelavo športnih oblek po meri. Na izbiro vedno pristni loden z® lovce, športnike, smučarje itd-Specialiteta tirolski perl in Šladmingar loden. — Preizkušeni kroji aa debele. — Športni atelj6 »Hubertus«, Potočnikovo zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Novi jezikovni tečaji: angleščina, španščina. — Prof. dr. Pavel Brešnik. Pojasnila: sluga gimna- zije Vrtača. Drva - Čebin l\Volfova l/II. -Telef.2056.