IFošSsnsma plataüa w gotovini.
Štev» 4.	V Ljubljani, dne 10. februarja 1924.	VI. leto.
ammaamm ra hb
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezna štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ lO'— Za inozemstvo je dodati poštnino. -----—= Oglasi po ceniku.	.
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankiranc. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
po-
Tja
Spomenica Glav. Saveza.
4. februarja jc bila plenarna seja uprave »Glavnega Saveza Državnih činovnika i Službenika« v Beogradu, ki je sprejela spomenico, katero je izročila uprava naslednji dan korporativno predsedstvu ministrskega sveta in predsedstvu Narodne skupščine.
Spomenica se glasi:
Dokler ni bil sprejet novi zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda, se je verovalo, da bo s tem zakonom izvršena končna popravka materijel-nega stanja uradništva in uslužbenstva^ upokojencev in upokojenk.
Tega važnega vprašanja zakon ni rešil, ker je prepuščeno vladi, da sama določi višino novih draginjskih doklad. Ali brez ozira na to, da bi bil moral biti uveljavljen finan-sijski del zakona že s 1. oktobrom prošlega leta, prejemajo državni nastavljene! in upokojenci svoje prejemke še dalje po starem zakonu, samo da dobivajo od 1. januarja dalje aktivni uslužbenci skromen avans na račun pričakovanega poboljšanja.
Uvažujoč finansijske težkoče, s katerimi se mora boriti država v ne še razrešenih povojnih prilikah, so državni uslužbenci in upokojenci na letni skupščini preko svojih pol-nomočnih delegatov dne 26. in 27. decembra v Novem Sadu izrazili minimum svojih ekonomskih zahtev, katere so v glavnem sledeče:
Zakon
Člen 218.
Disciplinske kazni za upokojence so:
1.	) pismen ukor;
2.	) zmanjšba pokojninskih iPrejemkov največ do 20% za omejen čas, največ do 10 let;
3.	) izguba pravice do pokojnine.
Člen 219.
Za disciplinsko postopanje zoper upokojence, kolikor ne spadajo pod disciplinsko oblast državnega sveta kot disciplinskega sodišča prve in poslednje stopnje, je pristojno disciplinsko sodišče Prve stopnje, v čigar območje spada kraj njih stalnega prebivanja, če pa žive stalno v inozem-stvu. ono sodišče, ki je pristojno za kraje, kjer 80 «aposled aktivno službovali.
Člen 220.
disciplinsko postopanje zoper upokojence je isto kakor zoper aktivne uslužbence, samo da ima starejšinsko vlogo oblastni ali pa centralni starejsina one stroke, v kateri je upokojenec Služboval.
Člen 221.
Nad uslužbenci narodne skupščine izvršuje celokupno disciplinsko oblast predsedništvo skupščine po predpisih tega zakona v prvi in poslednji stopnji.
Člen 222.
V disciplinskem postopanju se ne plačujejo takse.
a)	draginjske doklade upokojencev se morajo podvojiti;
b)	da se, počenši s 1. oktobrom 1923. leta vsled uveljavljenja finansijskih odredb novega zakona, morajo izplačevati poleg novih plač draginjske doklade s to korekturo, da se poročenim državnim nastavljenkam računa polna osebna draginjska doklada, a uslužbencem četrte in pete kategorije se mora izplačevati stanovanjska doklada.
Pomanjkanje resnega kriterija pri obravnavi poedinih vrst državnih uradnikov in uslužbencev, narekovano morda iz obstoječih finansijskih težkoč in oportunizma, je učinilo, da naše tako skromne zahteve niso vse do danes izpolnjene. Ali oficirji, brez ozira na njihovo šolsko izobrazbo, so vsi izenačeni z uradniki prve kategorije in prejemajo od 1. oktobra prošlega leta stare doklade in nove plače poleg drugih specijalnih dodatkov, ki se ne priznavajo državnim nastavljencem civilnega reda. Iz enakih razlogov so v vladi na delu struje, ki hočejo priznati poediniin vrstam uradništva specijalno pazljivost na škodo uslužbenstva v obče.
Zavlačevanje rešitve materijelnega položaja uradništva in uslužbenstva nam ni razumljivo. To zavlačevanje nas vodi do spoznanja, da se težina problema ne pojmuje tako, kakor zahteva to njegov poseben značaj. Toda življenje ne čaka. Podražitev življenjskih potrebščin gre v tempu, da so postala iluzorična vsa poboljšanja, izvršena še v fe-
Člen 223.
Vsa disciplinska 'kazniva dejanja, učinjena | pred razglasitvijo tega zakona, je razsoditi po j kazenskih odredbah dosedanjih disciplinskih ; Predpisov, kolikor niso kazenske odredbe tega zakona milejše.
Glede postopanja samega je uporabljati od- | redbe tega zakona takoj tudi na one primere, ki že teko, razen onih, ki so v prvi stopnji že raz- | sojeni. "
XI. poglavje.
Prehodne odredbe.
Člen 224.
Od dne, ko se razglasi ta zakon, se postav- ; Hajo državni uslužbenci na razpoloženje, vendar I pa dobivajo, opravljaje svojo dosedanjo službo, vse dosedanje prejemke. Najkasneje v štirih mesecih se mora izdati odlok, kateri izmed njih se obdrže še nadalje v državni službi. Uslužbence, o katerih se v tem času ne izda noben odlok, je smatrati za obdržane na njih položajih.
Vkljub temu se ne postavljajo na razpoloženje in ostanejo nadalje na svojih mestih: člani državnega sveta, člani glavne kontrole vsi sodniki rednih sodišč in učitelji, ki niso smeli biti po dosedanjih zakonih ne premeščeni ne odpravljeni iz službe.
Z revizijo se smejo ukiniti poedina zvamjaali službena mesta.
bruarju 1. 1922. 1. s predložitvijo zakona o draginjskih dokladah, ki so ga pa poslabšale različne korekture in s tem, da se je proširilo izplačevanje stanarine na vso zemljo in končno s tem, da se izplačuje avans od 1. januarja dalje.
Sedanji materijelni položaj aktivnih uradnikov in uslužbencev se jasno zrcali v sledečih številkah:
Krediti za njihove prejemke, predvideni v predlogu proračuna za dobo 1924/25, znašajo skupno okroglo 3.000,000.000 dinarjev, vračunajoč v ta kredit tudi kredit po dinarjev
500,000.000 za uresničenje novega zakona. Njihove sistemizirane plače po prejšnjih zakonih znašajo skupaj 334,000.000 dinarjev. Iz primerjave teh številk se vidi, da bo prejemal povprečno vsak državnih nastavljenec po novem zakonu približno devetkrat več kakor pred vojno.
V	toku leta 1923 je indeksno število o podražitvi življenjskih potrebščin napram letu 1914 znašalo 23. To se pravi, da se je podražilo življenje triindvajsetkrat. Toda z ozirom na napredovanje draginje zaostaja indeksno število daleč za realnostjo in kupna moč dinarja ne znaša niti 4% predvojnega dinarja. Ako bomo dobili le devetkratno povišanje predvojnih prejemkov, tedaj ne bo razpolagala večina državnih nastavljencev niti z najbolj skromnim minimom za eksistenco. Stanje upokojencev je še slabše. Nasprotno sc je pa v polni meri upoštevala indeksna
Člen 225.
Ko se izda v dveh mesecih uredba, določena v členu 11. tega zakona, se 'izvrši najkesneje v treh mesecih potem razvrstitev državnih uslužbencev na podstavi tega zakona in te uredbe.
Člen 226.
Pri vsakem ministrstvu se ustanovi z ministrsko odločbo komisija, ki bo odločala, kateri državni uslužbenci naj se še dalje obdrže v službi in prevedejo po tem zakonu. Ta komisija bo sestavljena: Iz treh najstarejših direktorjev ali načelnikov oddelkov dotične ga ministrstva, enega člana državnega sveta ali enega člana kasacij-skega sodišča in dveh članov izvun uradnikov dotičnoga ministrstva.
Ta komisija priobčuje vse svoje odločbe pristojnemu .ministru, ki jih predloži komitetu, sestavljenem iz štirih ministrov. Ta komitet izvoli ministrski svet.
Člen 227.
V	dveh mesecih od dne, ko se razglasi ta zakon, morajo predložiti vsi državni uslužbenci dokaze o predpisani izobrazbi. Na ushižbenčevo zahtevo sme minister ta rok podaljšati še za dva meseca.
Člen 228.
Zoper odločbo, s katero se uslužbenec prevede po tem zakonu, je dopustna pritožba na državni svet v 30 dneh po priobčitvi.
Zoper odločbo, s katero se uslužbenec ne prevede po tem zakonu, ni pritožbe.
številka pri vprašanju prejemkov narodnih poslancev in ministrov.
Ko so formulirali državni nastavljene! svoje skromne zahteve na letni skupščini v Novem Sadu, zavestno niso zahtevali, da se jim da ekvivalent onega, kar so imeli pred vojno, ker so s pohvalno požrtvovalnostjo vodili račun o težkih finansijskih prilikah naše zemlje. In če se integralno zadovolji njihovim zahtevam, ne bodo dobivali niti polnih 50% predvojnih prejemkov, ali imeli bi vsaj skromen minimum za eksistenco in zadoščenje, da sc pojmuje njihov položaj in vodi o njih račun.
Ako se zadovolji onim zahtevam, ki se kreče jo v najožjih mejah finansijske možnosti, bi se proračun izdatkov ne povišal več kakor za 3%, ker bi znašalo povišanje kredita za upokojence le 150,000.000 dinarjev na leto, a za aktivne državne nastavljence
200.000.	000 dinarjev. Spominjamo na to, da je v poslednjih šestih dvanajstinah že odobren kredit za izvršitev novega zakona v višini
400.000.	000 dinarjev in zato mora znašati za vse leto, ne 600,000.000, kakor je v predlogu proračuna, temveč 800,000.000.
Ker verujemo, da je kraljevski vladi in Narodni skupščini mnogo na tem, da čimpreje napravi konec neznosnemu materijelnemu stanju državnih nastavljencev in upokojencev, nam je čast ponovno zaprositi, da se v smislu sklepov naše letne skupščine končno uredi za vse vrste nastavljencev in upokojencev vprašanje doklad tako, kakor smo zahtevali. Opozarjamo na to, da bi, ako bi- se to vprašanje ne rešilo hitro ali da bi se rešilo le parcijelno — ali za poedine vrste nastavljencev, ali samo z osvojitvijo enega dela formuliranih minimalnih zahtev — bili dovedeni državni nastavljcnci v brezizhoden položaj, katerega hitre posledice ne bi bile le na škodo nastavljencev samih, temveč bi bile na škodo tudi državi.
Ob tej priliki je Savezu čast, da opozori vlado in Narodno skupščino na to, da so se ugotovile očitne krivice pri izvrševanju uredbe o razvrstitvi nastavljencev in da je vsled tega neobhodno potrebno, da se vodi račun tudi o vseh predlogih, učinjenih od naše strani za izmenjavo in izpopolnitev one uredbe.
Underwood	franc bar
UllUCl WUUU	pisalni stroji
barvni trakovi, ogljen papir in
vse druge pisarniške potrebščine
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Tel. 407.
Resni opomini.
Ni še dolgo tega, kar je na konferenci obrtnikov v Celju gospod Rebek iz Celja na adreso vlade izrekel krepek apel, da naj uredi prejemke državnih nastavljencev tako, da bodo rešeni vseh materijelnih skrbi in da bodo lehko posvečali vse svoje sile službi, a ne boju za obstanek. Temu apelu, ki je gotovo prihajal iz globokega spoznanja razmer tako našega životarenja kakor tudi državne uprave same, je sledil drug, izrečen na zborovati i' > trgovskih zbornic v Zagrebu koncem januarja. Ali bodo ostali vsi ti glasovi glas vpijočega v puščavi, ali jim bodo sledila prava dejanja, to bo pokazala bodočnost. Naše obrtne zadruge in industrijske zbornice so gotovo dovelj močne, da bi lehko dale svojim apelom pravi poudarek.
Na zagrebškem zborovanju je govoril o našem položaju splošno priznani strokovnjak na narodno gospodarskem polju g. dr. Win-discher. O njegovih izvajanjih je prinesel »Slovenski Narod« z dne 2. februarja uvodni članek pod naslovom »Državna uprava in gospodarstvo«, ki ga v naslednjem podajamo svojim čitateljem, ker je vreden dobrega premisleka. Članek se glasi:
»Na velikem gospodarskem zboru, ki se je vršil v nedeljo v Zagrebu, so med drugimi tehnično in gospodarsko-političnimi problemi naglasili tudi gospodarsko potrebo dobre in zdrave državne uprave. Z naravnost nepričakovano odkritosrčnostjo in pa odločnostjo so gospodarski strokovnjaki iz cele države odobrili resolucijo ,ki jo je tozadevno predložil in utemeljil podpredsednik centrale industrijskih korporacij, g. dr. Fran W indischer. Ni slučaj, da je bil slovenski gospodarski strokovnjak, ki je na eminentno gospodarskem in velefinančncm zboru dvignil glas za državno »radništvo in pokazal na problem, ki je naj večje važnosti za normalen razvoj gospodarskega napredka. Slovenija, ki na gospodarskem polju prednjači pred ostalimi pokrajinami države in ki je tekom petih let svobodnega državnega življenja dokazala nepričakovane gospodarsko-organi-zatorične talente ter zavzela vodilno vlogo v jugoslovenskem gospodarstvu, v industriji in trgovini. Slovenija ni šla preko svojih gospodarskih vprašanj molče in brez vsakega strokovnega zanimanja. Z mirno vestjo lahko rečemo, da se nikjer v državi gospodarska vprašanja ne študirajo s tako temeljlto-
Člcn 229.
Prevedba državnih uslužbencev se izvrši po staniu z dne, ko se razglasi ta zakon.
Člen 230.
Z uradniki, o katerih sc odloči, da jih je prevesti, je postopati tak o-le:
I. Uradniki, ki imajo predpisano izobrazbo za
stroko, v kateri službujejo:
1.	) če imajo onega dne, ko se razglasi ta zakon, najmanj osem službenih let, pridejo v one skupine, ki ustrezajo položajem, na katerih so že bili;
2.	) če imajo onega dne, ko se razglasi ta zakon, manj nego osem službenih let, pridejo v one skupine, v katere morejo po službenih letih priti po tem zakonu, če so na nižjem položaju, nego hi mogli biti po tem zakonu, pridejo v skupino, ki ustreza položaju, na katerem so že bili; če so na višjem, iprklejo s skupino, v kateri bi mogli največ biti po tem zakonu.
11- Uradniki, ki imajo predipisane izobrazbe za stroko, v kateri službujejo:
1.	) če imajo onega dne, ko sc razglasi ta zakon, najmanj 14 službenih let, pridejo v one skupine, ki ustrezajo položajem, na katerih so že bili dotlej. Toda taki uradniki, ki službujejo v stroki I. kategorije, ne morejo dobiti položaja 4. ali višje skupine te kategorije, razen če so že v tej skupini;
2.	) če imajo onega dne, ko se razglasi ta zakon, najmanj osem službenih let, se smejo po po-voljnem mnenju strokovnega sveta obdržati v stroki ati kategoriji, v katero spada ta stroka,

jako so bili dne 1. januarja 1923. ali že prej v njej, in sicer glede skupine z uporabo odredb ipod I. točke 2.), z omejitvijo, da ne morejo priti v 4. ali 5. skupino I. kategorije;
3.) če imajo onega dne, ko se razglasi ta zakon, manj nego osem službenih let, ne smejo ostati v kategoriji, za katero nimajo predpisane izobrazbe, kolikor bi spadal njih sedanji položaj v I. ali II. kategorijo; kolikor pa bi spadal njih položaj v III. kategorijo, se sinejo prevesti vanjo po povoljnom mnenju strokovnega sveta.
'Roki, predpisani v tem členu, se štejejo po členu 241.
.	Člen 231.
Z zvaničnfki in služitelji, za katere se izda odlok, da jih je prevesti, je postopati tako-le:	j
Zvaničniki pridejo v one skupine, ki ustrezajo , službi, v kateri se uporabljajo ob času prevedbe. | * V upravnih granah, kjer ni razdelitve službe, ki ustreza skupinam zvamičnikov po tem zn- | konu, se uvrste v 1. skupino oni, ki imajo najmanj , 15, v drugo skupino pa oni, ki imajo najmanj devet službenih let, in sicer z omejitvijo, da sme : Priti v prvo skupino največ šestina, v drugo pa največ tretjina vseh zvaničnikov iste upravne grane.
Izmed služiteljev se uvrste v prvo skupino oni, kt Imajo najmanj 15 službenih let, in sicer z omejitvijo, da se sme uvrstiti največ tretjina vseh služiteljev iste upravne grane.
Roki, predpisani v tem členu, se štejejo po členu 241.
stjo kakor v Sloveniji, da se nikjer nad gospodarskim dogodevanjem ne vrši tak intelektualen nadzor, kakor pri nas. S ponosom lahko trdimo, na se nad smelo stavbo slovenskega gospodarskega razvoja dvigajo tudi strokovne institucije, ki ta razvoj popolnoma znanstveno spremljajo in ki ga podpirajo s pravimi, strokovno utemeljenimi referati, da ne zaide na stranpota in da se tehnično izpopolnjuje, kakor predpisuje moderna gospodarska veda. Splošno znani delavci ljubljanske Trgovske in obrtne zbornice so prav dobro vedeli, kaj hočejo, ko so v Zagrebu predlagali resolucijo v prid državnemu uradni-štvu. V gospodarstvu ni mesta za dvoumnost in za lirično romantiko. Tu gre za hladno realnost in kadar povdari gospodarski strokovnjak potrebo zdrave državne uprave in pred celim svetom na gospodarskem zboru naglasi zahtevo dobro plačanega državnega »radništva, tedaj smo lahko gotovi, da se je taka zahteva rodila iz strokovnega spoznanja odvisnosti, ki vlada med državno upravo in dobrim »radništvom ter med gospodarstvom. Temu spoznanju velevažnega razmerja med državno upravo in gospodarstvom je dala duška resolucija o državnem uradništvu, ki govori:
»Ker je za zdravo državno upravo glavni pogoj dobro »radništvo, ki je zadovoljno s svojim poklicem in more živeti od svojih rednih dohodkov, povdar-amo z vsem naglasom nujno, času in življenjskim prilikam potrebno izboljšanje službenih prejemkov državnih uradnikov.«
Ta resolucija je tako odkritosrčna in obenem tako odločna, da naši državniki ne bodo mogli kar tako preko nje, ako hočejo naša temeljna gospodarska vprašanja rešiti sistematično. Naši javnosti niso znane strokovne difrencc, na katerili temelji konkurenčna in pridobitna zmožnost amerikanske industrije in trgovine: malenkostna popolnost uprave ali pa produkcija odloča tamkaj o konkurenčnosti ter nudi bazo za uspešno pobijanje gospodarskega nasprotnika. Tako je tudi v Sloveniji in v jugoslovenskem gospodarstvu na- / stopil trenotek, ko zavisi njega nadaljnj razvoj In napredek od dobrega in zdravega državnega uradništva, od tehnično izpopolnjenega državnega aparata. S tem aparatom je gospodarstvo na tisočih krajih sklopljeno tako, da zavisi od njegove popolnosti ter od njegovega rednega funkcijoniranja. Ni pa mogoče redno funkcijoniranje pri današnjih ža-
Člen 232.
Uradniki, ki pridejo zbog nove organizacije državne uprave po prevedbi na ta zakon v skupino, nižjo od njih prejšnjega položaja, ki je z novo organizacijo ukinjen, dobivajo izjemoma, plačo one skupine, ki ustreza njih položaju po stari organizaciji, dokler ne pridejo po napredovanju zopet v skupino, ki ustreza njih prejšnjemu višjemu .polžaju, ali dokler ne prestane njih aktivna služba.
Člen 233.
Vsi državni uslužbenci, za katere se izd n odlok, da jih je prevesti, pridejo na ono stopnjo osnovne plače, ki ustreza službenim letom po členu 241.
Člen 234.
Državni uslužbenci v vsej kraljevini, razen onih, ki so označeni v članu 224 tega zakona, uživajo stalnost po preteku treh let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, brez ozira na dosedanje predpise.
Člen 235.
Državnim uslužbencem z vseh pravnih ozemelj, iz katerih je setavljena država, najsi so imeli po dosedanjih zakonih pravico do pokojnine ali ne, pa se prevedejo po tem zakonu, se priznava za pokojnino ves čas, ki so ga preblH v službi pred razglasitvijo tega zakona in ki se priznava v členu 137. tega zakona, z omejitvijo glede onih uslužbencev, ki niso imeli po dosedanjih zakonih pravice do pokojnine, da se jim šteje ta čas samo od dovršenega 21. leta starosti
lostnih gmotnih prilikah državnega uradni-štva, pri današnjem škandaloznem stanju službenih prejemkov, s katerimi se da komaj umreti, kaj šele živeti. Gospodarstvo je tesno zvezano s sodstvom. Brez sodstva niso mogoče gospodarske pogodbe, ni mogoča pravna sigurnost gospodarskega snovanja in delovanja. Tudi fundamentalna važnost tehnično popolnega prometa je javnosti dovolj znana. Pa tudi ostali državni aparat, zlasti davčni in gospodarsko-administrativni je v najtesnejši zvezi z gospodarstvom. Marsikaj bi danes v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji izgledalo boljše, da naše državno uradništvo poleg vsega idealizma, ki ga ima, še razpolaga s primernimi službenimi prejemki in da si na tej podlagi omogoči tisto strokovno izobrazbo in izpopolnitev, ki jo nujno zahtevajo nove prilike in novi gospodarski pogoji. V Nemčiji obstojajo v vseh glavnini mestih uradniške akademije, na katerih predavajo upravni in gospodarski strokovnjaki o vprašanjih državne uprave in državni uradniki izpopolnjujejo svojo upravno in gospodarsko znanje. Za take tečaje, ki bi bili zlasti na davčnem polju sila važni in potrebni, seveda naša država nima smisla. Svoje uradništvo pušča v največji bedi in ta beda se s prirodno zakonitostjo zrcali v splošni državni upravi in nato tudi v gospodarstvu.
Take in slične probleme so naši gospodarski strokovnjaki prav dobro doumeli. Zato so na zagrebškem zboru dVignili glas za
ubogo uradniško paro in ta glas ne sme ostati brez vpliva: Vlada se naj zaveda svoje svete dolžnosti, da nagradi svoje uradništvo tako, da se lahko s celim notranjim ognjem posveti visokemu javno-političnemu poklicu. Brez dobre državne uprave ni napredka v gospodarstvu in kulturi.«
Zahteve akademsko izobraženih uradnikov.
Savez visokošolsko izobraženih državnih uradnikov je izročil ministru financ dne 1. februarja sledečo resolucijo:
Savez visokošolsko izobraženih državnih uradnikov, ki predstavlja Udruženje sodnikov, Profesorsko udruženje, Srbsko udruženje zdravnikov, Udruženje jugoslovenskih inženjer jev in arhitektov, Jugoslovansko šumarsko udruženje, Jugoslovansko veterinarsko udruženje, Srbsko kemijsko udruženje, Udruženje lekarniških uradnikov in skupina visokošolsko izobraženih uradnikov ministrstva socijalne politike, po daljši razpravi na seji dne 30. januarja 1924 soglasno konštatira, da je predujem, določen za državne uradnike, popolnoma nezadostna pomoč v njihovem težkem materijalnem položaju. Z ozirom na današnjo vrednost dinarja je njegova višina taka, da bolj ponižuje ugled državnih uradnikov, kakor nudi stvarne podpore, nadalje, da plača, predvidena v zakonu o civilnih urad-
nikih z vsemi dosedanjimi dodatki, ni zadostna, da se zagotovi dostojno življenje uradnikov in njihovih družin, posebno v današnjih prilikah, ko vsled stalnega draženja življen-skili potrebščin postaja življenje vedno težje. Vsled tega težkega materijalnega položaja, v katerem se nahajajo vsi državni uradniki, se dela škoda ne samo ugledu državnih uradnikov, temveč v mnogo večji meri tudi ugledu in interesom države same. Nastopili so zadnji trenutki, da se državnim uradnikom pomaga in se rešijo iz bede, v kateri se nahajajo, ker dočim so vsi drugi nameščenci za svoje delo plačani sorazmerno draginji, so samo državni uradniki izvzeti, tako da njihovi dohodki, ki jim jih daje država, ne predstavlja niti polovico minimuma, neobhodno potrebnega za najskromnejše življenje. Vsled takega stanja je večina najsposobnejših, naj-vdanejših uradnikov prisiljena zapustiti državno službo, dočim oni, ki bodo v tej službi ostali, ne bodo mogli s polno močjo opravljati državnih poslov, ker jih tarejo skrbi za lastno eksistenco ter eksistenco svojih ljudi, vsled česar ne bodo mogli vse svoje pozornosti posvetiti samo vršenju svojih dolžnosti.
Smatrajoč, da je tako stanje nevzdržlji-vo za državne uradnike in zelo škodljivo za državne interese, smatra Savez za svojo dolžnost, da tudi pri tej priliki opozori gosp. ministra, naj se v interesu odvrnitve posledic, katerih tudi državni uradniki ne želijo, vzem državnim uradnikom takoj izplačajo vsi dosedaj neprejeti dohodki, ki jim pripadajo po zakonu od 1. oktobra 1923; dosedanje draginjske doklade naj se nikakor ne zmanjšajo, temveč naj se avtomatično regulirajo tako. da bodo skupno s plačo predstavljale vrednost predvojne plače v zlatu, kakor se je to storilo pri določevanju plač in doklad za gosp. ministre in pri dnevnicah za narodne poslance. Smatrajoč, da ni treba razlagati, še manj pa dokazovati, da so državni uradniki vedno radi v vojni in v miru prinašali vse žrtve za državo, zavzemajoč se z vsemi silami za državne interese, smatra Savez visokošolsko izobraženih državnih uradnikov, da državni uradniki po pravici smejo zahtevati, da se za svoje delo dostojno nagradijo, tako oni, kakor njihove družine, ki bi sicer bile tudi naprej izpostavljene skrajnemu pomanjkanju.
Vestnik.
Za tiskovni sklad »Našega glasa« darovalo je »Društvo javnih nameščencev in vpokojencev v Konjicah« Din 50. Srčna hvala z željo, da bi c. društvo .posnemala tudi druga društva. Prhko za to črna vsako povodom občnih zborov, kjer je treba te malo vzpodbude in uspeh ne izostane.
Uprava.
Osrednja Zveza javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je sklicala na dan 31. januarja sestanek delegatov vseh strokovnih organizacij. Sestanek je M izredno dobro obiskan in so se ga udeležiti- tudi delegati onih organizacij, ki so bile svoječasno izstopile rz Saveza. Razen ljubljanskih delegatov se je udeležilo setanka tudi nekaj delegatov izven Ljubljane in razen društva sodnikov in srednješolskih profesorjev so bile zastopane vse organizacije od slug do univerzitetnih profesorjev. Debate so bile živahne in vsi govorniki so soglašali v tem, da je potreba po temeljiti reorganizacij O. Z. nujna zadeva, le o načinu reorganizacije so bila mišljenja deljena. Rezultat posvetovanj je bil sklep, da se skliče v najkrajšem času komisija, v katero sc povabijo vse organizacije državnih nameščencev ne glede na to, so h članice Osrednje zveze ali ne. Komisija naj iPredcla in izdeJa načrte za izpremembo pravil O. Z. in skrbi za to, da se povrnejo v O. Z. vse one organizacije, ki so svoj čas izstopile. Cim bo komisija svoje dejo zaključila se skliče izredni občni zbor, da sprejme izpremembo pravil in izvrši temeljito reorganizacijo Upati je, da se tako organizacija državnih nameščencev postavi zo-
1 I
ca	ca
ž	1
176
^ ^'hujski rekurzi v civilnih sporih o predmetih v vrednosti:
nad	Din in ° ne«vih .predmetih
nad 10.000 Din do 100.000 Din
nad 100.000 Din do 1,000.000 Din
nad 1,000.000 Din
d) revizijski odgovori
5.) Zapisniki:
a)	V kolikor nadomeščajo pod 1 do 4 navedene vloge, kakor te vloge,
b)	razpravni zapisniki, dalje zapisniki o sprejemanju dokazov izven pravde in vsi drugi zapisniki so prosti takse.
6-) Priloge ne glede na število In velikost pol, Za vsako rlpomha. Za v nepotrjenem prepisu priložene priloge, prepisane na enem 1 vec listih, se pobira taksa 2 Din po številu prepisanih originalov uar- ^ost. 2, prip. 1 in čl. 34 pravilnika t. 2).
7‘) Duplikati (trlpllkati itd.) sodnih izdatkov kakor potrjeni ali overjeni Prepisi listin po tar. post. 42 in 43 (prip. 6, tar. post. 43).
8.	) Prepisi, ki jih sodišče napravi strankam, od polovične pole po šte-
v.lu polovičnih pol izvirnika
Pripomba. Ce izvrši prepis privatna oseba, se pobira od polovične pole tar. post. 42 Po 2 Din.
Za potrditev in overitev listin se pobira taksa po tar. post. 43.
9.	) Sodne odločbe (razsodila, sodbe, sklepi) vseh stopinj In sodne po-
ravnave, sklenjene v teku civilne pravde glede na gornjo točko 3
176
.i
S I
5 I
Din
Nove sodne takse.
(Ponatis iz „Jutra*.)
Pripombe:
Pri ocenitvi spornega predmeta za odmero takse se postopa po predpisih §§ 54 do 60 sod. pr., odnosno §§ 14, 15, ces. nar. z dne 15. septembra 1915, drž. zak. št. 279 in pripom. 1 k tar. post. 174.
Sospomost nima upliva na takso.
K D.) Od napovedi nasprotne terjatve v pobotanje kompenzacio § 411 c. pr. r. se ne pobira nobena taksa.
K E.) Za tožbe na ločitev zakona se pobira taksa po tar. post. 173,174. V sporili, v katerih je postopanje počivalo, tožbe pa so bile vložene pred 15. novembrom 1923., se pobira za predlog na povzetje postopanja taksa po tar. post. 1. (5 Din) in taksa, ki je sedaj predpisana za tožbe, zadnja po vrednosti, ki jo ima sporni predmet ob času predloga na povzetje postopanja.
3.) Pravna sredstva:
a)	I rizivi, rekurzi v civilnih sporih o predmetih v vrednosti: do 5000 Din
nad 5000 Din do 10.000 Din in o neoccnljivih predmetih nad 10.000 Din do 100.000 Din nad 100.000 Din do 1,000.000 Din nad 1,000.000 Din
b)	prizivni odgovori
25
50
100
200
400
5
50
100
200
400
800
pet na krepke noge. Cim bo reorganizacija izvedena, bo državno uradništvo stopilo v stik tudi ! z privatnimi uradniki in delavskimi organizacijami. Boj proti vladi, ki nima srca za svoje name- ' šoence ho stopil na ta način v povsem novo in • odločnejšo fazo.
Streli. Iz Zagreba je došlo prošli teden poročilo, da se je ustrelil tamkaj upokojeni geometer Rihard Polak vsled bede. Ustrelil se je v gostilni. Polak je prejemal mesečno 600 Din pokojnine. Ker seveda s to pokojnino ni mogel živeti, se je kot upokojenec bavil še kot privatni geometer.
In to mu je ipokrajmska uprava prepovedala. Našli so namreč pri njem odlok pokrajinske uprave, s katerim mu je prepovedala izvrševanje privat- : mh geometerskih poslov. Niti delati ne puste člo- j veku! Malo dni po tem samomoru so poročali beograjski listi, da se je ustrelil v hotelu »Pariz« v Beogradu reducirani okrajni ekonom iz Kumano-va Svetislav Udovički, zapustivši ženo in tri nepreskrbljene otroke. Tudi v njegovem žepu so našli dekret, ki je kričal o vzroku njegovega samomora1 — dekret o reduciranju. Tako »rešujejo« sedaj državni uslužbenci in upokojenci sami svoje vprašanje, ali ta rešitev, upamo vsaj, bo zdramila vse ono, ki pričakujejo odrešenja od večnih prošenj, spomenic in kar je še take ropotije in jih bo pripravila do tega, da bodo vzeli rešitev svoje bede sami v roke.
Revizija razvrstitve državnih uslužbencev.
Ministrski svet je sklenil, da mora biti razvrstitev
državnih uslužbencev po novem zakonu izvršena do konca marca in da je treba tudi že revizije te razvrstitve, ki naj jo izvrši parlamentarna medstrankarska komisija.
Med zagrebškimi nastavljene! se je pojavilo gibanje, ki gre za tem, da bi odpustila privatna podjetja vse tujce in nastavila reducirane državne uradnike, ker država dela ravno nasprotno: reducira svoje državljane, a pušča v službi \Vran-glovce.
V Osijeku se ju konstituiral odbor iz najuglednejših gospodarskih krogov. Odbor si je nadel nalogo, da materiielno pomaga reduciranim državnim uslužbencem in jim po možnosti preskrbi službe v gospodarskih podjetjih.
Haleeiispe stare Ib isssse
ISflLNE STROJE
hakor tudi ose pofrebšCčne pri
L Baraga
LSnbJiana	Liuidiana
SELEHBURBOUH UL. S/«
Mehanična delavnica (popravljalnica)
ŠIVALME STROJE
IEXCELLÄI
s 10-l8t.nim famssvom
H najfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki ffl
J. HOSES
1 UME Mm LjEbljaasb MM hake 1
Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp.
izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta L, Prešernova ulica; Zgreb, Račkoga ulica 3.
STEKLENICE od parfumov in kolinske vode kupi drogerija J. C. Kotar, Ljubljana, Woliova ul. 3.
Modna in športna trcfovlna za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nastiroti gl a me pošte.
Telefon int. 438.
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
H. Tičar, MIHU,
„Aikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija.
Anton Kanc, Ljubljana.
Manufakturno in galanterijsko blago ter usnje vseli vrst priporoča po najnižjih cenah tvrdka
„DANICA“
Majzelj & Rajšelj
Ljubljana, Turjaški trg št. 1
od 50 Din naprej razprodaja
tvrdka
Henrik Kenda
Uubljana,
Mestni trg številka 17
Krojaštvo Fratl Iglic Krojaštvo Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28. lielovanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnovejšem modernem kroju. Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust. —	LMikuš Ljubljana, Hfostni lig 15. *	4^ priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno In solidno
	
Specijalna trgiuina ščetankih izdelkov priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izde'kov, galanterijo in parfumerijo M. Mihelič Ljubljana, Šelenburgova ul.	
	Usnje kupite najceneje pri tvrdki Franc Pleterski Liubljana, Vodnikov trg 5 Državnim nameščencem popnst.
i EKT	I Najboljše toaletno milo kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod. Glavna zaloga 1 A. LAMPRET Ljubljana, Krekov trg. mmammamr	
	Tovariši! Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi In šolskimi potrebščinami Karol Till, Ljubljana, Kongresni trg št. 8. (lastnik Gruber in Pokovet). Prvovrstno blago in zmerne cene.
Tn1| ‘s: I Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte Ovni \	le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“. lUlUllJli	Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi!	
g Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
LJUBLJANA, Pred škofijo št. 19.
Najnižje cene! Solidna in točna postrežba
Popravila, preobleke.
javnih nanigšfencev in vpokojencev
v Ljubljani
Prodaja svojim članom razno špecerijsko in kolonijalno blago po znižanih cenah.
Priporoča se
modna trgovina ~90
A. Sinkovič nasLOoi;
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. priporoča najboljše šivalne stroje „CrHzneH1, potrebščine za šivilje in krojače, modno blago in galanterijo.
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina p••ten,",. norimber-škega in galanterijskega blaga na veliko in malo.
Cene nizke — postrežba točna.
Ljubljana, Mestni trg 20.
Najcenejši nakup banaške moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, južnega sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in kolonijalnoga blaga.
daja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani Odgovorna urednica Štcbl Alojzija. — Tleka Narodna tiskarna v Ljubljani.
Vedno
najnižje
cene!