i>ap/ 7 ■e- Klasični papirji ton 3.811 2.962 2.919 130,6 101,5 Premazani papirji ton 2.097 2.763 2.454 85,5 112,6 PAPIR SKUPAJ: 5.908 5.725 5.373 110,0 106,6 Lesovina 377 267 333 113,2 80,2 Tapete rolic 195.637 164.268 150.000 130,4 109,5 El. energija MWh 4.313 3.762 3.480 123,9 108,1 STOPNJA IZKORIŠCENJA PAPIRNIH TER PREMAZNEGA STROJA Maj 1979 0 I.—IV. 1979 0 1. 1978 II. PS 91,5 90,7 86,9 III. PS 92,6 91,1 88,1 IV. PS 95,0 92,7 91,6 Skupaj: 93,1 91,5 88,9 Premazni stroj 72,2 70,3 64,9 V. PS 91,4 85,5 80,4 Izmet II.—IV. PS % 11,31 12,77 13,7 Izmet na PRS % 20,40 20,48 20,4 Izmet na V. PS °/o 14,90 18,14 27,6 Tudi v mesecu aprilu je bila proizvodnja papirja izredno visoka, saj je presegla planirano kar za 10 °/o, V. PS pa je dosegel rekordno proizvodnjo. Tako ugoden rezultat je bil v največji meri dosežen na račun izredno nizkih zastojev in izmeta. To je lepo razvidno iz stopnje izkoriščenosti V. PS, ki je znašala 91,4 odstotka, kar je daleč nad lansko planirano. Prav tako je bil izredno močan vpliv znižanega izmeta, saj je znašal le 14,9 °/o, kar je za polovico manj od lanskoletnega. V stari proizvodnji je proizvodnja sicer dosegla planirano, bila pa bi z ozirom na nizek izmet in zastoje višja, kolikor se ne bi povečale zaloge nedovršene proizvodnje. Proizvodni program je v aprilu vseboval več klasičnih vrst papirjev, kar je finančno manj ugodno. Program klasičnih papirjev na V. PS je bil kot običajno sestavljen skoro izključno iz univerzalnih tiskarskih papirjev, v stari proizvodnji pa iz specialnih vrst. Lesovine smo izdelali z ozirom na bolj urejeno preskrbo z lesom precej več kot pretekle mesece. Zaradi izredne konjunkture je bila visoka tudi proizvodnja tapet, kar smo dosegli z nadurnim delom na strojih, ki predstavljajo ozko grlo v proizvodnem procesu. Gibanje proizvodnje v mesecu maju 1979 Indeks doseganja plana April 1979 ^ -e Plan 1979 0 mes. V. 1979 0 I,—V. 1979 Klasični papirji ton 2.257 2.821 2.919 77,3 96,6 Premazani papirji ton 3.513 2.913 2.454 143,2 118,7 PAPIR SKUPAJ: 5.770 5.734 5.373 107,4 106,7 Lesovina 351 284 333 105,4 85,3 Tapete rolic 242.543 179.903 150.000 161,7 119,9 STOPNJA IZKORIŠČEN J A PAPIRNIH STROJEV Maj 1979 II. PS 88,4 III. PS 86,0 IV. PS 88,4 Skupaj: 87,7 V. PS 79,7 0 I.—V. 1979 0 1. 1978 90,2 86,9 90,1 88,1 91,8 91,6 90,7 88,9 84,3 80,4 Kljub praznikom je bila tudi v mesecu maju dosežena nad-poprečno visoka proizvodnja, ki je presegla planirano za 7,6 °/o. Ker še ni znanih vseh proizvodnih rezultatov, lahko predvidevamo, da je imel tudi v tem mesecu odločilen vpliv na višino proizvodnje nizek izmet, delno pa tudi znižanje zalog nedovršene proizvodnje. Sestava proizvodnega programa je bila zelo ugodna, saj smo izdelali ca. 60 °/o premazanih papirjev. Tudi proizvodnja lesovine je bila ugodna z ozirom na potrebe v osnovni proizvodnji. Proizvodnja tapet pa je dosegla rekord z ozirom na izredno konjunkturo in izkoriščenje proizvodnih možnosti. Iz poslovnega poročila za I. trimesečje Ocena dela in poslovanja za I. kvartal letošnjega leta je dokaj ugodna, četudi bi se dalo še marsikaj pospešiti in dosegati še boljše rezultate. Marsikje je bilo to odvisno od direktnih proizvajalcev in vodenja, marsikje pa so na rezultate vplivali tudi zunanji, objektivni dejavniki. Če se ozremo najprej na izvršitev plana proizvodnje in realizacije za to obdobje, lahko ugotovimo, da so rezultati pozitivni, saj lahko zabeležimo prekoračenje plana za 5,4 %> ali za 17 % večjo proizvodnjo papirja kot v enakem času leto poprej. Naj večji delež pri tem so imeli premazani papirji — kar 121,7 %> ali 151,4 %>. Pohvalno je delala tudi tovarna tapet in plan prekoračila za 2,5 % in napravila za 24,9 % več kot lansko prvo trimesečje. Porast je opaziti tudi pri proizvodnji lepila za tapete, ki znaša 16.450 zavitkov več kot leto poprej v enakem času. Padla je le proizvodnja lesovine, ki pa je bila navezana na vrste papirja in naročil, ker je bil delež srednjefinih papirjev skoraj polovico manjši. 106.638 ton proizvedene pare predstavlja 1 °/o manj kot je predvideval plan, dočim je bila proizvodnja električne energije za 2,8 °/o večja kot je določal plan. S tem v zvezi se je gibala tudi realizacija, ki je nedvomno vplivala na dohodek in osebne dohodke. Pri papirju smo dosegli skoraj 32 milijard starih dinarjev, dober delež so imele pri tem tapete s skoraj 3 starimi milijardami realizacije. V globalu ocenjen plan realizacije je bil prekoračen za 4,6 %>. Seveda gre pri realizaciji nekaj tudi na račun zvišanja cen papirja in tapet, ki pa še zdaleč niso v razmerju povečanja cen surovinam in storitvam. To velja za celotno organizacijo združenega dela, dočim nastopajo med posameznimi TOZD delne razlike. Važen faktor pri proizvodnji sta bila izmet in zastoji. Nekje gredo v pozitivno smer pa tudi padec je opaziti. Vsekakor pa je treba sfiremeti za tem, da bosta ta dva elementa idealno prisotna. Tudi izdelava širine papirja se je pri PS II, PS III in PS IV delno zvišala, ravno tako tudi povprečna gramska teža, dočim je indeks pri brzini 104,6. Pri premaznem stroju je bilo izkoriščenje stroja za 4,5°/o boljše kot leto poprej e v istem času, skupna proizvodnja pa za 10,2%>. Občutno so padli zastoji — kar za 98 ur. To je seveda prineslo nekaj lepih ton premazanega papirja. Zabeleženo je bilo tudi za 2,469.921 din prihranka med normativno in dejansko porabo surovin za premaz. V TOZD »Grafični papir« je bruto proizvodnja dosegla 10,103 tone papirja, kar je za 5,5 °/o manj kot v istem razdobju preteklega leta, čpprav je bila izkoriščenost večja, zastoji pa manjši. V TOZD »VETA« so v omenjenem razdobju napravili 461.433 rolic tapet in v primerjavi z letom poprej povečali proizvodnjo za 24,9 %>. Tudi lepila so napravili za 68,4 %> več. Še vedno pa je stopnja izkoriščanja strojev premajhna. Morda bi bilo prav urediti s popravkom normativov, zlasti če ugotovimo, da prodaja tapet ni vprašanje in da prav ta dejavnost prinaša delovni skupnosti dober dohodek. Delno se je povečal tudi izmet. Zanimiva pa je vrednostna razlika med planirano in dejansko, ki prinaša TOZD 917.669. V prvih treh mesecih so prodali 494.211 rolic, ki so dale 121,3 °/o večjo vrednost kot v istem obdobju preteklega leta. Ta uspeh gre na račun večje proizvodnje, nekaj pa tudi na račun podražitve novih kolekcij. Povprečna cena ene rolice je znašala 59,67 din. Podatki o prodaji papirjev na domačem trgu za I. kvartal kažejo, da prvo četrtino letošnjega koledarskega in poslovnega leta lahko ocenimo kot dovolj ugodno, ako ga ocenjujemo s strani uspešnosti fizične prodaje, plas-mana celotnega asortimana, kakor tudi odziva trga na ponudbo naših papirjev. Prve tri mesece lahko ocenimo kot zelo konjunk-turne, saj je bilo ves čas povpraševanje večje kot ponudba. Ne glede na relativno dovolj visoko fizično povečanje proizvodnje v treh mesecih, ki je planirano količino papirjev za domači trg po realizaciji preseglo za 17,92 °/o po količini ter za 6,6 °/o po finančni vrednosti. Na trgu ni bilo težav plasmaja naših papirjev. Ne glede na to, ali bo ta konjunktura ostala na tej stopnji ali pa jo bo vrsta ukrepov na zvezni ravni nekoliko ublažila, za vevške papirje ne bi smelo biti vprašanje prodaje. Ako ostane povprečna kvaliteta vsaj taka kot do sedaj; čeprav ni optimalna, bo domači trg brez težav sprejel planirane ali še večje količine naših papirjev. Na domačem trgu je bilo v tem trimesečju prodano skupno 15.003 tone vseh vrst papirjev. Od tega je bilo 7.585 ton klasičnih ali nepremazanih ter 7.418 ton premazanih papirjev. Glede na celotno fizično realizacijo je udeležba premazanih papirjev torej že 49,44 °/o — skratka polovico. Če zaradi primerjave, ki je sicer vidna iz prikaza celotne realizacije, primerjamo udeležbo visoko premazanih papirjev iz premaznega stroja z nizko premazanimi papirji iz V. PS. Ta vse večja udeležba nizko premazanih papirjev v celotni realizaciji in posebej še znotraj prodaje premazanih papirjev, je še očitnejša, če se spomnimo, da je v prvih treh mesecih lanskega leta bilo prodano na domačem trgu samo 1.921 ton, v celem letu 1978 pa 8.966 ton. Velja še omeniti, da smo v celem prvem trimesečju prodajali večje količine kot jih je nudila proizvod j a, kar pomeni, da smo prodajali tudi iz zalog. Izvoz v prvem trimesečju 1979 leta je bil dosežen količinsko z 2,565.463 kg papirja in 8.740 ro-licami tapet, kar predstavlja skupno vrednost 1,755.182,78 dolarjev. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta smo v letošnjem prvem kvartalu dosegli količinsko za 41,34 %> in vrednostno za 61,96 % večjo prodajo na tujem tržišču, vendar pa moramo pri tem upoštevati, da izvoz v lanskem letu ni bil enakomerno porazdeljen na celo leto, ker je bil povečan izvoz zabeležen šele v 2. polletju. V primerjavi s planom za 1979. leto smo v prvem 1979 kvartalu dosegli količinsko 23 % ter vrednostno 27 °/o realizacijo plana. Tako lahko ugotavljamo, da se izvoz točno drži predvidenega plana in potreb uvoza. Predvidevamo da bo takšen tempo izvoza tudi v prihodnjem obdobju skladno s potrebami uvoza. Izvozili smo 35,10 % brezlesnih papirjev, 15,06 °/o srednje finih papirjev in 49,84% premazanih papirjev ter 8.740 rolic tapet. Delež papirjev iz premaza se vsako leto povečuje, predvsem pa se povečuje delež strojno premazanih papirjev. Zaradi politične situacije v Iranu smo tja izvozili nekaj manj papirja. Iran je namreč največji potrošnik kulerjev. V tako kratkem času nismo uspeli najti popolno zamenjavo za izpadlo količino, kljub temu da smo izpad v večini nadomestili s povečanjem izvoza v Malezijo, Italijo in Jordan. V tem obdobju smo prodajali v 23 držav Evrope, Azije in Afrike. Najmočnejši izvoz je bil realiziran v Zahodno Nemčijo preko 600 ton, sledi Libanon s 443 tonami Jordanija 196 ton, Indija 177 ton, nadalje še Iran, Italija in ostalo države. Ves izvoz je bil realiziran s področja s konvertibilnim načinom plačevanja, ker le s takimi valutami lahko plačujemo naš uvoz. Tudi delež izvoza v prekomorske dežele se vsako leto povečuje. Evropa ostaja na isti višini kot lansko leto. Zal smo v obdobju za katerega poročamo prejeli tudi nekaj reklamacij, približno enako za premazane kakor za klasične papirje-Pri premazanih papirjih je še vedno problematično neenakomerno naivzemanje barv. Raziskave kažejo, da so vzrok temu pojava neustrezne reološke lastnosti premaznih mešanic. Pri ostalih papirjih pa so kupci reklamirali neenakomerno belino, odstopanj6 pri formatih, gubanje zaradi prevelike vlažnosti ipapirja in podobnih manjših napak. Pri nabavi iz domačega tržišča lahko trdimo, da so v prvem trimesečju nastopale velike spremembe. Primanjkovalo je celuloznega lesa in celuloze. Kij uh nastalim težavam in večji porabi surovin, je imela proizvodnja dovolj materialov. Znižati je bil° treba odstotek porabe celuloze listavcev. V prvem trimesečju 197“ smo porabili več celuloze listavcev. Dobavitelja celuloze Kršl<° in Sremska Mitroviča nista izpolnjevala pogodb dovolj dinamično-Manj ko nedobavljenih količi1! smo črpali iz zaloge. Ugotavlja11 moramo tudi povečanje cen plinu, celuloznemu lesu, kazeinu-škrobu, kaolinu, embalaži, embalaži za tapete in pa prevoznim stroškom. Po dosedanjih i zgledih je tendenca še nadalje dviganj6 cen vsem surovinam in pomožnemu materialu. Trenutna situacija je še vedno težka z oskrb6 pri celulozi in tudi pri b etilnih sredstvih ni nobenih izgledov, da se bodo težave odstranile konca leta 1979. Strojevodja III. PS Ciril Kališek se pred ustavitvijo stroja pogovarja s svojimi sodelavci o predstoječih velikih pripravah Predlog osnutka smernic za srednjeročni plan razvoja 1981—1985 za delovno organizacijo Papirnica Vevče Strokovne službe in samoupravni organi so z največjo natančnostjo razpravljali o srednjeročnem planu razvoja tovarne. Ker predaš Sc ni dokončen, podajamo nekaj smernic, ki jih osnutek navaja. Predlog osnutka smernic je izdelan v dveh variantah. Po prvi varianti se predvidevajo rekonstrukcije oziroma dopolnitve proizvodnih naprav v smislu izboljšanja kvalitete papirjev v kombinaciji s povečanjem kapacitet za ca. 20.000 ton letno in zamenjava določenih uvoženih surovin ' doma proizvedenimi (lesovina, Pigmenti). Po drugi varianti pa je predvideno samo povečanje kapacitet za na. 45.000 ton letno brez razvoja •astne surovinske osnove. Predlog osnutka jev prvi varianti usklajen v smislu interesa razvoja Posameznih TOZD in se smiselno navezuje na naslednje srednjeročno obdobje, v katerem se predvideva postavitev novega papirnega stroja, saj so v njem predvidene določene faze, ki so nujno Potrebne za realizacijo tega načrta (prestavitev delavnic, skladiš-ca, energetike). Po drugi varianti razvoja pa niso usklajeni interesi Tozd VETA s TOZD Tehnični Papir. TOZD VETA — povečanje proizvodne hale in skladiščnih prostorov v velikosti 40 X 60 m, -—• nakup tiskarskega stroja za globoki tisk in kompletne linije za dodelavo tapete (linija v enem stroju), — nakup offset tiskarskega stroja (B2 format) in nekaterih dodelavnih strojev, — nakup polavtomatske naprave za polnjenje VETA lepila, — nabava specialnega brusilnega stroja za brušenje vzorčnih valjev, — rekonstrukcija duplex tiskarskega stroja, to je vgraditev mini premazovalne naprave in rol-polavtomata. Tapeta bi bila tako končana v enem strojnem prehodu, — rekonstrukcija enega od tiskarskih strojev za klej ni tisk v petbarvni flexo tisk. !• varianta predloga tehnološkega •"azvoja Tozd Tehnični papir ■— rekonstrukcija PS 4 (premazni agregat, izboljšanje tehnoloških karakteristik), — rekonstrukcija PS 2 (sekundarni natok, premazni agregat, Zboljšanje tehnoloških karakteristik), 7- II. faza izgradnje centralne Priprave polnil — izgradnja obrata za proizvodnjo karbonata in satin belega, — povečanje kapacitet za dodelavo papirja (satinaža, premaz). — uvedba konfekcioniranj a se-Paratov in ostankov elcsportnih n a logov s prehodom na maloprodajo (preusmeritev ročne dodelave, RIP), — rekonstrukcija vzdrževalnih delavnic — prestavitev, — povečanje energetskih kapacitet (postavitev blok kotla 501 s turbino in rekonstrukcije HE Fužine in ureditev prenosa el. energije v tovarno), — rekonstrukcija premaznega s,;roja (sušilna skupina, navij al-Po-odvij alni sistem), — izgradnja obrata za proizvodnjo beljene lesovine (20.000 ton). TOZD Grafični papir — nabava vzdolžnega rezalnega stroja, — nabava kalandra. TOZD Blagovni promet — skladišče gotovih izdelkov, — skladišče surovin, — skladišče repromateriala, — dvigalo v VRS, — industrijski tir, — ureditev razkladalno-nakla-dalnih prostorov, — ureditev transportnih poti. TOZD Družbeni standard — izgradnja nove jedilnice, — zamenjava počitniških hišic, — udeležba pri izgradnji pokritega bazena, — gradnja stanovanj in adaptacije (12 na leto — 60 stanovanj). II. varianta predloga tehnološkega razvoja — papirni stroj VI (40.000 ton), — toplarna (50 ton kotel in 9 MW turbino), — kompletni plan TOZD Družbeni standard po I. varianti, — kompletni plan TOZD Blagovni promet po I. varianti. I. varianta II. varianta Efekti tehnološkega razvoja Količina proizvodnje v ton/leto 82.000 105.000 Količina lesovine v ton/leto 20.000 4.000 Skupaj 102.000 109.000 Tapete — rolic/leto 4 milj. 2 milj. Energija Para ton/h 110 110 El. energija MW 13 15,5 Stroški predloga tehnološkega razvoja TOZD Tehnični papir 730 milj. 100 milj. TOZD VETA 110 milj. — TOZD Grafični papir 60 milj. 1.400 milj. TOZD Blagovni promet 150 milj. 150 milj. TOZD Družbeni standard 80 milj. 80 mili. Skupaj 1.130 milj. 1.730 milj. Potrebe po kadrih ca. 30 več ca. 180 več Primerjava obeh variant nam da naslednje osnovne kazalce Zaposleni 1978 1.260 1.260 Zaposleni 1985 1.290 1.440 Index 102,4 114,3 Neto proizvodnja papirja in vlaknin v 000 ton 1978 62 62 Neto proizvodnja papirja in vlaknin v 000 ton 1985 102 109 Index 164,5 175,8 Neto ton proizvodnje papirja ir. vlaknin na zaposlenega 1978 49,2 49,2 Ker so ocene investicijskih stroškov približne, lahko smatramo, da bi bila rezultata obeh variant glede produktivnosti na zaposlenega približno enaka. Vendar bi bilo po drugi varianti treba vložiti v tehnološki razvoj 1,5-krat več sredstev, kar predstavlja 600 mili j. ali na leto 150 milij. Uvozno-izvozna bilanca je po prvi varianti ugodnejša, saj zamenjujemo lesovino in pigmente z domačo surovino, pa tudi vlaganje v razvoj predstavlja manjšo angažiranje deviznih sredstev. Zaposlenost bi se po drugi varianti nasporti prvi povečala za ca. 12 odstotkov, kar pa tudi ni v skladu z možnostmi (in resolucijami) na našem področju. Podatke o dohodku, osebnih dohodkih in skladih je zaenkrat še težko predvidevati in jih primerjati po obeh variantah, ker so močno odvisni od predpisov in zakonov, ki bodo sledili planom širše družbene skupnosti. Neto ton proizvodnje papirja in vlaknin na zaposlenega 1985 Index (porast produk. na zaposl.) 79,1 160,1 Razmerje vloženih sredstev med II. in I. varianto 1.730 1.130 75,7 153,5 XXI. ŠPORTNE IGRE papirni Carjev srs VEVČE — 22. in 23. junija 1979 O usmerjenem izobraževanju V javni razpravi je še vedno osnutek o usmerjenem izobraževanju. Osnutek zajema celotno vzgojo in izobraževanje po končani osnovni šoli, to se pravi: — strokovno usposabljanje za manj zahtevna strokovna opravila, — srednje izobraževanje, — visoko izobraževanje, — podiplomski študij (magisterij, doktorat znanosti). Zakonska snov je razdeljena na deset poglavij: 1. Bistvena novost prvega poglavja je, da delavci TOZD in občani v skladu s potrebami in zahtevami razvoja svojih dejavnosti in razvoja celotne družbe informacije iz investicijske službe Lepo vreme nudi pogoje za nadaljevanje del na nekaterih začetih investicijah v Papirnici Vevče. Pa jih naštejmo po vrsti: Skladiščenje in priprava kaolina: Izgradnja I. faze priprave kao-hha in prvega dela skladišča je skoraj v celoti gotova. Potrebna s° še finalizacijska dela kot je Postavitev komandne kabine in vSradnja oken in vrat. Za II. fa-Zo izgradnje smo oddali vlogo za Pridobitev gradbenega dovoljenja. ~ izgradnjo II. faze bo končan tisti del izgradnje priprave kao-kha kot je bil pred leti predvi-oen. vendar zaradi pomanjkanja sredstev do zdaj nedokončan. Kanalizacija Problematiko izgradnje črpali-:.a in tlačnega voda za kanalizacije odplake iz Papirnice Vev-e smo obravnavali na skupnem ostanku predstavnikov Soseske, Ti® za komunalno dejavnost, K TOZD — Kanalizacija in otnačih in sicer v maju v pro-torih Papirnice Vevče. Sklepi Ostanka so naslednji: 77 2e pridobljeno gradbeno do-oljenje za izgradnjo kanalizaci-je m priključka bo potrebno do- polniti zaradi novih interesentov iz Zadvora in ostalih naselij tega predela, ki bodo svoj kanalizacijski sistem vezali na našega. — Glede na že izdelan finančni plan in program izgradnje kanalizacije za leto 1980 s strani komunalne skupnosti se bo priključek gradil v prihodnjem letu. — Takoj se bo pristopilo k izdelavi tehnične dokumentacije in pridobitvi upravnih dovoljenj za spremembo črpališča (nove črpalke, novo dimenzioniran tlačni vod preko Ljubljanice) in povezave z glavnim kanalizacijskim sistemom. Do izdelave navedene dokumentacije sprememb črpališča investitor Papirnica Vevče ne more realizirati novega vhoda in vratarnice na isti lokaciji. Da bo lahko investitor zadostil pogojem komisije za teh. pregled glede prometne ureditve, bo v območju vhoda in uvoza investitor zgradil kanalizacijo na lastne stroške, kateri se bodo upoštevali pri končni določitvi prispevka pri izgradnji kanalizacije. Asfaltni plato za skladiščenje celuloze Gradis je začel z izkopom in odvozom materiala in z izkopom ponikalnic. V nekaj naslednjih dneh bo izvršena kontrola trdnosti terena. Ostala investicijska dela — Gradbena dela v zaklonišču so končana. V končni fazi pa je montaža filtroventilacijske opreme. V kratkem bomo pričeli graditi kolesarnico, ki zaradi nepopolnih projektov čaka na »prvo lopato« že lep čas. — Z vodstvom tehničnega papirja se pogovarjamo o nadaljnji izgradnji priprave polnil in sicer v smeri skladiščenja in priprave kalcijevega karbonata, ki bi v večji meri nadomestil porabo uvoženega kaolina. — Od IMP-SKIP smo pridobili ponudbo za 2 rezervoarja volumna 100 m3, ki bosta postavljena ob premazu (dokončne odločitve še ni) in ki bosta služila za skladiščenje surovin za pripravo premazne mešanice. — Za prizidek k V. PS smo pridobili vse potrebne projekte, s katerimi bomo pridobili še soglasja. Predvidevamo lahko, da bomo pridobili gradbeno dovoljenje v juliju, kolikor ne bo posebnih zahtev s strani posameznih inšpekcij. Jalovec določajo obseg, oblike in vsebino vzgojno-izobraževalnega dela skupno z izvajalci. Za pripravo vzgoj no-izobraževalnih programov bodo sestavljeni skupni strokovni organi (izvajalci in uporabniki) v posebnih izobraževalnih skupnostih. Takšna posebna izobraževalna skupnost npr. izobraževalna skupnost tiska in papirja v SR Sloveniji. 2. Materialna podlaga za uresničevanje usmerjenega izobraževanja je svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci. Uporabniki (TOZD, OZD, DO, SOZD in drugi) in izvajalci (šole) se bodo samoupravno dogovarjali o ceni storitev (vzgoj no-izobra-ževalni programi) v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti. Uporabniki in izvajalci se tudi dogovarjajo o vsoti denarnih sredstev, potrebnih za znanstve-no-raziskovalno delo. Bistvo novosti je v tem, da bo sedanja oblika šolnine za študij ob delu odpadla — zamenja jo svobodna menjava dela. 3. Vsi učenci, ki se želijo usposobiti za razna dela in opravila v združenem delu, bodo po končani osnovni šoli imeli skupni vzgoj no-izobraževalni program, M obsega: a) splošno kulturo, b) naravoslovno-matematično in c) proizvodno-tehnično vzgoj -no-izobraževalno področje. Navedeni program tvori skupno vzgoj no-izobrazbeno osnovo za srednje izobraževanje. 'Čas trajanja skupnega programa iz osnutka ni razviden, vendar ne bo daljši od dveh let. Čas trajanja programov za pridobitev strokovne izobrazbe: a) srednje izobraževanje: dve do štiri leta, odvisno od tega ali se program srednjega izobraževanja navezuje na predhodni program ali ne, b) višje izobraževanje (višje šole, I. stopnja): do dveh let, c) visoko izobraževanje (visoke šole, II. stopnja): dve do štiri leta, odvisno od tega, ali je visoko izobraževanje nadaljevanje programa višjega izobraževanja ali ne, č) podiplomsko izobraževanje: do dveh let Vsak od navedenih vzgoj no-izobraževalnih programov celovito usposobi učenca in študenta za opravljanje določenih del in nalog v združenem delu. V vsakega od navedenih programov se lahko vključujejo učenci in študenti ob delu in iz dela. Zaradi nekoliko spremenjenega razmerja med učno-vzgojnim delom v šoli (vodeno samoizobraže-vanje) predvideva osnutek zakona za dva tedna daljše počitnice za učence in študente. Praktično pomeni več počitnic le za dosedanje učence v gospodarstvu, ki so imeli doslej 6 tednov počitnic, od uveljavitve zakona o usmerjenem izobraževanju pa jih bodo imeli 8 tednov, tako kot vsi drugi udeleženci izobraževanja. Tri usmeritve gimnazij. Naj še povemo, da je končno izoblikovano stališče o gimnaziji, ki je predstavljala naj večji problem za usmerjeno izobraževanje, saj je njena vsebina in narava od vseh drugih šol v naj večjem nasprotju z načeli in vodili usmerjenega izobraževanja. Zato je v začetku prevladovalo mnenje, da gimnazija nima mesta v usmerjenem izobraževanju. Sedaj je dokončno znano, da gimnazija ostane, vendar bo nekoliko spremenjena — prilagojena bo novemu vzgojno-izobraže-valnemu sistemu. Predlog je, da gimnazija ostane srednja šola, s tremi usmeritvami: a) pedagoško, b) naravoslovno-matematično in c) jezikoslovno-družboslovno-umetniško. Torej bo tudi gimnazija kar se da usmerjena, in kar je novo — spričevala gimnazije ne bodo več vsebovala pripomb »brez poklica«, kajti maturanti gimnazije bodo usposobljeni za opravljanje določenih opravil in nalog, ne da bi morali izobraževanje nadalje-viti, tako kot je bilo doslej. Predvideno je, da bo prvi vpis v srednje usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1980/81, za študente I. letnika višjih in visokih šol pa v šolskem letu 1984/ 85. Urejanje stanovanjskih razmerij Urejanje stanovanjskih razmerij je poleg urejanja osebnega dohodka naj občutij ivej še, ker posega v osnovna vprašanja življenjskih pogojev vsakega posameznika. Zato se ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se urejajo stanovanjska razmerja, običajno razvije široka razprava. Za pripravo teh aktov pa je potrebno precej več časa kot za pripravo drugih, ker je treba upoštevati ne le ves splet zakonskih predpisov, temveč tu-s di specifične razmere potrebe in pogoje v organizaciji združenega dela. Vse to in pa preobremenjenost s pripravo drugih samoupravnih aktov nas nekoliko opravičuje, da pet mesecev po preteku roka, ki ga je določil zakon o združenem delu za uskladitev samoupravnih aktov, še nismo sprejeli samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih razmerij in ustreznih pravilnikov po temeljnih organizacijah. To pa še ne pomeni, da v strokovnih službah niso tekle priprave za sprejem teh aktov. Do konca maja je bil namreč izdelan osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za graditev stanovanj in za skupno porabo v delovni organizaciji »Papirnici Vevče«. Prav tako je bil izdelan tudi enoten osnutek pravilnika o stanovanjskih razmerjih temeljnih organizacij in DSSS. Tako sporazum kot pravilnik bo treba sprejeti z referendumom. To pomeni, da bo predlog sporazuma določil delavski svet delovne organizacije in obenem razpisal referendum. Predlog pravilnika pa bodo sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS ter razpisali referendume za sprej em tega akta v posameznih organizacijah. Pred izvedbo referenduma pa bo seveda treba obravnavati oba akta na zborih delavcev. Dokler smo bili enovita delovna organizacija brez temeljnih organizacij smo lahko urejali stanovanjska razmerja z enim samim splošnim aktom. To je bil samoupravni sporazum o stanovanjskih razmerjih, katerega uporabljamo še sedaj. Odkar smo organizirali temeljne organizacije. so se odprla pred nami nova vprašanja. Osnovna dilema je bila: ali naj sredstva za stanovanja in skupno porabo ostanejo v temeljnih organizacijah ali pa naj ta sredstva združujemo po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Ce bi ta sredstva ostala v temeljnih organizacijah, bi to pomenilo njihovo drobitev in manjšo učinkovitost. Lahko bi prišlo do položaja, da bi temeljna organizacija, ki ima največ nerešenih stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, imela najmanj sredstev na razpolago za njihovo reševanje :in obratno. To bi v končni posledici pomenilo neenakopravnost delavcev naše tovarne pri urejanju njihovih stanovanjskih problemov. To in pa spoznanje, da je naš skupen interes, če v naši tovarni in krajevni skupnosti enotno urejamo stanovanjska vprašanja, je narekovalo odločitev za drugo možnost — za združevanje sredstev. Ta osnovna odločitev je bila osvojena že ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo v februarju preteklega leta. Navedeni samoupravni sporazum vsebuje določbo, da temeljne organizacije združujejo del sredstev, razporejenih v svoje sklade skupne porabe in vsa sredstva, ki jih po družbenem dogovoru izločajo za graditev stanovanj in s katerimi lahko razpolagajo (del stanovanjskega prispevka). Ta združena stanovanjska sredstva naj bi se uporabljala za gradnjo in nakup stanovanj in za stanovanjska posojila delavcem. Združena sredstva, namenjena za potrebe družbenega standarda, pa bi se uporabljala za investicije v objekte družbenega standarda, za dotacije športnim in kulturno-prosvetnim organizacijam, za iz- datke ob praznovanjih, za darila otrokom delavcev in upokojencem ter za kulturne potrebe delavcev. S preostalimi sredstvi skladov skupne porabe, ki niso združena, razpolagajo delavci TOZD za namene, predvidene v predpisih in samoupravnih aktih TOZD. Načelno smo se torej že odločili za združevanje sredstev. Na tej odločitvi slonijo tudi določbe osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za graditev stanovanj in za skupno porabo. V osnutku je posebej poudarjen cilj združevanja sredstev: uresničiti skupni interes delavcev vseh TOZD in DSSS Papirnice Vevče, da se zagotovi solidarna, smotrna in učinkovitejša pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev ter obenem rast njihovega družbenega standarda na osnovi enakega položaja vseh delavcev ob enakih pogojih pri uporabi teh sredstev ne glede na višino razpoložljivih sredstev posameznega TOZD in na njeno udeležbo pri združevanju sredstev. V osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev so predvidene enotne osnove in merila za delitev združenih stanovanjskih sredstev in za dodeljevanje družbenih stanovanj. Te enotne osnove in enotna merila so obveza za vse temeljne orga- nizacije in DSSS ter jih le-te ne smejo spreminjati s svojimi pravilniki o stanovanjskih razmerjih. Sprememba enotnih osnov im meril je možna samo s spremembo samoupravnega sporazuma. Isto velja tudi za enotne pogoje, ki jih določa osnutek samoupravnega sporazuma in jih morajo izpolnjevati kandidati za reševanje stanovanjskega vprašanja. Enotne osnove in merila v osnutku novega samoupravnega sporazuma se bistveno ne razlikujejo od kriterijev po starem sporazumu. Osnove za točkovanje so iste, udeležba v NOB, strokovnostna stopnja, stanovanjske razmere, zdravstvene razmere ter izmensko delo, delovna doba, višina lastne udeležbe, ločeno življenje, matere samohranilke. Pri udeležbi v NOB je dodana alternativno še invalidnost in sicer tako, da imajo borci iz leta 1941 in 1942 ter invalidi (vojni ali delovni) z nad 60 %> telesne okvare 40 točk, ostali borci ter invalidi do 60 °/o telesne okvare pa 20 točk. Pri delovni dobi razlikuje osnutek med delovno dobo v DO in delovno dobo izven DO. Za vsako dopolnjeno leto v DO nad 2 letoma se prizna 6 točk, za vsako dopolnjeno leto izven DO nad 2 letoma pa se priznava 2 točki. Če je v DO zaposlenih več članov družinske skupnosti, se število točk po osnovi »stanovanjske raz- mere« poveča za 20 °/o, število točk po drugih osnovah pa se ne poveča. Pri pogojih, da delavec lahko kandidira za stanovanje oziroma kredit, je treba omeniti naslednje novosti, ki jih uvaja osnutek novega sporazuma. Družbeno stanovanje se lahko dodeli le ob upoštevanju socialnih kriterijev (stanovanjske razmere in zdravstvene razmere, izmensko delo) ter delovne dobe, če gre za izjemen socialni primer na osnovi prednostne liste. Če delavec želi pridobiti večje najemno stanovanje v skladu z normativi in mu je naša delovna organizacija že enkrat dodelila stanovanje, mora ta prvo stanovanje izprazniti in dati na razpolago delovni organizaciji. Ne zahteva pa se od njega posojila, ki je obvezen pogoj za prvo dodelitev stanovanja. Določeni so tudi pogoji, ob katerih lahko etažni lastnik zaprosi za dodelitev ustreznejšega večjega najemnega stanovanja, če svoje etažno stanovanje proda delavcu naše delovne organizacije. Nov pogoj, ki ga predvideva osnutek, je tudi ta, da ni mogoče kandidirati za posojilo, če je hiša, ki jo prosilec gradi, ali stanovanje, ki ga želi pridobiti, oddaljeno več kot 20 km od delovne organizacije. Osnutek določa tudi pogoje za ponovno pridobitev posojila de- lavcu, ki je že več kot osem let zaposlen v delovni organizaciji in mu sedanje stanovanje več ne ustreza. Osnutek predvideva enoten postopek odločanja o dodelitvi združenih stanovanjskih sredstev in o dodelitvi stanovanj. Pri tein pa bo najtežje rešiti vprašanje pristojnosti samoupravnih organov in dilemo, ali naj dokončno odločajo organi delovne organizacije ali pa naj to odločanje ostane v pristojnosti organov TOZD oziroma DSSS. Prva rešitev bi bila bolj logična, ker gre za združena sredstva, ki se jih deli po enotnih kriterijih ne glede na to, v kateri TOZD dela upravičenec. Bila bi tudi bolj praktična, ker bi zagotovila hitrost odločanja-Hitrost je zlasti pomembna pri dodeljevanju prostih stanovanj, ker se s tem preprečijo nezakonite vselitve. Druga rešitev pa bolj v skladu s stališčem ustavnega sodišča in zveze sindikatov, ki temelji na načelu zakona o združenem delu, da o svojih sredstvih lahko odločajo samo delavci v TOZD. Na drugi strani pa bi druga rešitev izbrisala smisel združevanja sredstev in tako zakomplicirala postopek (potreba po usklajevanju odločitev itd.), da bi stanovanja po več mesecev ostala nezasedena. J. M Novo v samoupravljanju VEVČE, MAJ 1979. — 19. in 20. aprila so bile v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb slavnostne seje delavskih svetov, na katerih so bile podeljene jubilejne nagrade in priznanja tistim delavcem, ki so si jih s svojim deset, dvajset in tridesetletnim delom v združenem delu posebej zaslužili. Tokrat je bilo kar 290 upravičencev teh jubilejnih nagrad. Aprila in maja smo imeli zbere delavcev, na katerih smo razpravljali o pristopu k prevzemu deleža v Reberci, o periodičnem obračunu za prvo trimesečje letošnjega leta, o akciji sindikata za pomoč prizadetemu prebivalstvu na potresnem območju v SR Črni gori ter o smernicah srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985. Glede na sklep zborov delavcev smo vsi delavci v Papirnici Vevče prispevali v korist prizadetih ob potresu v Črni gori enodnevni zaslužek v mesecu maju. Predlog osnutka smernic za srednjeročni plan za našo delovno organizacijo je izdelan v dveh variantah; po prvi varianti se predvidevajo rekonstrukcije oziroma dopolnitve proizvodnih naprav v smislu izboljšanja kvalitete papirja v kombinaciji s povečanjem kapacitet ter z zamenjavo določenih uvoznih surovin z doma proizvedenimi. Po drugi varianti pa je predvideno samo večje povečanje kapacitet brez razvoja lastne surovinske osnove. Obe varianti podrobno razčlenjeni, za vsako TOZD, so prejeli vsi zaposleni delavci. Glede na dosedanje odločitve ima večjo prednost prva varianta. Zbori delavcev so seveda obravnavali poslovne rezultate ga prvo trimesečje 1979 po temeljnih organizacijah. Količinsko smo zastavljeni plan za to obdobje presegli za 5,4 %>, medtem ko smo skupno realizacijo presegli za 3,2 %> glede na plan. Letošnjega »pohoda po poteh partizanske Ljubljane« se je tudi letos iz naše delovne organizacije in okoliških krajevnih skupnosti udeležilo lepo število občanov. Start je bil na Urhu pred spomenikom in tako sama pot kot srečanje po opravljeni nalogi v dolini Konjščice sta bila prijetno doživetje. Komisija za šport in rekreacijo je 20. maja organizirala s sodelovanjem kolesarskega kluba ROG—FRANEK trim kolesarsko akcijo. Na startu se je ob 8. uri pred papirniško restavracijo zbralo nepričakovano veliko število ljubiteljev kolesarjenja - kar 146, na pomoč pa je priskočilo tudi čudovito lepo vreme. Udeleženci so bili prav vseh starosti, od treh let dalje in ns prav vseh tipih koles. Najmlajši, ki je samostojno vozil kolo, je imel pet let. Zaradi neverjetne kolesarske vneme so vodeči progo podaljšali, za zaključek pa se skoraj vsi podali še na TRIM progo v Zadvoru, seveda brez koles. Ta akcija je bila obenem akcija iz ciklusa trimskih prireditev za pridobitev zlate, srebrne in bronaste značke. Od 21. maja do 1. junija je komisija za šport in rekreacijo organizirala tudi teniški tečaj za odrasle. Tečaj je bil na igriščih Teniškega kluba Vevče vsak delovnik po 2 uri. Udeležilo se ga je 9 članov kolektiva, kar je tudi lep napredek, dosegli pa so kar lep uspeh. Tako kot vsako leto smo se tudi letos udeležili tradicionalnega veleslaloma na Vršiču, ki je bil letos 9. junija na plazu pod Mojstrovko. V počastitev praznika dneva mladosti je bilo na odbojkarskem igrišču v športnem parku Slavij a organizirano odbojkarsko tekmovanje med TOZD naše DO. Na osnovi izhodišč, da delovni ljudje in občani v skladu z ustavo in statutom SZDL Slovenije v socialistični zvezi delovnega ljudstva oblikujejo in zagotavljajo uresničevanje svojih volilnih pravic, oblikujejo programske usmeritve in družbena merila za kandidiranje delegatov v skupščine in druge organe družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti ter nosilce drugih javnih funkcij, izvoli predsedstvo OK SZDL Ljubljana Moste-Polje za svoje delo volilno komisijo ter določi število in sestav članov; v to komisijo delegira enega svojega delegata tudi Papirnica Vevče. Konferenca osnovnih organizacij sindikata in ZK sta evidentirala za to funkcijo delegata iz TOZD Tehnični papir tov. Janeza Avblja. Delavski svet SOZD je na svoji redni 10. seji dne 25. aprila 1979 sprejel sklep, da se razpišejo volitve v delavski svet in komisijo samoupravne delavske kontrole SOZD Slovenija papir. V naši delovni organizaciji so bile volitve 30. maja na štirih voliščih. Tako kot delavci drugih delovnih organizacij — članic SOZD, smo tudi mi izvolili v delavski svet tri delegate in namestnike delegatov, v komisijo SDK pa enega delegata in enega namestnika delegata. Kandidacijski postopek so izvedle osnovne organizacije sindikata, ki so na izvršilnih odborih potrdile svoje delegate. Ker je TOZD več kot pa je določeno število delegatov v delavskem svetu, so določeni delegati za dva ali več TOZD. Tako smo volili: — delavci TOZD Tehnični papir svojega delegata Eda Ulča-karja in namestnika Miho Ravnika, — delavci TOZD Grafični papir in TOZD Blagovni promet skupnega delegata Mirota Skvor-ca in namestnika Jožeta Božiča, — delavci TOZD VETA, TOZD Družbeni standard in DSSS pa skupnega delegata Iva Avblja in namestnika Vesno Ivkovič. Za komisijo SDK smo vsi volili skupnega delegata Jožeta Vidmarja in namestnika Dragana Lovriča. Po sklepu koordinacijskega sindikalnega odbora pri SOZD so bile osnovne organizacije sindikata dolžne evidentirati tudi kandidate za druge samoupravne organe SOZD, in sicer po enega člana in namestnika. Za izvršilni organ delavskega sveta — komisije: — za razvoj in planiranje je delegat Stane Jalovec in namestnik dipl. ing. Radoslav Uzelac, — v komisiji za finančno-ra-čunovodske zadeve je delegat Marija Trtnik, namestnik ing-Ivo Bogovič, — v komisiji za blagovni promet je delegat Dušan Kos mina, namestnik Roman Sevšek, — v komisiji za samoupravljanje, kadrovanje, izobraževanje je delegat Marko Goršič, namestnik Daniel Zapušek. Delegirana sta tudi delegata za odbore in sicer: — odbor za varstvo pri delu — Janko Vidic in — odbor za SLO — Stane Melj o. Evidentirani kandidat za koordinacijski sindikalni odbor je Jože Zajšek. Na predlog konference OOZS in OOZK je bila delavskemu svetu DO dana v potrditev nova komisija za odlikovanja v delovni organizaciji za naslednje štiriletno mandatno obdobje Prejšnji komisiji je namreč že 1976. leta potekel mandat. Člani komisije za odlikovanja so: Ivan Mrhar — predsednik, Jože Marolt — član, Jože Žibert — član, (Nadaljevanje na 5. strani) 4. junija, ko smo že pripravljali to številko, so začeli z remontom III. papirnega stroja. Obljubili so, da bodo napisali, kaj so bistvenega popravili in nadomestili in zakaj. Na sliki: stari natik snovi na stroj Seminar za sindikalne delavce Nič nas ne sme presenetiti Občinski odbor ZSS je v sklonu Delavske univerze Boris Kidrič v aprilu organiziral seminarje za družbenopolitično in samoupravno udejstvovanje za vse člane izvršilnih odborov OOZS in članov konference sindikata. Za našo delovno organizacijo je se-niinar potekal 16. in 17. aprila 1979 v kulturnem domu. Seminarski program je obsegal naslednje teme: — Uresničevanje bistvenih nalog po 9. kongresu ZSS, 8. kongresu ZSJ in kongresov ZK. ■— Neposredna odgovornost sindikatov za obvladanje in urejanje političnih razmerij v kolektivu in družbi nasploh. — Gospodarsko razvojne naloge in problemi občine. — Samoupravna organiziranost združenega dela in uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu. —- Družbenoekonomski odnosi in položaj delavcev v združenem delu. Vloga in naloge samoupravne delavske kontrole. — Vloga sindikatov pri organiziranju ljudske obrambe in družbene samozaščite. — Vloga in naloge sindikatov v smislu ZZD. Organiziranost in metode delovanja sindikatov s poudarkom na osnovnih organizacijah sindikata. Na seminarju je bilo ponovno Poudarjeno, da mimo OOZS ne more nobena dejavnost v tovarni, he kadrovska politika in izobraževanje, ne socialno delo. Tudi šport, rekreacija, informiranje itd. so področje dela sindikalnih organizacij, ki se je silno razširi-io in postalo zelo zahtevno. Prav zato so izobraževalni seminarji še kako potrebni in prav gotovo bi zaslužili večjo pozornost in več Podpore. Sindikalna organizacija je soodgovorna tudi za delo delegatov in delegacij SIS in ZZD. Vedeti moramo, da, če je imel sindikat Pravico predlagati delegate, ima tudi pravico, da od njih zahteva, da dobro delajo, tj. da probleme obravnavajo v svojih delegacijah, prenašajo mnenja na seje skupščin in od tam zopet nazaj v bazo. Najvišji organ OOZS je občni zbor, ki se sklicuje vsaki dve leti, ko so nove volitve izvršnega odbora in nadzornega odbora, Pregleda se delo dveletnega mandata in se poda nov program de-la za novo obdobje. Ta program mora zajemati bistvene želje delavcev in pa tiste stvari, ki so možne, da se realizirajo, seveda v skladu s statutom. Mandatna doba članov IO je 2 leti in se lahko samo enkrat podaljša. Delo sindikalnega odbora, v katerem ne sodelujejo vsi člani, ne more biti dobro in je reaktivno. Sam predsednik, če je še tako delaven, ne more storiti dosti. Zapisniki s sej sindikalnih odborov so dokaz dela osnovnih organizacij, zato jih je nujno potrebno pisati in jih arhivirati Osnovne organizacije zveze sindikata se morajo povezovati z OO ZKJ v TOZD, saj je mnogo akcij skupnih; povezovati se morajo z osnovnimi organizacijami mladine, z aktivom borcev, s krajevno skupnostjo in SZDL. OOZS lahko da pobudo za problemsko konferenco, na kateri se obravnava določen pereč problem. V osnovnih organizacijah so zelo važne sindikalne skupine, ki so nosilke akcij in razprav. Pomoč pri raznih razlagah lahko člani IO iščejo pri strokovnih službah, ki so dolžne strokovno pomagati delegatom. Naloga sindikata je tudi nadaljnja. krepitev obrambnih priprav, podružbljanje splošne ljudske obrambe in njen razvoj, v prihodnjem petletnem obdobju. Sindikati so tudi eden od glavnih pobudnikov oblikovanja družbenoekonomskih odnosov na področju pridobivanja in razporejanja dohodka; te naloge so opredeljene tudi v zakonu o združenem delu. Izbojevati bodo morali tudi bitko za večjo produktivnost dela. Sindikalni aktivisti morajo biti seznanjeni tudi z nalogami samoupravne delavske kontrole in z njenim delovanjem. Tudi o tem smo na seminarju precej slišali. Iz naše delove organizacije se je seminarja, ki je trajal dva dni od 7. do 14. ure, od 72 vabljenih udeležilo 41 delegatov. Verjetno bi bila udeležba še večja, če ne bi bilo raznih ovir pri izmenskem delu. Prav zaradi tega je bilo precej negodovanja in graje na račun izobraževalnega centra, ki sicer je sprejel od občinskega sveta ZS nalogo, da bo obvestil vse člane, katerim je seminar namenjen, o datumu in kraju seminarja, ni pa bila njegova naloga, da organizira prosta dneva za te člane, saj ga za to ni nihče zadolžil. Za to bi morali poskrbeti sami predstavniki OOZS v dogovoru z vodji oddelkov. Ker to ni najbolje »klapalo« in ker žal tudi nekateri vodje še vedno nimajo dovolj posluha za sindikalno delo, je bila udeležba le 57 °/o. Povedati pa moram, da smo bili na občinskem odboru kljub temu odstotku pohvaljeni, saj je bil kar med višjimi glede na druge organizacije združenega dela v naši občini. Od 1398 vabljenih iz 16C Novo v samoupravljanju (Nadaljevanje s 4. strani) Peter Lajovic — član, Nada Klančar — član. Tovarišica Pavla Jagodič se je kot delegat naše delovne organi-2acije udeležila 7. seje obeh zbo-rov skupščine za otroško varstvo občine Moste-Polje. Razprava je tekla o predloženem finančnem načrtu mestne skupnosti in skupnosti otroškega varstva občine ^oste-Polje za leto 1979. Oba *°ra sta finančni načrt sprejela. Prav tako je bil sprejet tudi samoupravni sporazum o osnovah ®v°bodne menjave dela za oprav-Janje vzgojnovarstvene dejav-n°sti vseh skupnosti otroškega Carstva ljubljanskih občin. Zbora . bila seznanjena tudi s povijanjem cen s 1. 2. 1979 v vseh zSojnovarstvenih ustanovah. Za izgradnjo vzgojnovarstve-'ub ustanov v sklopu predvidene gradnje širše stanovanjske sose-Nove Jarše in Fužine je bil Podan predlog zbiranja sredstev. vv°j delež bodo prispevale tudi Se SIS mesta Ljubljane, in sicer e Predlog, da bo gradnja vrtcev Potekala skladno s stanovanjsko gradnjo; svoj delež bodo prispevale delovne organizacije, samoupravna stanovanjska skupnost pa bo soinvestitor. Pri dolgoročnem načrtu se bo upošteval tudi problem prevelikih skupin otrok v VVZ, ki so v varstvu ene vzgojiteljice. Skupine čez 30 otrok (take sedaj namreč obstajajo) presegajo vse dopuščene norme in onemogočajo normalno delo. Problem prenatrpanosti obstoječih VVZ bi se dalo rešiti s podaljšanim porodniškim dopustom ali morda do treh let starosti otroka nuditi materam neplačan dopust z garancijo vrnitve na delovno mesto. Zbora sta bila soglasna, da se ti predlogi posredujejo odgovornim institucijam. Izvoljeni so bili delegati za mestno interesno skupnost in republiško interesno skupnost, ker je sedanjim potekla mandatna doba. Kolikor imajo delegacije potrebe po številčnejšem gradivu, lahko to javijo službi za družbene dejavnosti Moste-Polje. V. B. osnovnih organizacij sindikata se je seminarjev udeležilo le 469 članov; najboljša udeležba je bila iz Saturnusa, Papirnice Vevče, Gradisa in Kolinske. Splošna ocena je bila, da so bili seminarji zelo dobro pripravljeni, predavatelji so odlično predavali in tudi odgovarjali na vprašanja slušateljev; ugotovljeno (iz ankete) je bilo, da so tovrstni seminarji in takšno usposabljanje delegatov zelo potrebni, biti bi morali že prej, takoj po volitvah novih odborov in organizirani postopoma preko cele mandatne dobe. Po mnenju udeležencev je bilo na seminarju še premalo obdelano obveščanje delavcev in metode delovanja delegatov. Naj omenim še stroške teh seminarjev, ki so znašali 97.700.00 din za predavatelje in organizacijo DU ter 60.000,00 za dokumente kongresov, ki so jih prejeli vsi udeleženci poleg ostalega gradiva; torej so skupno znašali stroški petnajst milijonov starih din in glede na to bi morali jemati seminarje bolj resno, saj so to sredstva združenega dela! Ce upoštevamo še izgube pri delavcih zaradi odsotnosti od dela, znašajo stroški za enega udeleženca kar v višini slovenskega povprečnega osebnega dohodka; to pa niso mačje solze. Če bi se seminarjev udeležili bolj polnoštevilno, bi na delegata bilo stroškov veliko manj, veliko več delegatov pa bi zvedelo marsikaj novega in nujno potrebnega. V. B. Je najširša letošnja družbenopolitična akcija, ki jo organizira SZDL Slovenije in sindikat z namenom, da bi izpopolnili in preizkusili našo pripravljenost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v vseh celicah našega družbenopolitičnega sistema. Zato teče akcija prav povsod: v krajevnih skupnostih, v organizacijah združenega dela, v družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih, v raznih društvih in drugih organizacijah. Gre za izpopolnitev priprav in za preizkus pripravljenosti v primeru neposredne vojne nevarnosti ter v primeru elementarnih in drugih večjih nesreč, epidemij ali drugih izrednih razmer. Načrti, ki jih je potrebno dodelati, morajo biti izdelani tako-, da bo povsem jasno, kaj je potrebno storiti, kdo mora opraviti določeno nalogo, v kakšnem času in na kakšen način. V tej akciji je treba zlasti pregledati statute in druge samoupravne splošne akte ter ugotoviti, ali še ustrezajo določbe o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in če to ne, je treba pripraviti in sprejeti ustrezne spremembe in dopolnitve teh aktov. Pazljivo je treba pregledati in dopolniti obrambne načrte, ki morajo dati natančne odgovore na vprašanja, kdo, kdaj in kako mora opraviti določeno nalogo v pripravah na ljudsko obrambo. Temeljito je treba seznaniti vse nosilce posameznih nalog z njihovimi dolžnostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz obram- bnega načrta in iz načrta V primeru izrednih razmer. Vse te naloge je potrebno opraviti v prvem polletju letošnjega leta. Zadnje dni septembra pa bo preizkus, na katerem se bo videlo, kako smo v resnici pripravljeni, koliko vsak izmed nas pozna svojo vlogo in nalogo in kako je usposobljen za njihovo praktično uresničevanje v predvidenih možnih izrednih razmerah. Vsi odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki neposredno vodijo obrambne priprave, imajo zahtevne naloge in veliko odgovornost. Seveda pri tem niso sami, saj morajo svoj del nalog opraviti tudi samoupravni in poslovodni organi, vodstva družbenopolitičnih organizacij, strokovne službe in drugi dejavniki po kolektivih, predvsem pa je to tudi velika naloga osnovnih organizacij zveze sindikata. Tega se moramo zavedati in se z vso resnostjo lotiti zadanih nalog, da jih bomo tudi v naši delovni organizaciji dobro opravili, tako da ne bomo samo rekli, da nas nič ne sme presenetiti, pač pa, da NAS NIC NE MORE PRESENETITI. v R XXI. ŠPORTNE IGRE PAPIRNIČARJEV SRS VEVČE — 22. in 23. junija 1979 Od brezpravnega delavca do upravljalca - 136 let Sredi kmetijskega okolja z redko naseljenimi zaselki, povezanimi s kolovoznimi potmi, ki so jih zakrivali gosti gozdovi, je pred 136 leti ob reki Ljubljanici začela rasti industrija. Posamezne obrtni j e in delavnice so se začele umikati, okoliški kmečki živelj se je počasi pretvarjal v delavstvo. Oživela je tovarna z nekaj nad 70 ljudmi, ki je začela proizvajati papir. Prvi izdelek je nastal 24. j-unija 1843. To je bila za same Vevče in za okoliške vasi pomembna prelomnica, ki je dajala značaj kraju skozi stoletja do današnjih dni. Iz okoliških in ma-loposestniških domov so prihajali delavci. Z nastankom papirnice v do tedaj izrazito kmetijski okolici, sta se pojavila dva različna stanova: industrijsko meščanstvo in novi proletariat, ki je slabih sto let kasneje izrazito posegel v družbeni red. Ze ob samem nastanku in vse stoletje pozneje do leta 1945 je bila vevška papirnica v rokah kapitalističnih podjetnikov, zato je bil tudi red, ki je vladal, strogo kapitalistični. V začetku delavstvo tega ni občutilo, zato tudi ni nudilo nikakega odpora. Polagoma je nastajal proletariat, ki je bil razgiban zlasti po objavi Manifesta komunistične partije leta 1848. Po tej objavi so se naglo širile socialistične ideje in vzporedno z njimi se pojavlja organiziran razredni boj. Dr. Jože Šorn v svoji knjigi »Zgodovina Papirnice Vevče« trdi, da so bili delavci v času Ter-pinčeve družbe do leta 1870 razmeroma dobro plačani in da si vevški kapitalisti niso prisvajali tolikšnega neplačanega dela, da bi to vodilo k težkemu pomanjkanju, ki bi zbujalo nesoglasja med delavstvom in lastniki. Ko je po letu 1870 prevzela tovarno graška družba, so se obrati modernizirali, povečala se je proizvodnost, tudi delovni pogoji so bili dosti ugodnejši, vendar je delovni dan še vedno trajal 12 pa tudi 16 ur. Zaradi donosnosti podjetja so bili delavci razmeroma dobro plačani. Razmere pa so se začele kmalu slabšati. Izkorišče- vanje pa se je stopnjevalo. Počasi se je začel rojevati odpor, h kateremu pa so takrat nastajajoče stranke različno pristopale, vsaka pač po svoji politični in svetovno-nazorski zasnovi. Na prelomu stoletja so se vedno bolj zaostrovala politična nasprotja, z njimi pa tudi povečeval pritisk na delavstvo in delavske množice. Rastel je odpor, ki se je začel odražati v stavkah. Doslej manj osveščeni vevški delavci so v prvi polovici leta 1900 prvič stavkali. Stavka je trajala 3 tedne. Zaradi enotnosti nastopa in zahtev so lastniki papirnice pristali na nekatere zahteve delavcev. Začele so se javljati razne politične struje in vnel se je hud strankarski boj. Prevladovala je klerikalna miselnost, dokler se delavstvu niso približale prve delavske politične organizacije. Začel se je boj med levičarskimi in desničarskimi silami, med katerimi je kolebala omahljiva sredina. Počasi so delavci začeli razlikovati tudi med socialnimi demokrati in komunisti. Organizirana je bila komunistična partija, okrog katere so se odslej zbirali vsi, ki so bili za socialistično preobrazbo družbe. Resnične ali pa umetno napravljene krize, ki so pestile vevško delavstvo, so njegovo moč le krepile, zlasti pa je postajala vedno trdnejša socialistična zavest. Vevški delavec je vedno bolj posegal v politična dogajanja kraja, občine in širšega območja. Vpliv še maloštevilne partijske organizacije se je v tridesetih letih začel širiti med vse delavce. Prav v tem času je nastajala velika gospodarska kriza, ki je trajala vse do leta 1938. Razvilo se je več partijskih celic, ki so se ravnale po navodilih pokrajinskega komiteja. Komunisti, ki so se odločali za legalen način dela med vsemi naprednimi skupinami, so se otresli politične osamljenosti. Vpliv partije na delavstvo je postajal čedalje večji in očiten na vseh področjih. Gospodarske in politične zahteve so se povečale, povečala se je tudi skrb za ideološko izgradnjo delavstva. Nič več li moglo sprejeti, načel o harmo-liji med delom in kapitalom. Vr-tile so se značajne stavke. Naj-rečja med njimi je bila leta 1936. 3o teh akcijah so se razmere del-10 uredile, toda nastopila je dru-;a nevarnost, politična in navod-lostna. Fašistični napadalci so začeli ibkoljevati naše ozemlje. Njihov 7pliv bi skoraj postal usoden, če h pripravi j enost slovenskega judstva ne bila na preži. Med ljimi je bil prav vevški dela-,-ec eden najbolj aktivnih v od-ioru, ne samo v tovarni, ampak udi izven nje v okolici in še daje. Znani so dogodki ob prihodu ikupatorja na slovensko ozemlje, /evški delavec je pokazal zavo-evalcem zobe in kmalu prešel z ljim v odkrit boj. Zbiranje oro-■ja, zbiranje papirja za tisk, zbi-•anje denarja in širjenje moral-le in materialne pripravljenosti e sledilo vsem ostalim akcijam. V času okupacije se je veliko itevilo delavcev borilo v različ-lih partizanskih enotah, tisti pa,