131. številka. Ljabljana, v petek 12. junija. XXIV. leto, 1891. Ishaja vsak dan iveter, isimli nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske deže'e za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt Jleta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mene, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12, Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Grof Taaflfe in nemška levica. Prve dni bodočega tedna pričela se bode v našem parlamentu budgetna debata, na katero z velikim zanimanjem gledajo različne stranke naše zbornice in narodi, katerih zastopniki so člani teh strank. Vender pa se je to zanimanje že precej ohladilo in tudi radovednost, ki nas je navdajata, kajti še predno se je začela glavna bitka, razjasnil se je že precej položaj. V obravnavah budgetnega odseka, ki je tako rekoč mali parlament v velikem, povedalo se je v glavnih potezah že precej vse, tako da le malo preostaje še povedati, kar bi utegnilo posebno mikati radovednost narodov avstrijskih. Najvažneji dve izjavi, ki sta razsvetlili kakor blisk v temni noči nejasni položaj, bili Bta grofa TaafTea izrek o notranjem uradnem jeziku in pa nemških levičarjev izjava, s katero so dovolili grofu Taafieu dispozi-cijski fond. Kako neugodno je dirnola grofa Taatlea izjava vse kroge češkega naroda, imeli smo že priliko kon-Statovati v kratkih potezah. Skušalo se je sicer pozneje oblažiti nekako kategorični izrek minister-Bkega predsednika, ko se je videlo, kako slab utisek je naredil tudi v krogih Staročehov, ki so žrtvovali celo svojo eksistenco Taafleovi vladi. A zaman je bilo to prizadevanje, pušica izpuščena ne prileti nič več nazaj, zadela je in občutno ranila ves narod češki, to se ne da prikrivati. Složni so v tej sodbi organi češkega naroda, kajti baš zahteva o notranjem češkem jeziku bila je osodepolni kamen, nad katerim se je spodtaknil in padel stari Rieger in njegova stranka. Da je nemška levica to izjavo ministerskega predsednika vzela z veliko radostjo na znanje in se pokazala takoj hvaležno za tako odločno približanje grofa TaafTea k načelom levičarjev, videli smo kmalu, ko je tudi ona storila prvi odločni korak, da se približa politiki grofa Taaffea, o kateri se nadeja mnogo za bodočnost. Brez ovinkov priznava to organ Plenerjev, ki je do zdaj dolgih dvanajst let strastno napadal grola TaaftVa in njegovo politiko. Gr„f Tanffa izrekel se jo odločno za prvenstvu nemškega jezika in to je tudi jedna glavnih točk programa nemške levice, katera pričakuje, da bode Šel še dalje na pričetem potu in se pokazal tudi v drugih točkah tako uslužnega. Seveda stari ponos ni še zapustil levičarjev, ker organ Plenerjev pravi nekako bahato: „Levica ne bode žrtvovala niti za las od svojega programa, niti ne bode podpirala vlade, katera zamotava načela nemškega naroda. Grof Taaffe pa Bi bode ja-valjne nazaj Želel one čase, ko mu je levica odbijala dispoziciJBki fond. Mnogo se bode moral Se učiti in Nemci morali bodo mnogo pozabiti, predao bode mogoč resničen in trajen mir. Za zdaj pomenja dovolitev dispozi-cijskega fonda le: „Tolerari posse." Tako govori glavni organ nemških levičarjev, o katerem se nikakor ne more reči, da bi bil baš preveč ponižen in skromen, ker g. Plener kaj rad zajaha visocega konja in zre mogočno okolu sebe, Čuteč pihljati ugodne sapice, ter videč se že konečno na tako za-željenem mfnisterskem stolu v družbi nekaterih svojih tovarišev levičarjev. Uprašanje je le, bode li grofa Taarlea res mikalo, da žene stvar do skrajnosti, ter si odtuji popolnoma ves češki narod in ž njim morda tudi druge dele bivše desnice, ako bo bode še nadalje približeval stališči levice. Dobro vemo sicer, da gori navedene besede se ne smejo baš jemati tako resno v postov, kakor se čitajo, kajti g. Plener in drugovi bodo tudi malo odjenjali, če bode treba. Saj jim je to precej jasno povedal mladočeški poslanec dr. Herold, ko je rekel, „da stranka, ki je bila v najhujern nusprotstvu proti sedanjemu mini-aterstvu, se sedaj trudi za njegovo naklonjenost. Pojedine osebeimajo velik upli v v strankah in mnogokrat je častihlopnost pojedinca merodajna za stališče vse stranke". Te besede zadele so v Živo, kajti vzbudile so precej živahne rekrirninacije, zato pa neso nič manj resnične. Svetovati bi bilo grofu Taaffeu, da bi dobro proučil besede, ki jih je govonl dr. Herold o notranji politiki sedanjega iniuisterstva (posebno glede notranjega uradnega jezika), katera je v najhujern nasprolstvu z željami, pravicami in zahtevami če- škega naroda. Izjave ministerskega predsednika naredile so celo pri najodločnejih pristaših vlade utisek, ki ne more biti po volji grofu Taaffeu. Vlada pač lahko razkroji pojedine stranke in jih preživi, celemu narodu nasproti pa tega ne more storiti. „Zadnja ministrova izjava uničila je poslednji ostanek prijaznosti do vlade v češkem narodu. Vlada naj so ne opira na slabost mladočeške stranke, če bi se kdaj posrečilo oslabiti jo mej narodom, utegnilo bi se zgoditi, da nastopijo še bolj radikalni elementi, ki bodo brez ozira na razne okoliščine zastopali pravice naroda tudi brez druzih strank. Češki narod ni ministerijelen, pač pa je dinastičen. Svoje nade stavlja više nego na eksistenco gotovih ministerstev. Naslanja se na kraljevsko besedo, brezuspešno delo je, Če se vlada postavlja mej to besedo in mej narod. To naj vlada dobro preudari." Da bi si grof Taarle posebno k srcu jemal te besede, o tem smemo pač dvomiti, dobro poznavajoč njegovo politično lahkoživnost in brezbrižnost, vender pa smo trdno preverjeni, da, če se tudi še bolj približa nemški levici nego dosedaj in če tudi konečno nemška levica pride zopet do vlade, bode to lo mimogredoče zlo, kajti nikdar se ne more na dolgo obdržati na površji gospodstvo stranke, ki ue reprezentuje druzega nego frakcijo nemškega naroda. Naša vera v slovanstvo in njegovo moč je trdneja, nego pn bojazen, da bi nam tako gospodstvo dopri-našalo Bog vedi kakšno škodo. Sedanji zastopniki češkega naroda stoje na slovanskem stališči, potezajo se odločno za pravice svojega naroda in njegovega jezika in le obžalovati je, da so v Bedanjih razmerah res nekako osamljeni. Kdo pa nara jamci za to, da se tudi tu ne bode Bpremenilo, morda prej nego pa mislimo in nego bode ljubo onim, ki se danes vesele te osamljenosti Ce se bodo stvuri razvijale tako naprej, kakor si žele nemški levičarji in če se res kot glavno vodilo vlade izreče omiuozno premirje, v katerem naj bi počivala in mirno v kotu stala vsa narod-noBtns uprašanja, smo pač radovedni, bodo li ostali slovan ski poslanci mogli temu pritrditi in za kako dolgo. LISTEK. Najdenec. (Baski spisal V. A. Cehov; preložil Vinko.) Vračajoč se z večernega izprehoda obstane asesor Semigusev pri telegrafoetn drogu št. 3G ter globoko vzdihne. Baš pred tednom, ko se je vračal domov, došla ga je na tem mestu bivša njegova služkinja Anežka ter rekla mu zlobno: — Le počakaj! Menda so me še spominjaš, gologlavi zalezun ti! Pripravim ti kopel, da bodeš vedel, kaj je to, uničevati nedolžna dekleta! Otroka ti prinesem, sodniji te izročim in vso povem tvoji ženi. Konec je bil ta, da je služkinja hotela, da bi na njeno ime uložil v banko pet tisoč rubljev. Semigusev spominjajo se tega srečanja, vzdihne še jedenkrat ter se v duši bridko očita hipno strast, ki mu je prouzročila toliko Bitnostij in skrbij. »Sedaj se pa muči in ubijaj," premišljuje na poti proti domu. „ Kolikokrat sem ti rekel: ne pečaj se s posli in vender je vrag speljal norca. Eh, vrhu tega sem asesor, oženjen, častivredne starosti F . . . Petih tisoč nimam, izgubljen sem . . . Anežka je vragova deklina in se ne (hi pregovoriti!" Prišedši do svojega stanovanja, sede Semigusev na stopnice, da bi se oddahnil. Bilo je baš deset ura in iz oblakov pogledoval je mesec. Na ulici in v hiši ni bilo žive duše čutiti i stari stanovalci šli so že spat, mlajši pa so se šetali v gozdiču. Iskaje v obeh žepih užigalic, zadene Semigusev s komolcem ob nekaj mehkega; ozrši se, strese se od straha, kakor bi bil poleg sebe ugledal zmaja. Na stopnicah tik vrat ležal je nekov zvezo nj. Nekaj podolgovatega zavitega je bilo, kakor je ušlatal, v šivan zavoj. Jeden konec zvežnja bil je nekoliko odgrnen in asesor, segši vanj, začuti nekaj toplega io mehkega. Prestrašen skoči po konci ter pogleda okrog sebe kakor zločinec, ki hoče zbe-žati pred stražo. — Malopridnica je dete v istini odložila! — zanika asesor jezuo skozi zobe ter stisnu peBti. — Tu ga imam najdenea. O Bog! Od Btraha, jeze in sramote skoro odreveni. . . Kaj naj sedaj počne? Kaj poreče žena, ko to zve? Kaj poreko drugovi? Njegov predstojnik potrkal mu bode po rami, zahropel ter rekel: — Čestitam, . . he, he, he . . . Siva brada pa zlodej v telesu... Vi navihanec vi, Semen Jerastovič! — Vse stanovništvo zve" o njegovi tajnosti in čestite obiteljske matere bodo brez dvojbo pred njim zapirale duri. O najdenci pisali bodo vsi časniki in na ta način raznese Be pobožno ime Semigusevo po celi Rusiji... Srednje okno bilo je odprto in ven je bilo razločno slišati, kako je Ana Filipovna, žena njegova, pripravljala mizo za večerjo; na dvorišči baš za vrati brenkal ju hišnik na balajko , . . Ko bi se najdenec vzbudil ter pričel kričati, bila bi njegova tajnost izdana. Semiguseva podilo je nekej, naj se pospeši. — Kakor hitro mogoče! — mrmral je. — A precej, dokler me nikdo ne vidi. Odnesem ga kam drugam ter položim na tuje stopnice. — — Semigusev zagrabi z jedno roko sveženj, a oprezno in mehko, da bi ne vzbujal pozornosti ter stopi na ulico. — — — Grozno sramoten položaj! — mrmra, prizadevajoč si, da bi bil kolikor mogoče miren videti. — Asesor z otrokom v rokah hodi po ulicdh. Moj Bog, ako me kdo opazi ter ugane, za kaj se gre, sem izgubljen ... Na te-Ie stopnice položim otroka. Nikakor ne, čakaj, tu so ouna odprta iu mogoče, da kdo gleda veu .. . Kam ž njim ? Ah, odnesem Politični razgled. Notranje tfeželc. V Ljubljani, 12. junija. Skupna ministerska konferenca* Predvčeranjem bila je skupna ministerska konferenca. Navzcčni so bili od skupne vlade minister vnanjih zadev grof Kalnoky in državni vojni minister baron Bauer, od avstrijske vlade ministerski predsednik grof TaurTe in finančni minister dr. Stein-bach od ogerske vlade minister pl. Sz6gyeny in finančni minister \Vekerlu. Predmet temu posvetovanju so bile terjatve, katere hoče predložiti vojni minister delegacijam in katere jim je deloma žo naznanil lansko leto. Mej temi terjatvami so posebno vsote za nove zgradbe vojaške uprave v Galiciji. Letos snidejo so delegacijo morda še le v novembru, formelne skupne ministerske konference za odločitev skupnega proračuna bodo v septembru. Zdaj so se samo posvetovali. liudgctnl odsek imel je včeraj zvečer sejo, v kateri je razpravljal finančni zakon in jo vzel na znanje poročilo generalnega poročevalca dr. Biliuskega. Narodnogospodarski odsek je obravnaval zakou o pogodbi z Llovdom ia se bode ta zakon tudi uvrstil mej bud-getoo razpravo, ki se bode pričela v ponedeljek ali v torek. Hevizija opravilnega retla. Revizija opravilnega reda državnega zbora, katero je sprožil podpredsednik dr. Kathreio, večinoma ugaja zbornici. V to svrho sestavljeni odsek imel je svojo prvo sejo in se je več najbolj skušenih parlamentarcev izreklo, da je sploh treba prikrajšati posvetovanja, pomnožiti plenarne seje in omejiti posvetovauja odsekov ter jemati bolj ozir na peticije in interpelacije. Poudarjalo pa se je tudi, da je treba zelo oprezno postopati glede pomnoženja disciplinarne moči predsednikove, da se prepreči vsako mogoče nasilstvo proti manjšini. Posvetovalo se je, kateri deli opravilnega reda se bodo prena-redili. Razprava se še ni sklenila in se bode nadaljevala v jedni bodočih sej. Iv ogerske poslan iške zbornice. V zadnji seji izrekel se je Ueothy, jeden izmej vodij zmerne opozicije, proti reformi uprave. Po njegovem mnenji je predloga zakona popolnoma nepripravljena, zatorej je on ne more vsprejeti. Kar se tiče obljube vlade, da hoče braniti državljane proti samovoljnosti uradnikov, neče dvomiti na dobri volji vlade, utegnilo bi se pa vender le zgoditi, da vlada ne bi izpolnila svoje obljube. V iinuj4» države, I{ ustja in angleški časopisi. Mnogokrat smo že imeli priliko konstatovati, kako malo verojetua so poročila angleških časopisov o ruskih zadevah. Zdaj imamo zopet tako priliko. Vse vesti, ki so so posleduji čas raznašale o preložitvi prestolnice iz Peterburga v Moskvo in o odbiti ponudbi franeosko-ruske defenzivne zveze, so popolnoma neosnovane, da nu rečemo kar nuravnost izmišljene. Tudi iz Dunajskih merodajnih, dobro poučenih krogov se poroča, da tam ne vedo ničesar, da bi bila Francija stavila tako ponudbo in da bi jo bila Rusija odbila. Francija tudi ni imela, po mnenji teh krogov, nikaknrSnega povoda, da bi bila pri sedanjih razmerah stavila tako ponudbo. Jednako je vest o preložitvi prestolnice v Moskvo popolnoma ueosnovana, ker ni niti najmanjega povoda za tako važno odločbo. Vsa stvar rodila se ie le v fantaziji nekaterih časnikarjev, katerim je menda potreba senzacijoualnih novic. Bržkone je dal temu povod izrek carjev, da bode odslej večkrat prišel v Moskvo. ga v hišo trgovca Melkina. Trgovci so premožni in dobrosrčni ljudje; mogoče je, da se najdenea usmilijo ter ga vzgojeV Semigusev sklene otroka neBti naravnost k Melkinu, če prav se je trgovska hiša nahajala v zadnji ulici mesta pri reki. — Samo da bi ne kričal in ne padel iz povojev — misli Bi asesor. — Ta je lepa — tega se nisem nadejal. Pod pazduho nesti človeka kakor kovčeg! Živ človek je to, dušo ima, kakor vsi drugi . . Ako trgovec otroka vzgoji, postane iz njega lahko kakov . . . Zastran mene lahko postane profesor, vojskovodja, pisatelj . . . Vse je na Bvetu mogoče! Sedaj ga nesetn pod pazduho kakor kakovo staro šaro in mogoče, da bodem čez 30 ali 40 let moral pred njim po vojaško . . . Ko je Semigusev korakal po ozki, pusti, povprečni ulici mimo dolzega vrta, v temni lipovi senci, pride mu najedenkrat na misel, da dela nekaj krutega in hudodelnega. — Kaka je to v istini podlost — premišljeval je. — Tako podlo, da kaj bolj podlega niti misliti ni mogoče . . . Zakaj prav za prav nesrečnega otroka nosim s stopnic na stopnice? Mari je on Frtincoskl poslanik v Peterburgu. Dosedanji poslanik francoski v Carigradu grof Montebollo pride kot poslanik v Peterburg. V merodajnih krogih se je vsprejela ta vest z živim zadoščenjem, ker je grof Montebello ves čas svojega bivanja v Carigradu kazal se prijaznega Rusiji in večkrat tudi dejansko pokazal svojo naklonjenost s tem, da je podpiral delovanje ruskega poslanika Nelidova. Nova 'uredba ruskih šol. Ob priliki desetletnice svojega vladanja izdal je ruski car Aleksander III. ukaz o novi uredbi ljudskih šol na Ruskem. Po vsej evropski Rusiji, tudi po najmanjih krajih, bodo se osnovale ljudske šole, ki bodo pod vodstvom duhovščine. V teh Šolah poučevalo se bode čitanje in pisanje in so bode tudi skrbelo za pravo versko naobraženje. Vlada so nadeja, da se bode b pripomočjo duhovščine sedanje število šol — 10.000 - izdatno in hitro pomnožilo, da se bode Rusija mogla postaviti na ono mesto, katero jej gre mej izobraženimi narodi. Ta odredba seveda ni po ukusu nemških listov, ki jo napadajo kot nazadnjaško. Francoska zbornica vsprejela je predlog, ki dovoljuje prosto uvažanje svežih in suhih svilnih kokonov. Za svilo v nitih in za izdelano svilo pa se je določilo 300 frankov carine. Mobilizacija za posknŠnjo. Na Francoskem vršila se bode še ta mesec ob priliki, ko bodo poklicani reservisti mornarice k vajam, mobilizacija za poskušnjo v luki v Brestu. Mobilizovale se bode baterije v luki, dve obalni stružni ladiji, nekatere križarke in vse torpedovke. Pravda o melinitu. Preiskava v francoski pravdi zaradi prodaje melinita dospela je do konca. JustiČni minister naznanil je miniBterskemu svetu, da je predpreiskava v zadevi melinita končana. Postopalo se bode nadalje proti Turpinu, Tripnetu, Fasselerju in Fevrieru. Strajk v Belgiji. Po poročilih iz okraja CharleroiBkega pone-huje tam strajk in se je nadejati, da bode do bo-čega tedua morda popolnoma končan. Angleška sabornica poslancev vsprejela je v prvem čitauji zakon o prostem ljudskem pouku, kakor se poroča iz Londona. Preganjanje kristijanov v Kltaju. Zaradi ponavljajočih se preganjanj kristijanov v Kitaju posredovali sta diplomatiškim potom Francija in severno-ameriške države, ter sta poslaništva teh dveh držav zahtevali od kitajsko vlade, da skrbi za izdatno varstvo, katero naj da tema zastopnikoma. Ob jednom sta naznanila, da bode v slučaji, da se odkloni njihova zahteva, francosko brodovje pričelo akcijo in bombardovalo Nanking, ako kitajska vlada ne da zadoščenja in ne povrne prouzročene škode. Mandarini baje še podpihujejo ljudstvo in podpirajo fanatično gibanje. Dopisi. I*. Siuarfiiu« pod Šmavo'o goro 10. junija. [Izv. dop.) Zopet mi je poročati žalostno novico iz našega kraja. Danes zjutraj igral se je trileten deček z žvepleukami v steljnici posestnika Petrovca v Dolnjih Gameljnih. Nasledki temu so se hitro pokazali, kajti ob 1/\9. uro pripleše rudeči petelin vrh strehe omenjenega poslopja ter ponovi žalostno svarilo starišem, da deca ni nikoli dosti nadzorovana. Ljudje so bili večinoma pri delu na polji, ko se je začul tužni glas zvona. Prihiteli so od vseh stranij k ognju ter pričeli gasiti. Posebno hvale- kriv, da se je rodil? Nam je li kaj slabega storil? Malopridneži smo, bedaki in vragove duše. .. Radi se vozimo na saneh, a sani ti mora vleči nedolžno deto . . . Samo umisliti se je treba v vso to reč! Živel sem samopaš in zato sedaj paglavčka zadene ljuta UBoda. Odložim ga pri Melkinu In ta ga pošlje v najdenišnico, kjer je vse tuje, vse kakor predpisano . . . brez zabave, brez ljubezni, brez lastne volje . . . Dajo ga potem k čevljarji . . . podivja, vse bode preklinjal ter poginil od glada . . . Čevljar bode sin asesorjev, potomec odličnega rodu . . . Semigusev stopi iz lipove sence na cesto, katero je razsvetljevala lunina svetloba in odgrnivši povoje pogleda otroka. — Spi — šepeta. — Le glej, nos ima privit, kakor oče . . . Spi in ne ve, da ga gleda rodni oče. Moj Bog, kakšna drama! Ne srdi se, odpusti tovarišu . . . Vse to ti jo bilo gotovo prisojeno . . . Asesor zamiži čuteč, da se mu dela kurja polt po hrbtu doli. Otroka zopet zavije v povoje, vzame ga pod pazduho ter stopa dalje. Celo ostalo pot noter do Melkinove hiše vršela so mu po glavi socijalna uprašanja in vest ga je pekla. (Konec prih.) vredno delala so domača dekleta, katera so neprestano donašala vode iz potoka moškim, kateri so bili krog ognja in na poleg stoječih poslopjih nastavljeni, da so varovali še nepoškodovana pos'opja, tako dolgo, da te je začul rog mlade, a vrle polarne brambe is sosednega Šentvida, katera je prihitela v zelo kratkem časa na pomoč. Pod vodstvom načelnika g. A. Belca prevzame društvo takoj gašenje in v malo trenutkih po prihodu gonila je že jako dobra brizgalna |po dveh cevih s tako silo vodo na goreča poslopja, da je bil kmalu vsak očividec prepričan, da je nevarnost za sosedna, dasiravno na gosto ležeča poslopja popolnoma odstranjena. Delovanje požarne brambe pri požaru bilo je vzgledno, in videlo se je, da jo jako dobro organizovana, kajti vsak pojedini ognje-gasee bil je na svojem mestu in z mirno hladnokrvnostjo točno opravljal svoj izročeni posel. Le čestitati si more društvo, da' ima tako vodstvo, katero urno v tako kratkem ćasu izvežbati svoje ude in jih tako uueti za blago delo, zlasti če se pomisli, da večina udov ob delu svojih rok živi in so vselej v tako mnogobrojnom številu udoležujo gašenja. Čuditi se moramo taki požrtovalnosti, ker menda je to letoB že šesti slučaj, da ise je Šent-vidska požarna bramba na pogorišči gašenja udeležila, to je toliko, kakor vselej, kadar bo le zapazili ogenj. Čuditi so pa moramo tembolj tudi onim, kateri so sicer poklicani, da bi kaj storili društvu v prid, a tega ne store, marveč Še opovirajo društvo v njega rasti in razcvitanji. Po poldrugournem delovanji bil je ogenj popolnoma udušen. Pogorelo je hišno in gospodarsko poslopje Francetu Sirniku, drvarnica, iu shramba za orodje Tomaža Ježeka, in že letoB tretjič tako zelo po nesreči obiskani udovi vulgo Lekševi, nezavarovana koča, jedini nje imetek. (Umrl jej je pred letom mož, zatem jedina hči, ostala je sedaj sama in vsa bolna pričakuje pomoči.) Zahvaljujemo se vrli požarni brambi Šent-vidski, da se ni ustrašila dolgega pota, katera se je res dejanjski skazala in nam je prišla kot sosed sosedu na pomoč. K. jev. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 11. junija. Navzočnih je do 80 članov, mej njimi deželni predsednik baron Winkler, kot zastopnik deželnega odbora O. De tel a, župan Grasselli in vladni svetnik Dralka. Društveni predsednik, gospod ces. svetnik M u r n i k, pozdravlja zborovalce, pred vsem pa deželnega predsednika barona W i n k-lerja, proseč ga, naj bode, kakor doslej, tudi v prihodnje pospešitelj za zemljedelstvo tolikanj važne družbe, nadalje zastopnika deželnega odbora De-telo kot poročevalca o kmetijskih zadevah v deželnem zboru in odboru, c. kr. vladnega svetnika D ral k o, poročevalca o kmetijskih zadevah pri c. kr. vladi, katerega prosi, naj bi b svojo uplivno besedo družbe prošnje priporočal na višjem mestu in župana Ljubljanskega G ras sel lija, ki naj bi se tudi nadalje tako zanimal za kmetijske zadeve, kakor doslej in končno vse člane. Predsednik omenja potem dveh zakonov, o katerih se je že v zadnjem občnem zboru kmetijske družbe meseca oktobra 1. 1. govorilo. Prvi zakon v povzdigo reji goveje živine dobil je že Najvišje potrjenje in so izšle zanj že izvršilne naredbe od strani c. kr. deželne vlade, po katerih naj bi se izvrševanje tega zakona že lotos pričelo. Glavni odbor obrnil se je v tej zadevi na c. kr. vlado, poudarjajoč, da izvrševanje postave zaradi pomankanja plemenjakov letos ni mogoče, naj bi se pa strogo izvrševanje prihodnje leto pričelo, kajti dotlej bodo jedni kmetovalci priredili plemenjake sami, drugi jih kupili, nekateri pa dobili za polovico cene iz deželnega zbora podpore (4000 gld.) in podpore c. kr. kmetijskega mi-nisterstva (2000 gld.) Jednako veselo pa so, žal, ne more poročati o drugem zakonu zaradi doneskov za oBuševanje barja. Tu so še zapreke, katere treba odstraniti. Ko bo odstranijo, upati je za gotovo, da se prihodnje leto doseže, kar bo že toliko let željno pričakuje. Za ribarski zakon izšle bo tudi izvršilne naredbe, sestavil Be je samoBtalen ribarski odsek, kateri je svoje delovanje že pričel. Z lansko letino smejo kmetovalci biti v obče zadovoljni, bila je dobra, le suša v nekaterih krajih in silni vihar meseca avgusta je napravil mnogo škode. Trta a uš je, žal, tudi lani po kranjskih vinogradih zelo napredovala, peronospora pa ni napravila toliko škode, ker se je mnogo škropilo z modro galico, katero je bilo mogoče nakupiti z jako znatno podporo slavnega deželnega zbora. Kupčija z govejo živino bila je lani dobra, kar je kmetovalcem pomagalo nekoliko pozabiti slabo letino I. 1889. Kmetijska razstava na Dunaji, katere se je udeležila kmetijska družba, se je prav dobro obnesla. Govorilo se je v obče prav dobro o njej in o razstavljavcih, ki so bili vsi odlikovani. Spominjati se nam je tudi onih zadnje leto umrlih, katerih se nismo v zadnjem zboru spominjali, ti so: Blaž Lonček, župnik v Starem Trgu pri Loži (j- 15. jnnuvarja); baron Karol Codelli Fahneofeldski v Ljubljani (f 25. januvarja); Anton JorŠan, posestnik na Unci (f 27. januvarja); Anton Kalčič, posestnik v Novem mestu (t februvarja); Anton Ogulin, posestnik v Trški Gori pri Novem mestu (f 2 marca); Fran Žura, posestnik v Muhoberu (f marca); Josip Paeuer, c. kr. okr. načelnik v p. v Ljubljani (f 15. maja); Alojzij Lavrenčič, nadučitelj v Št. Vidu pri Vipavi (f 5. septembra); Aleksander Ličan, posestnik v Ilirski Bistrici (j* 5. oktobra); Marija Pleter š ni k, posestnica v Pišecah (f 7. oktobra); Fran Karuo, župnik v Ljubljani i. t. d. (f 5. decembra). Družba izgubila je, žal, dva odlična člana tudi lotos, in to velečastitega gospoda deželnega glavarja dr. Pok luk ar j a, katerega si je družba v lanskem občnem zboru izvolila častnim Članom in drugega častnega člana prevzvišenega goBp. grofa Mer a u a, sina prvega pokrovitelja kmetijske družbe kraujske pokojnoga nadvojvode Iva u a. Naj drufitveniki ohranijo vsem tem umrlim blag spomin. Družba se je tudi lansko leto prav lepo razvijala, kar kaže po prenaredbi pravil ustanova mnogih podružnic. Zadnje leto ustanovile so se podružnice Begunje (Gorenjsko), Breznica, Črnomelj, Dobrepolje, Grahovo, Horjul, Litija, Menišija, Stari trg pri Loži, Št. Vid, ustanovlja se pa: Hrenovke, Vremska dolina, Sv. Križ pri Litiji, Škofjaloka in Tržč, vseh skupaj 17. Predsednik sklepa z željo, da bi družba i nadalje tako lepo napredovala in naj bi jej bili današnji sklepi na korist. (Dobro! Dobro!) (Daljo prih.) Domače stvari. Vaso Petričič f. Danes dopoludno ob polu 10. uri umrl je po dolgi bolezui gospod Vaso Petričič, jedini sin gospoda Vaša Petričiča, podžupana, hišnega posestnika in veletržca v Ljubljani. Pokojni Vaso Petričič bil je izredno nadarjen in izobražen. Bavil se je s posebnim veseljem tudi s slovanskim slovstvom in bil popolnoma vešč ruščini in srbščini. Slovenski pisal je jako pravilno in prevel par ruskih in srbskih povestij in pravljic na slovenski jezik. Globoko je obžalovati, da je nadobudni pokojnik tako rano — imel je še le 23 let — ostavil svet, na odkritosrčno žalost vseh, ki so ga poznali. Lahka mu zemljica in blag spomin ! — („Matica Slovenska") ima v sredo, dne 1. julija svoj letošnji redni veliki zbor, pri katerem se bo, kakor običajno vsako leto, vršila tudi dopolnilna volitev v odbor. Ker dozdanji marljivi blagajnik, g. Luka Hobič, zaradi bolehnosti odbor-ništva ne more več prevzeti, ker je .Matici" vedno treba sprotne in delavne moči za blagajništvo in upravništvo hiše, dalje ker je Novo Mesto po preselitvi gg. ravnatelja Senekoviča in prof. dr. Po-zarja v odboru brez zastopnika, zjediuilo se je več Matičarjev, da priporočajo za odbor gg. dr. Josipa Staidtu, c. kr. fin. prok. pristava in hišnega posestnika v Ljubljani ter dr. Franca Detelo, c. kr. gimn. ravnatelja v Novem Mestu, — prvega na mesto g. Luke Robiča, drugega na mesto f g. dr. Josipa Poklukarja. — Ker so je stolni župnik, preč. kanonik g. J. Flis, zaradi obilnih drugih opravil odborništvu odpovedal, so kandidatje, katere več Matičarjev za letošnje dopolnilne volitve v izvolitev priporoča, naslednji gospodje : 1) dr. Detela Franc, c. kr. gimn. ravnatelj v Novem Mestu; 2.) dr. Gregorčič Anton, sem. profesor, drž in dež. poslanec v Gorici; 3) Gregorčič Simon, vikar v p. in posestnik na Gradišči; 4.) Hubad Franc, c. kr. gimn. profesor v Gradcu: 5) Kržič Anton, nunski kaplan in katehet v Ljubljani; 6.) Leveč Franc, c kr. resi. profesor in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani ; 7. ) dr. Ppžar Lovro, c. kr- gimn. prof. v Ljubljani; 8. ) dr. Stare Josip, c. kr. fin. prok. pristav in hišni posestnik v Ljubljani ; 9.) Šubic Ivan, c. kr. vodja obrtnih strokovnih šol v Ljubljani in 10.) VViestha-ler Franc, c. kr. gimn. ravnatelj v Ljubljani. — Ker se glasovnice ne morejo razpošiljavati sploh do vseb, blagovolijo naj družbeniki, kateri se ne mislijo osebno udeležiti občnega zbora, nove odbornike napisane na posebnem listu poslati na odbor „Slov. Matice" vsaj do 1. julija. Kdor pa želi v zmislu § 4. lit. a dr. pravil staviti kak naštet, mora ga po § 2. lit. a. opr. reda predložiti odboru in storiti to vsaj do 24. junija 1891 I., ako boče, da pride v velikem zboru na razgovor. (Vid. Vabilo 4. juu.) — (Častnim občanom) je izvolila občina okolice Celjsko gospoda Ludovika Hudovernika, koruega vikarja v Mariboru. — (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji) je podaril neimenovan državni poslanec iz slov. Štajerja 5 gld., dalje g, Gregor KržiČ, okrajni soduik v Senožečah 5 gld. in č. gosp. J. BezenSek, župnik v Čadramu 2 gld. V imenu tega društva izrekamo vrlim rodoljubom najtoplejo zahvalo. — Nadalje so društvu došli 4 gld. kot donesek Štiridesetih iztisov P. Sa-motarjevega „l)robižatt v slovenskem klubu razprodanih. — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slave c") priredi veliko vrtno veselico na Koslerjevem vrtu v nedeljo dne 14 junija t. 1. v korist Prešernovemu spomeniku s prijaznim sodelovanjem gospodične Nigrinove, gospodov: Medena, Puciharja, Štamcarja, ter slav. vojaške godbe domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Vspored: 1. Nedved: „Pevčeva molitev", moški zbor s tenor in bariton-saraospevom. 2. Stritar: „PreSćrnova oporoka", deklamuje gospodična Nigrinova. 3. Vogel: „Cigani", moški zbor s tenor samospevom, poje g. Meden. 4. Foerster: „Domoviniveliki moški zbor z bariton- in čveterospevom ter s spremljevanjem vojaške godbe; bariton-samospev poje g. Pucihar, čveterospev pojo gospodje : Medeu, Štamcar, Pucihar in MaliČ. 5. P. S. Vilhar: „V spomin Miroslava Vilharja", moški zbor z bariton-samospevom, poje g. Pucihar. 0. Nedved: „Slovo", moški zbor. Mej pevskim VBporedom sviranje vojaško godbe, kegljanje, tehtanje in otročja zabava. Začetek veselici ob 4. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. za osebo, za otroke 10 kr., častiti udje so vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. K tej veselici vabi vse prijatelje petja in zabave ter narodnega napredka najuljudnejo odbor. — (Muzejsko društvo) ima 1CG pravih, 3 častne in 3 dopisujoče člane in je v zvezi s 113 društvi, od katerih je dobilo v zameno 340 knjig in listov, ki so se poklonili muzejski knjižnici. — (Železnica iz Celja v Velenje) se marljivo gradi in upnti je, da bode še letos gotova. Rok za otvoritev je določen na 21. dan novembra t. I. — (Na vojaškem strelišči pri Krškem) začne se prihodnji mesec stroljanje topui-čarjev, in sicer 3. brigade, meseca avgusta pa 13. brigade. — (Dvestoletnica koroškega polka.) V Celovci praznoval bode koroški polk „grof Kbe-venhtiller" št. 7. svojo dvestoletnico od dne 23. do 25. junija. Delajo se velike priprave, da se bode ta sla vnosi vršila sijajno. Deželni odbor dovolil je 500 gld., da se razdele mej moštvo. — („Po p o t n i k.") (ilasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" ima vil. štev. nastopno vsebino: Pomen, metoda in tvarina zgodovinskega pouka v šoli. — PBihologično metodična utrditev učne slike „1/.najdba knjigotiskarstva". — Nekoliko be-sedij o spremembi naših beril. — Slovstvo. — Listek. — Društveni vestnik. — Dopisi in druge vesti. — Raznoterosti. — Natečaji. — (Iz Podgore pri Gorici) dno 10. junija: Poroča se mnogo o potresih v Italiji, a tudi v nas na Goriškem, v Podgori, čutil se jo precej močen potres in to ob 21 t uri zjutraj dne 7. junija. Trajal je dobrih 10 sekund. Čutilo se je 5 sunkov. — (Izpred porotnega sodišča.) Jakob Hribar, 20letni mizarski pomočnik iz Jarš zatožen je bil hudodelstva tatvine. Ukral je v Jaršah Luki Birku denar in krilo vredno 5 gld. o božiči tam dve kokoši vredne 1 gld. 40 kr., dne 25. januvarja t. 1. is Luka Brkove skrinje bankovec u 100gld., iz skrinje njegovega varuha hranilnično knjižico za 448 gld. in Hlebševo hraniIničuo knjižico za 10 gld., skupaj 564 gld. Na knjižice je v hranilnici potegnil denar in ga zapravil v Celovci, Beljaku, Ljubljani in Gradci v mesecu dnij. Obsojen je bil na dve leti težke ječe. — Hudodelstva težke telesne poškodbe bil je zatožen 281etoi Fran Zupan, kmetski fant, ker je meseca marca t. 1. v krčmi v Kovorji pri Tržiči posestnika Miho Božiča, svojega svaka, s pestjo dvakrat tako močno po glavi udaril, da je Božič levo oko popolnoma zgubil. Obsojen je bil na tri na j s t mesecev težke ječe. — Lorenc Brleč, 391etni kajžar iz Srednjevaai, bil je zatožen hudodelstva goljufije, ker je dne 24. avgusta 1S90 v Kamniku v Frančiškanskih ulicah na tleh ležečo mošnjico, v kateri jo bilo 73 zlatov (napoleondorov) jeden tolar za 5 lir in 3 po pol lire, kateri denar je bil zgubil zidarski mojster Giovanni Pinosa pobral in obdržal. 12 napoleondorov je zmenjal pri Majorji v Ljubljani in nakupil raznih stvarij. Sumili so doma takoj, da je on denar našel, a tajil je in še isto noč zginil in šel v Villanovo na Laško, kjer je P/nosi izročil Gl zlatov, katere je še imel. Ko se je vrnil, prijeli so ga. Priznal je dejanje. Obsojen je bil na jedno leto težke ječe in na 102 gld. odškodnine Piuosi. — (C e b a r j e v i č R u d o I f o v o sadje-rejsko društvo v Št. Jurji ob juž. žel.) vabi na predavanje, katero bode v nedeljo dne 14. t. m. v Šolskem poslopji v Št. Jurji. Prenašalo bo bode v Bredstvih proti peronospori, zlasti pa o lazuru ali azurinu, ki je šo boljši, nego bakrena galica. — (Tramvaj v Zagrebu.) Te dni pričeli bodo graditi na Savski centi tramvaj in je nada, da bode proga od Ilice do Save gotova do 15. avgusta. — (Velik požar.) V Pustodolu pri Stubici na Hrvatskem nastal je preteklo soboto zjutraj velik požar. Zgorelo je nad 30 hiš. Zažgala je neka umobolna ženska, katere truplo bo našli vso sežgano na pogorišči. Veter nosil je gorečo slamo do Stubice. Telegrami »Slovenskemu Narodu': Beligrad 11. junija. To dni bil je ministerski svet, pri katerem se jc govorilo, da se bolgarske čete zbirajo ob srbski meji. Sklenilo se je, poslati oblastvom ob meji naročila, da se je najskrbucjc izogibati vsakerš-nemu izzivanju. Ob jednem se je ukrenilo, da se ustavi delo za utrdbe pri Pirotu in Zajčaru. Peterburg" 11. junija. Po dosedanjih dispozicijah pojdeta car in carica takoj po končanih vojaških vajah v ostrogu v Krasnem Selu na Dansko, kjer bodeta praznovala svojo srebrno poroko. Z Danskega domov grede bode car vrnil obisk cesarju Viljemu II. ali v Berolinu ali pa v Potsdainu. Verona 11. junija. V Tregnagu in Hadii Calaveni bil danes zjutraj zopet hud potres. Dve hiši sta se podrli. Pariz 11. junija. Potrjuje se, da se bode vslcd mnogih, državnemu pravdništvu došlih pritožb, pričela sodnijska preiskava proti Ferdinandu Lessepsu, njegovemu sinu Karol u in proti dvema članoma Panamske družbe. Povod preiskavi so poslednje emisije te družbe. Pariz 11. junija. Včeraj bil je shod socijalistov, da bi protestovali, ker so zadnjič nekatere socijaliste zaprli. V dvorano prodrla je tolpa anarhistov in nastal je krvav boj. Socialističnega občinskega odbornika so z na-petniki teptali in grozno pretepli. Z galerije metali so mize, stole, steklenice in čaše na bojevnike. Naposled podlegli so anarhisti, katerih voditelj Martinet je krvaveč izšel iz dvorane. Berolin 11. junija. Po poročilih iz Pe-terburga vsprejel je državni svet soglasno novi carinski tarif, ki se ima uvesti počenši s 13. dnem julija Dunaj 12. junija. Ferdinand princ Ko-burški, ki je posetil svojo sestro nadvojvodinjo Klotildo v Alscuthu, do šel včeraj v Ebenthal. Carigrad 12. junija. Ob odgovoru, ki ga je sultan dal veleposlaniku Montebellu, čuje se različno od francoske verzije, da je sultan odvrnil.; Uprašanjo mu še ni jasno in treba natančnih poročil. Vsakuko pa želi, da se vcdr/i v pogodbah osnovani „status quoa in da bode v tem zmislu dal svoje ukaze. Carigrad 12. junija. Radowitz prijateljski prosil Porto, naj misli na potrditev Bruseljskega zapisnika proti robstvu, katera potrditev je določena na 2. dan julija. White se bode baje temu koraku pridružil. Razne vesti. * (Rokopis Dante-jeve „Nebeske komedije") našli so v Milanu, kakur se poroča od tam. Na njem je grb Dante-jev in sodi se, da ga je pisal Dante sam ali pa njegov sin. * (Amazonki.) Dve dami visoke ruske družbe, gospa YV. pl. Korsikma in gospa S. pl. Beluseva odhajali sta te dni v amazonBkem kostumu iz Pe-terburga v Moskvo. V dvanajstih dneh hočeta biti v Moskvi. Stave, katere so se naredile vsled te ježe, presezajo vsoto 400.000 rubljev. * (Čudna morska prikazen.) Iz Malage se poroča, da je moštvo Francoskega poštnega parobroda „Vilic Brest", ki je pred kratkim došel v Malago, mej potom iz Nemoursa v Mellilo opazilo, da je bilo morju na več milj daleč krvavo barvano. Ker s prostim očesom ni bilo dognati uzroka tej čudni prikazni, zajeli so morske vode in jo preiskali mikroBkopičuo. Bilo je na milijone malih ru-dečib krogljic katere bo spoznali za ikre sardin. Izredna množina teh iker navdaja ribiče z nado na pOBebno bogat lov sardin, ter se že pripravljaljo, da bodo dostojno vsprejeli toliko in tako zaželjenih gostov. * (Roparstvo v Italiji.) Časi Rinalda Rinaldinija še neso v Italiji popolnoma minoli, kar svedoči naslednja dogodba. Kakih 14 kilometrov od Rima na cesti v Nomentauo leži posestvo bivšega poslanca Ferrija. Nedavno prišlo je šest oboroženih mož v stanovanje najemnika, katerega so prisilili, da jim je odprl sobane gospoda, ki b va v Rimu, ter da jim je douesel jedil in pijače. Vso noč bo pošteno jedli in pili in še le proti jutru odpravili se na pot. Pred odhodom pa so prisili še najemnika, da jim je moral dati 300 lir za pot. Policija zasleduje drzne lopove, o katerih bo misli, da so člani razbojniške čete glasovitega Ansuioija, ki vznemirja vso rimsko pokrajino z drznimi napadi in ro-parijami. * (ČaBi se spreminjajo.) M-j noticami, ki bo lahkovernim čitateljem obljubovale lahek in dober zaslužek proti temu, da je radovednež, ki bi rad hitro obogatel, poslal gotov znesek, bila ju tudi jedna, na katero so dobivali vsi taki vprašalci odgovor: Postanite fotograf. V Parizu pa se je te dni usmrtil nek fotograf v svoji lopi na sejmišči du Tbrone s cijankalijem. Uzrok je bila revdčiua, ker si ni mogel zaslužiti toliko, da bi živel. * (Cepljenje ž i va 1 s ki h u d o v.) Znani italijanski učenjak profesor Mantegazza delal jo prav zanimive poskušnje b cepljenjem živalskih udov na druge živali. Tako je cepil želodec žube na drugo Žubo. Petelinov greben živi osem let v volovskem ušesu in doseže težo 396 gramov. Ravno tako živi vranica v drugem organizmu in raste in pridobiva na teži. * (Veliko mestno življenje.) Znano je, da se v velikih mestih ljudje malo brigajo drug za druzega. Nedavno stavili so nekateri mladi ljudje v Berolinu, da gre človek lahko v pantofolah in v domači spalni obleki po vsem Berolinu, ne da bi se kdo za to zmenil. Ob 7. uri zvečer podal se je do-ti^nik v družbi dveh prijateljev na pot in Bicer v spalni suknji, pantofolah in s turškim fesom na glavi. Vrhu tega kadil je še iz dolge pipe. Šli so po raznih ulicah, a navzlic živahnemu nedeljskemu prometu se nikdo ni zmenil za nje. Ko so sedli na klop, rekel je neki izprehajalec, ki je tam sedel: Kako imate prijetno, da stanujete tako blizu in vam je storiti le par korakov da pridete na sveži zrak. Tako so romali po vsem mestu, a stava bila je sijajno dobljena. Zalivala. Akadcmično druStvo .,Triglav" v f!radci izraža tem potom svojo najioptojlo zaliviilo v sum ljutomerskim rodoljubom iS krasni, predra#ocem trak, poklonjen DO prc.lju-bu?njivi jroHpici Milki Prešernovi naai zastavi; Ljutomerski čitalnici. oRohito njenemu ncutrudljiveuiu predsedniku, blagi gOSD< Ant. ŠlamlMT^erjii, M vos trud in skrb; ini-loHtivun gospom in draiuatniin ^ošpicam za nj i ti požrtvovalnost in ljubezniv vaprcjuiu ; slavnemu ('venskemu tam-buraškeniii zboru, pod vodstvom učitelja Sehneiderja: Slavnemu nki»d. društvu „Hrvatska", pod vodstvom gosp. ćand. med. Kuhinja; in slavnemu ljutomerskemu pevskemu z.boru, pod vodstvom *ru.-p. naducitelja Horvatu, za prijazno Bedelo vanje, in sploh vsem, ki bo pripomogli v ta lepi uspeli naSe^a izleta, bodisi s sodelovanjem, bodisi h svojo prisotnostjo. Iskreno ho nam je tudi zahvaliti komici naie zastave, mil. gospej M. (ieršakovi za njen pohod. Nadalje je drufitvn častna in prijetna naloga, izreči ob jeduein uajgoikejso zahvalo čast. gOBp. Itoliancu za daritev sv. mašo v Jeruzalemu-, blag. gosp. Miklu in mil. gospej soprogi za uzorno, uprav slovansko pogostitev na IMeševici; isto tako blag, goap. (Jomilšaku in mil. gospej soprogi: poslednjih vsem vrlim 1 jutoiuerr-auom za izredno gostoljubnost. Za odbor akad. društva „Triglav" v Gradci: Med. Ivan Jenko, Jur. Vinko Strgar, s Anatheriaova ustna vođa in zobni prašek s ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna ikatlja zobnega praška 20 kr.; U steklenic 4 gld.; 12 Skatolj samo 2 gld. . (81—74) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. ..LJUBLJANSKI stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 3Q kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. JLoterljue srećke 10. junija. V Brnu: 44, 83, 63, 38, 88. Tujci: 11. junija. Pri Mall«i: Hahler, Kosontinti, Reioh, Brunaer, Oesterreicher, Kaiser, Blaska, **hw;irz, Mosettig, Kukel z Dunaja. — Sartomo, Pamer, Durry is Trsta. — Štrukelj iz Kranja. — Kreoner a soprogo iz Škofjeloke. — Kasteltc iz Novega Mesta. — Brauman iz Olomuca. — Berahaupt z Vrhnike. — Grill iz Litije. — Rorkolaff iz Gorice. Pri Slona: Bingel, Frankmao, Diamant s Dunaja. — T.ikoscr iz Trsta. — Dr. pl. Kalserfeld iz Gradca. — Mottonv ii Bistrice. — Grlinhut iz Prage. — Mihael iz Solnograda. — Sigi iz Sredujevaai. Pri bavarskem dvoru: Maurin, Kajdiž iz Trsta. Pri Južnem kolo«ltoru : Ratway iz Budimpešte. — Kilbler iz Bukarešta. — Ledor iz Gradca. Umrli so t IjuOljaiil: 10. junija: Anton Blaznik, hišnega posestnika sin, 1 leto, Stari trg 6t. 12, Brone h i t is. 11. junija: Apolonija Potočnik, delavka, (32 let, Cesta na Rudolfovo železnico it. 5, arčna kap. 12. juuija: Vaso Petričič, trgovca in posestnika sin, 23 let, Ključavničarske ulico it. 1, Pvelitis. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 7352 nm. 7'i.lH um. 733-1 mm. Temperatura 158« C 23 6° C 17 2° C Vetrovi Nebo Mo-krina t mm. si. svz. si. zah. al. zah. °,b)- 12 0O*« obl. obl. dežja. Srednja temperatura 18*9°, za 0-6° nad normalom. Dunajska borza dne* 12. junija t. 1. (levimo tnle^rafičuo poročilo.) vfieraj .... gld. 9260 .....92 4^ t. č. predsednik. t. č. ttijnik. Papirna renta . . Srebrna renta Zlata rotita . . . 50/0 marčna ruuta . . Akcije narodne banko Kreditne akcije. . London ..... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini . . . . Nemške marke . . . Kld 110 75 102 45 1013'— 300 75 117 05 9 25 5 53 57 20 (Ihhoi 92 55 J>2 50 110-90 102 40 1014--3)0 — 116 90 9 25 5-51 57-25 4»/, drlavne srečke iz 1. 18>4 250 gld. Državne »ručke iz 1. 1864 100 , 179 8geraka alata renta 4°/........ 105 geraka papirna renta o*/,...... 101 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 Zorni j. obč. avstr. 4*/i*/» zlati aaat. listi . . 115 Kreditne srečke......100 gld. 186 Rudolfov« arečke ..... 10 „ SW Akcije anglo-avstr. banke . . 120 - 158 Tramway-druit. volj. 170 gld. a. ▼. . . . 238 133 gld. 75 kr 25 65 65 75 50 Zahvala. Za mnoge izkaze ginljivega sočutja o žalostni izgubi nepozabne soproge, oziroma matere, gospe Marije Jelene roj. Ogris izrekamo vsem prijateljem in znancem najsrčnejšo svojo zahvalo. Isto tako zahvaljujemo so darovalcem vencev ter vsem drugim, kateri so dragi pokojnioi izkazali zadnjo čast, udelelivii se njenega sprovoda, ter s tem tolažili veliko naio laloat. V Trži61, dnč 10. junija 1891. (505) Žalujoči ostali. Vozovnične zvezke (Fauraclieinliei'te) po jako znižani ceni, za vae evrop. alte fteleanlce in od 300 kilom, naprej za vsako daljava« priporoča ter daje prospekte in vsakerlna pojasnila o potovanji radovoljno in brezplačno (483—3) Jos. Pavlin v Ljubljani, pisarna za potovanje. Zvezki prog, katere ae bolj navadno rabijo, so v zalogi. V Spodnji Lipnlci blizu Radovljice je prostovoljno na prodaji zaga s kateri obse za l'/a orala in leži tik žage. Pogoji bo jako ugodni. — Natančneja pojasnila daje Ivan Babic, „Hotel Bastl* v Radovljici. (504—1) Ljubljana, Špitalske ulioe štev. 10. ftntalfA APAflia* svinčniki, jermena ftUlMtU UllUlJC. za knjige, nosila ca knjige, držala, akatljice aa peresa, žepni noži, pisalci, kleja. Eicuciio orodje za rlHaiiJc: risaluice, trikotniki, ravnila itd.; kreda, progasti listi, belržnice, palete, zvezki ca prepa-racije, risala, risuiki, skrilove deščice, pisne mape, pisni papir, šolski tobolci, šolska tinta, mapa za zvezke, tnš, risalni skladki, risalni brisači, risalni papir, plovci, držala za svinčnike, hranjevalci za svinčnike, ostrila za svinčnike in ca pisalce. (456—2) Eazglas. Iz zapuščine umrlega gospoda Antona Jer*aii-h na Uncu lils. štev. IO pri Rakeku oddala se bode po prostovoljni dražbi a . »padajočih k tej zapuščini, in prodalo se bode okolo 300 centov lanskega sena in jeden voz (bageri). Dražbu vršila se bode na Uiieu iils, »lev. IO dne MG. junija MSOM od 7. ure zjutraj do poludne in od 2. ure popoludne do 7. ure zvečer. V ta dan oddala se bode v najem tudi hiša štev. 10 na Uncu z t senil prosi ori. ki so jako pripravni za gostilno in trgovino; isto tako gospodarska poslopja, vodnjak, kovačija, ledenica, napolnjena z ledom, velik borjač in sadni vrt pri hiši. Kupce in podjetnike vabi uljudno oskrbnistvo. (506) Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 75 71