n wn hm f^i Iba pniać ob^'BS^^la Na začetku Spet je eno leto za nami. Za nami je 365 dni, ki smo jih krojili po svoje ali pa tudi ne. Včasih gre kakšen dan mimo nas, tako da če čez dva dni ne vemo več, kaj vse smo takrat počeli. Včasih imamo preveč obveznosti, da bi se določenega dne sploh zavedali, včasih niti ne vemo, kakšno vreme je zunaj. Zdaj lahko pogledamo v preteklo leto in vidimo, koliko lanskih obljub smo uresničili, koliko načrtov smo dosegli. Če nam kaj ni uspelo, nam bo morda letos, nikoli ni prepozno. Pomembno je, da se ne obremenjujemo preveč z lastnimi neuspehi - bolje je, da jih vzamemo kot nekakšno šolo in jih v čim krajšem možnem času poskušamo popraviti, izboljšati, jih spremeniti v tisto, kar smo si zadali. Če si na začetku leta postavimo cilje, bodisi osebne bodisi poslovne, potem bomo kaj hitro prišli na pot, ki nas bo pripeljala do želenega. Majhne in velike ovire na poti so le znaki, da moramo morda spremeniti našo smer poti ali pa vložiti še več napora v dosego cilja. Če so naše misli čiste in dobronamerne, če so naši cilji preprosti in pozitivni, potem praktično ni razloga, da nam ne bi uspelo. Žal nam dosego naših ciljev dostikrat prekrižajo ljudje, ki ne mislijo ravno tako, takim se poskušajmo izogniti in še vedno iti po začrtani poti. Včasih pride tudi do dogodkov, ki jih nismo načrtovali in predstavljajo nepremostljivo oviro na naši poti. Takrat je čas, da se vprašamo, če si določen cilj res želimo doseči. Pravijo, da včasih ne dobiti tistega, kar smo si želeli, lahko pomeni tudi veliko srečo, čeprav se to običajno izkaže precej pozneje. Naj vam v letošnjem letu še enkrat zaželim zdravja, osebne sreče in uspehov na vaših poteh. Naj se vam uresničijo želje, ki jih nosite v srcu, naj bodo poti, ki vas vodijo do zastavljenih ciljev, čim bolj prijetne in neboleče in naj vas obdajajo ljudje z ljubečim srcem in milino v sebi! A Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjaca, ki izide 23. februarja, je 7. februar. LD Lukovica obvešča oškodovance škod na kmetijskih in gozdnih kulturah v našem lovišču, naj uveljavijo škodo v pisni obliki na enega od naslovov: VLADO KVEDER Prevoje 42 1225 Lukovica ali ANTON RESNIK Mali Jelnik 7 1223 Blagovica A UO LD Lukovica, starešina Tomaž Cerar TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE 2007 Agencija za razvoj turizma in podjetništva v Občini Kamnik (javni zavod) bo v sodelovanju z občinami Podjetne regije v prihajajočem letu organizirala 66-urni tečaj za regionalnega turističnega vodnika po območju Podjetne regije. Tečaj bo potekal predvidoma v prostorih TIC Kamnik, Glavni trg 2, ob vikendih. Po končanem tečaju bodo udeleženci opravljali teoretični (izpit s seminarsko nalogo) in praktični preizkus znanja (izlet). • POGOJI ZA PRIJAVO: končana srednješolska izobrazba in aktivno znanje tujega jezika. Od kandidatov pričakujemo široko razgledanost, urejenost, prijaznost in prilagodljivost. • CENA TEČAJA: 35.000,00 SIT + študijsko gradivo • DODATNE INFORMACIJE: TIC Kamnik, Glavni trg 2, 1241 Kamnik, tel.: 01 8318 250 ali www.kamnik-tourism.si • PRIJAVE ZBIRA TIC KAMNIK S PREDHODNIM VPLAČILOM TEČAJA V TIC-u. Število prijav je omejeno. K sodelovanju vabimo še posebej aktivne upokojence, ki so vešči tujih jezikov, za katere imamo v omejenem številu posebno ponudbo. Predmetnik in časovnica predavanj bosta objavljena na spletni strani: www.kamnik-tourism.si in bosta poslana prijavljenim kandidatom. V primeru premajhnega števila prijav bodo prijavnine vrnjene kandidatom. A Občinska uprava PRIJAVNICA ZA TEČAJ ZA LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE PO OBMOČJU SEDMIH OBČIN (LUKOVICA, MORAVČE, DOMžALE, TRZIN, MENGEŠ, KOMENDA in KAMNIK) Ime in priimek: ............................................ Naslov (stalni): ..................Tel.:...................... GSM: ................ Davčna številka:...................... TRR (osebni tekoči račun za nakazila): ........................... e-pošta: ................................................. Kraj in datum rojstva:........................................ Izobrazba: ............................................... Končana šola: ............................................. Tuji jeziki: - aktivno: ............................................... - pasivno: .............................. Dosedanje izkušnje v turističnem vodenju oz. turizmu: S kakšnimi gosti si želiš delati ? domačimi tujimi vseeno Ostale kvalifikacije in zanimanja (tečaji, izpiti, usposobljenost, hobiji, šport ...): Datum: Podpis: O B V E S TIL O OBVEŠČAMO VAS, DA LAHKO PREVERITE VREDNOSTI HOLESTEROLA IN SLADKORJA V KRVI TER POMERITE SVOJ KRVNI TLAK. MERITVE BODO VSAKO DRUGO SREDO V MESECU OD 7.30 DO 9. URE V ZDRAVSTVENI POSTAJI LUKOVICA Testne lističe, s katerimi se meritve izvajajo, je potrebno plačati, medtem ko sta svetovanje in postopek preiskave brezplačna. Cena meritve holesterola in krvnega sladkorja je 4.50 EUR. Preiskava poteka na podlagi odvzema kaplje krvi iz prsta. Na pregled pridite tesči! Vljudno vabljeni! Patronažni medicinski sestri OSNOVNA ŠOLA JURIJA VEGE Vegova 38, MORAVČE, tel.: 72 31 003 VPIS V PRVI RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2007/2008 Osnovna šola Jurija Vege Moravče, vabi k vpisu v prvi razred devetletne šole vse otroke, rojene med 1. 1. 2001 in 31. 12. 2001. Vpis bo potekal v prostorih osnovne šole Jurija Vege, Vegova 38, in sicer v PETEK, 2. 2. 2007, od 8. do 18. ure SOBOTO, 3. 2. 2007, od 8. do 12. ure PONEDELJEK, 5. 2. 2007, od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure Veseli bomo, če boste s seboj pripeljali otroka. Vljudno vabljeni!! Godba Lukovica vabi v interno glasbeno šolo V interni glasbeni šoli Godba Lukovica razpisuje po eno prosto mesto za učenje: klarineta, saksofona in tube. K poučevanju, ki ga tudi sofinanciramo, ste vabljeni vsi, ne glede na starost. Za dodatne informacije se lahko oglasite na naših vajah, ki potekajo vsak torek ob 19.30 v kulturnem domu v Šentvidu. Vse v zvezi s tem lahko izveste tudi na telefonski številki 041/606-572. Veselimo se vašega obiska! www.lukovica.si/godba Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, objavlja prosto delovno mesto VOZNIK - PREVOZ ŠOLOOBVEZNIH OTROK za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom in 1 mesečnim poskusnim delom Pogoji: - poklicna izobrazba tehnične smeri - 1 leto delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika - vozniški izpit B kategorije Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasnqe do 15. febiuarja 2007 na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje predvidoma v začetku meseca marca 2007. Vse dodatne informacije dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar (tel.: 7296-310) KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica, Stari trg 19 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116 MLEČNE KVOTE: Rok za prenos kvote z zemljo, prenos kvote brez zemlje in začasno pretvorbo individualne kvote za kvotno leto 2006/07 je odprt do 31. januarja 2007. Vlogo na ustreznem obrazcu je potrebno podati na ARSKTRP. Število mlečnih kvot na dan 31 . 3. 2007 se bo upoštevalo pri izračunu neposrednih plačil v kmetijstvu v obdobju 2007-2013. POVRNITEV TROŠARINE OBDELOVALCEM ZEMLJIŠČ: Za leto 2006 je vračilo trošarine za energente, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarje mehanizacije, v primerjavi z več let veljavnimi pravili, spremenjeno. Spremenile so se normativne količine, obseg najmanjših površin, za katere se lahko uveljavlja povrnitev in način dokazovanja upravičenosti povrnitve za površine v obdelavi (povrnitev ni več mogoča za neevidentirane zakupe). Upravičenci do vračila 50 % trošarine na podlagi Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 10/06), so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in so imele na dan 30. 6. 2006 na območju RS v uporabi najmanj 10 hektarov gozda ali toliko obdelanih zemljišč, da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov. V primeru več upravičencev v okviru istega gospodinjstva se za določitev skupne normativne porabe upošteva skupna površina zemljišč v uporabi vseh članov gospodinjstva, zahtevek pa predloži eden od uporabnikov zemljišč kot vlagatelj v okviru gospodinjstva. Vlogo za vračilo trošarine za leto 2006 je potrebno vložiti na obrazcu TRO-A do 31. marca 2007 pri pristojnem carinskem organu (osebno ali poslati po pošti) - Carinska uprava RS, Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 a, 1000 Ljubljana. Priporočam, da vlagatelji pred izpolnjevanjem vloge sami pridobijo potrdilo o zemljiščih na davčnem uradu, saj se bodo tako izognili morebitnim napakam in kasnejšim dopolnitvam. Nove obrazce (vsebujejo tudi pooblastilo vlagatelju, če je lastnikov zemljišča več) dobite na internetni strani carine, na enotah Kmetijske svetovalen službe ter v knjigarnah DZS. Podrobnejše informacije lahko izveste v časopisih, KSS ali na spletni strani www.carina.gov.si (rubrika OBČANI). Za leto 2007 (vlaganje vlog v letu 2008) se pripravljajo spremembe pravilnika, ki bo predvidoma določil, da se kot podlaga za dokazovanje uporabe kmetijskih zemljišč upoštevajo GERK-i, za gozd pa še naprej podatki iz katastra. A Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka POSLOVANJE OBČINSKEGA GLASILA RO^O^NJAČ Novoletna evforija je za nami in z njimi vse dobre ali manj dobre želje za leto 2007. Za nami je vstop v EURO plačilni sistem, ki se ga bomo hočeš ali nočeš morali navaditi. Tudi letos smo se v uredništvu glasila Rokovnjač odločili, da naredimo povzetek poslovanja preteklega leta. Na podlagi sklepa 7/25/2006 z dne 11. 4. 2006 je bilo v proračunu Občine Lukovica za izhajanje občinskega glasila Rokovnjač zagotovljenih 8.900.000,00 SIT. V letu 2006 je izšlo predvidenih enajst številk, ker julijska številka zaradi dopustov ne izide. Pregled porabe sredstev: Tiskanje Telefonske storitve Kartuše Avtorski honorarji Študentski servis Sejnine Mobilni telefon Digitalni fotoaparat Fotografije 5.513.731,88 81.216,47 28.104,00 1.431.878,28 113.928,00 1.311.505,71 29.900,00 178.320,00. 5.705,00 Pogodba po javnem natečaju -Grafex d.o.o. Mobitel d.d. Zupo d.o.o. Honoriranje naročenih člankov ŠS d.o.o., Uredniški odbora GSM Nokia - Mobitel Zupo d.o.o. Fotocolor d.o.o. Skupaj 8.694.289,34 V letu 2006 smo prejeli mnogo več člankov kot preteklo leto. V povprečju smo dosegli 26,19 strani na izdano številko, kar pomeni 5,46 strani več kot leta 2005. Obsežnejše glasilo pomeni tudi povečanja pripadajočih stroškov. Kljub slednjemu smo proračunska sredstva porabili v 98 %. Avgustovska in septemberska številka sta bili pretežno namenjeni lokalnim volitvam, ki na podlagi pravilnika vsem kandidatom omogočajo oglaševanje v glasilu po načelu polovice strani bretplačno ali ene strani z doplačilom za polovico. Iz tega naslova smo iztržili 200.000,00 SIT prihodkov. Prihodke smo ustvarili tudi iz objavljenih oglasov,in sicer v višini 889.778,36 SIT. Uredniški odbor šteje pet aktivnih članov, zato smo se za potrebe glasila odločili za nabavo še enega digitalnega fotoaparata. Nakup je bil nujen, ker si dela in naloge na terenu razdelimo, brez posnetkov pa ne moreš pripraviti članka. Že tako člani odbora uporabljamom lastne delovne priprave. Tudi za leto 2006 z gotovostjo trdimo, da smo dodeljena sredstva porabili skrajno racionalno, kajti proračunska sredstva smo oplemenitili za prihodke v skupnem znesku 1.089.778,36 SIT. Na veselje naših bralcev in na odziv izdaje koledarja za leto 2006, smo se iz doseženih rezultatov odločili za ponovno izdelavo koledarja tudi za leto 2007. Sldenjega so nam pomagali 'ustvariti' učenci OŠ Janko Kersnik Brdo z obema podružnicama, za kar se jim iz srca zahvaljujemo. Prepričani smo, da smo z otroškimi risbicami polepšali dan marsikateremu občanu. Strošek decembrske številke glasila je 689.075,25 SIT in strošek koledarja 1.245.120,00 SIT. Ta zneska zapadeta v plačilo leta 2007, zato po načelu porabe proračunskih sredstev tudi ne vplivata na porabo proračunskih sredstev v letu 2006. A Irena Vodušek VABILO Vabimo vas, da se udeležite 1. prostorske konference, ki jo sklicuje Občina Lukovica na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1). Prostorska konferenca bo potekala 13. februaija 2007 z začetkom ob 10..30 uri, v piostoiih Občine Lukovica, Stari trg 1. 1225 Lukovica Predmet prostorske konference bo razprava o pripravi predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta območja PŠ4 Šentvid pri Lukovici. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev, predlogov in legitimnih interesov gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave in vsebine predloga sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali organizirano javnost, lahko na prostorski konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s predlogom programa priprave v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Vljudno vabljeni! A Matej KOTNIK, župan Občine Lukovica VABILO Vabimo vas, da se udeležite 1. prostorske konference, ki jo sklicuje Občina Lukovica na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1). Prostorska konferenca bo potekala 13. februarja 2007 z začetkom ob 9.00 uri, v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Predmet prostorske konference bo razprava o pripravi predloga sprememb in dopolnitev ureditvenega (lokacijskega) načrta območja L1 Lukovica center. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev, predlogov in legitimnih interesov gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave in vsebine predloga sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali organizirano javnost, lahko na prostorski konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s predlogom programa priprave v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Vljudno vabljeni! A Matej KOTNIK, župan Občine Lukovica ž^^a^o^a b^s^da Božić ni bil bel. No, pa je po praznikih. Življenje se vrača v stare tire, če pa se ozremo na vreme, lahko rečemo, da se lansko leto še sploh ni končalo. Zanimivo je, da se ljudje jezimo nad zimo in vedno željno pričakujemo pomladi, a če zime ni, si želimo, da bi bila. Vse mora biti ob svojem času na svojem mestu. Če temu ni tako, je tudi v naravi lahko marsikaj narobe. Upam, da nas zima še obišče in se tako vse postavi na pravo mesto. Že res, da se ne občini veselimo, če ni treba trošiti denarja za pluženje cest in posipanje s soljo, vendar pa nas predvsem skrbi, kaj bo v tem letu z vodo. Zadnji "pameten" dež je padel nekje v avgustu lanskega leta in če ne bo novih padavin, nas lahko pomanjkanje pitne vode resno skrbi. Nekatera vaška zajetja so že prazna in občani se že srečujete s pomanjkanjem vode. Tako je dobro, da se gradi vodohran v Žirovšah, s čimer se bodo kapacitete okrepile. Gradnja gre h koncu in pridobili bomo rezervoar z dodatnimi 200 m3 vode. Kaj to pomeni? Enostavno povedano naslednje: ko podnevi vodo največ uporabljamo, jo iz žirovškega vodovoda odjamemo 30 l v sekundi, izvir pa daje 2022 l v sekundi. Tako bo v nočnem času voda dotekala in manjkajoče količine se bodo pokrivale iz novega vodohrana. Prav tako je to zelo želena rezerva v primeru požara, saj omogoča dodatne količine požarne vode, pa tudi v primeru okvare lahko ta količina vode hitro zapolni sistem. Zadnji konec tedna so "zagnanci" uničevali prometne znake na Brdu in v okolici. Lepo bi bilo, ko bi tokrat starši razmišljali o plačevanju davkov in davkoplačevalskem denarju. En sam navaden znak brez droga in postavitve, torej samo tabla, stane cca 300 EUR ali po starem več kot 70.000 sit. Župan za to ni prikrajšan, je pa občinska blagajna in to znatno. Pamet v roke! Na vrhu Prevoj križišče še ni končano. Po zagotovilih DRSC v doglednem času lahko pričakujemo tudi protihrupno ograjo in popravilo svetlobnih prometnih znakov, ki žal niso zadržali hitrih avtomobilov. Tako ravnanje znakov z zemljo pa kaže na to, kako je ureditev križišča potrebna in kako je kljub temu še vedno potrebna pazljivost, saj se nekateri vozniki ne drže nobenih pravil. Namesto znaka bi bili tam lahko tudi vi ali jaz! Svetniki so se že srečali na ustanovni seji, sedaj pa sestavljajo odbore, ki naj bi pomagali pri delu občinskega sveta. Seveda je pri tem treba odmisliti pripadnost samo stranki in iskati možnost za sodelovanje z vsemi, saj so v svetu predstavniki različnih "smeri", pri čemer ni nobena izrazita, in le skupno sodelovanje lahko obrodi sad. Čutiti je treba pripadnost kraju in občini. Sam ne razmišljam o nikakršni koaliciji, ampak želim, da bi našli skupni jezik vseh, če je le mogoče, in Lukovico peljali v smeri napredka. Zaupanje smo dobili, hkrati se je pokazala tudi volja ljudi (v demokraciji je za to potrebna večina), ki jo je treba izpolnjevati in upravičiti. Pred nami je že kulturni praznik, ki ga praznujmo morda tudi s kako prebrano knjigo. Ne bo dolgo, ko bo tu že naslednja številka in za njo že pust. Ali bo bel A Matej Kotnik AVTOŠOLA LONČAR d.0.0. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale 01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 Per Janez 041/988-961 lecaj CPP 19. 2. 2007 DAN ODPRTIH V^AT IN OBISK LJUDSKIH PEVK V soboto, 2. decembra, smo imeli dan odprtih vrat za starše, na katerem smo gostili tudi skupino ljudskih pevk. Ljudske pevke prihajajo iz Domžal in okolice. Skupino vodi gospa Mara Vilar. Predstavile so nam več ljudskih pesmi in program povezovale na zelo zabaven način. Tako smo lahko v zelo veselem vzdušju zaključili sobotno dopoldne. Učenci pa še vedno sprašujejo, kdaj nas bodo spet obiskale tiste zelo zabavne gospe. Z veseljem jih bomo spet povabili! A Tina Uštar Na dnevu odprtih vrat mi je bilo zelo všeč. S starši smo delali veliko zabavnih nalog. Zelo mi je bilo všeč, ko so gospe pele ljudske pesmi. Vzeli smo tudi poštevanko števila 10. A Urška Kurent, 3. b Na dan odprtih vrat smo povabili starše. Za začetek smo se v razredu igrali matematične igrice in še druge zabavne igrice. Po končani uri smo se odpravili na predstavo ljudskih pesmi, ki so nam jih pripravile pevke iz Domžal. Na dan odprtih vrat smo imeli pouk. Prvo in drugo uro smo imeli zabavni pouk. Tretjo in četrto uro so k nam prišli starši. Delali smo različne naloge. Potem so nas obiskale ljudske pevke, ki so nas zabavale in pele. Imeli smo se lepo. A Katja Zore, 3. b A Žan-Žak Tomažin, 3. b V soboto smo imeli dan odprtih vrat. Reševali smo naloge in jaz nisem imel s seboj staršev in sem šel k Tadejevi mamici. Elvis Reichard, 3. b SPREJEM V ŠOLSK^O SK^UPNOST 18 otrok je 1. septembra prestopilo prag PŠ Blagovica in tako so postali učenci OŠ Janka Kersnika. V mesecu oktobru pa so postali tudi člani šolske skupnosti imenovane Švedra. Starejši učenci so jim pripravili kratek program, še prej pa smo vsi skupaj zapeli Švedrohimno, kot se za takšno slovesnost seveda spodobi. Učenci so prejeli potrdila in čepice, ki so si jih s ponosom nadeli. Seveda pa so se na samem koncu tudi slavljenci predstavili ostalim učencem z dvema pesmicama. A Sergeja Križnar Novi člani šolske skupnosti Projekt Učenje za življenje se oglaša Spet je leto naokoli, tudi v novo šolsko leto smo že dodobra zakorakali in na tem mestu se vam zopet javljamo iz Centra za socialno delo Domžale. Ker naš projekt nikoli ne počiva, smo z otroki tako poleti kot tudi v tem šolskem letu izvedli že kar nekaj zanimivih in zabavnih dejavnosti. Tako smo se med poletnimi počitnicami s pomočjo tabornikov Rodu sklanih taborov Domžale učili taborniških veščin v Stavči vasi pri Žužemberku. Pred koncem prejšnjega šolskega leta smo s pomočjo Občine Domžale za otroke izvedli delavnice na temo Boj proti drogam in zdravo preživljanja prostega časa, na isto temo pa je oktobra potekalo tudi predavanje v Knjižnici Domžale, namenjeno zainteresirani javnosti. Med poletnimi počitnicami smo otrokom popestrili prosti čas še z obiskom domžalskega kopališča, ob začetku novega šolskega leta pa smo se s taborniki RST Domžale ponovno podali v naravo. Ob noči čarovnic smo izdelovali okraske in se posladkali s kostanjem ter si v začetku novembra popestrili sobotni dan z nekaj športne zabave v telovadnici Osnovne šole Rodica. 25. novembra projekta na Na obisk je prišel Božiček s Čuki smo mentorice iz domžalski tržnici regionalni koordinatorici za obravnavo nasilja pomagale obeležiti dan boja proti nasilju nad ženskami. V prazničnem decembru so si otroci sami izdelali domiselne novoletne voščilnice ter svečnike, nekaj malega za vsakogar pa se je našlo tudi v koših treh decembrskih mož. Proti koncu leta 2006 nas je s pomočjo Radia Ekspres obiskal še Božiček s skupino Čuki, ki so poskrbeli, da smo se naučili novih pesmi, plesnih korakov in se res lepo imeli. V začetku leta pa so projekt z igračami za vse obdarili še Radio Hit, Agropub in domžalski župan Toni Dragar. Tudi zdaj se ne bomo ustavili in bomo v novo leto skočili z veliko novimi zamislimi za naša nadaljnja srečanja in potepanja, pri čemer nam bodo pomagali tudi novi prostovoljci, ki so se pred kratkim pridružili projektu. Tako skupaj pripravljamo še veliko zanimivih in zabavnih aktivnosti tudi v prihodnje. Vsega omenjenega pa nam ne bi uspelo uresničiti brez zunanje pomoči. Tako bi se na tem mestu radi tudi zahvalili vsem, ki so nam kakor koli priskočili na pomoč, še posebej pa Občini Domžale in domžalskemu županu ter Občinam Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, domžalskim tabornikom Rodu skalnih taborov, Leonu Matku, Knjižnici Domžale, OŠ Rodica, OŠ Venclja Perka, domači pekarni peciva Jurček, Radiu Hit, Agropub-u in Mladinsko kulturnemu centru Akumulator. Zahvala gre tudi vodstvu ter otrokom Vrtcev Urša, ki so (tako kot že vrsto let do sedaj) z zbiranjem igrač, ki so nov dom in nove lastnike nato počakale v prostorih Centra za socialno delo Domžale, polepšali december marsikateremu paru otroških oči. V upanju na uspešno nadaljnje sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujemo (otroci, mentorji in delavke CSD) v projektu Učenje za življenje, ki že več kot 10 let poteka pod okriljem CSD Domžale. Vsem skupaj v upanju na nadaljnje sodelovanje želimo tudi srečno, zdravo in uspešno leto 2007. Vsi, ki bi radi otrokom iz projekta kakor koli pomagali (bodisi s svojim časom ali drugačnim materialnim ali finančnim prispevkom), ste lepo vabljeni, da se nam pridružite. Za več informacij smo Vam na voljo na tel. št.: 01/724-63-97, 031/860-315 in na elektronskem naslovu: ucenje.za.zivljenje @ gmail.com A Tina, Suzana in Tamara, mentorice Prednovoletna delavnica PROSLAVA PRED DNEVOM SAMOSTOJNOSTI IN PRIHODOM BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRAZNIKOV V petek, 22. decembra, smo v slavnostnem in slavnostnem vzdušju proslavili prihajajoči dan samostojnosti naše države Slovenije in veseli prihod božično-novoletnih praznikov. Proslavo smo pričeli s himnama, v nadaljevanju pa so se predstavili vsi razredi z zelo razgibanim programom: z deklamacijami, pesmicami, s harmoniko, dramatizacijo in plesom. Ob zaključku nam je voditeljica Romana zaželela še lepe praznike in vse najlepše v novem letu. "vse NAJBOUJâE ; ||! ^ « ^ SLOVENIJA* i'OHRANI PLAMEN * * * IPAHJA - • •• A Tina Uštar Utrinek s prireditve SODELUJEMO V PROJEKTU COMMENIUS Ogledali smo si različne materiale Sodelujemo z evropskimi državami OŠ Janka Kersnika z obema podružnicama sodeluje v mednarodnem projektu, imenovanem Commenius. V tem projektu sodelujemo z državami, kot so Španija, Poljska, Nemčija, Velika Britanija in Irska. Na PŠ Blagovica imamo ravno pet razredov, zato je vsak razred izdelal plakat o določeni državi. Tako smo spoznali države, iz katerih prihajajo učenci, s katerimi bomo sodelovali skozi vse šolsko leto. Do sedaj smo izdelovali različna darilca, ki smo jih nato poslali šolam iz prej omenjenih držav. Tudi mi smo bili obdarjeni in tega so se učenci seveda zelo razveselili. Darila so potovala po razredih, kjer so se jih učenci z velikim navdušenjem tudi ogledali. Dobili smo nekaj promocijskega materiala, digitalnih fotografij in seveda otroških izdelkov. Tako smo spoznali, v kakšnem okolju učenci iz določenih držav živijo, kakšno šolo obiskujejo in nenazadnje, kdo sploh so učenci, s katerimi sodelujemo. A Sergeja Križnar CICIBANČ^I IZ BLAGOVICE V pričakovanju Na obisk je prišel dedek Mraz Na PŠ Blagovica smo že meseca oktobra pričeli s CICIBANOVIMI URICAMI. Za razliko od prejšnjih let, ko so bile skupine zelo polne, je letos vpisanih le 8 otrok. Vendar pa je to po svoje tudi prednost, saj se lahko vsakemu otroku bolj posvetim in imamo tudi več časa za delo in igro -delo poteka bolj umirjeno in tako je tudi skupina zelo umirjena. Otroci radi sodelujejo v vseh dejavnostih. Radi pojejo, rišejo, barvajo, rajajo, telovadijo in se seveda igrajo. Vključeni smo tudi v projekt Pravljični palček. To je projekt bralne značke za predšolske otroke, ki ga organizira Knjižnica Domžale. V oktobru smo obiskali Arboretum, novembra pa smo v goste povabili starše in skupaj smo izdelovali strahove iz buč. Mesec december je najbolj čaroben mesec, ko nas obiščejo dobri možje in nas obdarijo. Tako kot že nekaj let, so si otroci tudi tokrat ogledali igrico, ki so jo pripravile vzgojiteljice iz Vrtca Medo, nato pa jih je obiskal še dedek Mraz. A Sergeja Križnar, vzgojiteljica D^N ODPRTIH VRAT Bil je lep sobotni dan, to je bil dan odprtih vrat na naši šoli. Povabili smo starše. Na začetku smo imeli veliko treme, vendar se je ta hitro izgubila. V nastopu smo jim predstavili: igrico o muhah, potek ekskurzije, deklamaciji Gobji ples in Bronasti vojak, Smetiščnega muca, ples na glasbo Lordov, pesem o prijateljstvu in več instrumentalnih točk. Predstavitev je bila vesela in zanimiva. Imeli smo polno dvorano (razred) navdušenih gledalcev (staršev). David je vse skupaj povezoval. Pokončanem programu smo šli na zgornji hodnik poslušat ljudske pevke. Skoraj vse so te najbolj navdušile. Gregor ni prišel na nastop, ker ni imel časa. Zelo mu je bilo zal. Vsem je bila ta sobotna šola všeč. Nežka Bukor, Greta Stoschitzky, Tanja Stražar, Ema Meden 4. a Foto: Darko Bukor Še nekaj vtisov: Pred nastopom sem imela veliko tremo, saj se mi je zdelo, da nisem dobra, a se je vse dobro izteklo. Najbolj mi je bilo všeč Janovo pripovedovanje, ki je bilo zanimivo in doživeto. Mojemu očiju je bil najbolj všeč Emin nastop. A Manca Cerar, 4. a Na sobotnem nastopu mi je bilo najbolj všeč to, da smo bili vsi uspešni, da se nismo zmotili. Ko sem prišla na vrsto, sem imela malo treme, vendar je med nastopom izpuhtela. Po nastopu sem se počutila zelo dobro. A Meta Majce,4. a Na nastopu nisem imela treme. Najbolje sem se počutila, ko smo plesali in ko sva z Meto zaigrali Smetiščnega muca. Všeč mi je bila Ema, ko je na saksofon zaigrala skladbo Pink panter. A Robin Gajič 4. a S tremo sem dočakal svoj nastop. Najbolj všeč so mi bile ljudske pevke, v razredu pa prav vse točke. Zadovoljen sem bil s svojim in Andraževim nastopom. A Žan Pavlič, 4. a A Foto: Darko Bukor, mentorstvo učencem M. Per Šahovski turnir gasilcev Gasilska zveza Lukovice je že drugo leto po vrsti organizirala šahovski turnir ob novoletnih praznikih. Letos je tekmovanje potekalo v šentviškem gasilskem domu prevojskih gasilcev predzadnji petek v decembru. Turnirja so se udeležile tri ekipe od petih gasilskih društev, kolikor jih deluje v občini, in to iz Blagovice, Krašnje in s Prevoj. Z veliko prednostjo so zmagali so domačini, v postavi V. Jemec, M. Andrejka in F. Andrejka. Drugo mesto so osvojili predstavniki iz Blagovice, tretji so bili predstavniki iz Krašnje.Vse tri ekipe so prejele tudi pokale. Predstavniki zveze in sodelujoči so zagotovili, da bo turnir postal tradicionalen. A Kamilo Domitrovič Marjan Prvinšek, Franc Andrejka, Janez Pustotnik ekipe Franc Andrejka, vodjatekmovanja Alojz Cijan Dve kolesi, konjev sto, za mrzlo zimo prehudo Od zadnjega javljanja v oktobru smo se člani Moto kluba Rokovnjači odpravili na zaključno vožnjo. Organizirali smo jo na sončno nedeljo, 8. 10. 2006, s štartom v Moravčah, postankom s čajem in potico v Lovskem domu na [pitaliču pri Motniku in zaključkom prek Tuhinjske doline na Prevojah. Kljub poznemu terminu in pričakovanim hladnejšim temperaturam so nas na poti greli sončni žarki in tako nam je bilo žal, da nismo načrtovali daljše poti. Pred končanim koledarskim letom smo 22. decembra pripravili občni zbor, kjer smo se ozrli na preteklo leto in sprejeli plan dela za naprej. Člani smo soglasno potrdili pripravo že tradicionalnih prireditev in srečanj, ki jih bralci lahko najdete tudi v koledarju dogodkov Občine Lukovica oziroma na naši spletni strani (www.mkrokovnjaci.com). Takoj po uradnem delu je sledil pregled video in foto utrinkov, kar je bil tudi uvod v prednovoletno zabavo. Na veliko željo najbolj dejavnih članov nas je tisti večer obiskal tudi Božiček in obdaril vse prisotne. Ob sproščeni debati in obiskov članov različnih okoliških moto klubov je večer minil kar prehitro. Pripravili smo tudi stenski koledar 2007, vse interesente pozivamo, naj si ga priskrbijo od članov kluba. Pred nami je zahtevna priprava Zimskega moto tabora, ki ga načrtujemo v soboto, 10. februarja, na smučišču Kandrše. Vsi držimo pesti za malo bolj zimske temperature, saj se s pležuhi vozi najbolje po snegu. Obiskali nas bodo Eva Černe, ansambel Pr'jatli, akterji na motornih saneh, starodobni smučarji Suha špaga iz društva Rovtarji, slovenska bob reprezentanca s svojim projektom nakupa boba, dekleta z Miki Plesa ... Vabljeni tekmovalci in ostali zimski navdušenci. A Besedilo in foto: MK Rokovnjači Občni zbor Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica želi vsem občankam in občanom zdravo, srečno in uspešno leto 2007, hkrati pa se zahvaljuje vsem našim krajanom in sponzorjem za denarno pomoč in podporo. NA POMOČ ! A Gasilci PGD Blagovica MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE, LUKOVICA, MENGEŠ, MORAVČE, TRZIN Ljubljanska cesta 106 a 1230 DOMŽALE Člani Medobčinskega društva invalidov Domžale se zahvaljujemo vsem delovnim organizacijam, samostojnim podjetnikom in posameznikom za finančno podporo. Vsa podarjena sredstva bodo namenjena izvajanju socialno zdravstvene dejavnosti, del pa smo porabili tudi za izdajo našega koledarja, na katerem so na zadnji strani napisane vse aktivnosti našega društva v letu 2007. Hkrati vam želimo veliko zdravja in delovnih uspehov v letu 2007. A Predsednica in Izvršni odbor MDI DOMŽALE d^^š^^a I^ONCERT MLADIH TALENTOV PLA^NINS^EGA DRUŠTVA BLAGOVICA Pred dvesto petdesetimi leti se je v eni imenitnejših hiš v Salzburgu rodil deček, ki se ga je že v ranem otroštvu prijelo ime "čudežni otrok", saj je s svojimi prstki iz klavirja izvabljal čudovite melodije. Ime mu je bilo Wolfgang Amadeus Mozart. Ker je ves svet praznoval 250. letnico njegovega rojstva, smo mu tudi v našem društvu želeli izkazati čast. V mladinskem odseku PD Blagovica smo se odločili, da pripravimo koncert, kjer bodo naši mladi glasbeniki pokazali, kaj znajo, posvečen pa bo W. A. Mozartu. Odločitev je padla in s polno paro smo začeli s pripravami. Vabila, vezni tekst, slike, vaje in vse, kar spada zraven. Prišel je petek, dan za generalko. Bila je čista zmeda. Luči niso bile prav usmerjene, svetloba ni bila prava, pesmice, ki smo jih hoteli zapeti, nam niso šle preveč dobro, skratka, bila je prava generalka, kot pri velikih prireditvah, ko gre ponavadi vse narobe. Pa se nismo dali. Pred nami je bila še sobota in dogovorili smo se za še eno, dodatno generalko. Tokrat je šlo vse kot po maslu. Bilo je tako, kot smo si zamislili, torej tako kot je moralo biti. Ravno smo zaključili z našo generalko, ko so začeli prihajati prvi gostje. Nekaj minut čez osemnajsto uro je bila dvorana že polna in vsi so čakali na začetek. ... "Nad strehami starega mesta, ki so mu rekli Salzburg, se je spuščal zgodnji januarski mrak. Na hribu nad mestom se je utrdba veličastnega gradu svetlikala" ... Začela se je naša zgodba. Eden za drugim so naši mladi glasbeniki odlično odigrali svoje skladbe, vmes pa smo dodali zanimive zgodbice iz Mozartovega otroštva. Za konec smo skupaj zapeli še dve pesmici, ki sta nam tokrat lepo uspeli, se zahvalili vsem, ki so nas prišli poslušat in našo zgodbo zaključili. Polna dvorana in zadovoljni obrazi poslušalcev so nam dali vedeti, da ljudje radi prisluhnejo mladim glasbenikom in jim je bil koncert všeč. To nam vliva nov zagon. Na svetu je namreč morje skladateljev, ki so ustvarili odlična dela, v našem društvu pa je kar nekaj glasbenikov, ki bodo njihove skladbe odlično zaigrali, vsak na svoj instrument. Kdo ve, morda jih kdaj zaigrajo še na kakšnem koncertu. A Maja Pustotnik Koncert mladih talentov Življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida. Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid. Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po čudovitih poteh življenja. Leto 2007 naj bo pot dobre volje, ljubezni, zdravja in sreče. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PREVOJE želi občankam in občanom občine Lukovica SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO TER OGNJAVARNO LETO 2007. Posebej se zahvaljujemo prebivalcem KS Prevoje in KS Rafolče za izkazano podporo. A Prevojski gasilci Društvo podeželskih žena Lukovica želi vsem članicam in občanom Lukovice zdravja in sreče v letu 2007. Vabi vse stare in nove članice, da se udeležijo občnega zbora društva v četrtek, 8. februarja, ob 9.30 pri Furmanu. Lepo vabljene! 3. BOŽIČNO^NOV^OLET^NI ŠA^HOV^SK^I T^URNIR Napetost med tekmovanjem V Rafolčah je postala tradicija, da tamkajšnje športno-turistično društvo za svoje člane in krajane Krajevne skupnosti Rafolče 26. decembra pripravi šahovski turnir. Aktivno se ga je tokrat udeležilo dvanajst ljubiteljskih igralcev in igralk kraljeve igre, ki so se med seboj pomerili v sedmih kolih po švicarskem sistemu. Tekmovanje, ki je potekalo v prostorih pri Marjanu Kvedru, je odlično vodil šahovski sodnik in član Šahovskega društva Črni graben Viktor Jemec. Po vseh odigranih šahovskih partijah, ki jih je spremljalo tudi lepo število krajanov, ki se niso aktivno udeležili turnirja, so pri ženskah pokale dobile: za 1. mesto Ana Dolinške, za 2. mesto Andreja Iglič in za 3. mesto Polona Kveder. Pri moških pa je bil prvi Marjan Dolinšek, drugi Blaž Jemec in tretji Gašper Dolinšek. Najboljši so, tako kot tudi najmlajši udeleženec turnirja Lovro Kveder, iz rok predsednika ŠTD Rafolče Sandija Ceglarja in vodje tekmovanja Viktorja Jemca prejeli pokale, vsi ostali udeleženci pa so za sodelovanje dobili priznanja. Organizatorji se zahvaljujejo Občini Lukovica in njenemu županu Mateju Kotniku, ki je omogočil pokale in priznanja. A Leon Andrejka iiz niaš^h POD VAŠ^O LIPO Silvestrovo, zadnji dan iztekajočega se leta in pričakovanje novega leta. Čas za dobre želje, spravo in prijateljstvo. Čas za druženje, veselje,... V vasi Čeplje, smo se vaščani že peto leto zapored, družno, veselo in v pričakovanju 'novega leta' zbrali pod vaško lipo. Zamisel o skupnem "vaškem silvestrovanju" se je porodila leta 2002 in se prijela. Kakor tudi praznovanje 1. maja pod lipo - z golažem. Vaščani smo se prvo leto za silvestrovo kar v lepem številu zbrali pod 'vaško lipo'. Dobrot in pijače ni manjkalo, kakor tudi šampanjca ne. Naredili smo si tudi lep ognjemet. Imeli smo se lepo. Bili smo dobre volje. Otroci so se zabavali. Vsi smo se strinjali, da bomo to ponovili. In ta naša srečanja so postala že kar tradicionalna. Letos za silvestrovo se nas je pod 'vaško lipo' zbralo kar lepo število, preko 40. Mladi, stari in najstarejši. 'Ta pridni' so pod lipo v sodu 'm. Za silvestrovo prvič pod 'vaško lipo' Vaško silvestrovanje zakurili ogenj že pozno zvečer, da je kar vabil pod letos prvič z lučkami okrašeno 'vaško lipo'. Manjkal je le še sneg, da bi to čarobnost še povečal. Nasploh pa je vas bila lepo okrašena z lučkami. Vaščani smo 'šank' obložili z raznimi dobrotami, da se je kar šibil. Manjkala nista niti topel čaj in kuhano vino. Razpoloženje je bilo čudovito. Za popestritev pa sta letos poskrbela mlada Čepljana s harmoniko in trobento. Bilo je veselo in ognjemet ob polnoči je bil čudovit. Izmenjali smo si lepe želje in čestitke ob novem letu. Nazdravljali in veselili smo se dolgo v jutro. Čepljani, dobimo se spet 1. maja - pod 'vaško lipo'. A Sonja Stražar Obnov^ljena streha na šoli Podgora pri Zlatem Polju Streha ob začetku obnove Streha sedaj in nekaj detajlov V mesecu decembru 2006 so bila končana obnovitvena dela na ostrešju šole v Podgori pri Zlatem Polju. Dela so zajemala menjavo kritine (salonitnih plošč s pločevinasto kritino Monopeta 30), menjavo delov dotrajanega ostrešja (opaž, letve, zidne lege). Vsa dela je izvedel v predpisanem roku domači izvajalec g. Roman Pestotnik s. p. iz Kompolj. Zahvaljujoč dogovoru za kritje deleža stroškov na obnovitvenih delih z lastnico šolskega stanovanja v tem objektu zaradi dodatnih del končni obračun za plačilo ni bil višji od pogodbenega. Obnovitvena dela so bila nujna, saj je na slemenskih ter kapnih delih streha že močno puščala. Na teh delih je bilo potrebno izvesti tudi največ dodatnih nepredvidenih del. S temi obnovitvenimi deli je zaustavljeno propadanje objekta, ki so ga gradili večinoma krajani in je služil svojemu namenu, vzgoji, izobraževanju domačih otrok. Zadnjih 30 let objekt ne služi več prvotnemu namenu. Nekaj časa je zapuščen sameval, v njeni učilnici je krajše obdobje delovala trgovina, od takrat naprej lastnik (Občina Lukovica) daje v najem izvajalcem gostinskih storitev. Manjši del objekta je namenjen delovanju KS, učiteljsko stanovanje je s krajšimi presledki večinoma zasedeno in po Jazbinškovemu zakonu tudi prodano. Za obnovitev strehe se krajani KS Zlato Polje lastniku in izvajalcu del zahvaljujemo! Blagoslov konj v Šentvidu Blagoslov Tudi letos se je ob božičnih praznikih na štefanovo zbralo mnogo ljudi pri tradicionalni maši v podružnični cerkvi v Šentvidu pri Lukovici. Eden od zavetnikov cerkve je sv. Štefan, ki ga častimo kot prvega mučenca, obenem pa je zavetnik živine. Pri maši, ki jo je daroval profesor Kvaternik, je pel domači cerkveni zbor ob spremljavi nedavno novih orgel. Po maši je bil v cerkvi blagoslov soli za živino in polja, na parkirišču pred cerkvijo pa blagoslov konj. Na večini konj so lastniki prijahali, drugi so se pripeljali z zapravljivčki. Konj je bilo podobno kot lani okrog 70. Po blagoslovu se je razvil konjeniški sprevod po bližnji okolici. Za odlično organizacijo sta poskrbela domače Konjerejsko društvo in prevojski gasilci. K dobremu razpoloženju je pripomoglo tudi lepo in dokaj toplo zimsko vreme. A Kamilo Domitrovič Konjeniški sprevod Sprosc'eno v orintalskih ritmih iz naših krajev in župnij ORIENTALSK^I PLES NA BRDU V oktobru je pod vodstvom Nataše Kočar iz Kamnika začela delovati prva skupina tečajnic orientalskega plesa. Skupina je starostno zelo pestra - od najmlajših iz razredne stopnje devetletke pa do žensk v zrelih, srednjih letih. Skupno vsem je veselje do orientalskega plesa, ki je v zadnjem času pri nas zelo priljubljen, tokrat pa se nam je ponudila priložnost tudi v naši občini. Naša učiteljica Nataša ima za seboj že kar nekaj plesnih let, vredno pa je poudariti, da se tudi stalno izobražuje tako na področju samega plesa kot na pedagoškem področju. Svoje znanje tako uspešno prenaša svojim tečajnicam na tečajih po Sloveniji. Naj omenim še to, da Nataša poleg orientalskih plesov poučuje tudi tako imenovano orient aerobiko, ki je plod Natašine ustvarjalnosti in jo je oblikovala na podlagi svojih bogatih plesnih izkušenj. Orientalski ples izboljšuje koordinacijo, ravnotežje, utrjuje mišice in skrbi za boljšo držo, pleše pa ga lahko prav vsaka ženska, ne glede na starost ali plesne izkušnje. Na tečaj, ki poteka vsak torek od 18. do 19.30 v mali dvorani v šoli na Brdu, ste prisrčno vabljene tudi začetnice. Za dodatne informacije pa lahko pokličete po telefonu 041 826 372. Se vidimo v torek zvečer na Brdu! A MV ŠPORTNO DRUŠTVO ZA ^IRSOFT v mesecu novembru je v naSih krajih začelo delovati novoustanovljeno društvo, športno društvo za airsoft, imenovano tudi R. A. K (Rokovnjač Airsoft Klub). Društvo, ki bo po svoji aktivnosti zelo prepoznavno med obilico drugih društev, saj kljub temu, da združuje aktivnosti različnih športnih društev, izstopa po marsikateri svoji originalnosti. Osnovna značilnost društva je organizacija taktičnih iger v naravi, pri katerih se udeleženci v posebni maskirni opremi z obvezno zaščitno masko in zaščitnimi rokavicami ter z uporabo replik vojaških pušk, kompasa in zemljevida srečujejo v najrazličnejših oblikah vnaprej pripravljenih spopadih dveh ali več ekip. Taktične igre se odvijajo v nedotaknjenili, za marsikoga nepoznanih, vendar izredno lepih in zanimivih kotičkih Črnega grabna. V ekipah je močno prisotno tovarištvo in ves čas prisoten rek "Vsi za enega, eden za vse!". Pripravljajo se različne akcije, namenjene vsem ljubiteljem rekreacije, ki jih veseli orientacija, privlači narava in so radi aktivni na svežem zraku. Vsakotedensko poteka organizacija tekmovanj (taktičnih iger), večkrat na leto bodo organizirani izleti po Sloveniji in tujini^ Spomladi bo organiziran dan odprtih vrat, kjer se bo vsak lahko od blizu seznanil z replikami in jih tudi preizkusil. Društvo se bo udeleževalo medkrajevnih tekmovanj, v načrtu pa so tudi mednarodna tekmovanja. Zaenkrat je v društvu17 aktivnih članov. Društvo ni omejeno na en kraj, članstvo je pokrito z občani iz skoraj vseh krajev naše občine. Vrata so odprta vsem, aktivnosti so primerne obema spoloma, omeniti je potrebno, da replika (puška) ni pogoj za članstvo v društvu. Društvo se zahvaljuje za nesebično podporo pri oddaji prostora za poligon gospodu Viktorju Matjanu ter Jožetu in Jožici Matjan pri nudenju prostora za klubsko sobo, kjer potekajo srečanja članov društva za airsoft. Torej, vabljeni vsi, ki bi radi na drugačen način spoznali skrite lepote Črnega grabna in vas veselijo taktično - orientacijske igre s pridihom adrenalina. Kontaktna oseba je tajnik društva Gašper, dosegljiv na tel. št. 031/828-631. A Klemen Avbelj iiz niaš^h "ČAROBNE PRAZNIČNE LUCK^E » Vsako leto decembra zagorijo lučke in naznanjajo bližanje praznikov. Prižgejo se na novoletnih jelkah, po naših domovih in v naših srcih, saj nam je toplo, ko praznike preživimo skupaj s tistimi, ki jih imamo najraje. Lučke pa so zagorele tudi na baklah, saj smo mladinci tudi letos povabili vaščane, da skupaj počastimo Jezusovo rojstvo. Na predbožični večer, ko je vse mirno in tiho, vse v prazničnem pričakovanju, je v vasi gorela še ena lučka - ogenj pod kotlom, v katerem se je kuhalo vino. Vse je bilo pripravljeno; vino in čaj sta bila kuhana, bakle so bile napolnjene in ura je bila prava. Ljudje so počasi prihajali iz toplih domov, da je zunaj v mrzli noči zadišalo po domači toplini. Na hitro smo se pogreli s kuhanim vinom in čajem, nato pa prižgali lučke na baklah in se odpravili proti Blagovici. Ena, dva, tri ... uuu ... triinšestdeset nas je bilo. Polnočnica se je začela, fantje pa so zunaj "pridno" čuvali naše bakle. Po končani maši smo spet prižgali bakle in se odpravili domov. Letos pa nismo bili edini. Po poti smo lahko opazovali kako so se lučke vile tudi proti Malemu Jelniku in bilo je ... kakor v pravljici. Pomislila sem, kako čaroben razgled imajo šele oni, ki lahko gledajo naše svetle plamenčke. Vrnili smo se v Zgornje Loke, še malo poklepetali in se nato vrnili vsak v svoj topel dom. Lučke na baklah smo pogasili ... lučke na novoletnih jelkah so še nekaj časa krasile naše domove in okolico ... lučke v naših srcih pa ... upam, da ne bodo nikoli ugasnile. A Maja Pustotnik BOŽIČNI I^ONCERT Drugega v nizu koncertov ob postavitvi novih orgel v cerkvi sv. Vida v Šentvidu smo doživeli v četrtek, 18. januarja ob 19. uri. Tokrat je Matevž Kink v goste povabil učence glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, in sicer organiste, solopevce in godalce, dekliški komorni pevski zbor Mens Sonora ter Škofijske fante. Izvajalsko razgiban in raznolik koncert je motivno povezovala skrivnost božičnega časa. Osrednje mesto v koncertu je pripadalo orglam. Slišali smo tri organistke, Jasno Druškovič, Leo Kavčič in v treh točkah Metodo Kink. Izvajale so dela Boehma, Bacha, Mozarta, Mendelssohn-Bart- Nastopajoči so se skupaj predstavili holdyja ter Widorja. V instrumentalnem delu smo poslušali še dve skladbi, v katerih so se orglam pridružila še godala, v pevskem pa so večer dopolnile tri sopranistke, Maša Simšič, Marjeta Cerar ter Marija Jelovčan, ter tenorist Miha Lavrenčič in dva sestava, Komorni dekliški pevski zbor Mens Sonora, v katerem so se na jesen preteklega leta zbrale bivše dijakinje Škofijske gimnazije, ki so želele nadaljevati tradicijo tudi po končanem šolanju. Zapele so islandsko ljudsko ter dve poljski pesmi, ob tem pa še Tomčevo priredbo Ena zvezda gori gre. Nastopajo pod vodstvom Marte Močnik Pirc. Pred zaključno Toccato Charlesa-Marie Widorja pa smo prisluhnili še sekstetu Škofjski fantje, ki so dokaz, da tradicija fantovskega petja med mladimi še ni zamrla. Tokrat so zapeli umetno in dve ljudski božični pesmi. Izvajalci so se ob koncu koncerta predstavili še pred oltarjem in zadovoljni poslušalci smo jih nagradili z aplavzom. Za lep in glasbeno bogat koncert se jim je zahvalil župnik Andrej Svete, v spomin na obisk v naši cerkvi pa so nastopajočim podarili brošuro o orglah v cerkvi sv. Vida. A Marta Keržan Osrednje mesto na koncertu je pripadlo orglam gospodarjevo Trgovina in storitve MOTOSET Trgovinska dejavnost v naši občini je slabo razvita, posebej trgovstvo s tehniškim blagom. A vendar je na vrhu Prevoj pri Šentvidu znana trgovina MOTOSET, kjer prodajajo kolesa s pripadajočo opremo, motorne žage Husqvarna in opravljajo za vse to servisne dejavnosti. Lastnik trgovine je Ivo Lenček, ki se je s to dejavnostjo začel ukvarjati nehote. Po poklicu je strojnik težke mehanizacije. Delo na terenu in v tujini ga je prisililo, da se je začel ukvarjati s trgovino, posebno, ko se je poročil z ženo Špelo. Leta 1990 se je ponudila priložnost za prodajo Tomosovih mopedov. začelo se je v kletnih prostorih v domači hiši ob magistralni cesti. Uredili so prostor in prvi posli s Tomosom so stekli. Kmalu je Ivo navezal stike še z ljubljansko tovarno Rog in prodajal tudi kolesa. Ker je ta firma čedalje bolj propadala, kolesarstvo pa se je vse bolj širilo, je iskal zanesljivejšega partnerja. Pred osmimi leti je tako navezal stike z znano ameriško kolesarsko tovarno TREK in postal njen zastopnik. Posli so resno stekli in oba z ženo sta se lahko zaposlila. Najzanesljivejši trgovski artikli so tako postala kolesa. Dobri poslovni rezultati s firmo TREK so pokazali, da so potrebe vedno večje, zato so prostore v MOTOSETU pred dobrimi petimi leti razširili. Zdaj je trgovina s salonom koles ločena od servisne delavnice. Trenutno se dejavnost odvija na 150 m2. Prodajajo specialna športna cestna kolesa vrhunske kakovosti iz karbonskega materiala. Ta so najdražja. Kupimo lahko tudi navadna kolesa, ki gredo najbolje v promet. Na izbiro imajo tudi kvalitetna gorska kolesa, bolj za mladino in vrsto otroških koles. Da sta znanje in razvoj zelo pomembna, govori dejstvo, da mora Ivo kot predstavnik firme TREK vsako leto v Ameriko na izobraževanje, kjer se prodajalci in serviserji iz Evrope seznanijo z novostmi TREK-ovih modelov, ter kolesa tudi testirajo. Glede konkurence je sogovornik posebej poudaril, da si prodajalci koles v širši okolici ne nagajajo, temveč si pomagajo z nasveti ali uslugami, kar je dokaj zanimivo in pohvalno. Poleg koles se v trgovini MOTOSET ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi. V zgornjih prostorih hiše, gradijo še manjši trgovinski prostor, ki bo verjetno v letošnjem letu tudi odprt. V njem bodo na voljo profesionalni hokejski rekviziti: od oblačil in ostale zaščitne opreme za hokej Prodajalna koles do drsalk in rolerjev. S posameznimi dobavitelji se lastnik še dogovarja. V svoji ponudbi imajo tudi prodajo motornih žag Husqvarna, z vsemi rezervnimi deli. Strojno vam Ivo nabrusi tudi verigo katerekoli motorne žage, kar je zelo pomembno za kvalitetno in varno žaganje. Ob koncu razgovora je sogovornik dejal, da večino poslov z dobavitelji opravi preko telefona in še posebej preko interneta, kar je izredno učinkovito. V svojem delu je zadovoljen in ob enem ponosen, da v svojih načrtih uspeva, čeprav je lokacija trgovine na Prevojah oddaljena od večjih strnjenih naselij. A Kamilo Domitrovič RO^O^NJA^ČEV VRT^NA^RS^I I^OTIČEK Vrtnarjeva opravila v februarju - svečanu 2007. Slovensko ime svečan povezujemo z besedo sveča - pa naj bo narejena iz voska ali iz ledu, za obe sveči je v mrzlem in temnem mesecu pravi čas. Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada za peč pribeži. Leto se že odmika, vendar ne bodimo nestrpni. Vrtnarja čaka na začetku vrtnarskega leta tudi vrsta pripravljalnih del. V tem mesecu je mogoče vse: ledeno hud mraz in visok sneg ali pa tudi modno nebo s toplimi sončnimi žarki. Od načrtovanju je treba počasi preiti k uresničevanju zamisli ter začeti kupovati semena, naročati sadike in pripravljati vrtno orodje. Februarja je lahko vreme zelo muhasto, saj se mrzli in mokri dnevi izmenjujejo z mokrimi in toplimi, za hudim mrazom pa kmalu posije toplo sonce. V vrtu moramo poti narediti tako, da tudi po daljšem deževju ne bo luž. Takoj ko se tla dovolj posušijo, je treba pripraviti gredice. Zelenjavne gredice morajo biti vse enako široke, in sicer samo toliko, da zlahka opravljamo vsa dela, ne da bi bilo treba stopati po gredi. Čas do začetka prave pomladi lahko izkoristite za ugotavljanje lastnosti vrtnih tal, (osnovna analiza tal). Zdaj je še čas za globoko rahljanje tal, če niste tega storili že jeseni. Do konca februarja moramo premetati kompostni kup, ker bo marca že dosti drugega dela. Da nas ne bo vrt v tekočem letu razočaral, ga moramo z razumnim gnojenjem dobro založiti s hrano. Ko odnašamo z grede pridelke, odnašamo tudi hranilne snovi, ki so vanj prišle iz tal, zato jih moramo tlom vrniti. Med prva opravila pa sodi tudi vzgoja prvih sadik cvetlic in zelenjadnic. V rastlinjak ali toplem prostoru začnite vzgajati sadike solate, pora in zelja. Vendar ne bodite preveč neučakani in se ne pustite prepričati vrtnarjem in vrtnarskim revijam, ki zagovarjajo čim zgodnejši začetek spomladanskih opravil. V primernem vremenu lahko proti koncu meseca že posejete špinačo, bob in zgodnje korenje. Od marca dalje bo v vrtu veliko opravil. Če boste že zdaj v februarju končali vse potrebne priprave, bo pravi začetek vrtnega leta minil brez nepotrebnih stresov in težav ter bo ostalo nekaj časa za dobro knjigo. PRVO POMLADANSKO CVETJE Po pisanju Spiegla in nekaterih drugih časopisov je srednja Evropa doživela rekordno tople jesenske temperature in se pravkar sooča z verjetno najtoplejšo zimo v zadnjih petsto letih. Posledično temu je to leto zaradi visokih temperatur z naravo tako narobe, da imamo razcvetele rastline v naravi tudi v decembru in januarju. Kaj lahko človeštvo skrbi: napovedi o segrevanju ozračja ali napovedana ledena doba? Večina strokovnjakov meni, da so to še nekaj desetletij ne bo zgodilo, seveda pa nas narava lahko kljub vsemu znanju, ki ga imamo, od časa do časa neprijetno preseneti. Kar o tem govorijo fotografije teloha in trobentice fotografirane pod Limbarsko gorco 30. 12. 2006 (v popoldanskih urah). Menda je ni stvari na vrtu, ki bi jo vrtnar pričakoval z večjim veseljem ko prvo cvetje (cvetlice). Saj leto ne prinaša samo velike spremembe, temveč tudi zanesljivo napoveduje pomlad, ki povečini ni več daleč. A Lep vrtnarski pozdrav vam želi Trajče Nikoloski špo^ USPEŠNA SEZONA LU^OVIŠ^IH VETERANOV »mi Nogometna Veteranska ekipa Lukovice, ki nastopa v Kamniško - Domžalsko - Litijskem območju je lansko sezona zaključila zelo uspešno. Med dvanajstimi nastopajočimi ekipami je ob koncu tekmovanja zavzela vodilno prvo mesto na lestvici, s tem pa pridobila tudi veliko pozornost širše javnosti. Vse odigrane tekme, ki naj bi jih odigrali na domačem igrišču, so bile po dogovoru s predsednikom Nogometnega kluba Moravče g. Petrom Janežičom odigrane na njihovem igrišču. Da pa Veteranska ekipa Lukovice sploh deluje, je zasluga g. Mineta Trčka, ki skrbi za tehnične zadeve, nas združuje, skratka, je naš duhovni vodja. Res pa je, da se je potrebno zahvaliti tudi nekaterim posameznim članom, ki se poleg igre aktivno udejstvujejo po svojih močeh. Naj povem, da samo ekipo sestavljajo nekdanji domači igralci, sovrstniki iz Moravč in Domžal ter ljubljanske okolice. Velika želja vseh je, da bi tekme, ki se igrajo na domačem terenu, lahko igrali v Lukovici, torej bi potrebovali igrišče oziroma športni objekt, ki bi služil celotni mladini Črnega Grabna. Naj nadaljujem z zahvalo Občini Lukovica in županu g. Mateju Kotniku za pomoč, saj smo le tako lahko odšli na gostovanje v Prlekijo, prav tako pa se zahvaljujemo moravškemu NK in njihovemu predsedniku za uporabo njihovega nogometnega igrišča. Navsezadnje je potrebno pohvaliti tudi vse igralce, ki se z veseljem udeležujejo tekem in tako prispevajo svoj del k prijetnemu vzdušju v ekipi. Naj ob koncu vse lepo povabim na spomladansko nadaljevanje s prav tako uspešnimi igrami kot v lanskem jesenskem delu. Veterani Lukovice jesenski prvaki Športni pozdrav! A Tone Habjanič Torek, 19. december 2006, bo zapisan v zgodovini športa Črnega grabna. Z dekleti smo v konkurenci osnovnih šol kamniške, medvoške in domžalske regije osvojili naslov področnega prvaka. Po dolgih letih in večkrat osvojenih drugih mestih nam je končno uspelo doseči tudi ta uspeh. Z dobrimi igrami in osvojenim prvim mestom v tekmovanju šol domžalske regije se je že pred tekmovanjem dalo slutiti, da bomo storili tudi korak naprej. In res se je zgodilo. Tekmovanje, ki je potekalo na OŠ Marije Vere v Kamniku, nam je prineslo zaslužen pokal. Čestitke vsem dekletom za pravi pristop in pogumno odigrane tekme, omenil bi pa predvsem odlične igre naše kapetanke in najboljše igralke, Neže Cerar, ki že v teh letih kaže, da bomo o njenih dobrih igrah in uspehih še veliko slišali. Z osvojitvijo prvega mesta smo se uvrstili med 32 najboljših osnovnih šol v Sloveniji. Četrtfinalno tekmovanje bo potekalo v enem izmed bolj oddaljenih krajev, v preteklosti smo odšli v Vipavo, Pivko, Ljubljano in v kraje v vzhodnem delu Slovenije, kar pomeni, da s tem predstavimo svoje kraje tudi širši Sloveniji. Skupinska slika prvakinj PODROČNE PRVA^^INJE V I^OŠA^R^I!!! Čestitke še enkrat vsem dekletom in hvala vsem, ki pomagate pri organizaciji prijetnih potovanj na tekmovanja. A Klemen Avbelj špo^ PETRA MA^JDIC - ŠPORTNICA LETA Smučarska tekačica Petra Majdič, članica športnega društva Atrans s Trojan, je v letu 2006 nanizala številne uspehe na tekmah svetovnega pokala in na olimpijskih igrah v Torinu. S športnimi uspehi ter z dostopnostjo, odprtostjo in komunikativnostjo je prepričala vse, novinarje, vrhunske športnike, rekreativce in tiste, ki jo le spodbujajo pred televizijskimi ekrani. V sezoni 2005/06 je na zimskih olimpijskih igrah v Torinu na 10 km v klasični tehniki Sloveniji pritekla najboljšo uvrstitev v zgodovini smučarskih tekov na olimpijskih igrah. Obenem pa je bila to tudi najboljša uvrstitev v Torinu, ki si jo je delila z deskarjem Dejanom Koširjem. Še pred koncem sezone je dokazala, v kako dobri formi je in s 3. mestom presenetila na 45 km dolgem Vasa teku na Švedskem. Uspešno sezono je teden dni kasneje kronala še s prvo zmago, ki jo je v klasični tehniki prišprintala v norveškem Drammnu. Z zmago se je svojemu dolgoletnemu trenerju Robertu Slabanju najlepše zahvalila za trud, ki ga je vložil vanjo, da danes dosega to, kar so sanje vsakega športnika. Po petnajstih uspešnih letih sta se z Robertom kot uspešen tandem razšla. V nov olimpijski cikel se je Petra podala z novo ekipo in novim osebnim sponzorjem, Termami Rogla. Roberta je zamenjal slovaški trener Ivan Hudač, servis smuči je prevzela italijansko norveška naveza strokovnjakov, na treningih pa se je Petri pridružilo še nekaj reprezentantov. Za novo sezono ni napovedovala visokih uvrstitev, a je o njih le potihoma sanjala. Sanje je začela uresničevati že na prvih tekmah svetovnega pokala, kjer se je vedno uvrščala med deseterico najboljših. V finskem Kuusamu je na šprinterski tekmi v klasični tehniki za seboj pustila vso svetovno elito, vključno s kraljico smučarskega teka zadnjih let, Marit Bjoergen. Po uspešnem začetku sezone se je zato še samozavestneje spopadla z novostjo v svetovnem pokalu, serijo šestih tekmovanj v osmih dneh, ki so jo poimenovali Tour de Ski. Po novi zmagi v klasični tehniki Športnica in športnik leta Navijači na seriji tekmovanj Tour de Ski na 10 km je med drugimi dosegla še izvrstno peto in deveto mesto ter v skupnem seštevku šestih tekem zasedla odlično šesto mesto. V seštevku tekem svetovnega pokala pa Petra pred nadaljevanjem sezone in odhodom v Rusijo zaseda odlično tretje mesto. Pred njo sta le letos izvrstna Finka Virpi Kuitunen in Norvežanka Marit Bjoergen. Petro letos čaka še svetovno prvenstvo na Japonskem in seveda vrsta napornih tekmovanj v svetovnem pokalu in težkih treningov, ki so jo v preteklosti že pripeljali do izjemnih rezultatov. Dan pred 27. rojstnim dnem je bila, po glasovanju slovenskih športnih novinarjev, izbrana za športnico leta 2006. Na podiju ji je družbo delal najboljši športnik leta 2006 Matic Osovnikar. Posebno priznanje za dosežke na trenerskem področju pa je prejel tudi Petrin dolgoletni trener Robert Slabanja. Za športnico leta so jo izbrali tudi Bloudkovi nagrajenci (športniki, ki so prejeli najvišje priznanje na športnem področju). V prvih dneh novega leta pa je bila proglašena še za Delovo osebnost leta. Skratka, prepričala je vse. Čestitke! A Špela Strasser Fotografije: www.petra-majdic-modrisplet.com špo^ V ROK^OMET^U ŽE DRUGIČ ZAP^ORED Dekleta z OŠ Janka Kersnika Brdo so ubranile lanski naslov prvakinj domžalske regije! In kar je pri tem najlepše - finale je bilo odigrano doma, v veliki telovadnici na Brdu, pred domačimi navijači. V četrtek, 11. 1. 2007, se je pri nas zgodil pravi rokometni praznik. Ekipe treh najboljših šol (Mengeš, Moravče in JK) se pomerile med sabo in naša šola je zasluženo osvojila že drugi pokal v roku enega meseca, po košarki smo osvojili še rokometni pokal. Borbena igra v obrambi z odlično vratarko Vesno Čebulj, predvsem pa domiselna, pogumna in učinkovita igra v napadu nam je prinesla dve veliki zmagi. Zaradi slabše kvalitete v rokometu na šolah medvoške in kamniške regije področno prvenstvo ne bo odigrano, s čimer smo z naslovom regijskih osvojili tudi naslov področnih prvakov in si prislužili neposredno uvrstitev na državno četrtfinalno tekmovanje. Naj omenim, da so edino tekme, odigrane na OŠ Janka Kersnika, vedno rliPi 1 ^ ÉhM i Med igro Zasluženi pokal obiskane z veliko in glasno množico navijačev, kar kaže na to, da mladina v naših krajih čedalje bolj "diha" z ekipami, s katerimi sodelujemo na tekmovanjih, in da šport postaja iz leta v leto večji prepoznavni znak naših krajev. Čestitke vsem dekletom, ki vsakič znova kažejo, da so super punce, s potrebnimi lastnostmi za velike dosežke in želimo si lahko, da bodo znale te sposobnosti in izkušnje uporabiti za nadaljnje delo, upajmo da tudi v dobro prihodnjega delovanja v športu in na drugih področjih, predvsem v krajih v Črnem grabnu. Na vseh nas je, da jim bomo omogočili prave priložnosti in jim pokazali usmeritve in možnosti, kjer jim bo omogočeno pustiti pečat tudi v prihodnje. Čestitke in srečno na državnih tekmovanjih! A Klemen Avbelj Robert l^otnik po poškodbi Cilje športnikov največkrat prekrižajo poškodbe. Vsi so izpostavljeni in proti temu ne morejo storiti ničesar. Razlika je med poškodbami, ki nastanejo med treningi in nesrečami ki lahko doletijo kogarkoli. Seveda so na slednje športniki še posebno jezni in večkrat še bolj usodno vplivajo na napredovanje. Atlet Robert Kotnik s Prevoj je bil po odličnem uvodu v jesenski del sezone, ko je v Murski Soboti na cestnem teku postal državni prvak na 10.000 m, obsojen na daljši premor. Mesec dni pred načrtovanim nastopom na ljubljanskem maratonu se mu je pripetila nesreča. Pri žaganju drv si je poškodoval prste na rokah, kar mu je preprečilo nastop tako na ljubljanskem maratonu kot tudi na kasnejšem pol maratonu v italijanski Palmanovi. Ves čas okrevanja je Robert skušal trenirati in s tem ohranit odlično formo, vendar mu kljuvanje na obolelih mestih tega ni povsem dovoljevalo. Njegova prva preizkušnja po poškodbi je bil nastop na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v krosu, ki je potekalo 25. 11. 2006 v Velenju. Kotnik je svojo dobro pripravljenost v tem delu sezone potrdil in še enkrat zmagal. Evropskega prvenstva se zaradi nerazumljivih odločitev Atletske zveze Slovenije ni udeležil. Kotnik pa si je z dobrimi rezultati zagotovil kategorizacijo Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenje športnih zvez kategoriziranih športnikov RS - državni razred, kar mu bo v veliko podporo pri nadaljnjem športnem udejstvovanju. Prvi preizkus v letu 2007 je bil 14. 1. 2007 v Kamnjah pri Ajdovščini, kjer je potekal 1. kamenjski kros, ki šteje kot prvi kros za zimski pokal v krosih 2007 (Atletske Zveze Slovenije), za katerega štejejo v skupnem seštevku za pokal trije krosi. Robertu tekma ni bila pisana na kožo, trasa ki je potekala po vinogradih, je vsebovala strme vzpone in spuste ter zahtevne ostre zavoje. Tudi vreme (dež iz megle) je dodatno otežilo tekmo, saj je bila proga spolzka in več delih zelo blatna, kar je vplivalo tudi na povečano nevarnost padcev. Vse to je vplivalo na Kotnikovo odločitev, da progo samo preteče, kar pomeni, da je tekel kontrolirano v zmernem ritmu, brez tekmovalnega naboja, predvsem v spustih in zavojih pa zelo pazljivo (počasno). Kljub temu je Robert dosegel zavidljivo 5. mesto (zmagal je gorski tekač Kosovelj), zadovoljen, da mu tekma ni pustila posledic (utrujenost, poškodbe, bolečine...). Naslednja preizkušnja bo dvoransko državno prvenstvo na Dunaju 19. januarja, kjer bo nastopil na 3000m, za kar, kot pravi sam, se ne bo posebej pripravljal in bo to samo vmesna tekma pred spomladanskimi preizkušnjami. Se pa Robert po obilici smole v zadnjem delu lanske sezone, že vneto pripravlja na novo, trdno odločen, da bo še boljši in uspešnejši. Robert med brajdami Želimo mu veliko motivacije in malo več športne sreče! A Besedilo: Che, Foto: Arhiv Robert Kotnik _t špo^^ KA^J PA DRSA^NJE? Najbolj zvesti spremljevalec zimskih radosti je običajno sneg, nekoliko bolj ob strani pa ostaja led. Toda, v s snegom vedno bolj skopih zimah, se je veliko enostavneje in ceneje podati na ledeno ploskev. Nekaj dovolj hladnih tednov in že se lahko oziramo za zaledenelimi bajerji in jezeri. Tudi v lukoviški občini jih je kar nekaj, vključno z Gradiškim jezerom, ki v ugodnih razmerah predstavlja največje naravno drsališče daleč naokoli, kljub opozorilnim tablam, ki takšni, naravi neškodljivi dejavnosti, niso naklonjene. Ja, drsanje na naravnih drsališčih je seveda povsod možno le na lastno odgovornost. Pred prvimi koraki na zaledenelih bajerjih se je dobro pozanimati, kako je z debelino ledu. Nekaj o njej povejo že morebitni drsalci, ki so se [ele daljše obdobje hladnega vremena omogoči drsanje na prostem V začetku januarja je bil led že zelo tanek opogumili prej. Vedno pač nekdo mora biti prvi ... Na drsanje se je dobro odpraviti v družbi. Predvsem zaradi varnosti, saj v primeru padca ali celo morebitnega udora lahko računamo na pomoč. Če so zraven tudi otroci, ne bo odveč imeti v avtu daljšo vrv, ki lahko v primeru najhujšega pride zelo prav. Najmlajši otroci naj najprej preizkusijo led brez drsalk. Seveda šele, ko smo se prepričali, da led zdrži odrasle osebe! Verjetno pa se bo prav kmalu utrnila vroča želja po drsalkah, posebno ko bo otrok opazoval spretne drsalce. Drsanje je izrazita vaja ravnotežja, pomembna pa je tudi skladnost gibanja in veliko spretnosti, zaradi česar je to precej zahteven šport. Tudi na začetne pogoste padce je treba računati. Najbolj nevarni so padci nazaj, zato je preprečevanju le-teh treba posvetiti vso pozornost, predvsem pa se primerno zaščititi (ščitniki vsaj za začetnike in otroke). Zelo pomembno je opozorilo, da na drsališču običajno nismo sami in da se je še kako treba ozirati na druge. Za začetek morda zadostujejo rabljene drsalke. Čevlji morajo biti udobni, a hkrati dovolj trdni in nepoškodovani. Zavezani oz. zapeti naj bodo dovolj čvrsto, kar preprečuje zvin noge in dovolj ohlapno, da ne tiščijo, kar omogoča pretok krvi. Drsalke kupujmo v mehkih, toplih nogavicah - zanje naj bo v drsalkah ravno še dovolj prostora. Drsalke zavezujemo oz. zapenjamo tako, da pri prstih zavežemo oz. zapnemo malo bolj ohlapno, pri gležnju trdno in proti vrhu spet bolj ohlapno. Rezili naj bosta trdno pritrjeni na čevelj. Dobro je, da trdnost vijakov večkrat preverimo, prav tako pa jih je dobro vsako leto nabrusiti. Če že moramo z obutimi drsalkami hoditi okoli, potem rezili zaščitimo s ščitniki, da se ne skrhajo. Po končanem drsanju jih obrišimo s suho krpo. Oblečemo se toplo, udobno, najbolje večplastno. Začetniki bodo še bolj pri miru, zato naj bodo oblečeni topleje. Otroška glava naj bo zaščitena s čelado, zapestja, kolena in komolci pa s ščitniki - lahko uporabimo iste kot za rolanje. Seveda bodo v precejšnji prednosti tisti, ki znajo že kotalkati ali rolati. Drsanje na naravnih ledenih ploskvah je prav posebno doživetje. Še posebno, ko naravo pobeli tudi sneg. Ob pretoplih dnevih pa se je vsekakor varneje zapeljati do umetnega drsališča v Domžalah ali še nekoliko naprej, do katerega izmed ljubljanskih drsališč. A Igor Fabjan Takole je bilo na Gradiškem jezeru lani na obisku Mama Minka si vedno kaj izmisli, da zabava v^nuke Mama Minka in vnuk. Avguštin, dva umetnika izdelkov iz ličkanja. Foto: M. Bradač Pogovori in pomenki pri ljudeh, ki jih obiskujem, mi bogatijo duha, vedno izvem kaj novega, zanimivega, posebno tam, kjer, kot pravimo, se ljudje odprejo in so predvsem oni sami. Minka Udovčeva iz Krašnje, je zagotovo ena takšnih. So mi rekli, pojdi jo obiskat, dela krasne jaslice iz ličkanja. Meglenega januarskega popoldneva me je pričakala me je na pragu,. Seveda sva šli najprej pogledat jaslice pred hišo, zavarovane pred slabim vremenom, vendar ambient pričara idiliko praznika, od katerega se počasi za eno leto oddaljujemo. Ko si pozorno ogledujem vso sveto družino, ves trud vložen v izdelavo le-te, v mislih preštevam ure vloženega dela, menda ne samo mame Minke, ampak vse družine po malem, vedno znova ugotavljam, koliko je vredno rokodelstvo, trud pridnih in spretnih rok, ne pa malovredni kič s kramarskih sejmov ali uvožena roba v naših številnih blagovnicah. Mama Minka se je rodila leta 1933 leta v Krajnem Brdu kot peti otrok staršema, ki sta družino preživljala s srednje veliko kmetijo. Takrat niso bili prav lepi časi, posebno ne med drugo svetovno vojno, ko je enega njenih bratov na hišnem pragu zadel zablodeli šrapnel in je umrl. Pa čas venomer hiti le naprej, dogodki, veseli in žalostni, ostajajo za nami. Minka je postala lepo mlado dekle, v katero se je zagledal Matovžetov Gustelj iz Krašnje in jo nevesto popeljal na svoj dom v dolino. Počasi sta ga obnavljala, saj je bila hiša med vojsko požgana. Minka je ostala gospodinja, mož pa si je pokojnino prislužil v Tosami na Viru. Hči Marija, ki se jima je rodila, je po poroki ostala z možem doma. Trije vnuki, sedemnajstletna Martina, petnajstletni Avguštin in dvanajstletni Gabrijel, opsa, trinajstletni sedaj, ko to berete, pa skrbijo, da v hiši ni nikoli dolgočasno. Matovžetova mama Minka se je pri hčerinih štirih letih odločila, da vzame v rejo še kakšnega otroka, ki potrebuje topel in prijazen dom. Iz tistega žše kakšnega' jih je bilo po tridesetih letih rejništva kar šestindvajset, ki so delali veselje in tudi skrbi Matovžetovima mami in atu. Zadnji je odšel iz hiše pred desetimi leti. Mama pravi, da ima na vse lepe spomine, manj lepe pa ima na marsikaterega od njihovih staršev. Včasih rejništvo še ni bilo priznano kot delovna doba, zato ima Minka priznanih samo petnajst let in temu primerna je tudi pokojnina, ampak zadovoljna je tudi s tem. Zadovoljna je tudi, ko jo nekdanji rejenci pridejo obiskat, nekateri kar pogosto, ena od rejenk jo je prišla obiskat po tridesetih letih. Minkine ročne spretnosti, in še nekaterih drugih mam in žena, ki so jih pokazale na povabilo učiteljic v krašenjski šoli, so pritegnile tudi Vero Beguš, ustanoviteljico Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski Krašnja. Na njeno pobudo so šle pokazat in demonstrirat pletenje kit v Savinjski gaj v Mozirje v tamkajšnjo, na ogled postavljeno preužitkarsko hišico, in od takrat se tudi imenujejo preužitkarice. Kot skupina za ohranjanje kulturne dediščine potujejo in se predstavljajo po Sloveniji, tudi v Avstriji so že bile. Na teh predstavitvah pletejo kite, slamnike ter delajo razne izdelke iz ličkanja in slame. Kot se ta sestavek bliža koncu, tako kot se vsako leto bliža koncu, bom tudi jaz in vi, bralci, končno izvedela, kako je mama Minka začela delati jaslice iz ličkanja. Bilo je pred tremi leti, ko je bila s skupino poslana v Kamnik, kjer je na shodu gasilk skupaj z drugimi pokazala ročne spretnosti, poleg v pokriti košari pa plašno skrivala svoje doma narejene figurice iz ličkanja, ki jih je skrivaj vzela s seboj. Ko je bilo razpoloženje ravno pravšnje, je eno od gostiteljic vprašala, ali ugane, kaj je v košari. Ona pa je po letnem času sklepala in ustrelila: jaslice. No, in tako so njene male figurice, ki so jih sprva kot dobre ocenili njeni domači, kar od tam odromale na razstavo jaslic v Groblje. Doma so hitro naredili še štalico ter preostalo spremstvo in jih dostavili naknadno. Od tedaj dopolnjene jaslice potujejo na pobudo Društva jasličarjev Slovenije po vsej Sloveniji, lani novembra so bile na Sveti gori nad Gorico. Pri Matovžetovih imajo biološko dinamično kmetovanje in pridelavo hrane. Temu primeren je seveda tudi način prehrane in življenja. Višek pridelkov pa vsako leto konec septembra na dnevu odprtih vrat njihove domačiji prodajo obiskovalcem. Sedaj, ko so mamine jaslice doživele tolikšno pozornost in pohvalo (tudi v Novicah in v Kamniških novicah so bile predstavljene), jih na Štefan dan predstavljajo tudi drugim obiskovalcem na dvorišču domače hiše. Zadnja predstavitev je bila še posebno lepa, ker so na pobudo Magde Kreft prišli ljudski pevci iz Krašnje in prepevali božične pesmi. Mama Minka izkorišča to priliko in se jim še enkrat iz srca zahvaljuje. Preteklo leto so poslali poleg doma narejenih novoletnih voščilnic znancem ter prijateljem tudi vabila na ogled jaslic,in prišlo je preko sto ljudi od blizu in daleč. Telefon je menda zvonil kar naprej, prišli so otroci iz vrtcev in šol tudi iz drugih občin. Da so te jaslice tako velike in lepe, pove mama Minka, je zaslužna vsa družina, vsakdo je prispeval nekaj. Vnuk Avguštin zelo dobro naredi živalsko družino, spet kdo drug kaj drugega. Vsi pa radi pomagajo in svetujejo in njihova ocena je prva in mami najpomembnejša. Resnično je potreben pozoren ogled jaslic in tako opazi obiskovalec vse, tudi najmanjše podrobnosti, kot so palice pastirčkov, cajnice pastiric, kadila v rokah svetnikov, pokrivala in še marsikaj, vse iz ličkanja. Hči Minka pove: "Naša mama si vedno kaj novega izmisli, da zabava otroke, da ji ni dolgčas, kajti dolgčas je velik, potuhnjen sovražnik starejših ljudi." Ampak se ni bati, da bi bilo tako pri Matovžetovih, pri njih je toliko pozitivnega duha, medsebojnega spoštovanja in predvsem dobre volje, da bo ta nepovabljeni gost zagotovo zgrešil njihov dom. A Milena Bradač k^lt^^a NOC BOŽIČNA ... Je čas rojevanja in čas umiranja, je čas jokanja in čas smejanja, je čas žalovanja in čas plesanja. Je čas vojne in čas miru. (Po Sv. pismu) "Nastop v domači cerkvi Sv. Vida" NOVOLETNI I^ONCERT GODBE LUKOVICA Božični čas je čas miru in čas poti k sebi, v svet tišine, če je le moremo ukrasti kakšno drobtinico sredi ponorelega sveta praznične evforije. Zagotovo pa je to najlepši čas pričakovanja nečesa skrivnostnega, kar vodi v pre-sežnost in v poglobljeno zavedanje našega bivanja. Ob simbolih betlehemske zgodbe zaigrajo strune človeških duhovnih globin, ki rojevajo novo upanje. Vsak čudež rojstva je novo upanje za boljši svet. Šentviški zvon je tudi na letošnjem božičnem koncertu, ki predstavlja bistveni del njegove prepoznavnosti, pripravil svež program narodnih in umetnih večnih melodij ob orgelski spremljavi Primoža Krta. Pod vodstvom zborovodje Karla Leskovca smo v domači šentviški cerkvi 28. decembra izvedli promocijo nove zgoščenke. Cerkev se je napolnila in hvaležni poslušalci so zbrano sledili programu, ki ga je z izbranimi besedami nadgrajevala povezovalka Helena Urbanija. V izvajanju so zablesteli številni solisti: altistki Špela Kink in Marija Trampuš, sopranistka Teja Krt, tenorista Miha Lenarčič in Primož Leskovec ter basist Tone Zajc. Začutili smo harmonično zlitje s poslušalci in svetost trenutkov časa, ki smo ga zaustavili. In Sveta noč je izzvenela, kot je v obliki neskončne božje moči vladala dvema tretjinama Zemljanov. To je energija, ki se razdaja v drobnih dejanjih dobrote in v ljubezni medčloveških odnosov. Nikoli ne bo izpeta, nikoli izsanjana, nikoli izrabljena. Kot azil varnega naročja. V prvem tednu novega leta smo gostovali še na Brezovici pri Ljubljani, na Vrhniki, v Plečnikovi cerkvi v Šiški, nato pa v Slovenskih goricah pri Sv. Trojici in v Jakobskem Dolu. Povsod smo bili prisrčno sprejeti in nagrajeni s priznanji pa tudi pogoščeni. Srečanje z ljudmi, posebno podeželskimi, so posebna doživetja, ki odtehtajo številne ure vaj, malodušja in časovne stiske. Te žrtve ne bi zmogli brez vztrajne spodbude in optimizma predsednika in spretnega organizatorja Darka Stupice. Gostovanja so seveda povezana s stroški, prevozi, izdaja druge zgoščenke božičnih napevov je pomenila veliko breme za zbor. Brez sponzorjev in pokroviteljev nam ne bi uspelo, zato zaslužijo, da so imenovani: podjetje BS Tehnik d.o.o. Domžale, Občina Lukovica ter "naš Stane" oziroma gostilna pri Bevcu. Praznične luči so ugasnile, družabna srečanja izzvenela v najboljše želje, trgovci spraznili zaloge, otroci potešili pričakovanja, slovenski tolar poniknil v častno zgodovino, pod staro leto bo treba narediti črto družbenega in osebnega obračuna. Treba bo začeti znova, zakoračiti v dneve, ki se prijazno daljšajo. Čeprav je v letošnjih praznovanjih zatajila samo bela zima, bomo črpali moči za nove spopade z življenjem tudi iz sporočil najlepših praznikov v letu. V želji, da bi nam srce v miru pelo še naprej, vam, spoštovani občani in naši zvesti poslušalci, voščimo srečno in uspešno leto 2007! A Mojca S. Klapa Mali grad Sedmi novoletni koncert so člani Godbe Lukovice izvedli 23. decembra 2006 v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici in nato še štiri dni kasneje v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Številni poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili obe dvorani, so v prvem delu koncerta slišali skladbe, ki so bile posvečene znamenitim skladateljem. Ob 250-letnici rojstva W. A. Mozarta so lukoviški godbeniki odigrali drugi stavek Koncerta za klavir številka 21 v c-duru, kjer je solistični del skladbe na klarinet odigral Grega Strehar. Sledilo je delo velikega ljubitelja godbeništva Vinka Štrucla, ki nas je na žalost zapustil v letošnjem letu, in nato še skladba Matije Tomca, s katero se spominjamo 20-letnice njegove smrti. V drugem delu koncerta so obiskovalci v teh zimskih dneh s skladbo Skalinada začutili vzdušje vzhodne obale jadranskega morja. V tem slogu so nadaljevali tudi gostje večera, klapa Mali grad iz Kamnika. Gre za edino klapo v Sloveniji, ki izvaja izključno dalmatinske pesmi. Po njihovem nastopu so se jim pridružili tudi godbeniki in pod taktirko Luke Einfalta skupaj izvedli znani skladbi Da te mogu pismom zvati in Ribari. V zadnjem delu koncerta sta prisotne nagovorila predsednik Godbe Lukovica Bojan Andrejka ter ob Dnevu samostojnosti in enotnosti še župan Občine Lukovica Matej Kotnik. Sledili sta skladbi Eye of the Tiger, naslovna tema iz znanega ameriškega boksarskega filma Rocky, in Kam le čas beži, skladba najstarejšega še delujočega slovenskega narodnozabavnega ansambla Štirje kovači. Ob koncu programa pa so še enkrat moči združili člani Godbe Lukovica in klapa Mali grad ter izvedli Zvezde na nebu žare. Ta zaključna skladba, primerna prazničnemu božično-novoletnemu času, je občinstvu segla v srce in navdušeno je zahtevalo dodatek. Godbeniki so ga z veseljem izvedli z vsem dobro poznanima skladbama Radetzky marsch in Slovenci. A Leon Andrejka Albin Vućko - Bine: Razstava Moja Afrika Albin Vučko pri 50 stopinjah celzija v piščavi Do 15. februarja si lahko v Rudolf kava baru v Šentožboltu ogledate razstavo 'Moja Afrika', kjer so razstavljene slike z letošnjega tritedenskega potovanja Albina Vučka s Trojan po jugozahodnem delu Afrike. Pot je skupina Slovencev pričela v Johannesburgu, od koder je odletela v glavno mesto Namibije Windhoek, kjer se je pravo popotovanje šele začelo. Namibija je država na jugozahodu Afrike in na jugu meji na Južno Afriko, od katere je gospodarsko in energetsko odvisna. Namibija je bivša nemška kolonija in zato je prestolnica precej evropska. Iz Windhoeka se je skupina odpravila s tremi terenskimi vozili do mesta Lûderitz, ki se imenjuje po svojem ustanovitelju, ki je ves material za mesto pretovoril na vozu s konji skozi puščavo, kjer živo srebro čez dan prileze tudi do 50 stopinj celzija. Namibijo prekriva 70 % puščava in je 3-krat večja od Nemčije. Ob morju jih je pot peljala po Obali okostnjakov na sever proti meji z Angolo. Država je redko poseljena, saj ima zgolj okoli 1.800.000 prebivalcev, večina teh pa živi v večjih mestih in naseljih. Albinovo odpravo je pot vodila po makadamskih cestah vse do slapov ob meji z Angolo na severu Namibije. Po brezpotju se je odprava vendarle prebila mesta Ruacan. Prava paša za oči in dušo pa je bil nacionalni park Etosha in njegovi prebivalci. Po treh tednih in 5.600 prevoženih kilometrih se je odprava končala v glavnem mestu, od koder so se popotniki odpravili proti domu. Vtise s tega potovanja človek verjetno težko strne v kratek sestavek, fotografije so dosti bolj zgovorne, saj pričarajo v naše misli slike iz daljnih krajev, kjer je življenje trdo, a so ljudje kljub temu nasmejanih obrazov. Albin že kuje načrte za naslednjo odpravo na Črno celino. Pisana Afrika A Mojca Smrkolj Afriški otroci so nasmejani k vedno K^ULTURNI DOM FRA^NCA BERNIKA DOMžA^L^E JANUAR 2007 GLEDALIŠČE Petek, 26. januar ob 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN Torek, 30. januar ob 20.00 - abonma ORANžNI in IZVEN Sreda, 31. januar ob 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN SNG Nova Gorica Biljana Srbljanovič: Kobilice ali Moj oče igra loto črna komedija režija: Eduard Miler igrajo: Ana Facchini, Gorazd Jakomini, Lara P. Jankovič, Iztok Mlakar, Saša Mihelčič, Mira-Lampe Vujičič, Radoš Bolčina, Milan Vodopivec, Ivo Barišič, Jože Hrovat in Teja Glažar Biljana Srbljanovič je ena izmed najuspešnejših sodobnih srbskih dramatičark, saj je s svojimi deli prodrla na gledališke odre po celem svetu. Čeprav velja za politično in socialno angažirano ustvarjalko, je Kobilice ena njenih redkih apolitičnih dram, saj jo je že avtorica sama opredelila kot "igro o ljudeh, ki v svetu ničesar ne spremenijo, ki ničesar ne pustijo za seboj, ki se jih ne bomo po ničemer spominjali, ki pa so vendarle živi in so tu in ki so pravzaprav mi". V Kobilicah na ljudi gleda kot na kobilice, nepomembne žuželke, ki se borijo zgolj za svojo eksistenco in tako nimajo časa za razmišljanje, saj razbremenjeni vsakršne refleksije le skakljajo z ene točke na drugo. So prispodoba za poražence vseh generacij, tako kot kobilice pa nenehno hlastajo po vsem, kar se jim v nekem trenutku ponuja, pa naj gre za prihranke ostarelega tasta, sprejem med "nesmrtne" akademike, polepšanje s plastično operacijo ali nezasluženi košček človeške topline; ker pa se jim vse to na takšen ali drugačen način izmika, se pač kratkočasijo s tem, da "žrejo" drug drugega. In to brez zadržkov, premišljeno ter z neprikritim zadovoljstvom. Gledalci se bodo zlahka prepoznali v enajstih likih treh različnih generacij, pri čemer je najmlajša, prezgodaj odrasla deklica duhovno najstarejša, medtem ko je treba za 80-letnega starčka skrbeti kot za dojenčka. Besedilo je razdeljeno na osemnajst prizorov, ki variirajo in tematizirajo in tematizirajo univerzalni problem starosti. Igra briše meje med žanri in slogi, saj se v njej povezujejo ples, glasba, govor, komedija in tragedija ter pripoveduje o tem, kako ljudje zaman skušajo upočasniti staranje in preprečiti biološke spremembe. "Avtorica nam tokrat v dveh delih in 18 fragmentarnih prizorih predstavlja svojevrstne ^družinske zgodbe^, v katerih nastopajo življenjski poraženci treh generacij (od denimo prezgodaj ^odrasle^ desetletne Adele prek njenih medsebojno in navzven popadljivih staršev do njenega 80-letnega in že povsem od družbe ^odklopljenega^ deda), ki se vsi počutijo prestare za življenje zaradi porazne odsotnosti notranje zadoščenosti, upanja in volje do življenja ter občutja popolne osamljenosti in marginalnosti v neznosni družbi ^vseh teh odvratnih ljudi, teh kobilic^." Slavko Pezdir, Delo, 7.1.2006 Predstava traja dve uri in ima en odmor. Cena vstopnice: 12 / 10,50 eur (2876 / 2516 sit) Sobota, 27. januar ob 10:00 - za IZVEN Teater za vse Bernarda Gašperčič: Gusar Nace lutkovna predstava Gusar Nace je prepričan, da je najstrašnejši in najgrozovitejši gusar na svetu. Kot vsi gusarji ima najraje rum in svojo papigo. Ves zadovoljen pluje s svojo ladjo po širnih morjih, dokler nekega dne ne sreča dveh pogumnih otrok. Kaj kmalu se izkaže, da je gusar Nace prijazen in dober možak. Predstava na humoren način okrca človeške slabosti, če pa še ne veste, kako premagati strašnega gusarja, si morate predstavo nujno ogledati. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. Cena vstopnice: 3,20 eur (767 sit) kultura NA^Š JA^N^O Spremna beseda k zgoščenki NAŠ JANKO Za Kulturno društvo Janko Kersnik Lukovica sem v letu 1997za 145-letnico rojstva pomembnega slovenskega pisatelja Janka Kersnika, velikega zaljubljenca v naravo in pokrajino ter ljudi Črnega grabna, pripravil scenarij za literarno-gledališki prikaz Kmetske slike. Po vzpodbudi, ki jo je izrekel ob zaključku Kersnikovega leta prof. Gregor Kocijan, sem začel pripravljati predstavitev njegovih manj znanih del v obliki literarnih večerov in dramatizacij. Gledališka skupina društva je doslej poleg Kmetskih slik (1997) predstavila še: - Pesmi: Zložil Janko Kersnik (literarni večer; 1998), - Humor v delih Janka Kersnika (literarni večer; 1999), - Janko Kersnik - pisatelj, politik in narodni buditelj (občinska proslava dneva samostojnosti; 1999), - Leposlovni podlistki (literarni večer; 2000), - Vse, oj, vse oznanja, kako lep je svet (Lepote narave in krajine v delih Janka Kersnika - literarni večer; 2001). Na predstavitev čakata še dva literarno-gledališka prikaza: - Kako je stari Molek tatu iskal - Berite Novice (vesela igra v enem dejanju z uvodom). Pri prebiranju literature za te večere sem poleg pisateljske spoznaval, še Kersnikovo telesno in duševno podobo ter življenjsko pot. To gradivo sem zbral in uredil pod naslovom NAŠ JANKO - 1. del: Kersnik - človek in ga namenil 150-letnici pisateljevega rojstva. Menil sem, da o osebnosti in njegovi kratki, a bogati življenjski poti, premalo vemo. Do odrske predstavitve iz različnih razlogov ni prišlo. Obsežnejše besedilo sem natisnil in razdelil pisateljevim potomcem, članom KD, ki so sodelovali pri izvedbi literarnih večerov, in nekaterim drugim. Ob zbiranju gradiva za 1. del sem pregledal obilo literarno-zgodovinskega gradiva v zvezi s Kersnikovim pisateljevanjem. Po svoji presoji sem iz njega izbral odlomke, jih včasih malenkostno priredil in po svoji logiki razporedil v gradivo NAŠ JANKO - 2. del: Kersnik - pisatelj. Kersnik, žal, še vedno nima monografije, ki jo je z vsem svojim delovanjem zagotovo še kako zaslužil. Na to je že opozoril Anton Ocvirk, urednik pisateljevih zbranih del (1947 - 1954), ob 145-letnici pisateljevega rojstva pa tudi prof. Gregor Kocijan. Zavedam se, da sem kot nestrokovnjak za literarno zgodovino, a Kersnikov občudovalec, preveč po svoje izbiral odlomke in jih bolj ali manj nasilno razporejal. Večkrat se kakšna misel ponovi, a z drugimi besedami drugega avtorja. S tem sem hotel povedati, da je Kersnikovo delo spremljalo več strokovnjakov in da so se največkrat ujemali s presojo njegovega dela, večkrat tudi ne. Le redko sem besedilo prirejal ali samo povzemal. Tu in tam sem kako besedo zamenjal s tisto, ki je danes v rabi. Kdor želi o Kersniku še kaj izvedeti, lahko seže po virih v prilogi. A Danijel Potočan NAŠ JANKO OB 150-LETNICI ROJSTVA PISATELJA JANKA KERSNIKA 1852-1897 SESTAVLJENKA IZ ODLOMKOV Kersnikovih literarnih del, pisem in govorov, spominov njegovih sodobnikov (Fran Levec, Fran Zbašnik, Fran Šuklje, Ivan Tavčar), poznavalcev ter proučevalcev njegovega življenja in dela (Ivan Prijatelj, Fran Erjavec in Pavel Flere, Anton Ocvirk, France Bernik, Mihel Glavan). Danijel Potočan, 2002 Jamko Kersnik Lep večer je bil. Zahajajoče sonce je, slovo jemaje, rdečilo vrhunce košatih dreves in raz široke oboke daljnih gora so odsevali žarki večerne zarje v svojem čarobnem svitu. Čez širno, rodovitno polje in po tihih dobravah je razprostiral mrak svoj temni pajčolan. In v ta prijazni, molčeči mir je donel zadnji spev samotnega kosa in ž njim mehko ubiraje se melanholični glas večernih zvonov - dolgo odmevajoč od loga do loga - tako ljubkaje -tako pomirjevalno. (Nedeljsko pismo VI, odlomek.) MLADOST OTROŠKA IN DIJAŠKA LETA 1852-1870 Janko Kersnik Prelep je prvi cvet veselih mladih let .. (Slovo, odlomek; 1877.) Ivan Prijatelj V Kersnikovi krvi so se blagodejno mešali najrazličnejši elementi: uglajenost saksonskih plemičev Hoffernov in krepka volja slovenskega inteligenta s kmetov dr. Burgerja, oblagodarjenega z duševno gibčnostjo njegove žene Italijanke na eni strani, na drugi pa narodnoljubna popolnost sinu Prešernove ožje domovine prof. Kersnika, čigar žena je bila zopet iz dežele, kjer je doma milina in živahnost, iz Italije. Pridenimo ... še prirodni milije, v katerem je vzrastel Kersnik, in jasen nam bo lahkotni, fini, elegantni in čustveno navdahnjen duh, ki sestavlja duševno podobo našega pisatelja. Janko Kersnik se je rodil 4. septembra 1852. Ko je prišel na svet, je bil šibek in slaboten, zakaj bil je osemmesečno dete. Nežna skrb staršev za prvorojenca in pa zdrava okolica je pripomogla, da se je kmalu razvil v krepkega dečka. Ko je izpolnil tretje leto, je bil oče prestavljen v Ljubljano, kjer je potem kot adjunkt služboval nad deset let. Kot sin domoljubnega očeta je vzgajal svojo družino v odločno narodnem duhu, zahajal v ljubljansko čitalnico v aktivno politiko pa se ni vtikal. Bil je izboren delavec, dober jurist, ljubezniv v občevanju z vsakim človekom. Gospa Kersnikova je samo med šolskim letom bivala v Ljubljani. O počitnicah pa je hodila z otroci na prijazno Brdo k svoji materi. Nižjegimnazijec Kersnik je mogel uživati počitnice neskaljeno in v polni brezkrbnosti. Storil je med šolskim letom svojo dolžnost v polni meri. Ko je v jeseni leta 1862 vstopil v Ljubljani v prvo latinsko šolo, dovršil jo je kot odličnjak. Odličnjak je bil tudi v drugem razredu. V tretji šoli mu je grščina delala nekoliko preglavice. Najbrž je zato gospa Kersnikova leta 1865 vzela šestošolca Frana Levca, doma iz bližnjih Radomelj, za inštruktorja v hišo. Janko kljub temu od tretjega razreda naprej ni bil več odličnjak. Odslej namreč njegov interes ni bil več izključno posvečen šolskim predmetom. Literarno zanimanje se je začelo vzbujati v njem. Fran Levec V začetku meseca februarja leta 1865 prejmem nekega dne drobno pisemce od gospe Berte Kersnikove, ki je dotlej nisem osebno poznal, s prijaznim povabilom, naj jo obiščem. Gospa Berta me poprosi, ali ne bi hotel učiti njenih sinov, drugošolca Pepija in tretješolca Janka. Sprejmem ponudbo. >>>se nadaljuje v prihodnji številki odprte strani ŠE NE^J O KARANTANIJI Na 'odprti strani' glasila občine Lukovica sem prebral lep članek dr. Aleša Igliča, ki podrobno opisuje zgodovino Karantanije. Imam pa nekaj važnih pripomb. Omejil se bom na najvažnejše. Dr. Iglič začne z omembo glavnega zgodovinskega vira, ki govori o Karantaniji. To je spis o spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev. Vendar v tem spisu ni ničesar o nastanku Karantanije. O tem zvemo nekaj pomembnega od langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona, ki poroča o dvakratnem napadu Bavarcev na slovensko državo z roparskim namenom. To je bilo v letih 593 in 595. Za Slovence uporablja ime Sklavi, kakor je bila takrat navada /Sklavi iz grškega Sklabenoi, t. j. Slabenoi ali Slaveni), čeprav njihovo glavno ime je bilo še vedno Veneti, kakor je zabeleženo leta 612 v življenjepisu sv. Kolumbana, kjer piše dobesedno "pokrajina Venetov, ki se imenujejo tudi 'Sklavi' (termini Venetiorum qui et sclavi dicuntur). Za pojem države pa Pavel Diakon uporablja izraz 'provincia', kakor so Langobardi imenovali tudi svojo državo v Furlaniji. Iz tega torej izvemo, da so imeli Slovenci že leta 593 svojo državo (prva slovenska država!). To je bil Norik, ki se je pozneje preimenoval v Karantanijo. Zdaj pa se postavlja vprašanje, kako je nastala ta država. To izvemo iz točnih zgodovinskih podatkov. Leta 568 so namreč bizantinske čete (nasledniki Rimljanov) na hitro zapustile Norik zaradi vdora Langobardov v Furlanijo. Kdo je potem zasedel Norik? Morda Franki ali Bavarci? Ne, nihče! To pomeni, da se je avtohtono slovensko prebivalstvo osamosvojilo in vzpostavilo lastno obrambno vojsko. Nekaj desetletij pozneje pa se je ta slovenska država pridružila skupni slovanski Samovi zvezi. Lahko bi rekli, da se je v zadnjem času zgodovina ponovila, ko smo Slovenci ponovno dosegli svojo samostojnost in se pridružili Evropski zvezi. Zgodovinsko dejstvo o nastanku slovenske države v šestem stoletju zgodovinarji zamolčujejo pod vplivom nemškega zgodovinopisja, ki Slovencem ni privoščilo niti lastnega imena. Zato se tudi dr. Iglič ne upa imenovati takratnih Slovencev s pravim imenom, temveč govori o 'prednikih Slovencev' in 'alpskih Slovanov'. Kdo pa so bili ti Slovani, če ne Slovenci? So bili morda Rusi ali Poljaki ali kdo drug? Da bi jih vsaj imenoval Veneti, ki je bilo v 7. stoletju še njihovo izvirno ime. Iz tega imena so za Slovence potem nastala imena Vinedi, Vindi, Vendi, Vindiši. Na Madžarskem so Slovenci še vedno imenovani Vendi. Dokaz za pozno naselitev Slovencev hočejo nekateri (tudi dr. Iglič) videti v razlikah v slovenskih narečjih, namreč v tem, da so nekatera bolj podobna severni slovanski jezikovni skupini, druga pa južni skupini. To bi lahko razlagali s pregrajo Karavank, ne pa da bi to pomenilo, da je en del Slovencev prišel s severa, drugi pa z juga. Lahko bi tudi rekli, da ena in druga slovanska jezikovna skupina jemlje svoje značilnosti prav iz slovenskega jezika, ki je dokazano najbolj arhaičen. Zato ima tudi tako veliko število narečij. Starost slovenskega jezika je razumljiva iz dejstva, da je bil najbolj povezan s središčem venetske kulture in je praktično nastal iz venetskega jezika. Vendar je to zadeva, ki presega obravnavani članek dr. Igliča. Lahko bi navedli še celo vrsto slovenskih imen, ki so znana že v rimski dobi in pričajo o navzočnosti Slovencev. S temi pripombami hočem dokazati, da so bili prebivalci Karantanije od vsega začetka Slovenci, ne neki 'predniki Slovencev' ali 'alpski Slovani' in da je bila Karantanija (s prvotnim imenom Norik) prva slovenska država. A Ivan Tomažič, Dunaj ZA^J ZAVRAČAMO PLAČILO O^OLJS^E DAJATVE ZA LETO 2006 Javno komunalno podjetje Prodnik Domžale je nosilcem gospodinjstev bo izdal ustreznega predpisa, vezanega na pobudo Občine Lukovica, pred in po novoletnih praznikih pošiljalo račune za plačilo okoljske okoljske dajatve za gospodinjstva v naši občini, ki niso priključena na dajatve za obremenitev vode za celotno leto 2006 po ceni 5.722,91 SIT javno kanalizacijo, ne bi smeli terjati. Območje naše občine je pretežno (23,88 EUR) na osebo. Račune naj bi prejela tista gospodinjstva, ki niso hribovito, zato vsa naselja oziroma stavbe v obdobju do leta 2015 priključena na javni vodovod oziroma nimajo overjenih vodomerov. zagotovo ne bodo imele možnosti priključiti se na javno kanalizacijo. Ta Obveznost plačila okoljske dajatve naj bi izhajala iz Uredbe Vlade RS o naselja oziroma stavbe pa so po Uredbi oproščene plačila okoljske okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda dajatve. (Uradni list RS, štev. 123/04, 142/04-popr., 68/05 in 77/06) - v nadaljevanju: Uredba. Po Uredbi je potrebno plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo, ki se med drugim odvaja iz greznic. Za lastnike greznic se morajo Izdaja računov za okoljsko dajatev za leto 2006 ni upravičena in je v v skladu s predpisom izvajati storitve javne službe praznjenja greznic. Ker nasprotju z Uredbo. se te storitve v naši občini sploh še niso začele izvajati, pomeni, da kot uporabniki greznic še nismo zavezani plačilu državne okoljske dajatve za Prodnik je kot izvajalec javne službe odvajanja odpadnih voda sicer po obremenitev vode, saj se komunalna odpadna voda še ne odvaja iz Uredbi zavezanec za okoljsko dajatev za komunalno odpadno vodo, greznic. Odvajanje pa je po Uredbi pogoj za plačilo dajatve. Tako vendar ne na območju naselij ali delov naselij, za katera minister, odpadno vodo je do organiziranega odvajanja iz greznic dejansko pristojen za okolje, s predpisom določi, da do leta 2015 ne bodo smatrati za odpadno vodo, ki se uporablja v kmetijstvu na kmetijskih opremljena z javno kanalizacijo. To pa določi minister na podlagi pobude zemljiščih, ta pa je oproščena plačila okoljske dajatve. občine, ki predloži program ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v teh naseljih oziroma delih naselij. S programom mora občina med drugim določiti hišne številke stavb na območju naselij ali Prizadeti občani, prejemniki računov, smo množično zavračali račune delov naselij, za katera je razvidno, da do leta 2015 ne bodo opremljena tudi iz že omenjenih razlogov in pričakujemo, da bo Prodnik te račune z javno kanalizacijo. storniral. Sam pa sem kot občan in član Občinskega sveta Občine Lukovica zahteval ukrepanje župana. Nesprejemljivo je namreč, da se Občina Lukovica preko pristojnih organov doslej še ni sprejela programa zlorablja neukost občanov, ki nimamo vsi možnosti po Uradnih listih ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v posameznih slediti upravičenost obračunavanja različnih dajatev. naseljih v občini Lukovica. Občani nismo krivi, česar župan in občinska uprava niso pripravili. Dokler pobuda Občine Lukovica ne bo posredovana ministru, pristojnemu za okolje, oziroma dokler minister ne A Lado Goričan odprte strani RA^CUN ZA TA^K^SO ZA OBREMENJEVANJE VODA NAMESTO V^OŠČILNIC G. direktor JKP Prodnik je tik pred božično-novoletnimi prazniki mnoge občane občine Lukovica presenetil z nepričakovano položnico za plačilo takse za obremenjevanje voda za leto 2006. Res je, položnice so bile poslane le nekaj dni pred prazniki. Razlog za to so podatki o prebivalcih s stalnim prebivališčem, za katere smo zaprosili že marca 2006, vendar so evidence na Ministrstvu za notranje zadeve, Upravna enota Domžale, takrat še urejali in smo jih prejeli šele oktobra 2006. Položnice niso prejeli le občani Lukovice, temveč tudi občani drugih občin v našem upravljanju, Moravč in Domžal, ki niso priključeni na javni vodovod in se oskrbujejo s pitno vodo iz vaških vodovodov. Kot vemo pa občani Kamnika in Zagorja, ki so na vaških vodovodih, plačujejo to takso že dve leti. Na podlagi česa ste občanom zaračunali takso za obremenjevanje voda in ~emu je namenjena? Takso za obremenjevanje voda smo zaračunali na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS 123/2004), ki velja od 3.decembra 2004. Ta taksa je okoljska dajatev in je prihodek državnega proračuna, ki je namenjen reševanju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V kolikor se v posamezni občini gradi kanalizacijsko omrežje, in to v občini Lukovica se, se taksa v višini zbranih sredstev posamezne občine vrača v občinski proračun za gradnjo javne kanalizacije in čistilnih naprav. V občini Lukovica se je v letu 2006 iz teh sredstev zgradil del kanalizacije v Rafolčah. Občani, ki so priključeni na javni vodovod, plačujejo to takso mesečno, skupaj z računom za vodo. Z vsak m3 porabljene vode plačajo 126, 59 sit (0,528 EUR), v kolikor odpadne vode vodijo v greznico, v primeru priklopa na kanalizacijsko omrežje pa je taksa zmanjšana v skladu z rezultati čiščenja na čistilni napravi za preteklo leto, tako da znaša za priključene občane občine Lukovica 64,31 sit/m3 (0,268 EUR). Seveda pa so slednji občani dolžni plačevati za vsak m3 porabljene vode še kanalščino za odvod vode po omrežju ter čiščenje odplak na čistilni napravi. Taksa za občane, ki imajo malo ČN, ki deluje skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS 103/02), je prav tako zmanjšana in znaša 18,99 sit/m3 (0,079 EUR). Občani pa seveda sami pokrivajo stroške delovanja male ČN ter oddajo blata bližnji večji čistilni napravi. Kjer pa poraba vode ni merjena, uredba določa, da se plačilo takse zaračuna glede na število prebivalcev s stalnim prebivališčem v stanovanjski stavbi. Količina na prebivalca je bila v letu 2004 določena skladno s povprečno letno količino porabljene pitne vode na prebivalca v Sloveniji na 50 m3. Zaradi pritožb državljanov iz drugih občin, kjer so jim to takso začeli obračunavati že leta 2005, pa je bila Uredba konec julija 2006 spremenjena (Uradni list RS 77/2006), tako se je letna količina na občana zmanjšala na 25 m3. Vendar to zmanjšanje velja, skladno z dopisom, ki smo ga prejeli od Ministrstva za okolje in prostor od 1. 9. 2006. Tako velja za obračun takse za leto 2006 količina 41,67 m3 na prebivalca, ki smo jo tudi zaračunali občanom. Cena za enoto obremenitve, kar pomeni obremenitev posameznega prebivalca, je bila s Sklepom vlade RS določena 22. decembra 2005 in znaša za leto 2006 6329,5 sit (28,916 EUR), za takrat veljavno količino odpadne vode, ki je znašala 50 m3. Glede na to, da se je med letom količina z dopolnitvijo Uredbe zmanjšala, je tudi višina takse zmanjšana na 5274,58 sit (22,010 EUR) na osebo na leto. V kolikor so odpadne vode speljane v malo ČN in ne v greznico, je cena na enoto obremenitve le 791,19 sit (3,302 EUR) na leto. Kdo vse je zavezanec za plnilo takse in kako je z oprostitvijo plnila takse za ob~ane? Zavezanci za plačilo takse so vsi, ki ustvarjajo odpadno vodo, se pravi vsa gospodinjstva, obrt in tudi industrija. Ta dajatev je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske odvodnike ali posredno s ponikanjem v podzemne vode. Takse je opravičena odpadna voda, ki nastaja in se uporablja v kmetijstvu. Čeprav občani svoje greznice pretežno praznijo sami in odpadno blato ter vodo odvažajo na kmetijska zemljišča, to ni odpadna voda, ki nastaja v kmetijstvu in zato ni opravičena plačila takse. V dopolnitvi Uredbe v juliju 2006 je podana tudi možnost oprostitve takse za naselja, ki na podlagi meril iz operativnega programa do leta 2015 ne bodo opremljena z javno kanalizacijo. Ta naselja določi minister na pobudo občine. Dokler pa tega minister s predpisom ne stori, so zavezanci za plačilo takse tudi krajani teh naselij. Kako je s praznjenjem greznic za ob~ane, ki niso pri-klju~eni na javno kanalizacijo? Do sedaj smo greznice praznili na poziv občanov. Skladno s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih vod (Uradni list 105/2002) pa jih bomo v letošnjem letu začeli prazniti skladno z načrtom, tako da bomo vsako greznico na območju, kjer opravljamo javno službo odvajanja odpadnih voda spraznili vsaj enkrat v štirih letih, kot določa pravilnik. O praznjenju bomo občane obvestili pravočasno preko javnih glasil. Nekateri vaški vodovodi imajo urejeno merjenje porabe vode z vodomeri. Zakaj ste tudi uporabnikom te vode zaračunali takso po številu oseb v objektu in ne po porabljeni vodi? Vodomeri, s katerimi se meri porabo vode za obračun, morajo biti skladno s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list 26/2002) vsake 5 let overjeni, sicer te meritve niso veljavne. Vodomeri, ki so vgrajeni na vaških vodovodih pa večinoma vse od vgradnje niso bili zamenjani in kontrolirani, tako da ne veljajo. V kolikor pa ima kateri izmed vaških vodovodov meritve urejene skladno s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere, pa bomo podatke teh meritev vsekakor upoštevali. Ponekod, kjer je večje število družinskih članov, so zneski takse zelo visoki. Ali je možno plačilo na obroke? Zavedamo se, da so zneski veliki, zato je plačilo na obroke možno. Ljudje naj pokličejo oz. se oglasijo v naši obračunski službi, kjer bodo lahko uredili plačilo na obroke. Ker smo, kot sem že povedal, podatke o stalnih prebivalcih prejeli šele oktobra, smo se za leto 2006 odločili za plačilo takse za celo leto naenkrat, in ne najprej za 10 mesecev in nato še dvakrat po en mesec, za leto 2007 pa bomo obračun takse izvajali mesečno. Za občane, ki jim zaračunavamo smeti, bomo takso zaračunavali skupaj s smetarino, ostalim pa na posebnih položnicah. Povedati moram še to, da smo od upravne enote prejeli samo podatek o številu stalno prijavljenih oseb na posameznem naslovu, in ne tudi, zaradi Zakona o varovanju osebnih podatkov, kdo so te osebe. Zato smo naslovnike vzeli iz svoje baze komunalnih storitev, oz. iz drugih javno dostopnih baz naslovnikov, kot je npr. telefonski imenik. Tako je pri nekaterih naslovnikih prišlo do napak oz. so bili nekateri pomotoma izpuščeni, kar pa sproti odpravljamo. izziv V prejšnji številki smo strankam in ostalim zastavili naslednje vprašanje: Kakšen je vaš odnos do nove slovenske - evropske valute? Vprašanje za naslednjo številko: i i' N J E Kaj menite o rev{cini v na{i občini? Prevzem evra je velik uspeh Prevzem evra je velik uspeh Slovenije, h kateremu je veliko prispeval sedanji finančni minister in predsednik NSi dr. Andrej Bajuk. Podobno kot v drugih resorjih, kjer delajo ministri in državni sekretarji iz vrst Nove Slovenije, so rezultati tudi tu vidni in pozitivni. Prepričani smo, da bo prevzem evra na slovensko gospodarstvo NSl JftHHg Htemewito Afiftwnafl ířT^ii^^p ■ii'i.'. I dolgoročno ugodno vplival. Posledično bo to pomenilo tudi dvig življenjske ravni. Nova zakonodaja prinaša tudi ugodnejše finančne pogoje za take občine, kot je naša. Vse pa je odvisno od sposobnosti gospodarske politike občine in ljudi, ki bi znali te ugodnosti izkoristiti. A OO NSi Lukovica l^do bo prevzel odgovornost? V prejšnji Številki Rokovnjača smo lahko prebrali zaključno poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Lukovica. Članek je podpisala predsednica odbora Marija Vodušek, napisan pa je v množini, kar naj bi pomenilo, da izraža sporočilo celotnega Nadzornega odbora. Bralcem Rokovnjača sporočamo, da predstavnica naše stranke v nadzornem odboru sestavka "Iztekel se je mandat Nadzornega odbora" pred objavo ni niti videla, še manj sodelovala pri njegovem oblikovanju. Prav tako, kar je še huje in pomeni resno kršitev pravil delovanja odbora, ni bila vabljena k pripravi in sprejemanju zaključnega poročila o delu Nadzornega odbora. Zato javno sprašujemo, kdaj je bila seja Nadzornega odbora, na kateri je bilo oblikovano in sprejeto zaključno poročilo in kdo je na tej seji sodeloval. Drugo javno vprašanje naslavljamo na župana Mateja Kotnika in ravnateljico OŠ Brdo gospo Zdenko Pengal. župan je na seji občinskega sveta dne 11. 12. 2006 povedal, da so imeli ogled gradbišča na Brdu skupaj z ravnateljico in so rešili vse zadeve v zvezi z gradbiščem. Ugotovili so, da je zmanjšano število parkirišč, na kar bo v prihodnosti treba misliti. V imenu staršev, ki ugotavljajo, da se je prometna varnost šolarjev na Brdu poslabšala, sprašujemo, kaj sta se župan in ravnateljica dogovorila, saj občinski svetniki o NSl JTow Uo