TRST, sreda 5. junija 1957 Leto XIII . Št. 133 (3668) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCH1 it. 6, II nad. — TELEFON 93-898 IN 94-638 — Poštni predal 539 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lin-FLI^j ^ai^ha^SlovenUe SL 37-338 — Podruž, GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tisaa, Državna . L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z . 375 - izdaia Založništvo tržaškega tiska u.ZOZ-Trst višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, «.Antifašizma ni več» ugotavlja novo fašistični senator Zoli je sprejel podporo monarhofašistov Senat je izglasoval zaupnico: 132 za, 93 proti Zoli je zelo odločno odbil odprtje na levo in je ostro polemiziral s komunisti, medtem ko je bil mnogo bolj prijazen do desničarjev - Fanfani obžaluje, da niso za vlado glasovali «stari zavezniki» in pravi, da so socialisti zamudili še eno priložnost, da bi se ločili od komunistov Angleški jedrski poizkusi (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Govorilo se je, da je usoda Zolijeve vlade negotova vse do odgovora predsednika disku-tantom v senatu. Govorilo se je, da bo lahko ta odgovor še v zadnjem trenutku odločil kak preobrat. Predvsem se je mislilo, da bi lahko Zoli odbil podporo desnice in si z nekaterimi izjavami zagotovil podporo socialistov. Sicer se je v to možnost nazadnje že kaj malo verjelo, vendar je vsaj teoretično še obstajala negotovost. Nič čudnega torej, če je za današnji Zolijev govor «a“° ki «. i« prit?- za njegovo programsko izjavo. Senat je bil danes zo pet prenapolnjen in na tribuni, ki je rezervirana za poslance in je nasproti diplomatske tribune, so bili prav tako vsi prostori zasedeni, tako da je nekaj poslancev poiskalo mesta celo v novinarski tribuni. Med drugimi so bili od poslancev navzoči Togliatti, Piccioni, številni socialistični poslanci in pripadniki vseh ostalih strank. Ko je bil po Zolijevem govoru določen približno enourni odmor, mec katerim so posamezne skupine zavzele svoje dokončno stališče pred glasovanjem, pač ni moglo biti več nikake nejasnosti. Zolijev govor ni pustil nikake-ga dvoma več. Predvsem ni prinesel nikakega izboljšanja v primerjavi s prvotno programsko izjavo. Zato tudi ni moglo priti do nikake spremembe že doslej znanih stališč. Ko je potem že blizu polnoči prišlo do poimenskega glasovanja, so se za vlado odločili poleg demokristjanov še monarhofašisti in kak neodvisni desničar. Oc 229 senatorjev, ki so volili, jih je za vlado glasovalo 132, proti 93, 4 pa so oddali bele glasovnice. proti vladi so glasovali komunisti, socialisti, socialdemokrati, republikanci in liberalci, medtem ko so se vzdržali Laurovi monarhisti. Seja senata se je pričela ob 17. uri. Najprej so bili Predloženi nekateri predlogi, nakar je začel ob 17.30 govoriti predsednik vlade. V svojem govoru je odgovarjal kar Po vrsti vsem senatorjem, ki so se oglasili k besedi med debato o vladnem programu. Tako j* najprej odgovoril južnotirolskemu senatorju ževal zaradi ravnanja z juž-notirolsko nemško manjšino. Zoli je dejal, da bo vfada nadaljevala delo prejšnje vlade, da bi prišlo do mirnega sožitja' v deželi: ne more pa Saragata je dejal, da se pri njem ciikiicno pojavlja nestalnost in trdovratnost; namignil pa je tudi na «akrepčila» gospodarske narave za finance PSDI. ki jih nudi socialdemokratsko sodelovanje v vladi. Senatorju Amodeu (PRI) je dejal samo, da v njegovem govoru ne vidi zadostnih razlogov za glasovanje proti vladi. Moleju je pa rekel, da Po njegovem mnenju pomeni «neodvisni z levice# toliko kot «odvisen od levice#. Nato je zagovarjal konkordat in to z motivacijo, da predstavljajo katoličani več kot 99 odstotkov italijanskega prebivalstva. d„p„,u,i p?!.db. ts%ss^ rtss. n ki bi šlo prek sprejetih obveznosti. Dlje časa se je pomudil pri odgovoru socialističnemu senatorju Lussuju. Očprtje na levo, ki ga zahtevajo socialisti, je dejal Zoli, ima dva pomena; politični in socialni. Na političnem področju ne bo prišlo do nikakega odprtja kljub vsem pozivom, dokler PŠI ne bo izvedla zaprtja na svoji levici. S tem je Zoli zahteval od PSI, da preide v protikomunistični tabor. Potem je poudaril med-razrednost KD ter zatrdil, ča značaju atlantske zveze. Ni pa hotel zavzeti stališča v vprašanju jedrskih poskusov. Omejil se je le na splošno Izjavo, da je vlada naklonjena vsakemu predlogu, ki bi prispeval k razorožitvi in pomagal oddaljiti nevarnost a-tomske vojne Ko je potem govoril še o programskem delu, je svojo vlado označil kot ((vlado z določenim rokom#, v smislu namreč, da njegova vlada ne more trajati dlje kot do prihodnjih volitev, V tem času pa bosta še najmanj dva DANES Zolijeva demokristjanska vlada je torej dobila sinoči zaupnico v senatu s pomočjo monarhističnih (15) in fašističnih (9) poleg demo-kristjanskih glasov (108). pogodilo se je tisto, kar je včerajšnje socialistično glasilo pravilno povedalo; 'Neposredno pred glasovanjem v senatu je potrebno Poudariti, da glasovi skrajne desnice niso le tista krastača, ki jo je težko pek žreti, ampak pomenijo tud! kvalifikacijo, oziroma bolje rečeno diskvalifikacijo de-mokristjanske politike.# Ponovno poudarjanje antifašizma, ki smo ga slišali iz Zolijevih ust pred glasovanjem, pa ostane — kot bi rekel Hamlet — le besede, besede, besede... * * * en mesec raznih prekinitev tako da ostane za pravo par* lamentarno delo kaka dva meseca. v katerih bo treba odobriti proračun. S to izjavo pa je Zoli odvzel vsako vsebino svoji prejšnji izjavi, da prepušča volji parlamenta, da odloči o agrarnih pogodbah saj je pravzaprav že nakazal, da se za njegove vlade razen o proračunih sploh ne bo skoraj o ničemer razpravljalo. Glede avtonomnih dežel je spet omenil tezo, ki jo je sam iznašel, zato da je to vprašanje odložil; poudaril je namreč nevarnosti, ki bi lahko nastale iz spora dežel z državo, če se jim prej ne zajamči finančna avtonomija. Vsekakor pa se je obvezal, da bo vprašanje preštudiral ter je odvrnil obdolžitev, da hoče stvar odložiti. Ko je Zolj končal svoj govor, se je seja senata nadaljevala po približno enourni prekinitvi. Predstavniki raznih političnih skupin so podali svoje glasovalne izjave, ki so samo potrdile že znana stališča. Hruščev je torej potrdi! Pripravljenost Sovjetske zve-Ze. da podpiše sporazum o Prvih korakih razorožitve ih preneha z jedrskimi poskusi, če na to pristanejo druge države. Tako stališče Prav gotovo olajšuje potek i°ndonskih razgovorov o razorožitvi. Posebno pozor-host zasluži predlog Sovjetske zveze o umiku čet iz Vseh evropskih držav in to he glede na pripombe, ki Se postavljajo s stališča ravnotežja vojaških sil v Evropi. 2e v ZDA so mno-poudarili, da zasluži ta Predlog proučevanje, poseb-h°. če se nanj gleda v °kviru sistema evropske varnosti in nadzorstva nad razorožitvijo, kajti razdeli-tov Evrope na dva dela v hfejah, kjer si stojita nasproti dva vojaško-politična bloka, je glavni vzrok napetosti v Evropi in v svetu, »olikega pomena je tudi tonenje Hruščeva o možnosti in neobhodnosti raznih P°ti socialistične izgradnje tor odnosa socialistične ob-lasti do ljudstva. To mne-Pje med drugim opozarja ’'a aktualno nalogo vzpostavitve novih družbenih °dnosov v socialističnih dr-zavah in na potrebo pravilne ureditve njihovih med-tobojtuh odnosov. , v . ,i . k« ne najmanj u v a italijanski položaj ni naklo- mese(.a počitnic šest mese-njen politiki, ki jo navdihu-1 eev predvolilne dobe jejo načela razrednosti, kajti razrednost je izven nacionalne zgodovinske realnosti. Po Zolijevem mnenju italijanska družba ne pozna razdelitve na razrede, mogoče prav zaradi medrazrednosti KD, Omenjal je potem tudi prisvajanje socialističnih glasov po komunistih. Na socialnem področju, je dejal, pa ni treba pozivati KD k odprtju na levo, ker je prav ona tista, ki to odprtje izvaja. Če pa je delovanje na tem področju nekoliko počasno, je vzrok za to v »sili stvari# in v načelih previdnosti, ki narekujejo opreznost in preudarnost. Govor monarhista Paolucci-ja je Zoli imenoval ((vljuden#. Rekel je, da ga od monarhistov razen ustavnega vprašanja delijo vpršanja, ki so socialne narave. Odbil je zahtevo, naj se vprašanje agrarnih pogodb ustavi. Vlada ne bo napravila ničesar, je dejal, da bi preprečil, da se v parlamentu izoblikuje usmeritev, ki bo drugačna od vladne in izrazil je željo, da bi se vprašanje agrarnih pogodb rešilo čimprej. Misinskemu senatorju Tur-chiju, ki je na njegov račun govoril o senilnem antifašizmu, da je bil antifašist še pred pohodom na Rim («un antifasci-sta antemarcia#). Ta njegov izraz je povzročil veselost v dvorani. Rekel je, da si za glasove MSI ni. prizadeval in jih ni piosil. Zato ti glasovi ne morejo spremeniti niti stališča predstavnikov te stranke niti stališča njegove vlade. Zelo polemičen pa je bil Zoli s Scoccimarrom in spioh s komunisti. Na levici je prišlo večkrat do glasnega razburjenja med njegovimi izjavami ko je odgovarjal komunistom Omenjal je seveda poročilo Hruščeva in dogodke na Madžarskem. da je lahko prišel do geniaineg zaključka, da bi na italijanske študente in delavce streljali iz sovjetskih tankov in letal, če bi v Italiji prišla na oblast KPI. Pa tudi do socialdemokratov je bil zelo oster. Očitno je treba mnoge discipline, da je mogoče vztrajati v PSDI, in mnogo potrpljenja, da je mogoče vztrajati poleg PSDI je dejal, kajti usmerjenost in ravnanje te stranke se neprenehoma iiZpreminja. Na račun Senator Negri (PSI) je pre-čital resolucijo, ki jo je sprejela njegova skupina. Resolucija ugotavlja, da v Zolijevem govoru ni videti političnega preloma z desnico. Poudarja nadalje, da socialisti niso zahtevali odprtja na Ponoči je tajnik KD Fanfani dal izjavo, v kateri pravi, da je večinska stranka sprejela težko nalogo, da sestavi vlado, v upanju fia ji bodo vsaj stranke rn parlmentarci, «ki so zares demokratični#, olajšali nalogo. Toda glasovanje je pc- Mac Millanovo pred Bevanovimi vprašanji Izjavil je, da zagotavljajo poizkusi Angliji «izvrsten položaj» Avstralski znanstvenik za prenehanje poizkusov levo, temveč le zaprtje na | kazalo, da na to pričakovanje I desno. S podporo MSI vladi prihajajo ljudje od 1. 1919 v državno trdnjavo. Vlada pa prevzema pred državo odgovornost za tako politično o-peracijo. Negri je še pojasnil, da v zunanji politiki socialisti ne postavljajo vprašanja izbire med Washingto-nom in Moskvo .temveč med politiko razorožitve in politiko poostrene oborožitve. Značilna je bila izjava mi-slna Ferrettija, ki je med drugim dejal -— očitno zadovoljen: «Ni več fašizma in tudi ne antifašizma«. niso odgovorili »stari zavezniki, kar nas zares žalosti#. Socialisti pa so imeli priložnost, da se ločiio od KPI, pa te priložnosti niso izkoristili. Potolažil pa se je Fanfani s tem, da bi mogla vlada s 108 gla-soci KD in 7 glasovi mešane skupine tudi brez monarhofašistov doseči potrebnih 115 glasov večine. a. P. «»---------- BEIRUT, 4. — Fronta narodne enotnosti, v kateri so opozicijske stranke, je sinoči objavila manifest v zvezi z zad- njimi dogodki. Manifest omenja posredovanje generala Še-haba, ki je privedlo do kompromisa med vlado in opozicijo o sledečem: 1. Prekinitev sodnega postopka proti vsem, proti katerim se je ta začel po incidentih od 30. maja; izpustitev aretiranih in preiskava o slabem ravnanju z njimi. 2. Ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj ugotovi odgovornost za incidente in naj odloča o kaznovanju krivcev. 3. Popolna i.evtralnost državne uprave med volitvami. 4. Aretacija zločincev, ki so streljali na demonstrante v nekaterih ulicah v Beirutu. 5. Članom vlade se dodajata dva državna ministra, ki bosta imela nalogo Skrbeti, da bodo volitve svobodne. General Sehab bo osebno prevzel vodstvo nadzorovanja volitev. LONDON, 4. — Mac Millan je danes v spodnji zbornici zanikal vesti, da namerava Velika Britanija zmanjšati na polovico svoj program o jedrskih poizkusih. Izjavil je, da sedaj proučujejo rezultate prvih dveh eksplozij ter da bodo na podlagi izida tega proučevanja odločili, ali naj poizkuse nadaljujejo. «Program naših poizkusov, je dejal Mac Millan, je bil vedno elastičen. Prisiljen sem držati se mnenja znanstvenikov in strokov- meri bo odvUno od pogojev, njakov, ki vodijo poizkuse. Naš namen je vedno bil zmanjšati eksplozije na minimum v skladu z rezultati, ki jih hočemo doseči.# Voditelj opozicije Gaitskell je nato vprašal, ali je vlada pripravljena sprejeti predloge, ki bi jih eventualno predložile ZDA v razorožitvenem pododboru, za omejitev jedrskih poizkusov. Odgovoril je, da je tudi Velika Britanija stavila svoje predloge s tem v zvezi, da pa je vedno pripravljena diskutirati. Aneurinu Bevanu, ki je vprašal, ali bi vlada sprejela predlog za ustavitev jedrskih poizkusov, pa je Mac Millan odgovoril; «V veliki ki nam bodo stavljeni# Gaitskell je med drugim vprašal Mac Millana, ali je zvedel za vest, da je dva tisoč ameriških znanstvenikov podpisalo resolucijo, s katero se zavzemajo za konec je- Prof. Pitzer je izjavil, da je poziv ((nesrečna pobuda#, ki je on ne more podpreti, češ da je nevarnost jedrskih poizkusov za človeško življenje azelo malenkostna#. Prof. Hil-debrand pa je izjavil, da bi morali biti znanstveniki gotovi, da je to, kar zatrjujejo utemeljeno, preden ((podajajo neupravičeno alarmistične izjave#. Nasprotno pa so trije znani ameriški znanstveniki predložili pisano izjavo pododboru za atomsko energijo v ameriškem kongresu, v kater, poudarjajo škodo za človeštvo drskih poizkusov na podlagi | zaradi radioaktivnih izžarc- iiiiiiiHiniiiiHiiiiiiiiililiHliliiimimiiiiliiiiiiniiiiiiiii Številne akcije osvobodilne vojske proti kolonialni oblasti v Alžiru Močan napad na Tlemcen - Alžirska narodnoosvobodilna fronta obtožuje Francijo, da je organizirala pokol v Melouzi TUNIS, 4. — Na tiskovni konferenci, ki jo je imel sinoči v Tunisu, je predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte izjavil, da je Francija odgovorna za tragedijo v Melouzi. Poudaril je, da je vse prebivalstvo tega kraja sodelovalo z narodnoosvobodilno vojsko. Predstavnik je dalje dejal, da je pokol v tej vasi francoska mahinacija, katere namen je diskreditirati alžirsko narodno- osvobodilno fronto pred svetom in pred mednarodnimi organizacijami. «Popis pokola v Melouzi, je pripomnil predstavnik, spominja na podrobnosti scenografije in ne bi se čudili, če bi francoske oblasti mislile na vrtenje filma o «mu-čeni&ki vasi# v zvezi s prihodnjim zasedanjem skupščine OZN.# Na vprašanje, kaj misli o Izjavah, ki jih je nedavno podal predsednik tunizijske vlade Burgiba v zvezi s splošnimi volitvami v Alžiru pod mednarodnim nadzorstvom, je predstavnik izrekel priznanje Burgibi za njegove demokratične predloge, pripomnil pa je, da bi narodnoosvobodilno gibanje rajši začelo neposredna pogajanja s Francijo. #Ce nam bo položaj to vsilil, da se lotimo rešitve, ki zahteva mednarodno intervencijo, je pripomnil predstavnik, bo narodnoosvobodilna fronta proučila predloge Burgibe.# Zatem je predstavnik v zvezi z zadevnim vprašanjem 'kritiziral stališče alžirskega narodnega gibanja v zvezi z Melouzo. Danes je to gibanje pozvalo v Franciji severnoafriške delavce, naj jutri stavkajo v znak žalosti zaradi dogodkov v Melouzi. V llllllllllllllflllfllllllllMIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIimiUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllliillilMIIIItlllimiUlllinilllllllKllllllliiiiiilMlIlllllllllt Pflimlin ni do dokončnega odgovora o sodelovanju v vladi Stranka pa je naklonjena njegovi investituri - Radikali ne odobravajo napovedanega programa izjavi, ki jo je politični urad tega gibanja izročil tisku, pa se zahteva takojšnji umik francoskih čet iz Alžira in njih nadomestitev z mednarodnimi silama OZN. Izjava pravi dalje, da je alžirsko ljudstvo izpostavljeno Istočasno ((francoskemu kolonialističnemu zatiranju in krvavim vpadom oboroženih tolp sovražnikov alžirskega ljudstva, ki se kakor v Melouzi, ne ustavljajo pred nobenim zločinom, da ponižujejo alžirsko revolucijo in da skušajo vsiliti svojo voljo ljudstvu odrekajoč mu pravico do samo-odločanja#. Izjava pravi dalje, da je sedaj ena sama rešitev: Francija mora priznati pravico do samoodločanja alžirskemu narodu. Skliče naj se konferenca pri okrogli mizi in organizirajo naj se svobodne volitve pod pokroviteljstvom mednarodne komisije, ds se določi alžirska usta- . . ___ va, ki je edini organizem, k: I čet iz Tunizije lahko začne pogajanja s predstavniki francoskega ljudstva#. Kakor znano, je predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte Mohamed Ben Jeha predvčerajšnjim izjavil, da počenjajo francoske oblasti v Alžiru krute zločine, potem j ali skoraj eno uro in nato so se Alžirci umaknili. V zvezi z včerajšnjimi incidenti blizu Gabesa na tunizijskem ozemlju pa je tunizijska vlada danes objavila poročilo, v katerem zavrača francoske trditve, da je prebivalstvo streljalo na dva francoska vojaška konvoja, ki sta dobila dovoljenje od tunizij' skih oblasti za prehod. Poročilo pravi, da so začeli stre^ 1 j ati francoski vojaki, na kar so tunizijski vojaki odgovorili. Francoskd zunanje ministrstvo pa je objavilo izjavo češ da je francoska vlada večkrat izrekla pripravljenost pogajati se s tunizijsko vlado o položaju francoskih čet v Tuniziji, da pa tunizijska vlada zadevo zavlačuje. Kakor je znano, je Burgiba predvčerajšnjim izjavil, da je tunizijska vlada zahtevala začetek razgovorov s Francijo o popolnem umiku francoskih PARIZ, 4. — Vodstvo socialistične stranke je nocoj sklenilo, da ne more dati dokončnega odgovora Pflimlinu glede morebitnega sodelovanja v novi vladi, čeprav je »ugodno naklonjena# do njegove investiture. Pflmlin se je zjutraj dolgo razgovarjal z Molletom, katerega je vprašal za pojasnila o resoluciji, ki jo je sprejelo včeraj vodstvo SFIO. Zvečer se je vodstvo ponovno sestalo, da razpravlja o razgovoru, ki sta ga imela « Pflimli-norn Mollet in delegacija, ki jo je vodil pomočnik tajnika Commin. Takoj po nocojšnjem Sklepu ........ ...m.. Načrt Arabske lige za gospodarsko unijo Ustanovljena je arabska finančna organizacija za gospodarski razvoj arabskih držav KAIRO, 4. — Na rednem zasedanju gospodarskega sveta Arabske lige v Kairu so gospodarski strokovnjaki Saudo-ve Arabije, Jordanije, Sinje in Jemena podpisali danes sporazum za ustanovitev arabske finančne organizacije s kapitalom 20 milijonov sterlingov za gospodarski razvoj arabskih držav. Druge države članice Arabske lige bodo v kratkem podpisale ta sporazum, kateremu se bodo lahko pridružile tudi arabske države, ki niso članice Arabske lige. Gospodarski svet lige je dalje pozval arabske države, naj sodelujejo za ustanovitev družb z arabskim petrolejskim brodovjem ter za ustanovitev arabskih rafinerij, kar bi tem državam omogočilo, da bi del svoje proizvodnje izvazale kot predelano blago. Sprejet je bil tudi načrt spo- razuma o gospodarski uniji, Na podlagi tega načrta naj ot uvedli carinsko unijo, določili precejšnje olajšave za prelivanje kapitala med arabskimi državami, svobodno izmenjavo tako za arabsko kakor drugo blago ter svobodno zaposlitev arabskih državljanov v vseh arabskih državah. Popovič pri Langeju OSLO, 4. — N(Wveški zunanji minister Lange in er. žavni tajnik za zunanje za deve FLRJ Koča Popovič sta ge danes razgovarjala o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Razgovori se bodo nadaljevali jutri. Uradno porodilo o razgovorih bo objavljeno v soboto pred odhodom Koče Popoviča. je delegacija socialistične stranke odšla k Pflimlinu, da mu poroča o rezultatu sestanka, ki je trajal več kot tri ure. Mnogi opazovalci menijo, da bi takojšnja reakcija de-mokristjanskega voditelja Pflimlina utegnila biti ta, da poroča predsedniku Cotyju, da ne more nadaljevati poizkusov za sestavo vlade. Socialisti niso hoteli objaviti besedila resolucije, ki je bila sprejeta na nocojšnjem sestanku, dokler" ne bo Pflimlin 0 njej obveščen. V poučenih krogih pa izjavljajo, da skuša resolucija pustiti odprta vrata s poudarjanjem, da socialisti nimajo še zadostnih jamstev glede programa, da se lahko odločijo o morebitnem sodelovanju v vladi. Vendar pa so naklonjeni Pflimli-novi investiturj in bi zaradi tega v narodni skupščini glasovali zanjo. Pflimlin je tudi danes popoldne nadaljeval posvetovanja z voditelji političnih skupin, katerim je obrazložil posamezne dele svojega programa, zlasti kar se tiče borbe proti inflaciji. Radikali, ki pripadajo skupini Queuille, socialni republikanci in USDR so čali razumeti, da so naklonjeni Pflimlinovi investituri in da so tudi pripravljeni sodelovati v njegovi vladi, medtem ko se Pinayevi neodvisni vznemirjajo zaradi Molletovih zahtev, naj se ne sprejmejo v vlado. Glavni odbor radikalne stranke, ki se je danes sestal pod predsedstvom Dala-diera, pa je sprejel resolucijo, ki poudarja, da pripisuje, jo radikali glavno važnost re formi šolstva in da je prav tako nujna reforma volilnega sistema. Zato je težko, da bi se radikali in demokristjani o teh dveh vprašanjih sporazumeli. Govori se, da namerava Pflimlin napraviti danes ponoči in jutri zjutraj še zadnji poskus, ča prepriča socialiste za udeležbo v vladi, o-ziroma da se odpovedo vetu proti udeležbi neodvisnih. Vendar pa bi bil pripravljen 1 iti dalje, samo da bi dobil Enako plačilo za enako delo PIERRE PFLIMLIN socialiste na svojo stran. V takem primeru bi se ponovila enaka vladna formula, kakršna je bila prejšnja, samo da bi demokristjani prevzeli mesto radikalov. Zasedanje bagdadskega pakta KARAČI, 4. — Ožji odbor, v katerem so ministrski predsedniki štirih muslimanskih držav članic bagdadskega pakta, britanski zunanji minister Selwyn Lloyd in ameriški državni podtajnik Henderson, je danes zjutraj razpravljal o po ložaju na Srednjem vzhodu. Zatrjuje se. da so prišli do zaključka, da se položaj razvija v celoti ugodno stališču držav bagdadskega pakta. Odbor se bo sestal ponovno jutri. Danes se je sestal tudi vojaški odbor in njegov predsednik je izjavil, da je «zelo zadovoljen# z napredovanjem pri Koordiniranju vajaških sil držav članic. Plenarna seja bo 6. junija, ko bo objavljeno uradno poročilo. pa dolžijo alžirske nacionaliste, da so jih oni napravili. Pripomnil je, da je ((začela francoska vlada s tem, da prisoja te zločine Alžircem, protiofenzivo, da bi premotila svetovno javno mnenje, ki obsoja Francijo zaradi akcij proti alžirskemu prebivalstvu#. Clan narodnega sveta alžirske narodnoosvobodilne fronte Mohamed Jazit pa je poslal glavnemu tajniku OZN Hammar-skjoeldu brzojavko, s katero zahteva, naj OZN prouči okol-nosti v zvezi s pokolom 300 Alžireev v Melouzi. Prepričan je, da bi rezultati »naleteli na obsodbo metod, katerih se poslužuje francoska vojska v Alžiru#. Glavni tajnik alžirskega narodnega gibanja Mulaj Mer-bah pa je v New Yorku objavil izjavo, v kateri »obsoja bratomorno dejanje v Melouzi, ki prihaja od sovražnikov alžirskega ijudstva#. Merbah je poslal glavnemu tajniku OZN brzojavko, v kateri ga poziva, naj odredi preiskavo mednarodnega Rdečega križa v zvezi s tem dogodkom. Air žirske stranke pa poziva, naj prenehajo bratomorno borbo. Vsekakor so okoliščine v katerih je prišlo do tragedije, nejasne. Ni izključeno, da gre za kako ločeno skupino ki se je vrinila med osvobodilno gibanje z namenom, da škodi ugiedu tega gibanja in služi svojim oportunističnim namenom ter konec koncev kolonialnim oblastem. Dopisnik francoskega lista #Le Monde# iz Washingtona pa ugotavlja, da dogodek v Melouzi ni naletel na proteste, ki so jih Francozi pričakovali, pač pa je prepričal ameriške politične kiroge o nujnosti, da posredujejo pri pariški vladi, naj preneha z vojno v Alžiru. Pripominjajo, da ti dogodki lahiko samo še poslabšajo položaj v Alžiru pod pritiskom desničarskih ekstremističnih elementov, in da bi zato bilo potrebno nujno ameriško posredovanje. Medtem se nadaljujejo akcije alžirske narodnoosvobodilne vojske na vsem alžirskem ozemlju. Pri včerajšnjih treh atentatih, ki so bili izvršeni v Alžiru, je bilo ubitih osem ljudi, ranjenih pa 82. Danes pa so skupine narodnoosvobodilne vojske izvedle napad na mesto Tlem-cem. Vdrle so v mesto in sledili so ulični spopadi s francosko vojsko. Spopadi so tra- mednarodnega sporazuma. Mac Millan je odgovoril, da je bral o tej vesti in je dodal, da se zdi, da trditve ameriških znanstvenikov niso podkrepljene z nobenim dokazom. V odgovoru Bevanu pa je Mac Millan med drugim izjavil. «Upam, da imate pred očmi, da je dolžnost, ki jo i-mamo, poskrbeti za zadostno obrambo prot) napadu, tako da se prepreči izbruh nove vojne#. Sledilo je živahno prerekanje, ko je Mac Millan izjavil, da ‘bi vlada pristala na konec jedrskih poizkusov, da pa bi bilo to v veliki meri odvisno od postavljenih pogojev. Bevan je Mac Millana prekinil in ga obtožil, da se izmika njegovemu vprašanju. Nastal je velik hrup. Nato je Mac Millan izjavil, da ne misli spraviti države v položaj manjvrednosti prav v trenutku, ko Anglija zaključuje vrsto poizkusov, ki ji zagotavljajo »izvrsten položaj#. Glede Bevanovega predloga za imenovanje državne ali parlamentarne komisije, ki naj prouči učinke jedrskih poizkusov, je Mac Millan izjavil da je po njegovem mnenju najbolj primeren organizem za to že obstoječi »svet za zdravniška raziskovanja#. Angleška vlada je danes razpravljala o poizkusih na Božičnih otokih, preden je Mac Millan odgovarjal na vprašanja opozicije v spodnji zbornici. Tudi liberalni list «News Chronicle# je danes pisal, da se bo program jedrskih poizkusov zmanjšal za polovico spričo naraščajočega gibanja javnega mnenja proti tem poizkusom. Zatrjuje se, da bo zadostoval samo še en poizkus, ker so angleški znanstveniki izjavili, da sta prva dva poizkusa popolnoma uspela. Mac Millanova vlada hoče baje z ustavitvijo poizkusov doseči tudi politični uspeh, s tem da bj prekinili poizkuse. Medtem pa zatrjujejo, da bodo na podlagi podatkov, ki so jih zbrali ob prvih dveh eksplozijah, tudi v Veliki Britaniji lahko izdelovali atomske naboje za ameriške izstrelke, s katerimi se sedaj opremlja angleška vojska- Zato nameravajo vojaške oblasti čimprej izvesti poizkuse s takimi naboji, zato da ne MILAN, 4, — V okviru po- bo angleška vojska podvržena bud za proslavo dneva za pri-boritev enakih mezd, ki ga je organizirala CGIL za 8. junij, ko stopi v veljavo mednarodna ženevska konvencija, je podpredsednik poslanske zbornice Targetti sinoči v domu kulture govoril o omenjeni konvenciji. Poudaril je, da je treba čimprej odobriti zakonske določbe, ki na,j zagotavljajo ipraktičino izvedbo teh načel, in je pripomnil, da morajo sindikati pevečati svojo enotno akcijo, da bodo delovne pogodbe v celoti sprejele za ženske načelo enakega plačila za enako delo ameriškemu nadzorstvu pri u-porabljanju raketnih izstrelkov. V zvezj s pozivom dva tisoč ameriških znanstvenikov, naj se prenehajo jedrski poizkusi, je znani atomski znanstvenik Marcus Oliphant, ki vodi zavod za fizično znanost na avstralski univerzi, izjavil, da je mednarodni sporazum o prenehanju poizkusov z jedrskim orožjem nujno potreben za rešitev človeštva Dva znanstvenika s kalifornijske univerze, prof. Pitzer in prof. Hildebrand pa sta zavrnila poziv prof. Paulinga vanj. Trije profesorji, dr. James Crow, dr. Bentley Glass in dr. Herman Mueller, poudarjajo, da se bo nevarnost za človeštvo množila sorazmerno s povečanjem padanja radioaktivnih ostankov, ker s stališča genetike ni nobene doze izžarevanj, ki ne bi bila nevarna. Ce se bodo jedrski poizkusi nadaljevali v sedanjem ritmu, poudarjajo, bodo na tisoče oziroma milijoni bitij v bodočih generacijah predčasno umrli, bodo bolni, pohabljeni ali pa bodo trpeli na drug način zaradi učinkov izžarevanj. Egiptovsko-italijanska petrolejska družba KAIRO, 4. — Minister za industrijo Aziz Siaki je novinarjem izjavil, da je že poravnan spor med vlado in petrolejskimi družbami v Egiptu. Spor je trajal več mesecev, nanašal se je na razlike v cenah proizvodov posameznih družb. Sidki je tudi dejal, da je bila nečavno ustanovljena nova egiptovsko-ita-lijanska petrolejska družba, v kateri ima Egipt 49 odstotkov italijanska družba Mattei pa 51 odst. delnic. Ta družba je začela izkoriščati šele pred kratkim odkrite najbogatejše petrolejske vrelce v Egiptu pri Balaj limu v Sinajski puščavi. Spričo novih petrolejskih vrelcev je moč pričakovati, da bodo količine načrpanega petroleja znatno narasle, tako da bodo krile vse domače potrebe in ca ga bo ostalo še precej tudi za izvoz. Kakih 95 odst. vse energije. ki jo troši zdaj Egipt, daje petrolej. Celotna potrošnja znaša približno 4 milijone ton in od tega odpade polovica na uvoz. Svetovna konferenca za energijo v Beogradu BEOGRAD. 4. — Jugoslo- vanski državni očbor svetovne konference za energijo je priredil danes kosilo delegatom udeležencem zasedanja, ki se bo začelo jutri. y imenu jugoslovanske vlade je goste pozdravil Franc Leskošek, ki je izrazil zadovoljstvo, da je svetovna konferenca sprejela predlog Jugoslavije, da se na zasedanju razpravlja samo o aktualnih vprašanjih proizvodnje in uporabe energije v gospodarsko nezadostno razvitih državah. Poudaril je, da so jugoslovanski narodi pripravljeni storiti vse za ohranitev miru, da bi skupno z ostalimi narodi, ki so dobre volje, sodelovali na področju gospodarskega razvoja. Zatem je poudaril, da bo beograjsko zasedanje prispevalo k temu namenu. Izjave Zorina v razorožitvenem pododboru Indijo naj bi povabili na londonske razgovore SZ pripravljena takoj sporazumeti se o prenehanju jedrskih poizkusov - Bulganinovo pismo Nehruju? - Eisenhower ne bo odgovoril Hruščevu po televiziji MOSKVA, 4 — Agencija i da je Nehru dobil pismo Bul- z intervjujem Hruščeva po a- ,- ----:— - s merici televiziji. Komenta- tor je med drugim izjavil: Tass je danes’ javila, da je ganina, v katerem ta pravi, sovjetski delegat na razoro-lda je Sovjetska zveza pri- žitveni konferenci v Londonu včeraj izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena takoj skleniti sporazum o prenehanju poskusov z atomskimi in vodikovimi bombami, če ostale države sprejmejo ta sporazum. Zorin je izjavil, da bi morala biti na londonske razgovore povabljena tudi Indija. Dalje je Zorin dejal, ca poskusi, da se sporazum o tem vprašanju poveže z drugimi vprašanji, ki se tičejo razorožitve, kažejo slabo voljo, da bi se to vprašanje dejansko rešilo. Zatem je Zorin opozoril zahodne delegate na resolucijo indijskega parlamenta, ki poudarja nujnost sporazuma med državami, ki imajo jedrsko orožje, za prekinitev poskusov. Delo pododbora v Lončonu se bo nadaljevalo jutri. Iz New Yorka pa javljajo, pravljena začasno prekiniti svoje jedrske poskuse, da dokaže Zahodu, zlasti pa ZDA, da je Kremelj res zainteresiran na razorožitvi. Indijski funkcionarji odklanjajo sleherno izjavo s tem v zvezi in tudi moskovski radio ni omenil možnosti enostranske prekinitve jedrskih poskusov. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hagerty je čanes sporočil, da je predsednik Eisenhoiver sklenil, da ne bo dal nobene pobude za odgovor Hruščevu v okviru intervjuja po sovjetskem radiu ali televiziji. Hagerty pa ni izključil možnosti, da bo formalen odgovor dal kak visok funkcionar namesto predsednika. Moskovski radio je danes v svoji oddaji obžaloval včerajšnje izjave ameriškega državnega departmaja v »vezi «ZDA so najbolj razvita kapitalistična država, Sovjetska zveza je najbolj razvita socialistična država. Zato je naravno, da uvedba odnosov dobrega sosedstva med tema dvema državama ugodno vpliva na politično ozračje vsega sveta in oc tega bodo imeli koristi narodi vseh drugih držav.# Komentator je dalje izjavil, da je mnenja, da ves svet u-pravičeno pričakuje, da ZDA, Velika Britanija in Francija s svoje strani začnejo pomirjevalno akcijo. Predstavnik ameriškega dt^ žavnega departmaja je namreč včeraj izjavil, da so izjave Hruščeva povečini »ponovitev sovjetske propagande, ki ne potrebuje komentarja*. Izjavil je tudi, da je preclog o umiku ameriških in sovjetskih čet iz Evrope nesprejemljiv. 5. junija 1957, Vreme včeraj: Najvišja tenpe-ratura 21,8, najnižja 15,6, zračni tlak 1014,9 pada, vlaga 65 odst., 0,9 mm padavin, temp. mor/a 18,6. Vreme danes: Se vedno nestanovitno s krajevnimi padavinami. Temp. se ne bo bist. spremenila. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 5. junija Valerija, Dob ran Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.50. Dolžina dneva 15.33. Luna vzide ob 12.11 In zatone ob 0.03. Jutri, ČETRTEK, 6. junija Norbert, Milutin Danes stavka v ladjedelnici Sv. Jusla Volitve notranje komisije v železarni ILVA v Skednju Kandidati FIOM jamčijo učinkovito zaščito delavskih pravic • Pred stavkama pekovskih in gradbenih delavcev Danes ob 13.30 bodo stavkali delavci v ladjedelnici Sv. Justa. Stavka je enotna in protestirajo z njo proti delodajalcu, ki je zavrnil vse delavske zahteve po zvišanju nagrad, raztegnitvi doklade na zdravju škodljiva dela, po izboljšanju menze, higienikih naprav, preureditvi slačilnice itd if petek bodo stavkali 24 ir pekovski delavci, ki zahtevajo uveljavljanje vsedržavne delovne pogodbe in sklenitev dopolnilne pokrajinske pogodbe. Jutri ob 18. uri se bodo pekovski delavci sestali na e-notni skupščini na sedežu stare Delavske zbornice v Ulici Duca D’Aosta, kjer se bodo pomenili o podrobnostih stavke. 10. in 11. junija bodo stavkali gradbeni delavci. S stavko protestirajo gradbeni delavci proti delodajalcem, ker nočejo nadaljevati pogajanj za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe, potem ko so pogajanja prekinili. Pokrajinski sindikat gradbenih delavcev CGIL je sklical za petek ob 18. uri v Ul. Zonta 2 skupščino vseh sindikalnih aktivistov gradbene stroke. Tudi ta stavka bo enotna. Na stavko se pripravljajo tudi delavci v železarni ILVA v Skednju. Stavkali bodo 12. junija, in sicer 24 ur. Zelezarji zahtevajo skrčenje delovnega urnika na 40 ur na teden ob nespremenjenih prejemkih-Stavka se tiče vseh železarskih delavcev. Medtem ko se delavci železarne ILVA pripravljajo na stavko, pa volijo tudi novo notranjo komisijo. Volitve se pričnejo danes in se bodo nadaljevale iutri. Udeležilo se jih bo okrog 13u0 delavcev in uradnikov, ki bodo izvolili ti predstavnikov delavcev in 1 predstavnika uradnikov. Glasove pa bodo prešteli v petek, ko bodo znani tudi rezultati. Doslej je imela večino v notranji komisiji FIOM, katere člani so bili vedno najbolj borbeni in so tudi najbolj odločno branili interese delavcev in uradnikov. Kandidate liste FIOM CGIL za novo notranjo komisijo so izbrali na skupščinah delavcev po oddelkih. Ti kandidati so se na skupščinah tudi obvezali, da bodo imeli v svoji dejavnosti pred očmi vedno izboljšanje delovnih in gospodarskih pogojev delavcev ter zaščito njihovih sindikalnih pravic in demokratičnih svoboščin v tovarni. Obvezali so se tudi, da si bodo stalno prizadevali okrepiti enotnost delavstva, kajti le na ta način bo možna uspešna borba proti delodajalcem. Glavna točka programa liste FIOM pa je vsekakor 40-urni delovni teden, kar je zahteva že-lezarjev po vsej državi. Nadalje zahtevajo predstavniki FIOM izboljšanje po-vprečka akordnih dodatkov v produktivnih oddelkih spričo velikega porasta proizvodnje v zadnjih letih in spričo povečanja fizičnega napora delavcev. Tudi v vseh oddelkih, ki skrbijo za vzdrževanje materiala in naprav se mora izboljšati zaslužek, Ngdalje zahtevajo kandidati FIOM izboljšanje doklade za zdravje škodljiva dela in za vsa nevarna in naporna dela sploh. Peiaveenv se morajo izboljšati plače ustrezno z delom, ki ga opravljajo, /.višati se mora tudi dosedanja produkcijska nagrada. Posebna bilančna nagrada, ki i° dobivajo sedaj samo uradniki, naj se izplača vsem delavcem Program kandidatov FIOM postavlja tudi zahtevo po u-stanovitvi paritetnega odbora za preprečevanje nezgod na delu, po dodelitvi delovnih oblek za umazana dela, po u-kinitvi treh neplačanih dni za časa bolezni in po izplačilu prispevka ravnateljstva za do. polnilno blagajno delavcev ILVA. Spričo tega bodo vsi delavci, ki jim je pri srcu izboljšanje njihovega položaja, glasovali za kandidate FIOM. «»—— IZPRED SOD1SCA obsodil ga je namreč na leto dni in 2 meseca zapora. Sodnik Lo Cascio, tož. Fal-coner. zap. Scelzo, obramba odv. p. p. poilucci. «»--------- Na letnem občnem zboru poročilo predsednika induslrijcev Sinoči je na občnem zboru združenja industrijcev imel daljše poročilo predsednik dr. Doria, v katerem je zavzel izredno optimistično stališče do tržaških gospodarskih vprašanj. Uvodoma je orisal tržaški gospodarski položaj v letu 1956 in ga primerjal s stanjem 1955. in 1954. leta ter ugotovil, da se je v tem razdobju povečalo število zaposlenih, povečalo število rednih pomorskih prog, zvišal dotok turistov itd. /lasti je ugoden položaj tržaških ladjedelnic, ki lahko izkoriščajo ugodno mednarodno konjunkturo, ki bo nedvomno trajala še več let. Predsednik združenja indu-strijcev je ugodno ocenil tudi ustanovitev evropskega trga in nameravano ustanovitev področja svobodne izmenjave. kar vse naj bi omogočilo Trstu izvajanje posredniške vloge za dežele Srednje Evrope. Svoja izvajanja je dr. Doria zaključil s slavospevom privatni pobudi in z ugotovitvijo, da Trst lahko zaupa centralnim oblastem, da bodo izpolnile tržaška pričakovanja Zgoraj navedene izjave predsednika tržaških velikih industrijcev odražajo miselnost in stališče Oonfindustrie, ki je vsa povojna leta in ki še vedno vedri in oblači v Trstu in ki zaradi tega v resnici nima razlogov za pritožbe, temveč laiikj samo upa. da bo ostal položai še dolg: neizpremenjen. Seveda pa se s takimi ugotovitvami ne mo-re_ rešili dolga vrsta zelo perečih gospodarskih vprašanj katera pa združenja velein-dustrijcev očitno ne zanimajo. Kongres kovinarjev Pokrajinska FIOM je objavila spored svojega kongresa, ki bo 7.. 8. in 9. junija v Tr- stu. Geslo kongresa je: «Za roi Sestanek tržaškega občinskega odbora Tiskovna konierenca dr. Tavelle vedno bolj krepko FIOM, ki bo sposobna združiti tržaške kovinarje v borbi za boljše življenjske in delovne pogoje, za zaščito demokratičnih svoboščin in pravic delavcev v tovarnah; za takšno tržaško industrijo, ki bo uspešno prispevala h gospodarski obnovi tržaškega področja in ki bo vir gospodarskega razvoja in socialnega napredka*. V petek in soboto bo kongres zasecal v dvorani v Ul. Tiziano Vecellio 4-6, zadnji, manifestativni del kongresa pa bo v kinu «Arcobaleno». Kongres se prične v petek ob 18. uri. Po uvodnih formalnostih bo tajnik Paolo Sema prebral poročilo o delu dosedanjega odbora FIOM. V soboto ob 17. uri se prične diskusija o tajniškem poročilu. Nedeljsko zasedanje se prične ob 9 30. Na njem bo spregovoril tudi predstavnik o-srednjega tajništva FIOM. Sinoči se je sestal tržaški občinski odbor, ki je razpravljal o nekaterih upravnih vprašanjih. Gre za stari odbor, ki pa po zakonu še vedno deluje do 10. junija, ko bo pričel delovati novi občinski odbor, sestavljen iz svetovalcev KD in katerega so izvolili z odločilno podporo mi-sinskih in monarhističnih glasov. Na sinočnji seji niso bili prisotni bivši socialdemokratski odborniki, ker so mnenja, da je veljavnost starega odbora z izvolitvijo novega zapadla. Stari odbor »se bo sestal ponovno v petek. V Trstu ustanovitev egiptovskega konzulata Predsednik egiptovske republike Naser je odobril sklep o ustanovitvi egiptovskega konzulata v Trstu in je pooblastil kritje zadevnih izdatkov. Sestanek odbora uslužbencev Zanimiva za vzgajanje V osnovni šoli orok pa Je bilo 13. POROČILI BO SE: kontrolor avtobusnih prog Egidio Sbrocchi m gospodinja Licia Poggianl, elekinzuehaiiik l eUrriro Handelli m prodajalka Roniaiuia Potna, šofer Antonio Facnui m gospodinja Ida Rojc, električar Ervinu Pičeni in uradnica Eliana Pa-segns, trgovec Ualliano Dolci In šivilj« Elsa TrevuMul, mehanik Umberto Malfassi »n gospodinja AUce Klenem, detavec Jožef Kalčič in gospodinja Ivanka Kuret, trgovec Antonio Brumen In prodajalka Matilda Urbančič, 4o-ler Guidc Svettlm In babica Li-via Zorzet, pleskar Eelice isersi in inzerka Licia Cernettich. uradnik Baivino Legiša in uradnica Luna Guenn, mehanik Cor-rado Penzo m Šivilja Norls Marini, strojnik umberto Jurman in gospodinja Elvia Trevisan. UMRLI so; 30-letni Davide Bisot-Bartolinl, 81-letna Carollna loffolutti vd. Cicuto, 69-letna Ana Krebs vd. Hesse, 71-letni Aleksandro Romano, 4?-|ctni Rug-gero Landucci. 6t-letna France»ca Razemi por. Cusanl, 66-letn-a Marija Btančič por. Nadah, 69-!e(nl Uiovanni Colombetta. NOČNA SI.Uf.BA I.EKARN V JUNIJU Biasoletto, ut. Homa 16; Man-zoni, Ul. Setterontane 2; Marchto, Ul. Uinnastira 44; Hovis, Goldonijev trg 8; Dr. Rossettl, Ul. Schiapparelli 58; Harabagha v SREDA, S. junija 1957 ruši POSTAJ A A 1130 Zabavna glasba; 12.00 Zdravilstvo skozi stoletja; 12.10 Za vsakogar nekaj; 1J,45 V svetu kulture; 12.55 Domači mot.vi; 13.30 Proko.jev; Trije stavki iz suhe ((Skuška*; 13.45 Melodije iz preteklih dni; 14.08 Arerisk.v: Variacije za godalni orkester na Čajkovskega temo; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Chopin: Klavirski koncert št. 2 v r-molu; 18.30 Pisani balončki, radijski Icdrvik za najmlajše; 18.40 Harmonikar Rajmund Hrovat; 19.00 Orkester Le-I10 Luttazzi; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba: 20.00 Šport; 2U.30 Koncert operne glasbe; 2100 Obletnica tedna; 21.13 Zenski vokalni kvartet »Večernica«; 21.35 Glasba Mangmgallija In Zandonaja; 22.00 Italijansko povojno gledališče; 22.15 Chopinove mazurke; 22.35 Od melodije do melodije; 23,00 Rumbe in sambe; 23.30 Polnočna glasba, PRST I. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 16.45 G. B. Spavv: »Človek usode*, enodejanka; 17.40 Beethovnovi kvarteti; 18.10 Pojeta Nella Cotombo in Bruno Rosgttanl; 18.40 Južnoameriški ritmi, ExceIsior. 16.00: »Razuzdano mesto*, John Mc Intire, Richard Kiley, Katryn Grant. Zapletena zgodba ameriškega glavnega mesta hazardnih iger. Fenice. 16.00: »Odrske luči*. Drama, tragedija in komedija s Charhe Chaplinom in Clair Bloomovo. Nazionale. 16.00: »Na Jugu nič novega*, Abbe Lane, Nino Ta-ranto, Carlo Dapporto, Mario Carotenuto, Fulvia Franco m B. Riva. Filodrammatlco. 16.00: «Nisem vo. hun», Ernest Borgnine, R. Mil-land, N. Foch in D. Jugger. Grattacielo. 15.30; «Zenske... kocke... denar!*, Cyd Charisse, D. Dajley. Izkaznice ne veljajo. Supercioema. 16.00: «Bes v telesu* (Rage au corps), Erancoise Arnoul in Raymond Pellegrin. Mladoletnikom najstrože prepo. vedano. Arcobaleao. 16.00: »Zadnji paradiž*. v filmu boste občudovali lepote narave in čutnost ženske. Prepovedan vstop mladoletnim. Astra Rojan. 16.30: «Ljubl me alt me pusti*, D. Day, J. Cagney. Cmemascope. CapRol. 15.30: »Deklica na delfinu*. Prvi ameriški film s Sofijo Loren. Cinemascope, tech-nicolor. Crlstailo. 16.00: «Sem sentimentalen*, W. Chiari, C. Greco, B. Darvi. Alabarda. 16.00: Dean Martin in ■ «Jerry Levvis v «Moj sin fenomen*. Nepozaben zabavni film. Ariston. 16.00: «Poročii sem se z 'demonoma, B. Hutton, V. Mature. Aurora. 16.30: »Železno krilo*, B. Hope. Armoala. 15.00: «Nihče me ne bo u.s;avil». Poletne cene 100-130. Ob primeru lepega vremena na prostem ob 19.30. Ideale. 16.00: «Gorila na begu*. Technleolor. C. Mitchell in A. Bancroft. Impero. 16.30; «Ali Baba*, Fer* nandel. Techmcolor. Italia. 16.00: «Papa, mama, služkinja in jaz*, R. Lamoreux> G. Morlay. S. Marco. 16.00. «Romar», Chaf-he Chaplin. Zabavni film. Kino gledališče ob morju. 1600: ((.Anonimna družba zločincev*. Pretresljiv pogled v. svet milijonarskih zločincev. B. Cravv-ford in R. Conle. Moderno. 16.00: »Roparski napad*. B. Hayden. Prepovedano mladini. Savoaa. 16.00: «Kanarska kneginja*. Ljubezenska zgodba s B. Pampa nini. Viale. 16.00: #Sangaree», Fernan-do Lamas, Arlene Dahi. Tech-mcoior. Vitt. Veneto. 16.00: »Gora*, Spencer Tracy, Robert VVagner, Claire Trevor, Belvedere. 16.00: «Udili so Vlcki-ja», J. Crain, J. Peters. Marconi. 16.30: «Oklepna soba*, A. Ekberg, W. Campbell. Masslmo. 16.00: «Zmage na morjih*, zanimiv dokumentarni film iz pretekle vojne. Novo cine. 16.00: »Trije tatovi*, TotO, Giovanna Ralli. Odeon. 16.00: »Sokolje peruti*, Abbe Lane, Van Heflin. Tech-nicoior. Radio. 16.00; «Mošeja v puščavi*, R. Conte, R. Carlson. Super-scope. KINO NA PROSTEM Paradiso, 20.15: »Železna roka- vica*. Pcnzlana. 20.15: «Pony express». Pustolovski film. C. Heston Id R. Fleming. Vtlmaura. 20.30: «Deset mož !*' gije», Burt Lancaster. Technt-color. Stadio. 20.15: «N1 večje ljubezni*, A. Lualdi, F. Interlenghi ln G. Cervi. Arena dei flori. 20.30: «LIUy ln potepuh*, Walt Disney. K O P K R Poročila v slovenščini: 730, 13.30, 15.00. Poročila v Italijanščini: 6.30 1230. 16 30, 17.30, 19 15, 23 00. 5.00-6.15 Spored iz L.lubl one; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 spored IZ. Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro Jutro, vmes ob 7.45 Koledar; « 00-12.05 Spored Iz Ljubljane; 1340 Kmetijski nasveti; 13.45 Ritmi ln pevci od tu Ul tam; 14.00 Od melodije do melodije; 14 30 Kulturno življenje na Primorskem: Piranski festival; 14.40 poje Slovenski oktet; 15.10 Zabavna glasba: 15.25 15' Češke Barkovljah m Nfcoli v Skednju. | glasbe; 15,40.15.00 Spored iz Ljub. TR/ASKE HUMORESKE je naslov knjige Vladt-mira Bartola, ki je pravkar prispela in stane v Tržaški knjigarni samo 650 lir SOŽALJE Izvršni odbor Kmečke zvez* Izraža svojemu članu Gaspari ju Coku svoje iskreno sozaU* ob bridki izgubi bi ata Ivana. + Včeraj nas je za vedno zapu-stila naša craga Ivanka Fonda Pogreb nepozabne pokojnica bo danes ob 16,30 iz bolnišnic* pri Sv. Ivanu Žalujoči družini Rončel In Martelanc tet ostali sorodniki Trst, 5. Junija 1957, vri skepticizem in malo-e ter celo preziranje par- Na volitvah FRANCOSKI SOCIALIST O MOLLETOVI VLADI «Izdajstvo socializma* V Parizu bo verjetno že v prihodnjih dneh izšla knjiga z naslovom »Izdajstvo socializma#, ki jo je napisal član izvršnega odbora francoske socialistične stranke Andre Filippe, ki je bil tudi že minister in je predsednik socialističnega gibanja za združeno Evropo. Zaradi znanih trenj v Molletovi stranki in sedanje krize v francoskem političnem življenju je zanimivo pogledati, kako ta vidni socialistični voditelj gleda na nekatere pojave v francoskem socialističnem giba nju; zato bomo na kratko Posneli nekaj njegovih misli. Pisec Dravi, da so francoski socialisti danes razočarani, ker so upali, da bo socialistična vlada v času, ko bo na oblasti, privedla do miru v Alžiru, da bo povezala Francijo s svobodnimi narodi in reorganizirala francosko gospodarstvo, kar pa se ni zgodilo in je danes, po skoraj poldrugem letu, kar je bila na oblasti, možno zabeležiti le to, da je bil skrpan le sporazum o skupnem tržišču in Evratomu, da je bilo le poizkušano izboljšanje razmer nekaterih delavskih kategorij, dočim se je socialna politika zreducirala le na povišanje starostnih pokojnin in podaljšanje plačanih dopustov ter da se je v čezmorskih posestvih začela nekoliko bolj trezna politika z daljšo perspektivo. Vsa druga politika dosedanje socialistične vlade pa po piščevem mnenju ni niti vredna socialističnega imena, ker je vlada reševala vsak problem kar sproti, brez nekega organskega načrta, pač tako. kot so se problemi pojavljali na dnevnem redu. Poseben problem predstavlja seveda Alžir. Namesto da bi francoska vlada nastopila tu le kot posredovalec, ki bi skušal držati ravnotežje, in namesto da bi začela s pre-osnovami, s katerimi bi veleposestva razdelila muslimanskim množicam ter krajevno oblast uredila tako, da bi v hjej bili zastopani tudi domači elementi, je bila prva Poteza predsednika vlade v tem, da je zrušil republikansko reputacijo države in vloga vlade kot posrednika se je zrušila. Vzrok temu najde Pisec v tem, da predsednik vlade ni niti poznal kolonial-hega problema, predvsem pa ne alžirskega. Pisec najde Vzrok temu tudi v predsednikovi šibki koncepciji socializma, ki je zreducirana na gol termin obrambe manjšine pred večino. Zaradi zgrešenih potez pariške vlade se je muslimansko ljudstvo o-hredelilo z uporniki. Po mnenju pisca bivša francoska socialistična vlada ni 1* opustila ideale socializma, ampak tudi celo vrsto demokratičnih ih človečanskih vrednot, ki so doslej tvorile republikanskega duha in se °d dneva v dan pomikala k drobno buržoaznemu in reak-eionarnemu nacionalizmu. Pi-®ec se sprašuje, kako je to ntožno in zakaj se stranka temu ni uprla. Vzrok je v tem, da so večino vlade sestavljali ljudje, ki socialistične doktrine niso poznali al’ P® jo napačno tolmačili, in Pa v tem, da drugi del članov vlade izhaja iz administrativnih strankinih kadrov, ki prav tako niso pravilno tolmačili socialističnih načel. Vse to dopolnjujejo še nekontrolirane vladne poteze, 'ti je svoje napake prikrivate z nedovoljenim hvaljenjem 'n opravičevanjem svojih napak. Pisec predvsem poudarja Pomanjkanje znanja in poznavanja razmer. Kot primer navaja alžirsko zadevo. Francija se s pravico kiti z najboljšimi poznavalci muslimanske civilizacije, med katerimi sta tudi dva socialista. Toda bivša francoska vlada se ni nikoli posvetovala z njima o alžirskem vprašanju. Se hujše razmere pa so v »»mi socialistični stranki. Od 'anskega julijskega kongresa ** je n. pr. izvršni odbor ®tranke sestajal le po enkrat na mesec in še tedaj ni ob ravnaval delovanja tajništva atranke, ampak se jr omeje-Val le na pregled tekočih u-Pravnih zadev. Pii tem je še n*jbolj značilno to, da se '* odbor ni sestal niti v čast* sue ke krize. Tajniki podeželskih strankinih federa c'i Pa sploh ne pridejo do besede in v raznih federaci i*h So jih zamenjali kar čla-n' iz centra, dočim se strankina gl asila omejujejo le na sUvospeve onih maloštevilnih strankinih voditeljev, ki so na oblasti. Posebno značilna je pišče-va karakterizacija socialne sestave stranke. Socialistično K*ranko po njegovem sestav-'iajo v veliki večini ljudje, k' žive od plač. Med temi pa j® sorazmerno zelo malo de '»Vcev, Leta 1951 je sociali stična stranka dobila na vo-'itvah komaj 14,8 odst. glasov hincoskih delavcev, in ti so Predstavljali komaj V odst v*eh glazov za socialistično 'dJanko. Na drugi strani pa i* komunistična partija i-'hela kar 47,8 odst. delavcih glasov, ljudski republikanci pa )l,S odstotkov, k tega sledi, da predstav- ljajo socialistično stranko po večini uradniki in pa delavci v podržavljeni industriji in v drobnih podeželskih industrijah, dočim kmetov skoro-da ni- Tu bomo navedli še eno značilnost. Socialistično stranko označuje provincialna iz leta 1851 je francoska socialistična stranka dobila 92 odst. svojih glasov v mestih, ki štejejo manj kot 100.000 prebivalcev, 42 odst. glasov pa v občinah z manj kot 2000 prebivalci. Poleg tega je po piščevem mnenju francoska socialistična stranka stranka «zrelih ali celo starih# ljudi. 70 odst. njenih članov je starih nad 40 let, 37 odst. nad 50 let. Tako da je večina socialističnih glasov na volitvah prišla od ljudi v starosti med 40. in 60. letom, dočim je število glasov od volivcev izpod 30 let starosti skoroda smešno majhno. Mladine socialisti sploh nimajo, ker se vsi mladi ljudje usmerjajo h komunistom. Mendes Franceovim radikalom ali k neodvisnežem. Zato dobiva francoska socialistična stranka značaj »stranke zrelih ljudi z mentaliteto uradnikov#, ki se boje vsakih pretresljajev in so brez poleta, brez zagona, tako da spreminja svoj socialistični značaj v značaj stare radikalne stranke. Pisec Andre Filippe izvaja iz tega zaključek, da se francoska $00! ali stična stranka celo klerikalizma, vendar ne v smislu našega klerikalizma, pač pa po načelu, da se smatra klerikalizem kot pojav, ko je neka ustanova sama sebi cilj, ne pa le sredstvo idealov, iz katerih se je rodila. V francoski socialistični stranki je zavladal nekak patriotizem stranke kjer so vsi ideali zbledeli in kjer se nihče ne upa javno kritizirati voditeljev stranke, da ne bi morda s tem stranki škodoval. Vsa kritika se zreducira le na šušljanje v ožjem krogu, kajti po njegovem mnenju so francoski socialisti med seboj močno povezani, tako da se ne zbirajo le na strankinih sestankih, ampak celo zasebno, na stanovanjih, kjer premlevajo in šušljajo, nikoli pa nimajo poguma izraziti svojih individualnih misli in pomislekov, ker je «kolektivna volja stranke# nad vsem. Vse to je po pisanju avtorja knjige »Izdajstvo socializma# privedlo do tega, da je v stranki laž postala že moralna vrednota, in socialistična stranka je na poti, da ne izgubi le svoj politični i-deal, ampak tudi pojem resnice in da svoj obstoj zamenja z navadnim zbiranjem vseh sil okoli upravnega a-parata, ki je na vrhu stranke. Posebno poglavje pri tem je vprašanje zaupanja vo- livcev v svoje kandidate, V volivni kampanji strankini kandidati govore o programu stranke in v njegovem smislu tudi obljubljajo. Po izvolitvi pa se za to nihče ne zmeni. To pa ustvarja med volivci skeoticizem lamentarcev in vlade same, tako da nihče ne jemlje resno niti izjav samega predsednika vlade. Po njegovem mnenju se s tem ustvarja tista dezinteresiranost, ki predstavlja predf ašistično ozračje, kjer je možno vse. V takem primeru je možno, da pride vodstvo države v roke tistega, ki se prej znajde in ki pokaže nekoliko več energije, ki pač zna mobilizirati trenutno prikriti antiparla-mentarizem volivnih množic. Pri tem je za Francijo še posebej nevarno to, da se je v Alžiru že ustvarila določena ekipa ljudi, ki so brez vsakih pomislekov in ki so pripravljeni na vse. Mednarodni jahalni turnir na Dunaju Kot edini jugoslovanski dresurni jahač se je tega turnirja udeležil Alfonz Pečovnik s konjem Thais XI iz Lipice (ki ga vidimo na sliki) in do segel v najmočnejši konkurenci evropskih jahačev II. mesto in dvakrat tretje. Avstrijski list (Das kleine Voiks-blatt* piše o tem sledeče: »V dresurnih izpitih so bili zbrani najboilši konji Evrope, ka kršnih Dunaj do sedaj še ni videl, s katerimi so jahači pokazali vrhunske vaje olimpijskega programa.* S svojim plasmajem je Pečovnik potrdil svoj lanskoletni plasma na Dunaju (drugo mesto) in dokazal, da Je njegov konj so lidno zdresiran za mednarodne nastope. Zato je upari, da bo Jugoslavija na oodoči o-limpiadi, ki bo v Kirnu leta 1960, v dresuri resno ogrožala evropske prvake v dresurnem jahanju. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiHiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintfiiiiiNiiiiitnHuiuiiuifHHfuiHiinmmuu,, PROMETNE TEŽKOČE SODOBNEGA VELEMESTA Pomanjkanje prostora za parkiranje povzroča trgovini milijardne izgube v Ce se je trgovec do nedavnega skušal čimbolj približati odjemalcem, se jim skuša sedaj oddaljiti, da bi ga mogli doseči z avtomobilom Neka skupina francoskih finančnikov namerava graditi ogromno blagevnico štiri kilometre od Pariza, na pustem, nenaseljenem kraju. Ta načrt se na prvi pogled zdi čuden, toda finančniki imajo svoje razloge. »Nismo neumni, pravijo, da bi gradili veleblagovnico sredi Pariza, in da tako odjemalci ne bi mogli do nas. V ZDA se velika podjetja grade najmanj 20 km od veli-kih mest, ker ogromno števi lo Američanov nakupuje z avtomobilom. Ce si človek želi omisliti namizno luč, kovček, električno peč ali nakupiti tedensko galogo za potrebe gospodinjstva, je vsekakor praktičneje iti v trgovino v avtomobilu, kakor pa da bi nabavljeno blago vlekel s seboj peš, ali pa se prerival z njim po av tobusih. Toda v današnjih velemestih je težko priti z avtomobilom do trgovine iz preprostega razloga, ker je sko-ro nemogoče najti mesto za parkiranje. «Vsako soboto — pravi neki trgovec z galanterijskim bla- imiiiiiiniHiniiiiiiiMiinMHiiiiiiimiiiiiiiiimiiiMiiMiHMHMmmiHmmiiHiiHHiHiiiiiitiiiiiiin gom v Parizu — me kliče desetina odjemalcev in toži, da ne more priti do trgov ne-Krožijo okrog ulice, kjer je trgovina, pogosto tudi 30 ali 40 minut, ne da bi mogli najti nekaj prostora za parkiranje. Nato odnehajo — in blago ostane v trgovini! Pariške ulice so zatrpane z vozoli raznih vrst že od zgodnih jutranjih ur, in le zunaj mesta je moč najti prostor za parkiranje. Vprav zaradi tega so trgovci začeli razmišljati, ne kako bi se čim bolj približali svojim odjemalcem i— kakor se je to dogajalo nekoč — ampak kako bi se oddaljili od njih, da bi jih motorizirani odjemalci mogli doseči lažje in hitreje! »Po mojem blagu je danes izredno povpraševanje — pravi neki trgovec iz središča Pariza — toda moji posli so neverjetno slahi, ker avtomobili nimajo kje 'parkirati. Zaradi tega sem v teh poslednjih letih izgubil najmanj 10 milijonov frankov#. V središču P*riza je nekaj tisoč trgovin. Ce bi izračunali koliko izgube so imele zaradi istega razloga, bi to gotovo zneslo najmanj 100 milijard frankov. Toda pariške oblasti imajo svoje pripombe na pritožbe trgovcev^ Trgovci tožijo, a krivi so predvsem sami. Neka anketa je ugotovila, da 51 odst. avtomobilov, ki parkirajo pred trgovinami, pripada lastnikom teh trgovin. A trgovci se branijo; Ce se odrečemo svojim avtomobilom, bodo ne njihovih mestih parkirali avtomobili raznih direktorjev, ali lastnika hiše-Tako vprašanje ne bi rešili. Da bi vsaj začeli reševati vprašanje parkiranja avtomobilov, pravijo v Parizu, bi bi- lo potrebno zgraditi ogromne ki zatrjujejo, da bi bilo treba garaže, kakršna je ona na Trgu Saint-Honore, ki je v načrtu. Le-ta bo mogla spre jeti 1200 vozil. Za vsako vozilo bo treba plačati sto frankov na uro. Gradnja garaže bo stala milijardo frankov. Toda garaža za 1200 vozil je v Parizu kakor kapljica v morje. Zgraditi bi bilo treba mnogo podobnih garaž — a nemogoče je najti potrebna sredstva. V Parizu so začeli akcijo, da bi se plačalo tudi parkiranje na ulici; avtomobilisti pa se temu upirajo. Kako bo kon- ne vemo, vendarle pa so mnenja, da tudi to ne more rešiti problema. V Ameriki se na primer plača parkiranje na ulici, gradijo podzemeljske in nadzemeljske garaže, toda vse to ni pripomoglo k rešitvi problema. V nekaterih velikih mestih so morali celo sprejeti take ukrepe, da je dohod v središče me. sta dovoljen le peščem in taksijem, medtem ko je vsem drugim vozilom dohod v »reJ dišče prepovedan. V velemestih j« mnogo poslovnih ljudi Poslovni ljudje sklepajo dogovor* in sev«da želijo, da jih sklenejo čim prej; čas je zlato. Zato se tudi poslovni ljudje vozijo. ’n kjer je mnogo poslovnih ljudi, je tudi mnogo avtomobilov. Ce pa je na ulicah velemesta mnogo avtomobilov, tedaj se dogaja tudi to. da gre pešec hitreje kot avtomobil. In tako se je poslovni človek, ki se mu vedno mudi, zaplel v labirint, iz katerega se zdi, da bo težko našel izhod. In poslovni človek izgublja na ta način milijone. Ali kaže za rešitev tega problema? Imamo arhitekte porušiti velemesta in jih ponovno zgraditi na novih urbanističnih naseljih, ki bi ustrezala vedno večjemu prometu. Zdi se pa, da bi to bilo vendarle predrago...! Antonio Janigro v KONEC DOLGOLETNE STAGNACIJE NA POLJSKEM Kulturna dejavnost po lanskem oktobru Prejšnji teden je gostoval v Moskvi ansambel solistov zagrebškega radia. Nastopili so v veliki dvorani moskovskega konservatorija pod vodstvom Antonia Janigra. Za koncert je bilo veliko zanimanje in je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Pri vsaki točki so izvajalcem navdušeno ploskali. Na koncu pa sploh niso hoteli zapustiti dvorane in so zahtevali, da umetniki nadaljujejo. Zalo so dodali še nekaj točk. Tudi kritika je visoko ocenila kvaliteto zagrebškega ansambla. Poljska umetnost, in sicer leposlovje, glasba in upodabljajoča umetnost je v času vojne pretrpela hud udarec, temu udarcu pa so se v povojnih letih, to se pravi v obdobju »ždaraovščine# pridružile še zelo hude motnje. Vse to je v vsej poljski kulturi privedlo do občutne stagnacije in lepe tradicije Varšave, Krakova, Lublina in Poznanja so zamrle, z njimi vred pa tudi ustvarjalna sila znanstvene dejavnosti. Pred dvema letoma pa se je začelo pojavljati novo življenje, ki je začelo ži- gosati vse dogmatične šablone. Ta odpor proti izumetničenosti in dirigirani umetnosti, ki jo je diktiral administra- tivni centralistični forum, je dosegel svoj vrhunec malo pred znanimi oktobrskimi dogodki na Poljskem. Zato smemo trditi, da korenini sedanja živost poljske kulturne dejavnosti vprav v družbenih spremembah, do katerih je prišlo ob oktobrskih dogodkih lani. Dočim se je prej opažala pasivnost in je večina kulturnih delavcev živela odmaknjeno od dejanskega življenja, se je veliko število poljskih umetnikov in znanstvenikov sedaj vključilo v javne diskusije, v katerih se obravnavajo vsa pereča vprašanja dežele in se iščejio rešitve za vsakdanje probleme. Ta živa dejavnost je dejansko zajela vse kroge razumnikov, vse javne delavce in tako rekoč čez noč so izbruhnile na dan nove zamisli, nove sugestije in analize in na dnevnem redu so nove publikacije in kulturno politični listi, ki iz dneva v dan načenjajo nove probleme, ki so sicer že prej obstajali, o katerih pa ni hotel nihče pisati. Poljska je z oktobrskimi dogodki ubrala svojo pot v socializem in to dejstvo je dalo širšo osnovo delovanja ne le političnim delavcem, ampak tudi kulturnim ustvarjalcem. Poljska živa umetnost je kar čez noč zavrnila šablo-nizirani socialistični realizem jn ko danes srečate kjerkoli na Poljskem pisatelja, umetnika ali kakršnega koli kulturnega delavca, vam bo takoj povedal, da ni med njimi nikogar, ki bi se še držal starih, vsiljenih vzorov. Toda če so morali prej ppd silo razmer po eni vnaprej določeni poti, so številni poljski umetniki odšli zdaj v drugo skrajnost in se oklenili različnih modernističnih struj, ki pogosto zares nimajo prave umetniške vrednosti in cene. Pojavile so se torej številne šole, številne smeri, kar je povsem razumljivo, saj je bilo to prej strogo prepovedano in kar je prepovedano, je bolj privlačno. Toda čeprav to hlastanje po raznih cenenih mo-demizmih trenutno ni preveč pozitivno, se ozračje začenja že pomirjati in že sama selekcija odbira pozitivne stvaritve od cenenih in površinskih umetnin, ki se izločajo, Ze pred časom smo na tem mestu govorili o zelo živi polemiki med poljskimi in sovjetskimi književniki o znanem kitajskem izreku, da «naj cveto vse cvetice#, kjer so poljski književniki vztrajali na tem izreku, ker je prav gotovo boljša selekcija kot pa »načelno uničevanje ali celo preprečevanje kulturnih zarodkov# Po mnenju poljskih književnikov bo poznejša ocena dovolj kritična avtoriteta, ki bo vedno vedela pravilno oceniti, kaj »ni pravi cvet#. V tem vzdušju je bila sedaj omogočena ustvarjalnost tudi nemarksističnim umetnikom. Velikio pobudo pri u-stvarian-ju pa so dale tudi iz menjave izkušenj poljskih u-metnikov z izkušnjami tujih pisateljev in umetnikov. Tako dojemanje umetnosti in kulturne ustvarjalnosti pa ne podpirajo le sami poljski pi satelji in umetniki, ampak tudi politične oblasti, ki hočejo odstraniti posledice enostran skega in togo nadziranega razvoja kulturne dejavnosti preteklem desetletju. Toda pri tem je treba takoj pribiti, da že sami kulturni ustvarjalci močno pobijajo kvarne težnje in nekonstruktivne pojave, k so se razživeli v prvi dobi de mok-ratizacije, zato je zelo živa polemika proti raznim dekadentnim pojavom. Se bolj pozitivna ugotovitev pa je sledeča; v prvem obdobju, ko so poljski kulturni ustvarjale začeli nekoliko svobodneje dihati, se je razživela neka vsekakor cenena satirična, rekli bi skoraj sarkastična »umetnost# proti vsemu, kar je prej zaviralo svobodno umetniško ustvarjalnost. Danes pa je tudi ta ton prenehal in opaža se globlje, analitično in kon struktivno prikazovanje dejanskega stanja in družbenih odnosov. Poljski književniki od te faze sicer ne pričakujejo ka kih velikih umetniških del ampak se zavedajo, da je nui no osvetliti odpTta vprašani in omogočiti čimprejšnje PO-mirjenje duhov, ki jih je prv zanos nekoliko vrgel iz tira. Ce bi na koncu hoteli dati nekako splošno oceno vsega kar se v poljskem kulturnem življenju dogaja, bi moral predvsem poudariti močne sile in polet poljske ustvarjalne misli in težnjo po nadaljnjem razvoju poljske umetnosti in skupno težnjo poljskih kulturnih delavcev, da se ne odmikajo več od življenja, ampak da iščejo stik s človekom, z vsakdanjim življenjem in ga prikazujejo z vsemi njegovimi dobrimi in tudi slabimi platmi. Odrski jubilej Antona Požarja •MIIIIIIMIIHnilllllltlllllllllllllllHIItlllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllliililliMHllIlIll Delovanje knjižnice «P D Prosek-Kontovel» Preteklo soboto so na višji klasični ln na višji realni gimnaziji Imeli iradlcionaluu »svečanost* ob predaji ključev. Na gor-lili sliki vidimo kako osmošolci klasične gimnazije, na spodnji p* osmošolci realne gimnazije izročajo ključe sedmošolcem. Živimo v času nenehnega napredka, ko človek ne more slediti hitremu razvoju znanosti na vseh področjih. Živimo življenje hitrega tempa, tempa, ki ubija duha in moralo. Na literarnem področju je za resno in lepo knjigo le malo zanimanja. Knjižni trg je poplavljen • stripi in s plehko literaturo, fiesnično kulturen človek bo le moral segati po dobri in levi knjigi. V luči te ugotovitve ocenjujemo delovanje knjižnice Prosvetnega društva Prosek-Kontovel. Knjižnica ie bila ustanovljena pred poldrugim letom. Knjioe smo dobili iz Ljubljane kot dar Sindikata uslužbencev univerzitetne knjižnice. Vseh poslanih knjig je bilo 1245. Knjige je bilo treba urediti. oštevilčiti in napraviti karto teko. Vse to je zahtev u lo od tovarišev precejšnjega truda. Knjižnica je stremela Za tem, da nabavi nove knjige. Tako je iz svojih sredstev kupila 42 knjig. Slovenska prosvetna zveza pa je. darovala 36 knjig, tako d a imamo danes 1323 knjig, kar je vsekakor lepo število. Knjige izposojajo v nedeljah od U. do 13. ure. Od otvoritve, ki je bila 6. nov. 1955, do danes je bilo izposojenih 104 čitateljem 2056 knjig, kar je povprečno 20 na teden. To je vsekakor majhna številka, če up oštevamo števi- lo prebivalcev Proseka in Kon-tovela, katerim je knjižnica namenjena. Ne bomo se tolažili s tem, da so drugod na našem ozemlju še slabši čito-telji pri drugih prosvetnih knjižnicah, nasprotno, moramo se truditi, da bomo obdržali sloves vasi, kot je bil pred prvo svetovno vojno, ko so bili skoraj vsi vaščani člani društva in so Z velikim veseljem hodili v prosvetno knjižnico. Zato je treba poskrbeti, da se bo knjiga še bolj širila med ljudstvo. Na vsak način bi se moralo povečati število čitaleljev. Razveseljivo je sicer dejstvo, da je med 104 čitatelji v večini mladina in med temi dobra tretjina delavska. Zanimiv je tudi pregled, kakšne knjige v glavnem čita-jo proseško-kontovelski čitatelji. Predvsem se čitaja povesti in romani, zlasti zgodovinski in pustolovski. Med slovenskimi pisatelji je bil največkrat izposojen Finžgar, m sicer 76-krat, od tujih pisateljev pa Karl Mag s 171 knjigami. Vsekakor je treba požrtvovalne tovariše, ki žrtvujejo svoj prosti čas, da delajo v knjižnici, pohvaliti in jim želeti še več uspeha in da bi čim bolj razširili slavpntko knjigo med slovenske ljudi. VČERAJ SO ČITALI IZJAVE PRIČ PREJŠNJEGA DNE Oreste Gementi je sumil «Nerija» in Župan v Dongu odstopil ir. protesta proti usmrtitvi fašističnih hierarhov Strojepiska Lillia je pomagala sestavljati seznam zaplenjenih dragocenosti Na včerajšnji razpravi v Pa- tasti zavzemal za «Nerija», je naštevala, kaj vse je bilo dovi v procesu «o zlatu iz Donga# so prečitali zapisnik o izjavah Oresta Gemsntija, bivšega poveljnika CVL v Comu. Izjavil je, da je za svojo edinico prejemal prve dni denar od »Fabla# in »Manfre-dija#, V dneh osvoboditve je dobil 70 milijonov lir in 10 milijonov v tuji valuti. Ves ta denar je dal za potrebe brigad ob demobilizaciji. Glede sestanka v Gravedopi je izjavil Gementi, da je bilo zadnji hip odločeno, da bo Sel na ta sestanek. Dejal je, da je pisal »Pedru#, naj bi spravil ves denar (30 milijonov lir in 35 kg zlata) v hranilnico v Doma.su. Sele na seatanku je izvedel, da je bilo vse izročeno nekemu višjemu poveljstvu, ki je izdalo potrdilo. G testamentu, ki da ga je napravil bivši poveljnik 52. brigade, ne ve ničesar. Odločno je zavrnil trditev, da bi mu Giappina zaupal kam je šel ves denar. »Je bila prevelika razlika med nama v mišljenju in on je gotovo vedel, da sem svoj čas odklonil, da bi s* vpisal v partijo«. V drugem delu zapisnika o izjavah Gementija je bilo govora o Luigiju Canaliju (»Ne-riju«) in Giuseppini Tuissi (»Gianni#). Bil je v istem zaporu kot onadva, in ko je zvedel, da je «Neri« pobegnil iz zapora, ga je to jako presenetilo. Pripoveduje nada. Ije glede suma, ki ga ie i-mel proti «Neriju», zlasti zaradi tega, ker so povsod, kjer je bil on, kmalu zatem prišli fašisti. Nekega dne pa so mu sporočili iz poveljstva ga-ribaldincev, da je «Neri» obsojen na smrt. Na Sestanku vseh poveljnikov, ki je l d kmalu zatem, se je Remo Mep- češ da ni zmožen izdati »stvari borbe#. In potem, ko je pobegnil, je govoril z »‘Ne-rijem#, ki mu je zatrjeval, da je pobegnil skozi straniščno okno in je odločno zanikal kakršno koli zvezo s fašisti. Tudi glede očitkov, da je l-mel zvezo s fašisti, ki da jim je izdajal garibaldinske položaje, je «Neri» trdil, da je bilo to golo naključje. Pozneje se Gementi ni mogel več sestati z njim, ker sc je temu «Neri» izmikal, češ da se boji, da ga ne bi aretirali. Pozneje je Gementi izvedel, da je «Neri» takoj po osvoboditvi zahajal na sedež KP v Comu, kar se mu je na moč čudno zdelo. Tudi glede »Gian-ne# je izvedel, da je takoj, ko so jo izpustili oddelki SS v Monzi, hodila po Monzi s fašističnimi in nacističnimi o-ficirji, «Ne izključujem#, je dejal Gementi, «da je bilo to preračunano, da so lahko zaprli tiste domoljube, ki jih jim je ona pokazala#. Nadalje so včeraj prečitali izjave, ki jih je dal bivši župan v Dongu, dr. Rubini, ki je odstopil iz protesta proti temu, da so bili usmrčen: fašistični hierarhi. Vendar ni sedaj povedal niq novega. Gospa Lillia, ki je tila leta 1945 strojepiska na občini v Dongu, je povedala, da je v tistih dneh razločno čula, kako je »Gianna# naročila dvema partizanoma, naj gresta v banko Barbieri, in naj od tam prineseta kovčke in zavitke z bankovci, ki so bili zaplenjeni fašističnim veljakom. Povedala je tudi, da je iz svoje sobe videla zavoje in da ji je nato »Gianna# naročila, da naj pomaga šteti denpr in zlatnino. Nadrobno tam. «Pedro» ji je nato narekoval seznam, ki ga je tudi ona podpisala. »Narekoval je naglo, in je bilo težko vedeti, če je vse vpisano v seznam#, je dejala priča. Drugi dan pa da ni bilo r.ič več v tisti sobi in tudi je zanikala, da bi videla v sobi nahrbtnike, vrečke in tudi zlato. Po čitanju zapisoma izjav, so prišle na vrsto priče; Car-lo Bossi, Walter Carra, Franco Manzotti, Giuseppe Tama. Povedali so o zaplembi* 300 zlatih šterlingov, ki so jih našli v nemških avtomobilih. Anton Požar Anton Požar slavi letos 50-letnico svoje igralske dejavnosti. Se ko je bil v otroškem vrtcu, mu je ugajalo nastopati in deklamirati. Ko ie hodil v šolo pri Sv. Jakobu, kjer je bila pozneje Ciril-Metodova šola, je že leta 1896 postal tudi član z bora Bratovščine Sv. Cirila in Metoda, ki pa je pel tudi posvetne pesmi. Prosvetno delovanje je bilo takrat zelo živahno. Šentjakobska čitalnica je prirejala tudi razne spevoigre, pri katerih je nastopal tudi mladi Požar. Tako je leta 1909 nastopil v Hervejevt o-pereti «Mum’zelle Nitouche«, v kateri je igral glavno vlogo organista Celestina-Flori-dora. Pozneje je nastopil še v drugih operetah, kakor na primer v aPtičarjus, ttValč-kovem čaru# itd. Duša odrskega glasbenega delovanja je bil takrat Mirko Polič. Se zelo mlad si je Polič znal ustvariti potrebno avtoriteto, ki je z njo pri sodelavcih dosegel, kar je hotel. Tako je na primer mladega Požarja prepričal, da je zamenjal hrvatskega tenorista Panija, ki bi moral peti glavno vlogo v opereti «Jesenski manevris, a je skoraj pred nastopom nenadno izginil. Popoldne je imel vajo z. godbo, nato ga je Polič odpeljal na dom, kjer se je učil plesati čardaš. Nato pa je zvečer nastopil v opereti, ne da bi imel sploh vajo z ostalim ansamblom. Pred prvo svetovno vojno je Mirku Poliču uspelo spra-mti na oder v Narodnem domu tudi opero. V »Prodani nevesti» je Požar igral vlogo Krušine. Slooenski operi v Trstu pa je prva svetovna vojn a zadala smrtni udarec. Odkar je bil po vojni Narodni dom požgan, se je še igralo do leta 1927 pri Sv. Jakobu, potem pa se je bilo treba skrivati. Nastopi seveda niso povsem prenehali, toda delalo se je vse previdno in skrivaj. Tako so V gostilni pri «Lovcu» uprizorili spevoigro sKovačev študent#, ki jn je glasbeno pripravil Vladimir Švara. Po drugi svetovni vojni je Anton Požar najprej nastopil v Shakespearovi komediji «Kar hočete» in odtlej kar stalno nastopa v večjih ali manjših vlogah. Dokler ni prišel na gledališki oder. se je Anton Požar lotil vsega, kar je bilo z gledališčem v zvezi; pa ne samo z gledališčem, •— saj je bil nekoč celo statist v cirkusu Zavatta, Nastopal je tudi kot statist v Zagoni be-nečanski gledališki skupini. 7,ago jim je dajal po 10 krajcarjev za nastop. Toda če so izgubili kak «zlat» gumb na obleki, so morali plačati zanj 4 krajcarje. Nekega dne pa so pričeli «mezdno gibanje# In pred grožnjo s stavko je moral Zago popustiti. Od tedaj se jim je goža povišala na 20 krajcerjev. 7. NušIčevo komedijo »Žalujoči ostalin se Anton Požar poslavlja od svoje dolgoletne odrske dejavnosti. Ob tej priliki mu želimo je mnogo vedrih dni, ki jih bo prav gotovo posvetil stiominotn n* isto poustvarjalno umetnost, ki ga je obudila k odrskemu življenju. Prag tako kot v naravi ~r le da je čisteje.,. (»orisko-beneški dnevnik Interpelacija svetovalca PSI Pizzula V Štandrežu trg na debelo za prodajo zelenjave in sadja Svetovalec zahteva prepoved prodaje na drobno na obeh trgih pred deseto uro Svetovalec Italijanske socialistične stranke v goriškem občinskem svetu Ferruccio Pizzul je poslal goriškemu županu in časopisju v objavo sledečo interpelacijo: »Vprašujem g. župana, da bi izvedel, če ima občinski odbor v programu asfaltira nje zelenjadnega in sadnega trga na debelo, potem pa tudi gradnjo strehe nad trgom Obenem ga sprašujem, če namerava posredovati: a) da se prepove pridelovalcem sadja in zelenjave prodaja na drobno na področju obeh trgov pred deseto uro, b) da se ustanovi v Stan-drežu trg na debelo za prodajo sadja in zelenjave v korist proizvajalca, da se s tem odpravi okoriščanje krajevnih trgovcev, ki plačajo blago šele po prodaji, da si zagotovijo. svoj zaslužek na škodo proizvajalca. Za to trgovino bi bilo potrebno izdelati pravične pogodbe«. Revija folklornih plesov 16. junija v Štandrežu Po uspeli folklorni reviji, katere se je udeležilo več folkornih skupin iz Trsta, tržaške okolice, Gorice in Sovodenj je ZSPD v Gorici sklenila, da bo vse folklorne skupine povabila tudi k nam na gostovanje. Javni nastop vseh folkloristov bo 16. junija zvečer na prostem, in sicer na prostoru bivše konzumne gostilne v Štandrežu. Goričane že sedaj vabimo, da si ogledajo nastop mladine, ki je v nedeljskem izvajanju folklornih plesov na stadionu «Prvi maj« v Trstu pokazala velik napredek. --------- Asfaltiranje Ul. Balilla kmalu dokončano Zadnje časo so delavci, zaposleni pri asfaltiranju Ulice Balilla v Gorici, začeli asfaltirati tudi zadnji del ulice, ki se stika s Kornom. Zdi se. da bodo dela zaključena v kratkem. S tem bo tudi Kom dobil lepše lice in promet po njem bo vsekakor zelo o-lajšan- Poletni urnik Ribijevih avtobusov Z 2. junijem je stopil v veljavo poletni urnik Ribijevih avtobusov, ki vzdržujejo številne medmestne in mednarodne avtobusne proge. V Milan odpelje avtobus vsaik dan ob 7.45. V Bologno 7.15. V Trst ob 7.15, 13.30; ob praznikih pa ob 7.30 in 13.00. V Videm ob 7.15, 7.30, 7.45, 12.30, 13.000, 18.15. V Gradež ob 7., 8., 11.45. 13.30, 18.30: ob praznikih ob 7.15, 13., 20.15. V Tržič, skozi Doberdob, ob 7. in 18.30. V Čedad ob 8„ 12.30, 17.; ob praznikih ob 18. V Kaprivo, ob praznikih, ob 15., 16.30, 18., 22.30, 23.30. V Steverjan, skozi Oslavje, ob 7., 12.30, 16.; ob praznikih ob 14.30, 16.30, 18.30, 20.30. 22. uri V Steverjan, skozi Grojno, ob 6.30, 12.40, 18.; ob praznikih ob 15.30, 17.30. MEDNARONE ZVEZE; V Vrtojbo ob 7„ 11.25, 16., 17^ ob praznikih ob 15. in 19. V Medano ob 9. in 14. uri. V Trbiž, skozi Tolmin, ob 7., 12.30 in 16. V Ljubljano vsak dan ob 16. uri. V Ljubljano-Bled vsak četrtek ob 7. uri, in sicer od 6, septembra do 3. julija. V Celovec, ob praznikih, ob 7.25, in sicer od 7. julija do 1. septembra. V Trbiž, skozi Videm in Pontebbo, ob 7.25 vsak dan od 7. julija do 1. septembra. V Sesljan vsak dan ob 8.15 in 14. uri; ob praznikih ob 8.15, 11.30, 14., 18.15, in sicer od 1. julija do 31. avgusta. Nesreča v tovarni SAIF Opekline zaradi električnega toka Ob 14. uri so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia uradnika 47-letnega Ariga Comina iz Ul. Carso 47 v Gorici. Comino je zaposlen v tovarni za izdelovanje leda SAIF. V prvih popoldanskih urah bi se moral z avtomobilom. ki je bil na dvorišču, odpeljati po opravkih. V tovarni zaposleni nekateri delavci pa so po dvorišču napeljali električni kabel, ki je bil položen prav na avtomo-bilovo streho. Comino je hotel kabel odstraniti, da bi se lahko odpeljal, toda prav na tistem mestu kabla je bila i-zolacija slaba; nastal je električni stik. Iskra je Comina hudo ožgala po desni roki. V bolnišnici so ga obvezali in ga poslali domov. Zdraviti se Volitve notranjih komisij i Delavska zbornica napredovala v SEL VEG Volitve so bile tudi v občinskih podjetjih Prvega junija so bile v občinskih podjetjih v Gorici volitve notranje komisije. Predložena je bila enotna lista, na kateri so bili izvoljeni trije člani. Uradniki so izvolili Alfia Cantellija, delavci pa Maria Nanuta in Gina Jure-tiga. Istega dne so izvolili tudi notranjo komisijo družbe SEL-VEG v Gorici. Volilo je 120 delavcev in 50 uradnikov. (V oklepajih objavljamo številke o lanskih izidih; lani je glasovalo 114 delavcev in 52 u-radnikov. Veljavnih glasov delavcev 120 (110), uradnikov 47 (51). Kandidatna lista Delavske zbornice je prejela 64 glasov (52) delavcev in pa 7 (5) u-radnikov. Lista avtonomnega sindikata je prejela pri delavcih 48 glasov (57), pri uradnikih pa 40 (46). V notranjo komisijo so bili izvoljeni Bruno Fanfredini in Italo Feresin za delavce ter Berardo Devetag za u-radnike. Volilni izid v SELVEG je pokazal, da je Delavska zbornica od lanskega do letošnjega leta napravila velik korak dalje, saj je med delavci pridobila toliko glasov, da je v enem letu prišla na prvo mesto. To potrjuje, da je bila sindikalna politika Delavske zbornice tudi v tem podjetju pravilna in da so ji delavci dali priznanje s svojim glasom. Z uspehom se lahko ra-dujemo, ker kaže, da težijo delavci po uresničitvi sindikalne enotnosti, ki je glavni razlog za uspešno borbo delavskega razreda. Z lestve je padla V ponedeljek dopoldne se je 59-letna Marija Kovic s Peči, Ul. Rismondo 46, odpravila k eni izmed češenj, da bi nabrala nekaj sadežev. V ta namen je prislonila h drevesu lestev, toda preden je prišla na vrh ji je spodrsnilo in je padla v precejšnjo globino. Pri padcu si je po- škodovala križ in morali so jo odpeljati v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo ostala dalj časa na zdravljenju. Ta vest je včeraj po pomoti izostala iz članka, ki smo ga naslovili: Nezgodi dveh Sovodenjk. Med molitvijo je omedlela Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so včeraj ob 8 45 pripeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši 59-letno gospodinjo Mario Coceani iz Ulice Porghet-to v Goirici. Zdravniško pomoč je potrebovala, ker ji je med molitvijo v goriški stolnici postalo nenadoma slabo. — KINO — CORSO. 1 '< .00: »Alibi je bil popoln«, D. Andrews, J. Fontaine. VERDI. 17.00: »Mrzlica za petrolejem«, C. Gable, S. Tra-cy, C. Colbert. VITTORIA. 17.15: »Kraljeva postelja«, v barvah. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Dolgi zobje«, D. Gelin, D. Delorme. MODERNO. 17.00: «25 minut smrtjo«. bo moral 7 dni iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinuHiKMiimiiimiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiMiiiuuiimHiHiiiiiuiMiiHHniiifiuMm Včeraj na goriški sodniji Leto dni zapora vlomilcu trgovin v Ronkah in Tržiču Dvakrat je tatov podvig uspel, tretjič pa so ga zalotili na .delu" - Iz rimskih zaporov pisala nesramno pismo goričkim sodnim oblastem Športni dnevnik 17. etapa kolesarske dirke po Italiji: Varese-Como A. Fantini in R. zmagovalca L oziroma Nov hitrostni rekordi v etapni vožnji - Poblet osvojil nagrado mesta Como Gaul obdržal svojo prednost v splošni klasifikaciji Na zatožni klopi je bil včeraj 31-letni Luigi Cerci iz Ronk, Ul. Duca D’Aosia, ki so ga orožniki pripeljali iz tržiškega zapora na goriško sodišče, kjer se je moral zagovarjati za vrsto kaznivih dejanj, ki jih je storil v preteklem februarju in marcu v Tržiču in Ronkah. Lastniki trgovin so bili v omenjenem času precej v strahu, kajti v nekaj dneh so neznani lopovi vdrli ponoči v dve trgovini in pokradli precej vrednosti. Prva tatvina je bila izvršena v noči med 27. in 28. februarjem v zadrugi poljedelskih produktov v Ronkah. Neznanci so vdrli v trgovino in odnesli pisalni stroj znamke »Olivetti« ter vsoto 200 lir, ker drugega denarja pač niso našli. 6. marca dopoldne je tržiškim orožnikom telefoniral Francesco Natalicchio, solastnik podružnice tekstilnega blaga ENAI. v Tržiču. Prodajalka je namreč pri vhodu v pisarno, ki je poleg trgovine, opazila, da je nekdo vlomil v pisalno mizo. Srednji predal je bil odprt, ostala dva pa pokvarjena. Natalicchio je kasneje u-gotovil, da je iz pisarne izginil računski stroj znamke «To-talia«, ki je bil vreden 130.000 lir, usnjena torba, platnen o-voj, brisača in druge malenkosti. V prostor je neznani lopov prišel s ponarejenim ključem. Tretji poskus vdora v eno izmed tržiških drogerij pa se je neznancu, za katerega se je pozneje izvedelo, da je obtoženi Cerci, ponesrečil. O-rožniki so bili namreč opozorjeni, da se v mestu vrti skupina, ki ponoči vdira v trgovine in odnaša razne vrednosti, zato so postali oprez-nejši. Moža so zalotili, ko je previdno ogledoval vhod v drogerijo, toda ko je začutil, da mu sledijo, se je skril, a orožniki so ga kmalu zasačili. Odpeljali so ga v zapor, toda vedno je Cerci zanikal, da bi bil on izvršilec prvih dveh vdorov v prodajalno E-NAL in v zadrugo v Ronkah, čeprav so na zastavljalnici v Vidmu orožniki zasledili u-kradena pisalni in računski stroj, ki ju je bil zastavil Cercijev tast. Sodišče je Cercija priznalo za krivega vdora in tatvine v EN AL v Tržiču in poskusa vlamljanja v drogerijo Tomasi ter ga zaradi tega obsodilo na leto dni zapora in plačilo 9.333 lir kazni. Oprostilo pa ga je vdora in tatvine v Ronkah zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik sodišča Suich, državni pravdnik Marši, zapisnikar Zumin, uradna branilca odv. Sfiligoj in odv. Tonkli. * * * Iz zaporov v Porto Azzur-i-o v Tarantu so pripeljali na goriško sodišče 56-letnega Antona Pojanija iz Kojskega in 58-letnega Giuseppeja Cro-cija. Oba sta bila obtožena, da sta s pismom, ki sta ga poslala goriški sodniji 10. oktobra lanskega leta, užalila sodne oblasti, ker sta v pi- smu, potem ko sta se znesla na sodni ukrep, izjavila, da se je goriška sodnija celo poslužila laži, samo zato, da bi prikazala višjim sodnim oblastem stvarj v čisto napačni luči. Pojani je bil namreč leta 1948 obsojen na goriškem sodišču na 13 let ječe, ker je 6toril vrsto kaznivih dejanj. Med drugim je kradel, poneverjal, skušal pobegniti iz zapora, vršil nemoralna dejanja v javnosti itd. Mož je bil nekaj časa zaprt v Gorici, pozneje pa so ga odpeljali v rimske zapore, kjer je bil v kletki skupaj s Crocijem. Slednji je bil v raznih zaporih že toliko let, da je postal pravi ekspert za pisanje pritožb zapornikov na višje oblasti. Pojani se je seveda taikoj po-služil svojega sostanovalca in ga naprosil, naj mu napiše pismo za goriško sodnijo. Tako sta možaka s skupnimi močmi napisala pismo, ki ju je spravilo na zatožno klop. Croci se je včeraj branil, češ da ni vedel, komu in zakaj je bilo pismo napisano in da sploh ni videl originala, medtem ko je Pojani izjavil, da on zaradi neznanja italijanskega jezika ni vedel, kaj je podpisal in se zato tudi ne čuti krivega. Sodišče tudi ni pristalo na zahtevo obrambe odv. Tonkliju, da se zaslišijo priče, nakar se je za nekaj časa umaknilo in končno razglasilo, da oprošča obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov- COMO, 4. — Današnja etapa Varese - Como je predstavljala zanimivo novost letošnje krožne dirke po Italiji. Z njo so organizatorji očitno hoten privoščiti kolesarjem nekoliko prijetnega oddiha pred napori, ki jih čakajo v prihodnjih etapah. Razdeljena je bila v dva sektorja, z ločenima ciljema. Prvi je predstavljal etapo v pravem smislu, čeprav je bil? dolga le 82 km, drugi pa se je odvijal na krožni progi v Comu samem. Dirkači so morali prevoziti osemkrat isto pot v skupni dolžini 34 km. Prvi 4 na cilju ob vsakem prehodu so bili tockovani po sistemu 5, 3, 2. 1 in za vsako točko so prejeli po 50.000 lir tako da je zmagovalec vsakega prehoda prejel po 50.000 lir nagrade. Posebna nagrada je bila razpisana za tretji prehod (nagrada mesta Como) in seveoa za končni cilj. Ce je bila današnja etapa v prvem sektorju zamišljena kot neke vrste oiddih. pa se je dejansko spremenila v rekordno hitrostno vožnjo saj je bil s povprečno hitrostjo 44,679 km na uro že tretjič v letošnjem «Giru» zrušen etapni nitrostnt rekord. O kakršnem koli počitku je zato nemogoče govoriti, saj so morali kolesarji, ki se borijo za klasifikacijo na prvih mestih, vložiti ves svoj napor, da so ohranili svoje pozicije. Takoj po startu v Varese je prvi potegnil Poblet, za njim pa po vrsti hitrostni dirkači Le Ber, Van Steenbergen. Baldini, Impanis in drugi. Skozi Galla-rate je vozila karavana s hitrostjo 46.800 km na uro. Gaul, ki. je moral braniti roza majico, se ni ustrašil favoritov tovrstne etape in je vozil z njimi v skupini niziko sklonjen nad volanom. Na letečem cilju v Busto Arsiziu je zmagal Cas-sano pred Fellegrimjem in Sabbadinom. Na prihodnjem letečem cilju je zmagal Baroni. Divja hitrost pa je kmalu nato terjala tudi svoje žrtve. Po medsebojnem trčenju so pgdli Restelli, Coletto, Carlesi in Bo. ni. Prva dva sta takoj nadaljevala vožnjo kljub poškodbam. Boni in Carlesi pa sta morala zamenjati kolesi, vendar sta tudi onadva dohitela skupino, ki se je medtem na Pobletovo iniciativo raztegnila v dolgo vrsto. Potreben je bil le najmanjši sunek in dolga kolona bi se pretrgala. Ta sunek je povsem nepričakovano izvedel Fantini s sprintom, ki je presenetil celo Van Steenbergena in njemu slične mojstre finišev. Mnogi so mu slkušali slediti, toda poskus je uspel le izbranim, ki so ga dohiteli dober kilometer pred ciljem. Tu pa je Fantini naredil še poslednji podvig in za nekaj koles prehitel svoje direktne zasledovalce z Alba-nijem, Mauletom, Van Steen-bergenom in Filippijem na čelu. Druga skupina je prispela Totosport I. Astrua x 2 1 2. Baldini X Z 3. Bobet Louison 1 4. Carlesi 2 5. Defilippis x 2 6. Fornara 1 7. Gaul 1 8. Maule 1 9. Monti I 19. Nencini 1 11. Poblet 2 X 12. Van Est 2 X 1 13. Van Steenbergen 1 X 14. GIsmondl 2 X 15. Fabbrl 1 Znak 1 pomeni, da s« bo označeni kolesar uvrstil med prvih 15, znak 2 pomeni, da se bo uvrstil od 16. do 30. mesta, znak x pa, da bo prišel na cilj po 30. mestu. Stava velja za jutrišnjo e-tapo Como - Trento Alta (242 km) s ciljem v vzponu na hribu Bondone. na cilj z zaostankom 47". Gaul je bil v prvi skupini. Po kratkem odmoru je tanoj sledil start na drugem sektorju, katerega smo že opisali Zaraldi mnogih ovinkov in velike gneče med kolesarji, je bila povprečna hitrost nižja kot se je pričakovalo. V bistvu se je osemkrat ponovil pred gledalci vzdolž cele proge, isti prizor, ki je bil zanimiv posebno ob prehodih, ko so se vodilni borili med seboj za prva mesta. V naslednjem podajamo pregled posameznih prehodov: I. krog: Sabbadin, Ciamp\ Poblet in z manjšim zaostankom Moser. Cas 619 . povprečna hitrost 40,366 km. II. krog: Moser, Pob'et, Sabbadin, Ciampi s 35' naskoka pred Bagnaro in Donkerjem, ki sta vodila glavnino. Cas 6’26”, povprečna hitrost 39,992 km. III. krog (za posebno nagrado): Prvi Poblet pred Sabbadinom. Ciampijem in Moser-jem. 22’ pred glavnino. Cas 6’37”, povprečna hitrost 38.639 km. IV. krog (za posebno nagrado): Prvi Ciampi pred Poble-tom, Moserjem in SabDadinom, 12” pred glavnino. Cas 6'37". V. krog (za poseDno nagrado): Glavnina je dohitela vodilno četvorico. Na cilju zmagal Poblet pred Mauletom, U-liano in Ciampijem. Cas 6’17.' povprečna hitrost 40,583 km. VI. krog (za posebno nagrado): Prvi Maule pred Voortin-gom, Pobletom in Pellegrim-jem. Cas 6 20”, povprečna hi- VII. krog (za posebno nagrado): Prvi Guerrini prela Baro-nijem, Mauletom in Tognacci-nijem. Cas 6’22”, povprečna hitrost 40,052 km. Splošna klasifikacija po prehodih za nagrado: 1. Pobije 15 točk, 2 Maule 10, 3. Ciampi 8. 4. Guerrini 5, 5. Sabbadin 4, 6. Moser, Voorting 3, 8. Uliana 2, 9. Pellegri-ni in Tognaccini 1. Na zadnjem prehodu se Poblet, ki si je medtem že nabral dovolj točk za osvojitev nagrade mesta Como, ni več naprezal. Hranil se je za končni cilj, na katerem pa ga je za las prehitel Van Steenbergen Gaul seveda m mogel blesteti med hitrostnimi dirkači vendar pa mu je uspelo obdržati se ves čas v glavnini in obdržati roza majico. Jutri drugi in zadnji počitek, nato pa juriš na zadnje vzpetine m na končni cilj. Vrstni red na cilju prvega sektorja etape Varese - Como (82 km): 1. FANTINI (It.) 1.50’07”, s povprečno hitrostjo 44,679 km na uro, 2. Albani, 3. Maule, 4. Van Steenbergen, 5. Filippi, 6. Ciampi, 7. Pellegrini, *• Voorting, 9. Van Est, 10. Patfo-van, 11. Baldini, 12. Cassano, 13. Vlaeyen, 14. Sabbadin, 15. Bartolozzi, 16. Dall Agata, vsi s časom Fantinija in nato z istim časom večja skupina z vsemi najboljšimi. 47” od zmagovalca skoraj vsi ostaii. Vrstni red na cilju drugega sektorja (8 krogov krožne proge v Comu (skupaj 34 km): 1. VAN STEENBERGEN V 51’16” s povprečno hitrostjo 39, 780 km na uro, 2. Poblet, 3. Guerrini, 4. Romagnoli, 5. Donker, 6. Maule, 7. Baldini, 8. Voorting, 9. Pellegrini, 10. Favero Vito, 11. z istim časom: Astrua, Assirelli, Baffi, Bagna-ra, Barale Germano, Barale Giuseppe, Barbotin, Baroni, Barozzi, Bartalini, Benedetti, Bobet Jean, Bobet Louison, Boni, Bottecchia, Carlesi, Ce-stari, Cohen, Coletto, Compa-ny, Coste, Couvreur, DalFAga-ta, Defilippis, De Groot, Erz-ner, Fabbri, Fallarini, itd. Splošni vrstni red po 17i. *• tapi: . 1. GAUL, 80.26’02”, 2. Nencl-ni, z zaostankom 56 ’, 3. Bobet Louison i'17”, 4. Baldini 6’37 5. Fornara 8’29”, 6. Geminiani 8’37”, 7. Fabbri 10’36”, 8. Impanis 10’57”, 9. Defilippis 12’14', 10. Boni 13’34”, 11. Poblet 14’02”, 12. Wagtmans 14’51”, 13. Roliand 1608”, 14. Van Est 16’47”, 15. Fallarini 19’56”, 16. Moser 20 01”, 17. Maule 21’1* 18. Astrua 22’44”, 19. Sabbadin 25’27” 20. Fantini 29 57” itd. trost 40,260 km. imiiiiiiiHiKiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiNiiiiiiiNfiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMii V soboto na občinskem stadionu pri Sv. Soboti Prvo lahkoatletsko prvenstvo dijakov slovenskih šol v Trstu Končna zmaga trgovske akademije - Nekaj prav dobrih rezultatov iiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiNiiiiHiiHtiiiiitiiiuiiiniiiiiiiiniiiiimiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiNmi Zaključeno svetovno prvenstvo v Istanbulu Novi svetovni prvaki v prosti rokoborbi V skupni klasifikaciji Turčija pred Sovjetsko zvezo ISTANBUL, 4. — V Istanbulu se je včeraj zaključilo svetovno prvenstvo v rokoborbi prostega stila. V SKupni klasifikaciji je zmagala Turčija z 42 točkami pred Sovjetsko zvezo s 35, Iranom 20 toča itd. Individualni vrstni red v posameznih kategorijah je bil naslednji: Mušja kat.: 1. Kartal (Tur.), 2. Tsalkalamanidze (SZ), 3. Chinazzo (It.). Petelinja kat.: 1. Akbas (Turčija), 2. Jaskari (Fin.), 3. Ya-suyuki (Jap.). Peresna kat.: 1. Dagistamii (Tur.), 2. Ebrahimian (Iran). 3. Mouehetchian (SZ). Lahka kat.: 1. Bestajev (SZ), 2. Chanin (Tur.), 3. Abe (Jap.). Srednjelahka kat.: 1. Bala- valze (SZ), 2. Ogan (Tur.) 3. Mourtsov (Bol.). Srednja kat.: 1. Sunourv (Iran), 2. Skhirtlatze (SZ), 3. Gungor (Tur.). Sreanjetezka kat.: 1. Sira-kov (Bol.), 2. Koulajev (SZ). 3. Atli (Tur.). Težka kat.: 1. Kaplan (Tur.), 2. Dietrich (Zah. Nemč.), 3. Mehmetov (Bol.). Splošni vrstni red po državah: 1. Turčija 42 točk; 2. Sovjetska zveza 35 točk, 3. Iran 20, 4. Bolgarija 19, 5. Japonska 15, 6. Zah. Nemčija 9, 7. Finska 8, 8. Švica 6. 9. Italija 5, 10. Poljska 4, 11. Madžarska 3, 12. Avstrija 2 točki. V soboto 1. junija je bilo na občinskem stadionu «Valmau-ra» pri Sv. Soboti prvo lahkoatletsko prvenstvo dijakov slovenskih srednjih šol. Nastopile so: trgovska akademija, realna in klasična gimnazija, medtem ko je učiteljišče zakasnilo s prijavo. Tekmovanje je organiziral prof. telovadDS Mamolo, sodniški zbor pa so sestavljali prof. Gardone (telovadni inšpektor slovenskih in italijanskih šol v Trstu), Pavletič in Mamolo. Celotnemu tekmovanju jef prisostvovalo veliko število dijakov in tudi mnogi profesorji. Dosežen: so bili naslednji rezultati: 100 m: I. Pilat (Trg.) 1I’5, 2, Jež (Klas.) H”9, 3. Klafcjan (Trg.) 12”7. 1000 m: 1. Pertot (Real.) 3’2”. 2. Delak (Real.) 319”, 3. Šonc (Klas.) 3’48”. 4 x 100 m. 1. Trgovska ak. (Rožič, Bonač, Klabjan, Pilat) 5I”5, 2. Realna gimii. (Cesarec, Furlanič. Bratkovič, Relič) 52”8, 3. Klasična gi-mn. (Pavlica. Košuta, Lasič, Jež) 53”3. 80 m zapreke: 1. Rudolf (Real.) 12’ 9, 2. Urdih (Trg.) 13”. 3. Vechiet (Klas.) 13”4. Višina: 1. Pečar (Real.) 1.60 m, 2. Pavlica (Klas.) 1,55 m, Daljina: Urdih (Trg.) 5.60 m, 2. Furlanič (Real.). 3,31 m, 3 Košuta (Klas.) 4,85 m. Krogla (5 kg): 1. Starc (Trg.) 13.24 m, 2. Urdih (Trg.) 11,31 m. 3. Ukmar (Real.) 10.64 m. Disk: 1. Florjančič (Real.) 34 m. 2. Starc (Trg.) 30,70 m 3. Fučka (Real.) 24 m. Končna lestvica: 1. Trgovska akad. 22 točk 2. Realna gimn. 20 točk 3. Klasična gimnazija 7 točk To prvo lahkoatletsko prvenstvo je proti pričakovanju lepo uspelo. Čeprav so bili pred začetkom tekmovanja vsi nekoliko zaskrbljeni, so po končanih tekmah zapustili stadion zaUovcljni vsi: nastopajoči. gledalci in vodstvo. Uspeh Trgovske akademije je prišel nepričakovano, saj so njeni tekmovalci nastopih brez velikih ambicij. Največ zaslug med njimi imata Pilat in Urdih, ki sodita nedvomno med najboljše lahkoatiete med slovenskimi dijaki v Trstu. Za realčane je predstavljalo drugo mesto majhno razočara. nje, saj so računali na končno zmago. Vendar pa tesna razlika med njimi in «Trgovc» dokazuje, da so si skoraj enakovredni. Najboljši med nji-mi so bili Pertot, Pečar in Florjančič. Tudi »Klasiki« so računali na kaj več. Osvojili niso nobenega prvega mesta, vendar sta Pavlica in Jež pokazala, da lahko še napredujeta. Med doseženimi rezultati je nekaj prav dobrih, nekateri med njimi pa so celo boljši od rezultatov italijanskih dijakov. (Morda bi prav to dejstvo dalo lahko pobudo za skupno nastopanje z dijaki italijanskih šol, kot se to že dogaja v Gorici! Op. ur.). Tokratno tekmovanje predstavlja doslej največjo športno manifestacijo slovenskih dijakov po vojni. Razen dijakom samim gre zanjo zasluga tudi res marljivim organizatorjem, katerim je uspelo dobiti dovoljenje za nastop na občinskem stadionu, kar se doslej še ni zgodilo. Danes zvečer bodo v telovadnici realne gimnazije razdelili zmagovalcem m ostalim tekmovalcem kolajne in nagrade. SERGIJ BONAČ Magni grozi VARESE, 4. — Fiorenzo Magni. tehnični direktor moštva Chlorodont, katerega kapetan je Nencim, je danes izjavil, da je bila kazen s pribitkom 20 ’ s katero je razsodišče «Gira» obremenilo tuidi Nencimja, ne pravična m v nasprotju s pravilnikom dirke, ki predvideva za nehoteno potiskanje kolesarjev samo denarno globo Ker lahko 20” odloča tudi za osvojitev prvega mesta, je Magni izjavil, da bo njegovo moštvo, če profesionalna komisiia ne bo kazni črtala, prisiljeno odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. NOGOMET Čirič v Florenci FLORENCA. 4. — Danes dopoldne je prispel v Florenco jugoslovanski nogometni trener Čirič, ki je že v dcapoldan- »oooo 000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000.000000000000000000000000000000000000c>000000000000000(»0c>0000sk.hstu^hklme,iorr=reces 41. GEORGES SIMENON | Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodba | Zardela je in Maigret se je pokesal, da je tako nepremišljeno dregnil v to zadevo. »Fantek je, kajne?« »Da, fantek, star nekaj dni.» »Popolnoma nedolžen.« «Da, popolnoma nedolžen.« »Kdo pravi, da bi moral biti tak kakor...» »Oprostite, gospa, zdaj je že cas, da se poslovim.« »Ves čas bom mislila na to, kar ste mi rekli.« »Ne mislite preveč! Zal mi je, da sem rekel.« «Oh, ne! Prav ste napravili. Pa... bi ga lahko videla? povejte, če bi mi bilo dovoljeno.« «se nekaj bi vas rad vprašal. Albert mi je dejal po telefonu, da ste me poznali. Jaz se ne spominjam, da sem vas »Jaz sem vas videla že pred leti, ko sem bila stara dvajset let. Moja mati je bila še živa in smo bili na počitnicah 016«VU hotelu Letoviščar!« je vzkliknil Maigret. Res sta bila tam z ženo kakšnih štirinajst dni. »Vsi letoviščarji so govorili o vas in smo vas nezaupno gledali.« # # # Maigret je bil Židane volje, ko se je vračal s taksijem v Pariz. Polja so žehtela v soncu in kmetje so bili na njivah. »Kaj pa če bi si vzel malo dopusta? To ne bi bilo slabo.« Tako je razmišljal, morda zaradi tistega letovanja v Dieppu, na katerega ga je spomnila Nina. Dobro je vedel, da ne bo tako ukrenil, a večkrat se mu je primerilo, da se je prepuščal takšnemu sanjarjenju, potem je pa sam vse pokopal s kakšnim prav napetim delom. Pri Jonvillski konici je prosil vozača, naj obrne po Nabrežju Charenton. Kavama je bila odprta. Chevrier ga je sprejel in zadovoljno zavzdihnil: »Dobro, da ste prišli, gospod šef. Telefonirali so mi, da je vsega konec in moja žena bi rada vedela, ali naj gre nakupovat ali ne.» ,> »Naj napravi, kakor hoče.« »Ni več potrebno?« »Seveda ne.» »Vprašali so me, če sem vas videl. Mislim, da so vas iskali doma in še povsod drugod, želite, da vas zvežem z vašim uradom?« Maigret si je pomišljal. Zdaj pa res m mogel več in si je želel še samo eno: svojo posteljo, kjer se bo predal spancu s slastjo in strastjo. «Stavim, da bom spal neprenehoma štiriindvajset ur.» Vse to je bila na žalost le utvara. Zatrdno je vedel, da mu ne bodo dali miru. Na sodni policiji so imeli lepo navado, da so se za vsak prazen nič odkrižali vseh težav s tem, da so rekli: »Telefonirajte Maigretu!« »S čim naj vam postrežem, gospod šef?« «Eno žganje, če imaš dobrega.« Začel je bil delo z žganjem in z žganjem ga je hotel tudi končati. »Halo!« «Mene? Kdo me hoče?« Ja, Badin, tega je popolnoma pozabil, kakor je pozabil na marsikaterega inšpektorja, fcl so bili določeni na razna mesta po Parizu. »V žepu imam pismo, gospod šef.« «Katero pismo?« »Pismo, ki sem ga dvignil pri poštno ležečih pošiljkah.« »A tako? Prav, prav!« Ubogi Badin, njegovo delo gotovo ni imelo posebne veljave. »Želite, da ga odprem in da vam ga preberem?« »če hočeš.« »Trenutek, prosim. Tako. Nič ni pisanega, samo ena železniška vozovnica.« »V redu.« »Ste vedeli?« »Mislil sem si. Vozovnica za prvi razred Goderville—Pariz.« »Tako je! Tu sta dva postajna načelnika in čakata.« »To je Colombanijeva zadeva.« Srkal je žganje in ni mogel skriti nasmeška zadovoljnosti; poslednja črta k Albertovi podobi, ki je ni poznal na živem človeku, pač pa jo je zložil košček za koščkom: obiskovalci konjskih dirk imajo navado gledati po tleh in tako je delal tudi Albert: vse je nastlano z listki, ki niso zadeli, a utegne se zgoditi, da zagledaš številko, ki je zadela, a jo je nekdo pomotoma zavrgel. Tistega usodnega torka ni pobral veljavnega stavnega listka, pač pa navadno železniško vozovnico. Da ni imel take navade... Da ni videl človeka, ki mu je vozovnica padla s stavnimi listki vred ... Da mu ni ime postaje Goderville takoj priklicalo v spomin pokole morilske tolpe v Pikardiji... Da ga njegova trenutna razburjenost ne bi bila Izdala ... »Ubogi Albert!« Zdaj bi bil še živ. A morda ne bi bili živi nekateri drugi stari kmetje, ko bi jim Marija najprej pekla noge s svečo. -• «Moja žena bi rada, da čimprej greva,« je izjavil Chevrier. H »Pa zaprita!« f Za njim je bila dolga pot. Taksimeter je kazal neznansko visoko ceno, a Maigreta je čakal dom, soba, postelja... Ko je Maigretova žena videla, da je mož pod odejo, m Je odločila, da bo ukrepala po svoje: »To pot pa staknem slušalko in ne odprem nobenemu živemu človeku.« Slišal je le prve besede, ker ga je pri naslednjih že objel globok spanec. KONEC v {prav j» vsebina teh razgovorov neznana, je bilo vendarle mogoče izvedeti, da je do njih prišlo v zvezi z možnostjo angažiranja Čiriča kot tehničnega izvedenca za prvo moštvo in za mladince, katerim misii vod-stvo Fiorentine posvetiti še posebno pozornost glede na nujno potiebo vzgojitve novih nogometnih kadrov. «»------- Program angleške nogometne reprezentance __ LONDON, 4. — V prihodnji sezoni bo angleška nogometna reprezentanca odigrala naslednje tekme: 19. oktobra: Wales Anglija. 6. novembra: Anglija - Irska, 27. novembra: Anglija - Fratfc« cija, 19. aprila: Škotska - Anglija, 7. maja (provizorični datum) Anglija - Italija. 18. maja: Sovjetska zveza Anglija. Kraji, v katerih bodo te tekme odigrane, še niso bili določeni. Oaaovornl urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 3. t. m. ob 20 30 uri (blagajna ob 20. uri) barvni Ulm Warner Bros: «BOHEMSKE SANJE» KINOPROSEK-KONFOVEL predvaja danes 5. t. m. ob :9,30 uri Umversal flim: «ZLOČIN NA OBALh Igrajo: JO AN CRAVVFOHD JF.FF CHANDLEH Tut te na predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Metro Ulm: Prehod na severozahod Igra; SPENCER TRACY JjlOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGGOOOGGOOOOOOC* Naš prihodnji podlistek V razbeljenem pesku afriških puščav divja nenehni boj za življenje in smrt. Najhujši živalski sovražniki zasledujejo skriti v pesku drug drugega. Takemu podtalnemu boju je podobna naša zgodba, ki jo bomo objavljali v podlistku od nedelje 9. t. m. Strah, ki ga je svet doživljal ob sueški krizi, je še vsem živo v spominu. Naša zgodba ameriškega pisatelja Larfyja Madisona: SVET GLEDA NA SUEZ vam bo prikazala delo temnih sil, ki so se borile na tem področju, medtem ko so narodi trepetali za svetovni mir. GGGOO0O OOOOOOOOlOOO ooooooooocoooooooooooč