Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 157.
V Ljubljani, v sredo 14. julija 1886.
Letnilt XIV.
Kolera in njeno razširjevanje.
(Po raznih virih, posebno Gaea VIII., pag. 569 in 632, sestavil za klub sv. Cirila in Metoda.) 19. 1. 1886.
(Dalje in konec.)
Od I. 1869 prenehala ni bivati v Evropi do 1. 1873. L. 1870 bila je v Moskvi, šla bolj na južno Rusko, in si precej dobro ogledala vse ta-mošuje pokrajine; 1. 1871 javila se je v glavnem mestu Petrogradu, in od te svoje rezidence hodila po vsem severnem Ruskem, obiskala celo Arhangelsk — višje gori bilo jej je premraz, zato se je kmalo potem od Ruske poslovila. Za koliko časa — Bog ve! Tamkaj zahtevala je 18.000 ljudi v svojo žrtev. Predlanskem vidili so to nadležnico na Francoskem; ker je vse to znano dovolj, končali smo z zgodovino kolere. Zgodovina podučila nas je, da se precej pri prvem kolerinem pojavu tako nestrpljivo sprašuje, po časopisih, po privatnih osebah, še bolje pa telegrafično od vseh veščejih zdravnikov — ali je azijatska — „an cholera asiatica"?!
Pridemo k nekterim zanimivim podatkom iz kolerinega življenja in okoliščin. Štiri sovražnike ima ta grozna gospa; dva sta smrtna, a dva sta manj huda. Prva dva sta morje in puščava, a druga dva, drevje in gorovje. Splošno opazovalo se je to-le: ladije, ki so se nalezle bolezni kolerine, izgubile so jo na morju v 8 dnevih. Cez 14 dni ni trajala nikdar na ladijevji, ako je plulo. Opazovalo se je tudi, da se v puščavi, med Be-duinci ni prikazala še nikdar.
Odgovorimo sedaj še to-le: Kako se okuži človek? Da se človeka prime kolera, treba je, daje razpoložen (pripraven) za to, t. j., da je njegova kri sposobna sprejeti vse semena onih rastlinic, in jih v sebi namnožiti. Kri pa je vsprijemljiva, ali človek je občutljiv za to le, kedar je ali bolehen, ali vsaj ne trdnega zdravja. Cisto zdravega človeka skoraj ni moč, da bi se ga prijela kolera, ker se njegova zdrava kri protivi namnoženji rastlinic, toraj razvijanju bolezni. Od tod je umljivo, kako to, da
je zdrav človek včasih že zatrosil kolero, ali zakaj se prav po vsi pravici tudi zdravi ljudje, prišedši iz kraja, kjer vlada kolera, zakaj se ti ljudje des-infiscirajo (razkužujejo). Zato, ker so bili morda okuženi, a njih se kolera ni prijela, niso vsprijem-ljivi bili za njo. Ako je tak zdrav, a vendar okužen človek, došel v dotiko z drugimi, ki so slabeje narave, ali bolni na krvi, prehlajeni, bolehni — okužil jih je, okužil vspešno, ker je pri njih kolerina snov dobila svojo podlago, vgodna tla.
Ko človek sprejme, se vč, da nehote, kolerino seme v se, razvija se ono v njegovi krvi dalje, ako se zdrava narava ne vpre temu; v krvi zamnoži se ono neizmerno in v silo kratkem času, tako da je kmalo ostrupljena vsa kri njegova. Ostrupljenje vrši se v tem, da te rastlinice kri razkroje, ovodene. želodec ne prebavlja več, ker je kri, glavni živelj prebavljanja, ovodenena. Nasledki so: driska, dalje krč, naposled gotova smrt, ako pomoč ne dojde kmalo. In pomoč, ta se ne dobi v nobeni lekarni, po nobenem predpisu. Do sedaj jedina pomoč, ki se je dobro skazala, je vročina — toplota. Tii spo-minjajmo se na ono od začetka omenjeno brošurieo, na pismo g. župnika pri Babolni. Kot glavni po-moček se ondi opisuje toplota, in sicer tako, da se bolniku zgreje želodec, bodisi potem, kakor že hoče. Lahko se ogreje z gorko opeko, z oblakami, lahko tudi od znotraj s pijačo pogrete vode, ali raznimi čaji. V knjižici naštete so po vrsti domača zelišča, ki ogrejejo, spote človeka. Vsak jih lahko prebere in pregleda v omenjeni brošurici, ali pa v IV. delu Slomšekovih spisov, ker je natisnjeno vnovič to delce. Vprašajmo se le, ali se vjema zdravljenje s toplotno teorijo, ali ima tako zdravenje res kaj vspeha. Da, ima ga, pravi ono pismo samo, ker izmed 120 za kolero bolnih, umrlo jih je le 21 domačih in 1 tujec — toraj ozdravelo jih je 98.
„Od teh, ki so umrli, tako se glasi po besedah v onem pismu dalje: prvi trije niso nobene pomoči imeli, drugi pa so bili zapuščeni otroci, ki so ne-skrbnim materam umrli, ali pa nepozabljivi, svoje-glavni starci. Da so ti umrli, je bilo najbolj to
krivo, da niso prave postrežbe imeli, ker so pustili bolnikom se razodevati, ali pa so jim na prošnje vode, še celo leda davali. Po vsej pravici smem zatrditi, da bi še trije ne bili umrli, ko bi bili storili, kar sem jih učil. Nekteri so bili tudi, kteri niso nič hotli povedati, da so zboleli; ker so vedeli, kaj jim je storiti, so se mirno v postelj spravili, se spotili in vse drugo zapovedano storili in se ozdravili." Tako ono pismo.
V predlanskem „VaterIand"-u čitati je bilo to-le poročilo o nekem bolniku v francoskem mestu Toulon. Zbolel je bil za kolero. Ko je dotična zdravstvena komisija zvedela zanj, poslala je štiri nosače, da bi ga odnesli v komunalno bolnišnico za kolero bolne. Hudo je zaskrbelo to bolnika. Ko so ga odnesli, in so nosači hoteli med potom menjavati, in so v to svrho nosilnico postavili na tla, zbral je bolnik vse svoje moči, skočil venkaj, iu velik strah pomagal mu je, da je ubežal. V bežanji ogrel in spotil se je tako, da je domov dospevši kmalo okreval do dobrega. — Lahko, da je prizor ta časnikarska raca, a verjeten je, ker dostavlja poročevalec, da je ta slučaj zbudil obilno pozornost med zdravniki.
Kako se toraj toplota kot pomoček vjema z teorijo o koleri? Prav dobro. Rekli smo, da le slaba kri je dobra, ugodna podlaga kolerinemu semenu. Slaba kri je vodenična, tako pa dela prehlajenje —• toplota razvija dobro zdravo kri, toraj ustavlja na-daljno množenje rastlinic, toraj tudi nadaljni razvoj bolezni. Kako se pa zdravimo, ako nas trebuh boli in šiplje po črevih? Ali ne vemo to že z doma, da s toploto — bodisi le požirek pravega brinjevca neposredno pogreje želodec, t. j. neposredno pogreje kri, ki želodec obdaja, in ki prav za prav razkrojeva, ali pa se od zvunaj pregreje s pogreto opeko, toplo odejo itd.
Dobro je, slišal je že gotovo vsak, kaditi tobak ob času te bolezni. Zakaj je dobro, in ako je zares dobro, tega nisem sicer še bral nikjer, vendar je to verjetno. Razlagati se da njegov vpliv morda na ta le dva načina: 1. Morda razdeva tobak enako ozonu
LISTEK.
Moj sprehod z Bleda v Vrbo, k Prešernovemu domu, 5. julija 1886.
Dni mojih lepša polovica, mladosti leta so mi že minula, in ž njimi se mi je potopilo mnogo upov in zmedlo se mi je dosti načrtov. Naše življenje je v resnici popotovanje. Popotnik poprašuje, kako se imenuje ta in una gora, ktere teme je s snegom pokrito, ki se v jutranjem solncu toliko lepo leskeče. Na tihem si misli: Ko bi pač mogel kedaj tje priti! A njegove stopinje ga vodijo po planem, po uglajeni cesti, in vsakdanji opravki mu branijo na gore.
Danes se mi je ena takih pohlevnih želj spol-nila. Z ljubeznijo in s spoštovanjem sem od nekdaj čital našega velikana Prešerna. Ni mi treba posebno povdarjati, da se z njegovimi načeli in tudi z ravnanjem njegovim ne strinjam v vseh podrobnostih. Toliko mi je pa tudi takoj jasno bilo, da bridkosti življenja našega ni brž kdo tako globoko občutil,
ko on, in da izmed naših, pa tudi izmed meni znanih tujih pesnikov ni nikdo svojih čutov tako divno lepo izraževal, nego naš Prešern. Zdravila za ubogo srce v njegovih poezijah ne bom iskal — pač pa nekega hladila. Ko so nesrečnega Joba njegovi prijatelji obiskali, so kar raemo vanj zrli in več dni niso spregovorili. To je nesrečnega trpina peklo, in začel je glasno tožiti bedo svojo. Njegove tožbe so pa tako veličastne, tako vzvišene, da smo vsi užaljeni, ko nje prebiramo. Kedar smo pa sami žalostni, sežemo radi po knjigi Jobovi (vsaj mi, ki jo imamo), ali po žalostinkah Jeremijevih, da si srce olajšamo.
Večkrat ko sem Prešerna prebiral in premišljeval, dalje ko sem ga razlagal, tem živeje so postajale v meni želje, o kterih sem vedel, da so nedosegljive, namreč videti sliko njegovega milega in otožnega obraza, v kterem se je pa tudi večkrat zaiskril odsev resnega dovtipa. Želel sem si pogledati njegov rojstni kraj, o kterem pesnik sam s toliko ljubeznijo in z živim navdušenjem govori v sonetu:
„0 Vrba, srečna, draga vas domača,
Kjer hiša mojega stoji očeta!"
Včeraj zvečer je deževalo, danes nam je pa zasijalo prijazno hladno jutro. Ko sem se toraj ob 8. uri z Blejskega otoka, iz cerkve Matere Božje, vrnil in se okrepčal, mahnil sem skoz Mlino, Že-leče, Grad in mimo Zaspa proti Savi. Na poti so me hudo nadlegovali obadi, ki so se menda v moji osebi motili; mislili so pač, da je zopet kaj roga-tega v grmovje došlo. Pridno sem se jih otepal, vsekako z boljšim vspehom, nego Prešernovi vrstniki njegovih sršenov. Dalje je pot držala skozi Muže, ali kakor bi mi Štajarci rekli, skozi Murice. Pri tej priliki sem se prepričal, da je etimologija vendar-le koristna znanost.
Z ozirom na to ime sem se nekaj boljše obul, ko drugekrati — in res sem moral po močvirju gaziti. Misli moje so že bile na domu Prešernovem, a noge — noge sem pa le s težavo iz grezi izdiral. Pri tem poslu se mi je zopet neka analogija v glavo vsiljevala. Zdelo se mi je, da sem bil v tem-le položaju podoben marsikteriin pesnikom, ki le s trudom v svojih pesniških stopinjah napredujejo, vsepovsodi pa se za njimi voda cedi. A tudi mi prozaiki smo včasih vodeni, posebno če naj spis več prostora zaleže — pa gradiva zmanjkuje. Pre-
mm
kolerini surogat. 2. Ako ni to, in je tobak gotovo dobrega vpliva, potem je vzrok gotovo ta, da razburja človeško kri, tako da je živahnejša, močnejša nego sieer. Seveda bi potem šteti morali tii sem vse razburjajoča sredstva, kakor so n. pr. kava in pijača, sploh vživana po zmernosti.
Še nekaj, pravijo, da je dobro proti koleri, namreč zjutraj zgodaj že jesti, in ako le mogoče ne iti tešč k bolniku. Vzrok temu izvaja se lahko teoretično. Ako jemo, dobi kri tudi za-se novo hrano, je čvrsteja, zdravejša, in kot taka za bolezen nesprejemljiva. Zato se duhovnikom priporoča ob času kužnih bolezni zgodaj maševati, da ne hodijo tešči okrog, sicer bi bila za-nje še večja nevarnost, kakor je že tako.
Ako še ene reči ne prezremo, povedali smo potem po večem vse, kar se iz skušnje zazna kot varovalno proti tej bolezni. In to zadnje je — ne bati se bolezni. Strah in predstave vzbujene po vplačeni domišljiji povzroče bolehnost, celo pravo bolezen na človeku. Da je temu tako, navajali bi lahko mnogo izgledov iz živenja, n. pr.: Umrl je iz strahu nekdo v pogreti postelji, meneč, da je ležal preje za kolero bolan. Drugi iz bojazni, ker je mislil, da so mu žile prerezali.
S tem končajmo! Navedli smo najnovejšo hipotezo o kolerinih vzrokih, pojavih, razširjevanju itd. in videli, da se vse to skoraj z lahko vestjo smatra za neverjetno; kajti vsi pojavi tolmačijo po tej hipotezi jako naravno in spretno, in posledice teoretične se vjemajo tako lepo s prakso. Omenili smo tudi malo slovensko delce iz te stroke, in kazali, da se skoraj ženijalno lepo strinja z teorijo.
Konec tej razpravi naj bo konec onega pisma. Končati hočem ž njim zato, ker nam podaja kratek, a praktičen navod, kako da naj se obračajmo duhovniki za časa kolere. Omenjeni župnik v Bobolni piše, namreč o svojem zadržanji kot pomoček proti nalezljivosti kolere sledeče:
Jaz sem od začetka štiri žakljiče klora s se bo nosil, pozneje pa sem jih od sebe vrgel; zdaj si pa le včasi roke z jesiiiom umijem, tako, da ga malo na ruto vlijem. Dokler ni bolezni bilo, po navadi zjutraj nisem nič jedel, zdaj pa vsak dan. Večkrat se zjutraj v postelji nalašč spotim, pa le malo. Oe se po dnevu spotim, se tudi vselej preoblečem, včasih se kopljem, zmerno jem in pijem, posebno se varujem, da želodca ne prehladim, in da pot v život nazaj ne stopi. Sicer pa nisem do zdaj nobenega zdravila rabil, da bi se zanaprej bolezni obvaroval.
I. P.
Politični pregled.
V L j ub lj a ni, 14. julija.
Notranje dežele.
Deželni zbori bodo letos, kakor se sedaj pripoveduje, vendar le nekaj časa zborovali, in sicer ima sklican biti deželni zbor Tirolski še meseca julija, da razreši postavo zarad vravnave reke Adige (Etsch), drugi deželni zbori pa brž ko ne meseca decembra.
Na Moravskem jelo se je slovanski stranki daniti in lepša zarija, kakor do sedaj, napočila ji je
v dveh volilnih okrajih. Ko so poslednjič moravski deželni zbor spopolnjevali, poročali smo žalostnega ;srca, kako da ondi nemški šovinizem, združen z židovskim sleparstvom, zmaguje pošteno slovanstvo, čegar dedna zemlja so moravska tla. Izrekali pa smo že tedaj nado, da ker na tem svetu vsaka reč le en trpi, tudi nemško-židovško gospodarstvo na Mordvškem ne bo sodnjemu dnevu trobilo, in glejte, v dveh okrajih so mu Slovani že letos vrata pokazali. V Ogerskem Gradišči in pa v Proshici so imeli volitve za državni zbor, pri kterih sta bila izvoljeiia: ondašnji cesarski namestnik, grof Schonborn, iu pa poslanec Vojaček; o prvem smo se nedavno že nekoliko menili. Zakaj da se je cesarski namestnik izvolitvi odpovedal, če tudi je bila ta že v prvič postavno potrjena, se še danes ne ve. Najnovejše novice o tem dogodku sicer trdijo, da je grof Schonborn to storil in sicer v prvič že pred dvema letoma pri prvih volitvah, ker mu je grof Taaffe tako ukazal. Tudi sedaj se je iz tega vzroka odpovedal. Volilci njegovi so pa tako navdušeni zanj, in morda nekaj tudi, da bodo Taaffeju pokazali, kako da Schonbornu zaupajo, da si ga bodo še za tretjo volitev, ki bode zopet v teku tega poletja, zopet soglasno za kandidata postavili in za ta slučaj jim je menda grof Schonborn obljubil, da če ga Slovani soglasno volijo, bo mandat obdržal. Drugo, Prosniško, izvolitev je pa opozicija zavrgla; morala se je toraj na obeh krajih zopet nova volitev razpisati. 2. julija seje izvršila iu to na čast Slovanom. Grof Taaffe tega menda ni bil posebno vesel, kajti on si je Moravsko deželo izbral, kjer misli svoje poskuse pričeti, kako bi se dalo dobro „nad strankami" stati, ali kako bi se dali Slovani polagoma v nemške suknje vtikati. Mož se bo pa menda jako zmotil. Poslednja dopolnilna volitev v Ogerskem Gradišči in Prosnici nas je s tem najbolje podučila. Na Moravi gre Slovan na dan in ondi ne bo nič več prostora za stališče nad strankami.
Za spravo med narodi v širnej naši Avstriji poganjajo se tudi že konservativni Nemci. „Grazer Volksblatt" v tem smislu jako lepo piše „o naporih čehov, Poljakov in Slovencev, ter trdi, da so vse tri narodnosti kakor nalašč za to rojene, da se v Avstriji ohrani narodnostno načelo, ki ima svoj glavni tabor v nemških Tirolah. Tirolci, čehi, Poljaki in Slovenci se vsi za to poganjajo, da Avstrija ostane, kakor je ona nastala na zgodovinski podlagi svoji, ne pa, kakor bi jo birokratje radi po svojih nazorih na centralistično kopito nabili. Kdor se za prvo poganja, pravi „Grazer Volksblatt" ta je naš mož! Kajti mi hočemo Avstrijo po sedanjo dinastijo, Avstrijo, kakor je sama nastala in prav iz tega vzroka smo tudi prijatelji Slovencev. Sprevideli smo, da se nemška hegemonija ne more držati in preveč smo prešinjeni po krščanskem duhu, da ne bi nenemcem pri vošili, kar imajo pravico zahtevati, in to prav tisto pravico, kakor Nemci. Rešitev današnja ne tiči v gospodarstvu nad narodi, pač pa v spravi med narodi. Za to pa je bil centrumklub vedno na slovanski strani, kedar se je bilo treba potegniti za ravnopravnost med narodi in za pravice iz tiste izvirajoče, ktere Slovenci za-se zahtevajo v šoli, v uradu in javnem življenji. Zahtevajo jih po pravici in spodobijo se jim pa tudi. Na noben način ne smemo trpeti, da bi se poleg Avstrije še kaka Avstrija druzega razreda napravila; kajti kakor hitro bi se to zgodilo, zgrešila bi Avstrija svoj pravi poklic in jela bi za panslavizem delati."
Uradniško ministerstvo vidijo nekteri že vzhajati na politiškem obzorji Avstrije to stran Litave. I)r. Šteinwender pozdravlja že to ozvezdje, še preden se je prikazalo na politiškem nebu, ter obeta, da mu ne bode nasprotoval. „Deutsche Club" je tedaj pravo barvo pokazal in prav za prav ni druzega, nego liberalna stranka birokratov. No, sedaj se je pokazalo, zakaj so „Knotz„ in tovariši tako široko usta odpirali.
Ogerska. vlada se približuje na Erdeljskem Sasom in Rumuncem. To pač lahko vemo zakaj, ker se namreč v sosednji deželi marsikaj godi, kar Ogrom ne vstreza. „Pesti Hirlap" omeni skupne konference, ki je bila zarad te zadeve, ter pravi: „Zelo radi bi zvedeli, kaj bode prišlo iz te politike, ko se vlada približuje Šasom in Rumuncem. Da se Saši ne približujejo meni nič tebi nič, je skoro gotovo in taisto bode menda tudi z Rumunci. Ne moremo še natanko pregledati, kar se godi v Sibiniji (Herm^listadt), vendar izgovora velikega župatta grofa Andr. Bethle-nata, taisto tudi iz besedi, ktere je spregovoril dr. Wolf, vodja Sasov, se dii slutiti, da so se tam vršile zelo zanimive stvari, za kterimi za nas Ogre nič veselega ne tiči."
Vnauje države.
Srbska skupščina bila je predvčeranjem otvorjena v Nišu. Ves svet se sedaj zanimiva za stvari, ki se imajo vršiti v Srbiji. Vsakdo čuti, da tako kakor je do sedaj bilo v Srbiji, ne more iti dalje, Garašaninu so ure potekle, kaj pa potem, se vpraša povsod. Posebno se pa za to vprašanje Madjari zanimivajo, kajti z odstopom Garašanina se bode spremenila domača in vnanja politika. Politika Avstro - Ogerske do sosedov naj bi bila se ve z ozirom na naš čas v svojih glavnih potezah taka, kakor je bila v slavnih časih Ivana Huniada, po tem se bodo Srbi z zaupanjem ozirali v Avstro-Ogersko.
V stolni cerkvi v JVišu je imel mašo metro-polit in potem je bila 12. t. m. prva seja skupščine. Na duevnem redu je bila volitev začasnega predsednika; voljen je bil poslanec Magazi novič. Potem je bil voljen poverilni odsek, vsih devet odbornikov je vladi prijaznih. Volitve so se pa izvršile tako, ker se je vlada znala braniti poslancev, kteri ji niso bili po godu in je tako zadobila večino. Ukazala namreč zapreti šest poslancev, dasiravno so imeli veljavne mandate (poverilne liste); policija je rekla, da ti mandati niso pošteno pridobljeni. Vlada ima na razpolaganje nad 90 glasov, opozicija šteje 68 mož, brž ko ne bode vlada še nekaj volitev proglasila za neveljavne in tako se bode število nasprotnikov (vladi neprijaznih) še nekaj skrčilo.
Humunski trgovinski minister Sturdza je šel v posebnem poslanstvu v Carigrad, da tam sklene s Porto začasno kupčijsko pogodbo, Rumunci uvažvajo na Turško les in moko, Turška meja jim je bila dosihmal zarad visoke carine zaprta, a sedaj so se pogodili iu nekaj prijenjali, vidi se iz tega, da so bili Rumunci bolj hrabri, kakor previdni, ko so Avstriji carinko vojsko napovedali, a sedaj še le išejo potov za svoje blago.
Turki sami pravijo, da ni nemogoče, da bo Rusija Bolgarijo s silo posedla, če se drugače ne bo mogla Battenberga znebiti, namesto kterega na vsak način druzega kneza postaviti želi. S tem korakom bode pa Rusija ob enem samo z javno proklamacijo izvršila, zarad česar sedaj Aleksandra tako grdo gleda — bolgarsko unijo bo namreč proglasila. Preden se bo pa Rusija za ta korak odločila, kterega se, med nami rečeno, vendar-le pred skupno Evropo sramuje, neprestano v Carigradu poskuša, če bi ne bilo mogoče sultana nad Aleksandra naščuvati, da bi ga rajši ta popadel in če ne drugače tudi — raztrgal. To bi imelo vse drugo lice, Rusija bi si pa vsaj na zunaj dobro ime ohranila. Sultan pa menda nima pravega poguma ali pa se mu ne ljubi ne, kajti na vsako drezanje od ruske strani, le nekoliko zarenči, kar se po turški toliko pravi, da kneza Aleksandra tu pa tam po državnih pismih ali notah opozoruje, da naj ni-kari preveč ne rogovili in turško-bolgarske pododbe ne zametuje, če neče, da ga ne bo Rus raztrgal. Tudi Evropa je izrekla svojo nejevoljo nad najnovejšim Aleksandrovim postopanjem, to pa menda le za to, da ne bi Rusija kakoršnega-koli povoda iskala, da Battenberga napade. Prav te dni došlo
šern je hudomušno pisal: „Poj po sili — Minerve nie ne prašaj 1" Najboljše pri vsem tem je to, da nam ni treba vsega brati, kar plačujemo. Tako sem došel do Save, do šibke brvi, ki se je celo pod mojimi 67 kilo, toliko me je namreč, pomenljivo zibala. Spomnil sem se pri tej priliki besedi pesnikovih: „Le kratka pot nam je skoz to življenje dana." V močvirju sem se opiral na svoj solnčnik, in sem ga nekterekrati prav globoko v blato potisnil. Zato sem na levi breg bistre Save prišedši hotel svojo streho v njenih sinjih valovih oprati. Stal sem na grušču in sem s solnčnikom po valovih brodil, ko mi dojdejo zopet na misel besede pesnikove: „Kaj znancev je zasula že lopata:" Pa tu bi še lopate ne trebalo; ko bi se breg udri, veljale bi o meni bolje one besede, ki jih je pesnik o svojem prijatelju Čopu zapisal: „Odnese val ga Save." Savina struga je tukaj jako široka in globoka; kobacal sem četrt ure, preje ko sem na planoto priplezal. Videl sem pred seboj več cerkev in vasi, a nisem vedel ktera izmed njih je Vrba. Ko bi bil koga srečal ali doklicati mogel, bi že bil vprašal, dasiravno nerad. Skušnja me je namreč naučila, da se ljudem jako čudno zdi, če jih kteri duhovnik
vpraša, kako se tej ali onej cerkvi pravi in mislijo, da se ž njimi šalimo. Nek dober prijatelj mi je vrh tega zatrdil, da je v mojem obrazu nekaj sledu porogljivosti — žalibog!
Stopal sera toraj po „gmajni" naprej; pozneje sem namreč izvedel, da se ona nerodovitna planota „gmajna" imenuje. „Tako le je bilo naše slovstvo do Prešerna" — bi bil skoraj vskliknil „tako le, ko ta le gmajna, ki je dolgočasna, nerodovitna, brez njiv, brez gojev — le siromašen pašnik." Čez pol ure pridem do vasi, ki mi je najbliža bila, in do ktere ne drži nobena uglajena pot. Pri prvi hiši najdem lOIetno deklo in jo prašam: „JeIi ta vas Vrba?" — „Je", odgovori dekle. — Jaz: V kteri hiši se je rodil Prešern?" — Dekle ne odgovori nič. — Zdaj sem se spomnil, da so baje vsi profesorji, če nimajo več šolskih tal pod nogami, jako nespretni ali nepraktični ljudje. Prašal sem toraj: „Kje je pri Prešernovih?" — Dekle: „Pri Prešernovih?" — Jaz: „Da, pri Prešernovih!" —Dekle: „Vam bom precej pokazala. Prej pa moram zapreti, sem sama doma." —• Jaz: „Ali ni tvojih starišev doma?" —Dekle: „Jaz tu služim, nisem domača." Šla sva kakih 100 stopinj. — Dekle pokaže na hišo
in pravi: „Tii je pri Preširnu!"— Jaz: „Kako toraj pravite: Pri Prešernovih ali pri Preširnovih?"
—	Dekle: „Pri Preširnovih!" — Previdno prestopim prelaz in se spoštljivo hiši bližam. UgledavŠi precej životno mamico, jo pozdravim in prašam, ali je tu pri Preširnu? — „Mamica: „Je, je". — Jaz: „Tii se je toraj rodil tisti slavni pevec Prane Prešern?"
—	Mamica: „Ne tukaj, ampak pri Ribičevih, ki so se svoje dni za Preširne pisali. Vam bom brzo pokazala, kje so Ribčevi. Odkod ste pa Vi?" V teh besedah se mi je podal zopet dokaz moje slabosti, mojega spomina. Saj sem bral v životopisu Prešernovem, ki ga je objavil g. prof. L. v „Zvonu" leta 1879, da se je na pesnikovemu domu reklo: „Pri Ribičevih", pa sem vendar po Prešernu prašal. Povedal sem jej, kdo da sem in pa odkod. Prijazna mamica me je rada spremila k Ribičevim. Po poti mi je pokazala tudi dom ranjega knezoškofa Po-gačarja. Pogačarjev in Prešimov dom sta le kakih
50 stopinj eden od drugega.
(Konec prih.)
je v Sofijo turškemu zastopniku zopet pisanje iz Carigrada, v kterem sultan kneza na nevarnost opozoruje, ktera mu od ruske strani proti.
Adresa, ki jo je grof Pariški od svoje stranke prejel, seglasi: »Milostljivi gospod! Meseca oktobra povzdignilo je polčetrti milijon Francozov svoje glasove proti pustolovcem, ki našo državo v nevarnost potiskajo in proti zapravljivcem, ki njeno premoženje tratijo. Ravno ti ugovarjajo v imenu žaljene vesti in prezirane pravice politiki, ktera se naslanja na preganjanje in nasilstvo; ugovarjajo vladi, ktera ni zmožna skrbeti in porok biti za osebno varnost, ktera ne spoštuje lastništva premoženja in ji ni mar za prostost dela. Pač pa je ta vlada vedno pripravljena podati se, zato pa tudi povsod pred neredom oči zatiska. Ta polčetrti milijon volilcev je prava narodna vojska, pripravljena, da se vstavi radikalni anarhiji, kakor tudi jakobinskemu tiranstvu. Ta vojska potrebuje voditelja in s prognanstvom Vas je republika za tistega sama imenovala. S tem so izrekli svoje mnenje. Mi smo pa v duhu že videli, kako da se domovina zopet dviguje, kako odpira vsem svojim zopet domača vrata, kako zahteva po novem redu in po vladi, ki bi ji dala zopet staro slavo nazaj. V duhu smo že videli, kako da se francoska demokracija odteguje častilakomnosti, ktera jo le izsesava. Vaš preded Henrik IV. dal je Francoski verski mir, in časi tedaj niso bili tako nemirni, kakor so današnji. Od Vas pa pričakujemo političnega mirii in Vas kot našo nado pozdravljamo.
Ni še davno, - kar smo pisali, da je Gladstone v Glasgovu dokazoval in razlagal, da se protestantom na Irskem ni bati preganjanja, če bi tudi katoliki svoj »homerule" dobili. Sedaj se je v tem smislu oglasil angleški kardinal Manning. Tudi on je čisto Gladstonovih misli in protestantom pojasnuje, da se jim ni prav nič bati, naj bi Irci tudi dve »homerule" dobili namesto ene. Kardinal Manning pravi nekako tako-le: Katoliški Irci so bili pač v prejšnjih časih veliki mučeniki, kajti protestantje so jih povsod preganjali, kolikor so jih mogli. Kljubu temu se pa sedaj protestantom ni bati, da bi jim katoliki hudo s hudim povračali. Zanašati se smejo na celo irsko preteklost, kajti nikjer ni videti krvavega sledu, ki bi ga bili katoliki protestante preganjajoč zapustili. Pač pa je povsod viditi velika strpljivost, ktero so katoliki protestantom nasproti vedno v dejanji skazovali! Konečno je kardinal še izrazil željo, da presrčno želi, da bi Irci konečno vendar „homerule" dosegli. Zal, da se mu ta želja ne bo spolnila, vsaj sedaj še ne, kajti nasprotniki »homerule", angleški konservativci dobili so pri sedanjih volitvah, ki bodo danes ali jutri dokončane, že toliko večino, da ni misliti, da bi Gladstone z vsemi svojimi prijatelji in zavezniki zmagal. Ircem je zopet za nekaj časa zlata nada pokopana, da bi se jim v kratkem času na bolje obrnilo. Največ krivde gre menda pripisovati političnemu razporu med Gladstonejem in Harting-tonom, kar bo zopet Ircem sovražnega Salisbury-ja v državnem gospodarstvu na konja spravilo. Kajti kakor do sedaj volitve kažejo, Gladstone niti na krmilu ne bo mogel ostati, ker ne bo imel zadostne ali prav za prav nobene večine.
Turk in Anglež sta se porazumela, da hočeta še druge evropske velevlasti siliti na to, da skupno protestujejo zoper odpravo svobodnega pristanišča v Batumu. Koliko bode kruha iz te moke se pač ne ve, iz Pariza se sliši toliko, da je vlada sicer pripravljena pridružiti se drugim velevlastim, toda resno (djansko) se noče poganjati zato. — Brž ko ne tudi druge vlade tako mislijo. Rusi pa pravijo, železo se mora kovati takrat, ko je razbeljeno in se ni bati resnega upora. A zopet se sliši od druge strani, da se bode Bosna in Hercegovina Avstriji priklopila in nekako za odškodovanje hoče pa Rusija odpraviti pogodbe, ktere ji niso všeč, ker se ni bati, da bi se zarad tega vojska začela. A za gotovo se sme pričakovati, da bode potem Rusija drugače postopala.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 14. julija. (Nekaj cvetja iz šolsskega vrta.) Včeraj je imela notranja šola v Marijanišči javno preskušnjo, kakor dosedaj vsako leto. Imela je slovesen značaj, kolikor se je dalo storiti s skromnimi pripomočki. Največ je k temu pripomogla navzočnost deželnega predsednika, visoko-rodnega gosp. barona Wi n ki er - j a , ki skaže ob vsaki priliki zavodu svojo pozornost in naklonjenost Navzoč je bil tudi poročevalec in zastopnik deželnega odbora, g. Dežman, predsednik Vinceucijeve družbe, mil. g. prošt J are, in nekaj drugih gospodov.
Spraševanje se je začelo po mični pesmici s krščanskim naukom, kterega podučuje ne-utrudljivo za Marijanišče delavni gosp. gvardijan P. Plači d. Videlo se je, da imajo dečki katekizem dobro v spominu in umu, kajti odgovori niso bili samo urni, ampak tudi razumni. Na to pa se je
vršilo spraševanje iz drugih predmetov in v tem spraševanji je razvijala učiteljica gospodična Ema Ravnah ar lepo spretnost, da je v kratkem času učenje in delovanje cele šole po peterih oddelkih v kaj mični podobi stopilo pred oči poslušalcu. H krati je bilo lahko opazovati, kako napredujejo otroci od razreda do razreda v enem in istem predmetu. Začenši z branjem so kazali dečki svojo izurjenost v slovenščini kaj obširno — do težavnih slovničnih prašanj; nadalje v nemščini, ktero so po-jasnovali po materinem, slovenskem jeziku; v računanji — zlasti na pamet, pa tudi v težavniših računih na tabli. Najzanimiveje in najodličneje med svetnimi predmeti pa je bilo spraševanje iz zgodovine in domoznanstva. Poleg najimenitniših m6ž in dejanj vseh časov so opisovali učenci zgodovino, navade, vero in lastnosti »svojih očetov" Slovanov tako natanko, da jim ti ubožni potomci gotovo niso delali nečasti. Pa tudi v avstrijski zgodovini so znali znamenite reči — nektere celo na drobno — razkladati. Samo po sebi se razume, da se je kaj povedalo o sedanji cesarski hiši. Zemljepisje in prirodopisje se je moralo zaradi pomanjkanja časa nekoliko skrčiti, kar je bilo gotovo po godi dečkom, ktere so zelo bodle v oči »zlate bukve" in pa darila na mizi pred g. deželnim predsednikom. Poslušanje ni bilo kar nič utrudljivo: zanimivost je povečala tu pa tam kaka pesmica, ki se je zapela, ali kaka deklamacija.
Ko je spraševanje trajalo skoro že tri ure, vstane g» deželni predsednik, pohvali z vnetimi besedami dečke in jih spodbuja; častita g. P. gvar-dijanu in katehetu ter gospodični učiteljici, rekoč, da je bil že pri mnogih preskušnjah, a je redko kdaj videl tako izurjenost v znanji. Pohvalil je, da so učenci izvedeni v avstrijski zgodovini in da se vadijo tudi v nemščini, ki jim utegne v življenji marsikaj koristiti.
Na to se odpro zlate bukve ter 17 srečnih dečkov je imenovanih, kakor tudi obdarovanih s knjižicami. Ko se je to izvršilo, prosi gosp. deželni odbornik Dežman gosp. predsednika dovoljenja, da spregovori onem: ki bodo letos zapustili hišo, nekaj besedi. Pokliče jih pred-se, jim resno poklada na srce hvaležnost do dobrotnikov, učenikov in do zavoda, marljivost in poštenost v prihodnjem poklicu, ker s tem si bodo pridobili svojo srečo. (Opomniti je, da ima večina teh dečkov, ki so v notranji šoli, deželne sirotinske vstanove in da ima deželni odbor nekoliko skrb zanje.)
S cesarsko pesmijo in molitvijo se je končala ta skromna in vendar lepa slovesnost.
Iz šolske sobe seje podal g. deželni predsednik z drugimi vred v kapelo, ogledal si posamnosti, po-praševal po stroških in izrazil svoje priznanje skrbi in trudu Vincencijeve družbe. In ob koncu se je gospodom odprl še idiličen prizor — dečki v obed-nici, čakajoči okrepčanja po prestanem trudu.
Zanimanje in skrb za šolo in za mladino se poplačuje sama po sebi z veseljem, ki ga v takem delu vživamo. Pa tudi dobri Bog naj plati v imenu ubogih dečkov v Marijanišču vsem onim, ki imajo zanje ljubezen.
Iz Zgornjega Bernika, 11. julija. (Slepec ko-lar.) Na Gorenjskem v vasi Zgornji Bernik živi mladenečv 21. letu svoje dobe, tolikanj bistroumen, da če tudi popolnoma slep, vendar vsako hišno orodje izgotovi. Ravno kar je izdelal nov voz, ki bi vsakemu kohlrskemu mojstru čast delal. Omenjeni mladeneč je vsled kozil zgubil vid, ko je bil še le poldrugo let star. Ni se čuditi, da slepci v svojem zavodu v Brnu take čudovite reči izdelujejo, ker imajo svoje posebne študije in vaje, ako še tii pri-prost kmetski fant orodje izdeluje, ki ga še nikdar vidil ni. Bog mu je v svoji neskončni modrosti odvzel dar vida, za to mu je pa podelil dar uma in ga nadaril z dušnimi blagri. Mladenič posebno spoštuje svoje starše in jih rad uboga. Zato pa imamo tudi upanje, da, ker mu je Bog odvzel vid in revež ne more gledati stvarjenih reči, bode pa enkrat gledal Stvarnika samega.
Iz Ljutomerskega okraja, 12. julija. (»Bliža se železna cesta".) Da res, s časomft dobimo v Ljutomeru železno cesto, začelo se je tukaj obče govoriti in tudi v časnikih smo že o tem čitali. Bog daj, da bi se ta govorica kmalo vresničila. Svoje dni so se nekteri kraji železne ceste silno branili, dandanes pa se povsod za njo potegujejo, kjer je še nimajo: kajti vsak kraj, kder še ni železne ceste, je tako rekoč v kot pritisnjen ter v kupčijskem in gospodarskem oziru zaostaja, to čutijo tudi Ljutomer-
čani, zato se močno napenjajo, da bi kmalo dobili železno cesto.
Ko je lani družba južne železnice stransko progo s Spielfelda do Podgore potegnila, mislili smo, da se skoro ni mogoče Ljutomeru ogniti, ko bodo to progo nadaljevali, kajti Ljutomerska okolica, v vsakem obziru bogata, ima največ blaga izvaževati in toraj tudi najbolj železnice potrebujemo in železnica bi se najbolj splačevala. Slavoznano Ljutomersko vino, žlahtno sadje Ljutomerskih goric, plemeniti konji in celo žito murskega polja ne bo moglo prav med svet, dokler ne dobimo železnice, ki bo trgovcem sem pot odprla in tukaj kupljene reči ceneje in hitreje razvažala. Marsikteri trgovec gre zdaj rajši v drugi kraj, kamor lahko po železnici pride, ter ondi kupuje dosti slabšega blaga še z dražjo ceno, kakor bi ga stalo naše izvrstno blago.
Za trgovce in okolico bi najbolj kazalo, da bi Podgorsko železnico naravnost mimo Ljutomera napeljali. Vendar se sliši govoriti, da ogerski pleme-nitaši po Prekmurskem in Medjimurji temu načrtu jako nasprotujejo, hoteč železnico imeti unkraj Mure, da bi laglje svojo koruzo na svetovna tržišča postavili in v denar spravili. Drugega blaga ondi itak nimajo izvaževati. Ako bi družba južne železnice voljo teh gospodov spolnila, in se ne bi hotla na Ljutomerski okraj ozirati, tedaj bodo pa Ljutomer-žani v družbi z Mariborčani ne oziraje se na južno železnico, zgradili drugo železnico iz Maribora po slovenskih goricah mimo sv. Lenarta, sv. Trojice in po Sčavniščki dolini v Ljutomer. Ta proga bi po celi črti tekla vsporedno z stransko progo s Spielfelda do Podgore, samo da skozi mnogo lepše in bogatejše kraje in bi se toraj gotovo bolj izplačevala od une proge unstran Mure.
V Ljutomeru se je bil stavil začasni odbor, ki je na omenjeno podjetje že vse oskrbel, ter dne 29. junija t. 1. pri sv. Lenartu v slov. goricah občni shod obhajal, kterega so se jako vplivni možje iz Maribora, Ljutomera in slov. goric vdeležili. Po jako živahnem razgovoru so se zjedinili s tem, da se za zgradbo železnice iz Maribora v Ljutomer voli stalni odbor 16 mož, v kterega so bili izvoljeni gg. Anton Mravljak, župan pri sv. Lenartu kot predsednik, in dr. Korfeld, Karol Pfrimer, pl. Schmidt, Jože Steyer, Ivan Kukovec, dr. Wittermann, V. Steinbrenner, Peter Mesarec, Ferdo Golob, Tel. Ryzinsky, Franc Kreft, Jože Vaupotič, Karol Pečovnik, Jože Šiker in Henrik grof Avernas kot odboriki. Takoj po sestavi odbora sklenili so traciranje te proge izročiti Dunajskem inženirju Nastu, ki je o svojem času tudi tro-ciral progg od Pragarskega na Ogerske.
Od ene ali druge strani — od Podgore ali iz Maribora, torej le dobimo zaželjeno železno cesto, ktero že trgovci in vinorejci jako težko prižakujejo, vsi pa se je vesele, ali zavoljo zaslužka ali ugodnega potovanja.
Domače novice.
(Za božjo pot v Lurd) se je dozdaj 317 romarjev oglasilo.
(Umrl je) danes popoludne ob uri Cerkniški dekan, prečast. gosp. Janez Porenta, v Ljubljani. Ob 1. uri popoludne so ga obiskali mil. knezo-škof; nekoliko pozneje je bil še enkrat previden s sv. popotnico, na kar je ob navedenem času prav lahka smrt nastopila. Umrl je za sušico.
(Umrl je) 14. jul. na Trati pri Poljanah g. J. Guzelj, bogoslovec III. leta, blag in nadepolen mladeneč, kteri naj bo v pobožni spomin priporočen. Pogreb bo v petek ob devetil dopoludne. R. I. P.
(Dvorazrednica v Šiški) razširila se bo ob pri-četku bodočega leta v trirazrednico in je tretje učiteljsko oziroma učiteljično mesto z 450 goldinarji letne plače razpisano do 8. avgusta. Prošnje c. k. okrajnemu šolskemu svetu za Ljubljansko okolico.
(Iz Toplic.) Na Dobrno je, kakor se nam piše, do 11. julija prišlo 685 gostov-topličarjev; izmed znancev sta sedaj tam msgr. Bensa, kanonik iz Gorice, in gosp. Vovk, dosluženi ravnatelj gimnazijski iz Novega mesta. Naš dopisnik pristavlja: Predno bodo te vrstice tiskane, bode med številom topličarjev menda tudi deželni glavar štajarski, g. grof Wurmbrand, ki je svoj prihod za te dni napovedal.
(Rezervnim častnikom) je uniformo le še do-voljeuo pri vojaških slovesnostih in v vojaški službi nositi, sicer pa po novem vojnem pravilniku prepo-
vedauo. Vendar pa ta prepoved strogo le tiste častnike veže, ki niso nikdar za aktivne gagiste služili, temveč so bili za častnike imenovani po enoletni prostovoljni službi.
(Za kolero) je predvčerajnem v Trstu 17 oseb zbolelo, kakor je to zvečer v Ljubljano poslan telegram sporočal. Uraduo sporočilo navaja pa od sobote opoludne do včeraj opoludne vsega skupaj 8 oseb. Dve osebi ste umrli.
Mednarodna razstava v Adelaidi.) Dne 20. junija 1887, kot na dan petdesetletnice izza vladar-stva angleške kraljice Viktorije, otvori se v Adelaidi mednarodna razstava, ktera bode obsezala šest oddelkov. Slednji obrok za oglašanje je 1. januvarij 1887. Za razstavo namenjene reči se morajo do-poslati med 1. marcem in 20. majem 1887. Natančneje se izve pri tukajšnji trgovinski in obrtni zbornici.
(Perijalni tečaj na državni šoli v Gradci.) V bližajočih se glavnih šolskih počitnicah, v času od 18. julija do 28. avgusta t. 1., vršil se bode na državni obrtni šoli v Gradci ferijalni tečaj za one učitelje iz Kranjske, kteri kot učitelji risarstva službujejo na splošnih obrtnih nadaljevalnih šolah. V tem tečaji se bode podučevalo: geometrično in projektivno risanje, prostoročno risanje, strokovno risanje za stavbinsko obrt, strokovno risanje za me-hanično-tehnične obrti in za umeteljnost ter male obrti. Da se omogoči kranjskim učiteljem udeležba pri tem tečaji, dovolili so primerno podporo: kranjski deželni odbor, trgovinska in obrtna zbornica ter kranjska hranilnica. Kakor čujemo, oglasilo se je v ta tečaj precejšnje število učiteljev. Trgovinska in obrtna zbornica je v ta namen od nje odmerjeno podporo podelila gosp. Ivanu Krulcu, učitelju v Ljubljani.
Razne reči.
—	Nihilista ugrabljena. Iz Petrograda piše „Daily News", da je Ruska policija ugrabila nihilista Degajeva, ki je umoril 28. decembra 1888 načelnika tajnih redarjev „Su dei kina. Pravijo, da so ga v Avstriji zasačili in izvršivši predajno pogodbo pod močnim spremstvom v Petrograd odpeljali. Iz Moskve se pa zve, da je redarstvo prijelo nekega Romana Smirnova, vodja strahovalne stranke, ki je pred kratkem zbežal iz Sibirije; tirali so ga zopet nazaj v Sibirske rudnike.
—	Rusi grade pristanišča ob Črnem morji, tam se hočejo stalno utrditi, ko se na jugu v osrednji Aziji naprej pomikajo; kupčija, ki se vršila po karavanah, prihaja v Ruske roke; to prodiranje v Aziji pa nekako zahteva, da se tudi v Evropi dalje na jug pomikajo. Na Črnem morji hočejo najprej v Mariopoli pristanišče zboljšati. Odločenih je zato 5 milijonov rubljev. V Odessi se ima novi molo poravnati in pomostiti, nabrežje Bakolajny se ima za 260 sežnjev (ruskih) na dolgost prizidati, eno pristanišče, kjer ostajajo ladje, iz zdravstvenih ozirov se ima poglobiti do 24 čevljev, a drugo pristanišče kjer se ladije nakladajo in izkladajo do 26V2 čevljev. Za vse te delo je dovoljenega V]2 milijona rubljev. — V Novorossisku se ima napraviti kup-čijsko pristanišče, potrebno nabrežje in molo, da se bodo mogle ladje izkrcati. Za ta dela je dovoljeno 800.000 rubljev, delo bodo precej začeli in končali leta 1888. V Batumu se ima napraviti molo 350 sežnjev dolg in 16 sežnjev širok zarad izkladanja nafte. Pristanišče se ima do 24 čevljev poglobiti in nabrežje postaviti, zato je določenih 4 milijone rube-ljev. — V Nikolajevim se ima napraviti nabrežje v kupčijskim pristanišči, dolgo 550 sežnjev, zato je določenih 1,680.000 rubljev, — Pri Očakovu se ima kanal ondotnega limana poglobiti do 23 čevljev, zato je določenih 1 milijon rubeljev. — V Jalti se imaprezidati nabrežje, tudi mislijo na brambo ondotne barkostaje. — Pri ministerstvu je še več načrtov v pregledovanje, 1. poglobiti in razširiti se ima kanal Kerč-Jenikale, 2. preložiti se ima kupčijsko pristanišče v Sevastopolju in 3. napraviti kupčijsko pristanišče v Tagenrogu.
—	Kitajci v Kaliforniji. V državi Kalifornija živi seda) vsega skupaj 98.640 Kitajcev, od teh samo v San Francisco 43.600. Kitajci so v Kaliforniji nekako tako priljubljeni, kakor Laški zidarji pri nas; bili so že javni pretepi in poslednjič je vlada Kitajcem deželo prepovedala. Vprašanje zarad Kitajcev, pa mislijo, da se bode samo po sebi rešilo, ker Kitajci dan ua dan težja dela dobivajo, vračajo se toraj kar trumoma nazaj; ostali pa odmirajo.
Telegrami.
Pariz, 14. julija. Kamora je zavrgla z 263 proti 252 glasovom brodarsko pogodbo sklenjeno z Laško. Vladi se je izrazilo zaupanje, ker je sklenila vojvodo Aumalskega izgnati.
London, 14. julija. Do zvečera izvoljenih je vže 297 konservativnih, 70 disidentov, 162 Grladstonovcev in 87 Parnellovcev.
Belfast, 14. julija. Orangisti in katoliki so se poslednjo noč hudo stepli. Kamenje je letelo, puške so pokale in več hiš je razbitih popolnoma, ljudi pa mnogo ranjenih. Vojaki so zasedli ceste.
Umrli ho:
12.	julija. Alojzija Dolničar, postreščekova hči, 1 leto, Gospodske ulice št. 3, Morbilli.
13.	julija. Andrej Šetina, krojač, 43 let, Ulice na Grad št. 12, jetika.
Tujci.
12. julija.
Pri Maliču: Regina Magzar, zasebniea, iz Kaire. — B. Thiela, zasebnik, iz Draždan. — C. Messnier, tovarnar, z Dunaja. — Hiibsch in Heitler, trgovca, z Dunaja. — VVolfin Bieberhofer, trgovci, iz Freistadta. — Ant. Sohroekenfuchs, c. k. uradnik, s soprogo, iz Trsta. — Robert Bamberg, c. k. sod. pristav, iz Vipave. — Janez Urbančič, zasebnik, iz Albena.
Pri Slonu: M. Reuter, trgovec, z Dunaja. — Ofen-heirner, zasebnik, z družino, iz Trsta. — Sigm. Goldschmidt, zasebnik, iz Trsta. — Jožef Zangerle, trgovec, z družino, iz Reke. — Dominik Eberle, s soprogo, iz Beljaka. — S. Hof-holzer, zasebnik, iz Kočevja. — Franc Gruden, zasebnik, iz Velikih Lašč. — Franc Bohinc, župnik, iz Kreuka. — Jožef Sehaueh, c. k. živinozdravnik, iz Ljubljane.
Pri Tavčarji: Valentin Roner, zasebnik, iz Sehulsa.
—	Sofie Krause, inženirjeva soproga, z družino, iz Trsta. — Janez Kleber, krčmar, iz Pulja.
Pri Južnem kolodioru: Jožef Porgeš, trgovec, s sinom, z Dunaja. — Janez Keržišnik, s soprogo, iz Puntigama.
—	Jožef Zima, zasebnik, iz Gerdona. — L. Relja. trgovec, iz Zave. — Karol Wendlenner, profesor, z materjo, iz Trsta. — G. Sussek, zasebnik, z družino, iz Trsta. — M. Dumičič, zasebnik, z družino, iz Reke.
Pri Avstrijskem caru: Jakop Spiegler, potovalec, z Dunaja. — Karol Wolte, srebrar, s soprogo, iz Jarona. — Jožef Tombaeh, župnik, iz Št. Vida.
Pri Virantu: Rudolf Beeker, earsko-ruski prestidigi-tateur, iz Moskve. — Primož Pakič, posestnik, iz Ribnice.
Vremensko sporočilo.
| Dani	Čas	Stanje		Veter	Vreme	® t .S B -
opazovanja		7.1'akomera v ram	toplomera po Celziju			JS S o im a S 58
13.	7. u. zjut. 2. u. po]5. 9. u. zvec.	737 98 735-82 73577	+17-8 +250 +18-1	si. svzh. si. jzap. brezvetra	jasno jasno jasno	0-00
jaKo lepo poanevi in svitia jasn tura 20 3° C., za 13° pod normalom.
]>unajska borza.
(Telegratično poročilo.) 14. julija
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85	gj. 20 kr
Sreberna „ 5% „ 100 „ (-s 16% davka)	85	, 90
4 lo avstr. zlata renta, davka prosta . .	118	. 95
Papirna renta, davka prosta . .	102	—
Akeije avstr.-ogerske banke . .	876 \ _
Kreditne akcije............278	" 25
London.......126	^	20
Srebro......._	_
Francoski napoleond......10	"	011/, "
Ces. cekini.......5	"	94
Nemške marke......62	l	02'/j "„
Tužnini srcem naznanjam vsem sorodovincem, prijateljem in znancem, da je moj sin, gospod
Janez Porenta,
dekan, (luliovni svčtnik itd. v Cirknici,
, danes ob 1/2 3. uri popoldune v Ljubljani, kamor jo bil šel zdravja iskat, po dolgem hiranji, previden ! s sv. zakramenti za umirajoče, v 40. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v petek, 16. t. m., popoludne ob 5. uri spred škofije hiš. št. 14 na pokopališče k sv. Krištofu.
Preblagi ranjki bodi duhovnim tovarišem, vsem znancem in prijateljem v molitev in pobožni spomin priporočen.
V Cirknici, 14. juiija 1886.
Matevž Porenta,
oče.
Zahvala.
Za vsestranske dokaze milega sočutja ob smrti naše priljubljeno in nepozabljive soproge, matere in sestre, gospe
Karoline Dolenec roj- Vilhar,
ter za mnogobrojno spremstvo pri sprevodu v Ljubljani in na Razdrtem in za poklonjene krasne vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo in najprisrčnejšo zahvalo.
Žalujoča rodbina
dr. H. Dolenčeva. -
Preč. duhovščina, ki hi potrebovala novih in cenili sv. podobic, posebno ^ za spomine, hi se navadno ob biri dajo, izvoli naj zahtevati uzorcev pri
/M Katoliški Bukvami M j
v Ljubljani.
' Ob enem priporočamo svojo zalogo i rožnih vencev, svetinjic in, škapultrjev vsake vrste. (2)
XXOOCQGQOQOCOQOQOQOCCO

V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo-tržnicah knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnic is vseh stanov.
Nabral
Anton Brezovnik, učitelj. 12 pol v S Mehko vezana 60 kr., franke po pošti 65 kr.
Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dozdaj še nenatis-nenih kratkolasnic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji teh kratkolasnic in smešnic, predno je vse nabral, jih opilil in potem primerno razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo mu bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode lilajol podane smešnice preživel marsikatero uro veselo, zginila mu bode za trenotek skrb za vsakdanji pilli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo pro-šinjeno bode nove moli. Kar je sol jedilom, to je humor (šala j življenju. ^ Humor zgubljen, življenje zgubljeno*, pravi K. Biihler.
Ig. pl. Kleinmayr H Fed. Bamberg
knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
[kVVVVVVVl^
T T T T V V -w V >' V V V V V
■»> -i A i A. A. A. i Z X X X I I,
Vstopnice
T ** i
* ■■ v imWmmW■■
tuknj^njem dežolnoin (i'l('diiUA<^i
V četrtek 15. julija ob 8. uri zvečer prva velika misterijozna in antispiritistiena
ELITti-GALLA-PREDSTAVA
po vsej Evropi slavnoznanega carsko-ruskega in perzijskega dvornega prestidigitaterjrt, magnet lzerja in čitntclja mislij
profesor BECKER-ja,
obstoječe iz 3 različnih največjih efektnih prizorov te vrste: Becker-jev mister. potni kovčeg, '/	Potem nov efektni komad:
ali pa:	Elinire sanje in probnjenje
nek človek zgine Iz koveega, kateri )	v šestih različnih podobah,
je zaklenilo in povezalo občinstvo. ) Izvaja gospodična OZIANA.
Novo! Prvikrat! Originalno! Pojav mlade dame i/ praznega cilindra.
Pri predstavi svira godba c. k. peš-polka Baron Kuhn št. 17. Vse natančneje povedo plakati.	Znčetelt oT> uri.
se prodajajo od srede od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 7. uro popoludne pri gledališkej blagajnici.
jp(F" Gledliče je dobro prezračeno. "^B	(1)
Y ▼ ▼ ▼ ▼
A. A. A. A. A.
> ▼ ▼ v
A. M. A. .A.