Leto s	V LjuDitani. dne 15 oktobra 1926	Ste\. 46
Češkoslovaški parlamentarci v Ljubljani
pek jesenskega cvetja, prihiteli nasproti že prvi Ljubljančani, ki so goste spremili in po-vedli v Ljubljano.
Počasi med sviranjem godbe je privozil vlak na ljubljansko postajo, kjer je bila zbrana velikanska množica ljudi. Nebroj društev, Šolska mladina, z eno besedo, vsa Ljubljana je bila zbrana pri kolodvoru in na kolodvoru, kjer jih je kot prvi pozdravil veliki župan dr. Baltič.
V 41 lepih s cvetjem okrašenih avtomobilih so se po izmenjanih govorih odpeljali y mesto, spremljani od velikanske množicc, ki je neprestano vsklikala dobrodošlim prijate-
ljem. Raz hiš so vihrale zastave, iz okcnj, okrašenih s cvetjem in zelenjem pa so sc vsipalc cvetice na avtomobile. Bili so prizori, kot jih že dolgo ne pomni naša bela Ljubljana.
Sprevod se je ustavil pred starodavnim ■magistratom, kjer so ponovno menjali govore, v katerih so naši severni bratje povdarjali velik pomen našega bratstva in prijateljstva. Z razpetimi rokami je vskliknil podpredsednik čsl parlamenta važne besede, ki nam naj bodo za vedno utisnjene v naših srcih: »Tu stojimo in se vam zahvaljujemo! S poslopja vihrate vaša in naša zastava, ki imate iste
barve, belo, modro in rdečo. Bela je barva vaših čistih src. Modra barva je barva morja vašega juga. vaše in naše Adrije! Rdeča je barva našega srca, naše krvi.« Pri teh besedah pa so zadoneli glasovi iz celokupne množice »Živel Jadran!«.
Po končanem veličastnem sprevodu so si gostje ogledali Ljubljano, ki jim je zelo ugajala. Opoldne jc bil banket v Unionu in zvečer, ko so odhajali iz Ljubljane, kakor tudi še na Jesenicah, kjer so zapustili jugoslov. tla, so obljubljali, da ne pozabijo nikdar svojih južnih bratov.
Slovenci smo imeli zopet priliko pokazati, da sc zavedamo svoje narodnosti, da smo ponefeni nanjo, ki je nad vse važna za našo ceiokupno državo in da znamo ceniti bratstvo naših sorodnih narodov.
V času, ko naši neprijazni, nenasitljivi sosedje hujskajo proti nam razne države, so prihiteli med nas naši severni bratje Čeho-slovaki, da obnove osebno stare vezi, ki vežejo že stoletja oba slovanska naroda.
Že v nedeljo popoldne so se jeli pripravljati vsi kraji ob dolenjski progi, kjer je drugi
dan vozil vlak s češkimi parlamentarci. Okrasili so jse postaje z jesenskim cvetjem in izobesili zastave. Pa tudi kmečke hiše ob progi so bile ozaljšane. Zgodaj zjutraj, ko se je jelo komaj svitati, je dospel poseben vlak, sestoječ iz 14 z zelenjem in cvetjem okrašenih vagonov, vozeč češke parlamentarce v Metliko. Toda rana ura ni zadržala Metli-čanov, da ne bi pozdravili Cehoslovakov. Prav prisrčen je bil pozdrav tudi na črno-meljski postaji, kjer so bila zbrana vsa domača društva in občinski svet z županom na
Sprejem češkoslovaških parlametarcev pred magistratom v Ljubljani
čelu, V Novem mestu je bila postaja pri sprejemu nabito polna in bil je veličasten prizor pri prihodu vlaka, ko je velika množica vsklikala pozdrave, na katere so odgovarjali veselo očarani parlamentarci. Novomeščani pa so iih na postaji tudi nekoliko pogostili in jim pri odhodu zapeli krasne domače pesmi, Lepo so pozdravili Čehoslovake tudi v Trebnjem, kjer je streljanje iz topičev znatno dvignilo svečanostno razpoloženje.
V Grosupljem pa so poleg mnogobrojnih domačinov, ki so poklonili gostom krasen šo-
Podpredsednik L Si. SclKliči iii. ooiišiiip se pred ljubljanskim rotovžem zahvaljuje za velifa- Vaclav Kloiač, predsednik češkoslovaškega stni sprejem.	senata.
Na desni:
Ženske poslankinje čsl. parlamenta: senatorki Franti-ška Plaminkova in Ružena Reichstiidterova (na levi in v sredi) ter poslankinja Beti Karpiškova.
lan \lalypetr, predsednik čsl. poslanske zbornice
Na desni:
Čsl. poslanec dr. Slavik polaga šopek na Prešernov spomenik.
Pokal iz kristala, ki so ga
čsl. poslanci prinesli v dar mestu Ljubljani.
Jskim prestolom, na katerem so slo ve n -
jeziku vineščali koroške vojvode.
Na desni: Kamen na Vrbi ob Vrbskem jezeru z nemškim napisom: Do tukaj in ne dalje so prišli srbski jezdeci !. 1919. S kamnom izzivajo koroški Nemci zatirane Slovence, češ na naša vojska naprej ni mogla — pa se lahko zgodi, da naši hrabri vojaki ta sramotilni kamen odneso še daleč naprej.
Na levi:
Begov Milanček iz Trbovelj
še ni star tri leta pa je bil že ua 1119 m visoki Mrzlici. Gori je lezel v samih kopalnih hlačicah, s sandalami in nahrbtnikom in palico, kakor pravi i ::- :.
Kovačnica J. Krmelja v liotovljah pri Poljanah, ki mu je zadnja povodenj vzela tudi hišo.
Na desni:
Rezika Gabod, doma iz Marije Bistrice v hrvatskem Zagorju, je brez ene noge in brez obeh rok, pa je vendar izvrstna šivilja, da sedaj v Zagrebu še druge poučuje.
.uiton ttaiaei, ugicuiu m vedno zvesti pristaš naše stranke v Železnikih je dne 11. t. m. preminul v 80. letu
Aligatorji so krokodilom podobni velikanski kuščarji v Ameriki, ki so jih začeli rediti radi kože.
Železniški most čez Idrijco v Bači pri Sv. Luciil ob zadnji po-vodnjl. „
ki je s svojim gospodarjem Martinom Povšetom, hišnikom v Rimskih toplicah, sple-po lestvi na streho trinadstropne hiše. Pač nenavadno pametna in spretna žival!
Na levi:
Hiša kovača Krmelja v Hotovijah pri Poljanah.
ki jo je plaz polovico odnesel. Povodenj mu je podrla tudi kovaenico.
Na levi:
Narasla Vipava je v Mirnu pri Gorici stopila čez bregove in napravila veliko škodo.
Ljudska kuhinja za poplavljence na Viču. Kuhali so domači fantje in s trompeto klicali lačne K jeai.