Our Write Us Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA STOJ DOM (ixTfcari mxMJ hi praznikov).
ZA $6.- NA LETO NAD 380 IZDAJ {
Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. ¥., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
M- — Stev. 23.
NF.W YORK, SATURDAY, JANUARY 27, 194 0—SOBOTA, 27. JANUARJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLV1II.
POSVETOVANJE POSLANIKOV
0 BALKANU
Hitler poklical v Berlin poslanike balkanskih držav
BERLIN, Nemčija, 27. januarja. — Tekom tedna so se s Hitlerjem in vnanjim ministrom von Ribbentropom ,v Berlinu posvetovali nemški poslaniki v Beogradu, Bukarešti, Sofiji, Budimpešti in Atenah. Posvetovanje "uradni običaj"
Vladni krogi so to posvetovanje označili kot uradni običaj, da so od časa do časa poklicani poslaniki na posvetovanje. — Uradno je'bilo rečeno, da je popolnoma nekaj naravnega, da so zaradi bližajoče se konference balkanske zveze — Jugoslavije, Romunske, Grške in Turčije — bili poklicani poslaniki v Berlin, ker hoče biti nemška vlada natančno poučena o položaju na Balkanu z ozirom na svoje lastne interese in z ozirom na željo vseh balkanskih držav ohraniti mir in dvigniti gospodarsko položaj v jugovzhodni Evropi. Turčija za Nemčijo pdsebno važna
Nemci polagajo posebno veliko važnost na vdeležbo Turčije na konferenci štirih držav. Nemčija je tudi uverjena, da bodo lia konferenco v Beograd poslr.le svoje *4neuradne opazovalce " tudi Italija, Madžarska in Bolgarska.
Nemški poslanik v Turčiji, Franz von Papen, ni bil navzoč pri poslaniskem posvetovanju v Berlinu. Von Papen tedue ni nikdar zapustil Ankare.
un za romunski petrolej
BUKAREŠTA, Rimunska, 27. januarja. — Vlada je imenovala za petrolejskega komisarja profesorja Gherona Netto, za njegovega generalnega tajnika pa je bil imenovan Ion Dimi-triud. Vlada je po novi postavi prevzela vso kontrolo nad pridelovanjem petroleja. Angleži in Francozi do sedaj proti postavi niso protestirali, tem več ?o vlado samo vprašali, kak namen ima postava. Uradni odgovor je bil, da je bilo treba imenovati komisarja, da bo skrbel, da bo imela armada in dežela dovolj petrolejskih izdelkov.
Diplomati 'bodo sedaj pazno gledali na delovanje petrolejskega komisarja in na podlagi tega bodo odločili svoje postopanje.
Rusi še vedno sprejemajo romunske vlake
V Bukarešto so prišla iz Cernauti (Oeraovic) poročila, PQ, katerih ruski uradniki še vedno sprejemajo vlake iz Romunske, iz česar je razvidno, da nemško vojaštvo ni še Cernauti-Lvov-Krakov železniške proge prevzelo pod svojo upravo. Vlake pa spremljajo nemški vojaki, ker so se zadnje čase na tej progi dogajale velike tatvine, ko so vlaki vozili skozi poljsko ozemlje, ki so ga zasedli Rusi.
Težkoce zaradi pomanjkanja železniških voz
Po i>ogodbi med Nemčijo in Romunsko z dne*3. decembra bi moralo vsak dan voziti pet vlakov po GO voz iz Romunske v Nemčijo in ravno toliko nazaj. Toda vsled pomanjkanja železniških voz ni vozilo toliko vlakov. Romunska je zahtevala, da so njeni železniški vozovi razloženi v obmejnem mestu Oraseni, kajti vozovi niso vrnjeni kmalu, ako so odpeljani daleč v Nemčijo. Vozovi, ki so odpeljali 3. decembra, so bii vrnjeni šele 18. decembra.
ZAVEZNIKI PRIČAKUJEJO ZRAČNO VOJNO Nemci hočejo razbiti dobavno Črto
LONDON, Anglija, 26. jan. — Anglija se pripravlja na silno obrambno vojno, ker pričakuje, da bo Nemčija pričela velike zračne napade v namenu, da prebije dobavne proge Anglije iz njenih kolonij. *Na morju:
Associated Press pravi, da bo admiraliteta prevzela gradbo trgovskih kakor bojnih ladij, da bodo tem hitrejše nadomeščene izgube.
Na kopnem :
Vlada je izdala ukaz za popis 23 let starih mladeničev za vojaško službo do 17. februarja ter za one mladeniče, ki so izza vpoklica zadnjega razreda dosegli 20. leto. S to odredbo bo Anglija dobila 250,000 novincev, ki bodo poklicani pod zastave sredi marca.
V z r a k u :
Zračno ministrstvo naznanja, da je izdalo potrebne odredbe, s katerimi bo mogoče odbiti veliki nemški zračni napad na ungleške dobavne črte. V eem obstoje te odredbe, vlada ni naznanila, znano pa je, da so t>*li v zadnjem easu vpeljani novi vojaški aeroplani za spremljanje bombnikov. Ob istem časa pa je angleško obrežje na razdaljo 700 milj zavarovano z balonskim omrežjem.
J. W. Madden brani Wagnerjevo postavo
Načelnik Delavskega urada očita podjetnikom nepostavna dejanja — Razredna borba podjetniških zvez.	_
MOKRACI na delu
OTVORITEV SOD15ČA V HAMBURGU
Naloga sodišča v Ham-^ burgu je odlo- [ ičevati o raz-polagan j u zaplenjeni m sov raznim ladjami.
CLEVELAND, O., 2G. jan. —
J. Warren Madden, predsednik	Trr.Ar v	nn
n„i	i /Vr . OKLAHOMA CITi, Okla.,
Delavskega urada (National .
r	i» ,, -	20. jan. — Mokraci v državi - _	_
Labor Relations hoard) ie po-L,, , . , . . . „ , . i	■	■ ■	■	-
Odmevi Lewisovega napada
Christian Council for Demo- !ritonj' SO ZOpet na delu" 1 ra"'	^	r
cracy'>y kateri o]
neprestano agitacijo proti Wagner je v i delavski postavi.
Po Maddenovem zatrdilu vztreza delavska posredovalna postava svoji svrhi ter je dosegla uspehe, ki so velikega so-čijalnega pomena. Navzlic temu je pa vsepovsod opažati a-gitacijo za preklic oz.roma o-slabitev te postave.
Postavi najbolj nasprotujejo razne podjetniške zveze, predvsem Ameriška trgovska zbornica in Narodna zveza tvorniearjev, ki se očividno bojita, da člani ne bi redno plačevali svojih prispevkov, če bi ne bili preplačeni zdaj s to in zdaj z ono stvarjo.
— Ne bom rekel, — pravi Madden v svoji poslanici, — da te organizacije ne vrše svojega dela v gotovih področjih, rečem pa, da njihova neprestana agitacija razrednega boja kali javni mir in red ter je njen namen oropati ameriško delavstvo težko izvojevanih pravic.
Podjetnikom je Madden očital, da najbrž hrepene po obnovitvi krvavih prizorov, ki so se završili v Homesteadu, Lud-lowu, Herrinu in Harlanu.
Odbor Ameriške legije je v posebni izjavi kritiziral razne govornike, nadvse značilno je pa, da Maddena ni omenil.
Petinpetdeset resolucij priporoča 3. termin za predsednika Roosevelta. — Dvomljivo je, če bo katera sprejeta. — Lewis je obljubil lokalnim organizacijam avtonomijo.
glede odobritve predsedniških kandidatov.
WASHINGTON," D. C., 26. jan. — Vse tukajšnje politiku je presenetil Lewisov napad na New Deal in predsednika Roosevelta. Splošno prevladuje mnenje, da namerava John L. Lewis priporočiti senatorji Wheelerja iz Montane za demokratskega predsedniškega kandidata.
Na konferenci v Beli hiši so sestavljali razne kombinacije možnih predsedniških in podpredsedniških kandidatov. Če je bil Wheeler v kateri izmed njih, se ne ve, znano je pa, da je Lewis vse te »kombinacije zavrgel.
Wheeler bo nocoj govoril na konvenciji United Mine Workers v Columbus, Ohio.
WINSTON-SALEM, N. C., 25. jan. — Sinodi je govoril tukaj generalni poštni mojste Farley ter rekel med drugim:
— Kadarkoli sem imel priliko odločati o dobrobiti demokratske stranke in o dobrobiti dežele, nisem nikdar pomišljal z odločitvijo. Vedno 'gem namreč priznaval in tudi sedaj priznam, da mi je moja dežela bolj pri srcu kot pa demokratska stranka.
Politiki ugibajo, Če imajo te Farleyeve besede kakšen tajen pomen glede bodočih volitev o-ziroma volivne kampanje.
Lewis seveda ni nikomur bolj ugodil kot je ugodil republikancem, ko je očital demokratski stranki, da ni rešila niti enega najvažnejših problemov. Republikanci domnevajo, da bodo pri prihodnjih volitvah države Illinois, Ohio, Indiana, Pennsylvania, New Jersey in New York na njihovi strani.
COLUMBUS, O., 26. jan.
COLUMBUS, 0., 2G. jan. -Vse kaže, da United Mine Wor kers niso nič kaj zadovoljni ker je njihov predsednik Johi L. Lewis prekinil zveze s predsednikom Rooseveltom, napadel New Deal ter napovedal predsedniku " sramoten po raz'T, če bi vtretje kandidiral Poroča se, da je bilo pred loženili konvenciji vsega sku paj petinpetdeset resolucij, ki pozivajo predsednika, naj vtretje kandidira. Če bo katera teli resolucij sprejeta, je seveda drugo vprašanje. Z resolucijami se bo namreč bavil poseben resolucijski odbor. Dvomljivo je, če bo katero priporočil, kajti Lewis izvaja nad konvenci-
ritorij, so zopet na delu. Pravijo, da bo imela država od davkov vsako leto pet milijonov dolarjev dohodkov', če odpravi prohibicijo.
Odbor za kontrolo alkoholnih pijač skuša dobiti 95,000 podpisov, ki bi zadostovali, da bi se vršilo pri prihodnjih "volitvah glasovanje o preklicu su-liaške ustave.
Mckraško gibanje vodi C. A, Cardweil, ki pravi, da sedaj butlegarji spravijo denar, ki bi ga morala pravzaprav spraviti državna blagajna.
Strašna NAJDBA
BUKAREŠTA, Romunska, 23. januarja. — V mestecu Co-loran se je začel John Hulka prepirati s svojo taščo. Iz hiše je prihajalo tako upitje, d.a so sosdje obvestili policijo. Policisti so vdrli v hišo ter našli na peči ogromen kotel, iz katerega je prihajal ^umljiv duh. Preiskali so vsebino kotla ter našli v njem dele ženskega trupla. Hulka je izpovedal, da je svojo ženo umoril ter se hotel na ta način iz-nebiti njenega trupla.
Predsednikova žena in svetovni mir
WASHINGTON, D. C., 26-jan. — Na petnajsti konferenci o vzrokih in odpravi vojne, je rekla Mrs. Franklin D. Roosevelt, da se bo moral v bližnji bodočnosti ameriški narod odločiti, kakšne žrtve je pripravljen doprinesti za svetovni mir.
--Svet postaja čedalje manj
ši. Kaakorhitro se zavedamo tega dejstva, pridemo do naslednjega zaključka: i— Vojna, pa naj izbruhne kjerkoli, ogroža mir vsepovsod.
Po mnenju Mrs. Roosevelt nas bo sedanja vojna dovedla v mir, ki nam bo zajamčil varnost doma in po vsem svetu.
Sir Hubert Wilkins kot prostovoljec
MONTREAL, Kanada, 24. januarja. — Avstralski polarni raziskovalec sir Hubert WilkiiiB je naznanil, da je o-pustil svoj namen, da bi s podmornico odpotoval za odpravo proti severnemu tečaju in da se bo priglasil za -vojaško službo v Kanadi. Delo na podmornici je dal vstaviti, toda po končani vojni bo takoj pričel s pripravami za polarno ekspe-dicijo.
jo absolutno kontrolo.
Navzlic temu je pa jasno, da se bodo glede predlogov o tretjem terminu vršile na konvenciji. še vroče debate.
Že včeraj je bilo slišati med delegati nekaj mramranja, toda Lewis je stopil k mikrofonu in naznanil: — Pravzaprav nimamo tukaj o čem debatirati. Vsak okraj bo dobil svojo avtonomijo, če jo bo hotel ime* ti, in bo po svoji lastni volji razglabljal o tem.
Delegatje, zastopajoči nad 600,000 premogarjev, so poverili mednarodnemu izvršilnemu odboru oblast podeliti posameznim okrajem avtonomijo
Diesov odbor bo ostal
Zbornica je po dolgi debati z veliko večino odredila, naj posluje še leto dni. — Preiskovalci so potrošili $125,000.
WASHINGTON, D. C, 26. jan. — Po dve uri trajajoči o-stri debati je poslanska zbornica s 345 proti 21 glasovom odredila, naj Diesov odbor, ki preiskuje neameriške delavnosti, še leto dni posluje.
Odbor je bil imenovan leta 1938 ter je od takrat pa dose-daj potrošil že $125,000. Koliko denarja bo potreboval, se ne
I Kongresnik Dies, načelnik ! odbora, leži bolan v svojem domu v Orange, Texas. Sporočil je, da bo zahteval od vlade od $50,000 do $200,000 za uspešno završitev začetega dela.
j Za preiskovalni odbor se je prav posebno navduševal republikanski kongresnik Allen iz Illinoisa. Po njegovem mnenju so bdi raziskovalci nadvse
raz-
uspešni pri razkrinkan ju___
ve, ker vsota ni bilo omenjena. nill neameriških organizacij in v sprejeti resoluciji v sredo, i agentov. -	| Resoluciji- je nasprotoval de
TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO ^okmt Havenner iz Califor-
Diplomatski krogi pri-
mje, ces
BEOGRAD, Jugoslavija, 26. jan
pisujejo veliko važnost poročilu, da je Italija ponudila °Jugo-	p.roti 1
slavij i 20,000 ton bencina, ki je najbrže mehiškega izvora, in	IJan?m	________,	^__
sicer za mnogo nižjo ceno, kot pa ga prodaja Romunska. Ro-	dolzltv? ter obdolžencem mar- Na jubilejni konvenciji U. M.
lnunska za plačilo zahteva dober tuj denar, Italija pa je pri-	Slkaj ni dal Pnhke javneea za-	w je biJo vioženih n resolu-
nrnvliAiia: cnrointl 7-1	____!____ITOVOI'a.	■ • i •	____•	_ ___■»
da je odbor dvignil raznim uglednim držav-povsem neosnovane ob-
pravljena sprejeti za polovično kupno ceno les.	S°xwipr v	• |eij, ki zahtevajo, da se prične
Italija je Jugoslaviji tudi ponudila 8000 ton najboljšega ! . „ , „ s' . J ' Lo' Ja!1' T z vsemi sredstvi delovati na to, bencina za aeroplane in bo sprejela v plačilo blago.	lUoms P., Mareiante, predsed- da nastane
Javnost je to sporočilo sprejela z velikim zadovoljstvom,'mk drzavne-a odbo™ Ameri-
ka jti bencin je v Jugoslaviji zelo omejen.
mir v delavskem boju. Neka resolucija pravi:
ANGLEŠKI LETALCI PO BITKI
m
Angleški 1 e -talci, ki so se po zračni bitki nad Helgo-landom vrnili na £ivojo postojanko, drže kazalce k vi* šku, kar je za letalce znak, da je njihov polet uspel. *
Is delavske federate v New ..Sklenjeil0: da nastane mir 'Jersey, je pismeno pozval re- \ned Johnom u Lewi,om publikanskega kongre-nika J. WilUamom Greenom." Parnella Tliomasa, naj posve-j	^
ti Diesov odbor važno pažnjo 1---
Ameriško-nemški zvezi v New Jersey,
' WASHINGTON, D. C., 26
Borahov naslednik
- Mesto pokojnega *ena-Boraha v senatnem od-
— Vam je dobro znano, kakr šne Aeprilike ima New Jersey " s to nacijsko organizacijo, — torJa je pisal Mareiante kongresni- ho™ za znanje zadeve bo pre-ku. — Po mojem mnenju je' senator ^ye, republika-skrajni čas napraviti konec llec 1Z North Dakote. mahinacijam, ki jih' uganjajo! agent je tuje države. Ti ljudje bi najraje uničili ustanove, ka-
tere jamčijo našo demokracijo.
-»•^bodo in
naroČite slovensko - ameri-
KANSKI KOLEDAR ZA 1940.' — i 60 STRANI ZANZMIV08TL STANE VAS SAMO 60 CENTOV. — V Združenih drisvah lahko pošljete znamke po 2 os. po S cente.
«HivT<
Saturday, January 27, 194(J
SLO V RMS CTtfaGBLXVi rafLI
Ban
m
«BBW

"GtLAS NARODA" j
(9qich «» «pb flohl)
a Corpora tloa)
*xaak Bata*. PinUwt	J. Lopaha, Bm.
| «ac» of bM*m>m jt tta oocporatioa Bad idilr—m ot atxrro offlc«i:
i tta wm nth nun	new iork,jl r.,
47ffe Year	'
IBS UK) IT1KI DAT 11 J Ml 8UKIUI8 AMD BOUDill
j Z* «aio ioto roUa Hat m Ammtiko	b Hmt Sort « «lo ht* |TW
I la Kaaado	fa pat tota	••«• 9U0
Zm pot lata-----•fcW	Za iaoanetro aa eoto teto .. *7.(W
Zeiotrtlota---------Za pol iota...............«M9
I	*""' Balaiilyiiia—TtjiTij	""" ' —
j	N4BOD1" IZHAJA Y8AXI UAN IZVZEMfil imm Ut
PEAZNIKOV
-glas nahoda", 111 west isa 9rbt. nsw toik, n. i TELEPHONES ^"-»n t—ISO
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
PETROLEJ
Nedavno zgrajene majhne ladje zajpuščajo počasi palestinsko pristanišče Haifo v smeri proti Gibraltarju
To so na oko iplitve, a zelo .globoko v vodo segajoče ladje, z diiirnikom in poveljenišikim nto&tom daleč zadaj. Rov, ki vodi v tovorni prostor, je zaprt z dvojnimi padalnimi vrati in obdaja ga pas, v katerem ne sme nihče kaditi,
Ti mali pamiki, ki jih takoj za gibraltarsko pečino sprejemajo torpedovke v varstvo in jili spremljajo do LLverpoola, fo tankovui parniki, ki vozijo petrolej iz Ilaife, končne točke slovite 'pipe line'' petrolejskega cevovoda.
Brodovje angleških tankovnih ladij je najmočnejše na svetu. Obsega 400,000 ton več nego drugo najmočnejše pe-trolejsko brodovje na svetu, namreč ameriško. Tretje najmočnejše, norveško, zaostaja za cel milijon ton.
Druge države imajo neznatna tankovna brodovja in u-porabljajo ladje teh treh držav, v kolikor ne uvažajo petroleja po kopnem, kar se pa dogaja le v majhni meri.
Tankovno brodovje z več nego tremi milijoni ton tovornega -prostora je eden največjih zakladov Anglije.
— Ce hočeš dobiti vojno, moraš imeti denar, denar, — so govorili na j" več j i vojskovodje dva tisoč let.
Danes velja ta stavek samo pogojno. Sam denar danes ne zaleže, če si zanj ne moreš kupiti potrebnih vojnih potrebščin; predvsem najvažnejše vojne surovine, petroleja.
To niso majhna vprašanja v dobi, ko 'velja, kakor v Ameriki, načelo 4'Cash and Carry!" — Plačaj in ai odpelji svoje blago.
Petrolej je v vseh svojih oblikah in proizvodih življen-ske važnosti ■za motorizirano armado.
/Računajo, da rabi država v vojnem stanju dvojno količino svoje mirovne potrošnje, dočim govore narodni gospodarji celo o trojni količini
Velika Britanija je v mirni dobi potrebovala 12 milijo-2ona ton petroleja, Nemci pa 7 in pol milijona ton, Francija približno toliko kolikor Nemčija. Če podvojimo, potrojimo to množino, dobimo mašimo predstavo o tem, kako važen je ta Črni življenski isok.
1 Narava je svoje petrolejske zaiklade razdelila zelo svojevoljno in nepravično, zlaisti kar 'se tiče Evrope. Razen romunskih petrolejskih polj. malih galPkili vrelcev, ki dajejo letno komaj pol milijon ton, nekoliiko nepomembnih izvirov v Atbaniji in drugod, Evropa nima tega naravnega zaklada.
(Bolje je s prednjo Azijo, kjer bogata mosulska petro-iejs&a polja izkorišča Anglija. V Perziji pridobe letno okrog 5 milijonov ton petroleja, kavkaška nahajališča pri Bakuju pa zadostujejo popolnoma za petrolejMke potrebo Rusije v mirnem in vojnem čsu ter dovoljujejo celo majhen izvoz.
i ' Vse to pa postavlja v senco Aimeri!ka, ki proizvaja tri četrtine vsega petroleja na svetu. Mehika daje tudi deset milijonov ton letno a v Venezueli, kakor znano, ljudje ne plačujejo nobenih dav<kov, ker živi vsa dežela od letne produkcije 10 milijonov ton petroleja.
/Franicija krije svoje potrebe po petroleju iz Mosula, iz Severne Amerike, iz Južne Amerike in iz ostalih dežel, zlasti Romunije in Rusije. .	'
Anglija dobiva skoro polovico svojega petroleja iz Venezuele, 20 odetotfkov iz Perzije, 18 odstotkov iz Združenih držav ter iz raznih drugih dežel.
(Nemčija je dobivala doslej samo neznatne količine Hprednje azijskega petroleja, 70 odstotkov svoje potrebe je krila iz Združenih držav, Mehike in Venewuele, ali odstotkov iz Romunije in ndkaj manj iz Rusije.
Alnuerika ji je sedaj zaradi blokade popoLnoma zaprta, in celo če bi Romunija in Rusija zamogli podvojiti svoj izvoz, <bi oatalo še 10 milijonov ton, ki jih Nemčija od nikoder ne more dobiti..
(Nemčija si sfcuša pornagati z umetno pridelanžm petrolejem, toda to pridobivanje je potratno, si^e umetni petrolej štirikrat dražji od naravnega, poleg tega ga pa more pridelati Nemčija komaj dva milijona ton na leto, kar je malenkost v premeri z njenimi potrebami. .
iČe -vTpoeštevaimo vsa ta dejstva, bomo razumeli marsikaj, kar se dogaja v sedanji vojni ia kar ee bo se z^oOiio,
Spomin
i in drugo
čegar plemenitost je presegala vse meje*
I S podbudo Mr. Sakserja, ki je takoj podaril par tisoč ko v, da se ustanovi slovenska cerkev v New Yorku, se je zavedla tudi slovenska javnost, najboij pa domžalski rojaki, in njih o-! koliee. In tako je bila sloven-
Kakor mi brez važnejšega pomena potekajo večeri delavnih dni, toliko več mi dajo u-žitka dnevi koncem tedna. To je v soboto in nedeljo. Posebno sedaj |k> zimi, ko so slovenske prireditve v New. Yorku oziroma v Brooklvuu skoro na dnevnem redu.
Najbolj se veselim sobote, kjer po celo tedenskem ,<amo-tarstvu, se čutim opravičenega obiskati kako slovensko prireditev.
obiskati kako slovensko prire ditev.
Ne pride pa v 'dno v vpo-
koliee. In tako je bila slovenska cerkev blagoslovljena 4. julija, 191 (i.
* • •
Zato upam, tla mi v splošnem oprostite, a ko >em se s par vrsticam spomnil na tiste dni, ko smo bili še tako požrtvovalni in patrijotični, in pa na tiste lepe čase.
Posečati prireditve podpornih društev nimam posebne volje, ker še sani sebe .težko podpiram, posebna kadar se vračam pozno zjutraj s kake "Slova nove'' pri relit ve.
Vendar sem se pa zadnjo soboto odzval vabilu "Delavskega Samostojnega Podpornega Društva", ki je priredilo veselico v Fr. Arneževih prostorih.
Vedel sem, da je to edino podporno društvo v New Yorku, ki je tako srečno, da svoj program lahko razširi s slovensko pesmijo, ker med svojimi člani ima najboljše pevce; naprimer: Mr. Fr. Padar, Mr. L. Muc, Mr. B. Drganc in povečini 4 81 ova nove" člane.
Na taki prireditvi je že vseeno, jeli podpornega ali pevskega društva, uspeh je gotov, ker ljudje že vedo kaj pričakovati.
Seveda, da poleg petja veliko pripomore k uspehu veselo in domače razpoloženje članstva, ker v njih vrstah ni opaziti nikake sebičnosti.
Najbolj lepo se mi je pa videlo že blizu policijske ure. — Gospa Derčar se je ravno odpravljala proti domu, ko so pevci, kakor je Mr. Padar in Mr. Drganc in Mr. Muc, ravno intonirali neko pesem. Zdi se mi, da ji ni bilo povolji, ali pa se ji ni dcpadla, kajti Mrs. Derčar je stopila k mizi in rekla: — Ne, fantje! Dajmo rajši tisto! 'Jaz pa rožce trgam, tam na zelenem travniku...' ** S pomočjo "Slovanovih" članov je pesem zadonela tako lepo iu podomače, da sem se v mislih zazibal v mesečno noč, in zdelo :se mi je, da glasovi prihajajo tani črez travnike iz sosednje vasi.
Poznal sem dobro pokojnega Mr. Derčarja, ali z Mrs. Derčar sem se srečal le prvikrat.
štev ubijanje časa, pač pa prepričanje in ipa simpatija dol društvenih prireditev. Poseb-1 no prireditev kulturnih drn-J žtev, katerih člani, neizmerno žrtvujejo za naš splošni du-J sevni in kulturni povzdig.
PESMARICA
"Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Gerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 10.'i pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
meniiti v laternico in tudi še ni anano, da-li ne morejo zunanji ali katerikoli drugi vplivi napraviti bakterij aktivnih.
Današnja vojna
Peter :: :; Zgaga
Pravijo, da manjka denarja, j Seveda ga manjka tistim, ki V Budimpešti je j„.ei upoko-Ua »imajo. Sicer je pa denarja jeni madžarski tVldniaršiil E- j dovolj, posebno v Ameriki.
Su ha v predavanje o j Pred božičem j«' takoinieno-vojni. njenih načinih 'vana visoka iiewyorška družba
niencli moderni
in prLimitiočkih. V uvodu je' priredila ples. Neko devet-
___poudaril, da se je v zadnjem J najstletno dekle, potomka Im>-
1 času spremenila tudi vojna in j gate družine, je imela okrog Prijatelji iz Brooklyna some ".i0 naj" in, kakor vse o-talo naj vratu tanko zlato verižieo, na vabili, da naj se udeležim pri-1 svetu. Dane- je treba razen ; kateri je bingljaj demant, vre redit ve "Naprej." Oprostili z vojno z orožjem računati Hidden milijon dolarjev. Ves verni bodete fantje, in upam, da/'' 7* tf»»PO«lar«ko in duševno čer sta bilo ob njeni strani dva ostanemo vseeno prijatelji,''	zadnji d ve pa -ia rwma-; "kavalirjn" v salonski obleki,
ako vam povem, da pol stole- jva n«"Vl»n<*j*i-	jBila sta detektiva neke zava-
tja sem šel naprej, iu drugega'	>0	' rovalninske družbe. Njena <>-
pol stoletja bodem pa mislil I	vojne z orožjem tak.ij j S(.mils|jist ,,ltlla tovarišiea ni
nazaj, koliko napak sem napravil, in koliko razočaranja je
Pretečcni teden sem imel posebno srečo. Ze v petek zvečer sem obiskal dvorano slovenske cerkve na osmi cesti v New Yorku, kjer je imel predavanje o svojem misjonskem delu med divjaškim plemenom Kivarcev Rev. F. Bogomil Trampuš.
Brez pomena bi bilo, da bi kaj več napisal o tem predavanju, kjer zato je že člankar potrudil v 20. štev. " Glasa Naroda". — Rečem Je toliko, da mi ni žal, da sem imel priliko slišati to znanstveno predavanje. Prečitati bi moral precej debelo knjigo, da bi zvedel to, kar nam je Rev. Trampuš razložil v dobrih par urah.
Bilo nas je precej čedno število poslušalcev. Veudar bi nas pa lahko 'bilo dosti »več, ako bi imeli vsaj deloma malo tiste zavesti, ki smo jo imeli na božični večer, ko smo slovensko cerkev napolnili do zadnjega kotička.
Pomisliti bi bilo treba, da je ta cerkev tudi slovenska ustanova, ki spada v isto vrsto kakor vsa druga slovenska društva. Posebno, kar se tiče cerkvenih prireditev, smo tukaj-1 šnji Slovenci ravno tako mo-ralno obvezani podpirati, ika-j kor vse druge naše ustanove,
e « «
Dostikrat si mislim: Kaj bi! bilo z nami, da nimamo nika- i kili podpornih ali pevskih dru-' štev, nobenega slovenskega ča-i popisa, ne cerkve — ko vendar ; še v stari domovini, svoji med svojimi neniorejo biti brez tega ? — Kako bi zlahko postali
Ob pri ki vam spolnim že ljo, da povem o svojih praktičnih izkušnjah, kaj mora dela vee vedeti, da je uspešen v svojem življenju.
V nedeljo -em se podal na Long Island v Westbury k dru žini William in Marthi H. A-darns, da člana človeške družbe pri Adamsovi družini, novorojenčka dobroznane Marte Hude, hčerke Mr. lludeta.
Veseli me, da sta mati in novorojenček p r i najboljšem zdravju. Castitam družini Mr. William Adams in posebno pa Mr. Hudetu, ki ga je doletela čast starega očeta.
F. R. V.
New York, N. Y.
z vsi) silo. Danes vidimo v če-! trtein mesecu samo (gospodarsko vojno . polnem ra/jmahu. Na morju ra/..-;;ja le mala vojna s podmornicami in minami, tn pa tum -»• zirodi t . kakšen i|M>pad med knzarka-' mi v daljnid v<idovjih. Zračne i -i le se zadovol ju.i«'jo - previ I i nini oti'pa van jem -ovr; žm-na
prr^tora. noln-na izmed strank se ne upa zastaviti čad ne zračne -ile po pravilih totalne voj n<». DjnK^nji položaj i:a za
i oo-ledani novega1	i°	n jHiiožajn v je-
---- v
'sem leta 101«. \ ojm pnpo-anočki stoje v znamenju lo najvišjeira razvite vojn«'.
INajvečjo pozornost pa zasluži go-podaisk i vojna. Mo tdermiitu voj-kovudji ni dovolj, da obvla^la z orožjem temveč mora biti tudi dovolj psihologa, da ugati" pravi tr<* tiutek, ko lahko uporabi ta -iti dru-g nripomoče^k. ta al' drni: način vojevanja.
OREL NAPADEL NOVO POROCENCA
IV bližini S .»luna -<* j»* zaletel velik orel z vso -i!o iu*<»t 1
0
šipam nekega avtobusa, ki je jev za izpopolnitev zdravniškej^i| natrpan z ljudmi. Šipe so
se zdrobile, ujeda vdrla v notranjost vozila. L.jn ijc so ;jo »skušali v.anuin oilpoditi. Razdražili so j«> tak<», d:» j«' planila na nila<la novopor«»čenča, ki >ta bila na jKiročnem potovanju. Orel je mi;>do ženo z kre'i»9plji težko poškodoval ]»o obrazu iri prsi h. Zaman ira je skušala odu,natj, me«ltem ko si* je mladi mož onesve.-til. A vozu je nastala panika. I-jn-dje >o kričali kakor obse«leni in s težavo je nekemu -pogum-a.|o telo, nejšeniu možu uspelo, da je mlado ženo (KvofoodSI. Tudi njega je orel s kremplji in kljunom hudo zdelal po obrazu in roki. Končno so se linije zavedli in z združenimi ot mir nu.^oiuuu^oio, <ia so orla pregnali iz avtobusa.
tukaj v tujini žrtve drugih narodov.
Zato je leta 1916 stopilo
skupaj nekaj zavednih mož, Rečem le toliko, kruta je uso jim na čelu Rev. Benigen Snoj da, ki si drzne ločiti dva taka in pa pokojni Mr. F. Sakser, | originala.
i vzbujala tak«« pozornosti, kajti
11 ' v	.njeno oprsje j«* kra-il nakit,
vreden "sanio'' osem-totisoč
flolarjev.
Te dni je kupil neki newyor-
ski krznar na dražbi kožo
Šve«lske lisice. Zanjo j«» plačal
enajst tisoč dolarjev.
Enajst tisoč dolarjev za eno
samo lisičjo kožo!
V elegantnem nevvvorškem t • * i nočnem klubu velja porcija
kaviarja pet dolarjev. Nikar ne mislite, da je kaviarja cela skleda. Komaj enkrat za na kruh namazati ga je.
Par plesnih šolnov, ki jih po dvakratni uporabi zavrže prva plesalka nekega nc\vyorškega bal«*ta, stane petintrideset dollar j«'v.
Neka enajstletna kinemato-igrafska igralka je zaslužila lajni osemstotisoč dolarjev. | Knk rat na objava celo stran j ob>egajočega oglasa velja dva-j inijst !isoč dolarjev.
To j«« samo par primerov, . katerih pa ne kaže v sedanjem • ča-ii podrobneje tolmačiti.
Kdor bi jili tolmačil, bi -e izpostavil nevarnosti, da mu k * »t komunistu preiščejo obistj.
NEMA INFEKCIJA.
V oikviru mednarodnih tečajev za izpopolnitev zdravniške vede, je predaval berliiLski profesor «lr. Reiter, (» tako zva-ni "nemi intekciji.'" To je stanje, ko napadajo človeka nevarne bakterije, pa o tem ničesar ne ve. Zdravniki so ugotovili, da 2 do 4 odstotke ljudi, ki so oboleli za kozami, ni niti slutilo, da nosijo v organizmu nevarne bakterije. Tn čudno je, da se je pri niršavili ljudeh zvišalo to število na 'JO odstotkov. Pri legarjn je celo do 40 odst. bolnikov, ki ne slufijo, da jim razjedajo lelo nevarne bakterije.
■Dr. Reiter pravi, da v takih priiiTcrih človeško telo dotič-nim bakterijami ne k on veni rada jim ni prikladno za njihove na'kiepe, da se pa vendarle naselijo v njem in ostanejo tam nefcaj časa. preden se napotijo, za drugim plenom. Zdravniki pa niso ugotovili da-li se nema infekcija ne more spre-
A D V F. R 1 \SE ii ' GLAS NARODA*
» denarne ptfilJaUe t Jugoslavijo	prekl-	11 |||	ll ^ '' lll^iT? ■ l j 11' , i I' "' Vi
t j njene. Sedaj pa mo dobili novo .vezo, po kateri Je	J!j!	EilBBP^I^K, MS*^* ^l^^0^
,1,1	"«sim	vitrei! in denar varno po- ! i	JBgm^^ *	«<?\SV j&p**^ v-^tf
MHtU Vendar Je bila njun povišana cena, her »o	H	^^^ •
I	stroški za pofiiljaqje po potu ainogo vl$Je.	1||	^
1 I ^ .	tudi, da se M« intam more	lj ■	| ^	^	^ ^
JIJ kaka po&iljatev «aradi errop«idfa nuwnkaanitl.	; l| 1 M *	.	I ^^^ ^
Ulj ZA NUdNO POŠIUAWV POSLUŽITE SB "CABLK	^ lj |||j ■ V^	^Hlf1
ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1.— ZA	, 1 Jjjl ■	L^^
VSAKO PO&QJATEV V JUGOSLAVIJO	|l 11 ■
IK' 5LOVENIC PUBLISHING CO.	ifl 1
W :: : POTNIŠE1 ODDELEK : ::	l|J|fl	, ■ j CQ • ■B^a.^'—^	jj 'Pj
P 216 W«it 18th Stoirt New York	jm
Delavski voditelj .John L. Lewis očita predsedniku Koo-seveltu: da je postal nazadnjaški; da se ne briga za potrebe ameriškega delavstva; da. bo sramotno poražen, ec b<» vtre-tje kandidiral; da delavst\o ni zastopano v vladi; da bo p»» njegovi krivdi postala dežela republikanska; da se je tU'iuo-kratska stranka izneverila .1 meriškeinu narodu.
Tako pravi John L. Lewis, doeim ve vsak razsoden elo vek, da ni še noben ameriški predsednik storil toliko za organizirano in neorganizirano delavstvo "kot bas predsednik Roosevelt. Posebno za organi žira 110 delavstvo.
AVagnerjeva postava, soei-jalna zašeita, zavarovanje proti nezaposlenosti, WPA, postava, določujoča minimalne plače in maksimalni delovni čas — vse to je sprožil predsednik in je bilo pod Xew Dealom 11-resničeno.
Noben drugi predsednik ni storil niti približno toliko.
Da je to resnično, pričajo predvsem kritike Roosevelto-vih nasprotnikov.
Očitajo mu namreč, da je potrošil za delavstvo preveč denarja; da je odprl delavstvu široke prilike za organiziranje.
.Na za d njak i po južnih državah irni očitajo, da je navdal črnce s samozavestjo, da črnci niso več tako ponižni »kot so bili nekoč, in da je v južnih, državah čedalje težje dobiti črn-ee, ki bi delali za petdeset centov na dan.
Ameriško delavstvo je prebujeno in ameriško delavstvo ve, kaj je storil Roosevelt zanj.
Naj si John L. Lewis še tako prizadeva, ameriških delavcev ne bo tako lepa in zlahka odvrnil od predsednika "Roosevelt a.
Pač se pa utegne nekaj ■drugega »goditi — da bo namreč ameriško delavstvo pustilo Johna L. Lewisa na oedi-lu.
••s EVIr» rm r*-t«*
a?, Januar^ 27, 1940
mjovmm (yvqubvkvj nzm
'1 Kratka Dnevna Zgodba fjj
V. <DF*\"K
CESARJEV BOŽIČ
Hvota noč lota 1811. (M do-ure zv<wr dela Napoleon v svojem kabinetu v palači Tuillliers.
(Prostorna sol mi je skoraj po-jmltioHiia v temi. Tu in tam >o v <M>nci nedoločno le^kfnVjo |w>-mhnVni p»odineti, oflcvir nevidne sli'ke, obe levji glavi, ki krasita naslonjač, zolort na zia-ves i. S senviiikom zastrte vo-£*Vne >veče na dveh -vernikih razsvetljujejo samo mizo, ki je preobložena z aktaimi in lini i seznami, vezanimi v zeleno turško usnje in zaznamovanimi z UX" i-n krono
Cesar dela že dve uri; nad y.«iiiljevidi in nad poročili o jKiložaju vojaštva se -klanja njegovo veliko čelo, preko katerega pada šop črnih las. njegovo čelo, te^ko ml načrtov, tev»ko kakor ,.<\-et, na katerega osvojitev misli.
V at hi nt u je odprl zemljevid Azije. In cesarjeva nemirna in žensko ljubica roka išče vztrajno s kazaleem cesto tam doli, daleč tam doli preko Pejizije proti Ilimhr-tauu.
!>U proti foliji! In po sn-iiozem'ski fMVt i * Znkaj pa ne * Mommriea je oremagana in uničen«. Osvajale« ostane samo še ta mo/nost, da pod pal-iifrtmi pravljičnih gnjidov. v -premstvu orlov, katerih zlato s»* -vrti med jeklnm bajonetov, za<dmip Anglijo naravnost v sreč, to se pravi: v njrni kolo-nijs'ki posuti v njonj zakla 1-iiiei.
. Obrlnn j<» že z veličino CV-atarja in Karla Velikega, hoče so mil šo veličino Aleksandrove. Brez začudenja so vdaja tem sanjam. Vklictdno dežele že pozna. V Orion tu je ostala za njim nesmrtna legenda. Nil ga je videl, kako jo mrkega dno kot .suh general z dolgimi lasmi jezdi! na dromedarju. Za težkega cesarja v sivi suknji ne bo na bregovih Ganga treba Porovoga slona. O, prav dobro vo, kako jo treba pridobivati ljudstva in kaiko jo treba rarŽgati njih navdušenje. Daleč tam doli poveljeval voj-f^čakom bronaste pol* i in v t urbanih iz belega imizolina. V svojem generaln^n. štabu bo videl rad;že, obdano s sijajem dragih kamnov; bodočnost'mu bodo prorokovali pošastni bo-govjo, ki dvigajo desetero rok. nad diamantno pokrivalo — šo proti malo čaisa mn v Egiptu širokonosa granitna sfinga, prod katero je sanjaril, oprt z obema rokama na zakrivljeno «ablo, ni hotela zaupati svoje skrivnosti
Oosnr Evropo! Azijski sul-itan! Samo ta rh*a naslova bodo vtisnili v njegov spomenik.
(Le ena zapreka: neskončna
Rusija!
, Tohla ker ni mogel ustaliti nestalnega prijateljstva z ruskim carjem Aleksandrom, ga bo »preprosto premagal. Cezarjeva ljuibka roka hlastno list a debele knjige v zeleni vezavi, raapr^delniee, ki mu do m'oza natančno kažejo število vojakov v armatdi, ki se vali proti Njotinn. Da, premagal bo vladarja severa in ga peljal s s oboj kot podloženga cesarja z njogo\'imi čredami divjih konjenikov vred na zmagoslavno pot v Orient.
Cesar Evrope! Azijsiki sultan! Ne, to nikako ni prevelika i*tvar za ojegove želje in njegove spodobnosti. In ko Ho ustanovil svoje velikansko članstvo. se nui ne bo treba bati, da bi bilo kdaj razdeljeno med njegove vojaške poveljnike, kot se je zgodilo z A-Jekfcartdrovo oblastjo. I>vajse-Jtega marca *e je Napoleonu
rodil sin, dedič njegovo slave in moči: cesarske ustnice so so
nega otroika v zi'boli se vije široki trak -preiininjasto šlkrlat-razie^rnile a* l«p nasmeh ob mi- ne barve, kot potok krvi, kot sli na otroka, ki mirno spi tako blizu njega v tihotni palači.
Toda nenadoma dvigne glavo v začudenjn. Le odkod
reka krvi, ki se bo prelila v nad i, da bo ta glavica, sedaj še tako šiilika. nosila kdaj največjo krono sveta in da bo ta ro
prihaja ta čuden in globok j čica sedaj tako nežna in ljub-
glas v njegovo delavno sobo — saj vrata so dobro zaprta in debele zavese so spuščene do tal. Zdi so, kakor da bi košato zlate čebelo, nvoizano na svilene pi-te, začele vso hkrati brenčati. Cesar posluša paz-ljiveje, v tem suimu -o dajo razločiti glasovi brona.
<"A — da — Božič! — Polnočni ca!"
»V resnici so to zvonovi vseli pariških ceWkva, ki praznujejo rojstvo Jezusovo — zvonovi, ki jih jo Bonaparte prod kratkim dal postaviti v zvonike, ko je kot konzul miru »pravil v Franciji toliko sprtih bra tov.
Kolikokrat so so razmajali zvonovi v n jegovo ča-t v zmagoslavnih hvalnicah Bogu. In kako so zvonili in poli na dan ko so jo ro-iil rim-bi kralj, ira tisi i, nepozaPbni dan, ko je nebo <falo junaku sina in > tem izkazalo, kakor da soglaša ž njim, kakor da pri poznava pravilnost njegovega dela in mu rtbljubuje trajnost
(Tn vendar to noč zvone prav tako A'osel o in zmagoslavno, kakor zmagovalcu pri Austor-1 i t zn in VagrjMn*u na ča^ t, zvone v mrzli in jasni noči v slavo revnemu otroku, v slavo cesarjevemu sinu, rojoneimu na slami v hlevu v tislili davnih časih, ko so mu skrivnostni glasovi z zvezdnatega neba klicali: "Slava Bosni in mir na zemlji!"
, iCesar posluša božično zvonove. Sanja, spominja so svojo tonVne in nestalne mladosti, polnočnice pri svojem stricu arhdiakonu v Ajacciu, vmi-tev številne družine v staro stanovanje, v katerem so ponosno prestali toliko revščine, spominja se svoje lepo matere, kalko je vodila božično pojedino, na kateri so jedli kostanje. Njegov sin zmagovitega .cesarja in avstrijske nad vojvod in je ne bo nikdar okusil te revščine, on bo gospodar sveta.
Zunaj v ledeni noči šo vedno zvone božični zvonovi.
Pri vratih palače koraka star vojak v ko^mnti čepici, z Velikimi koraki pred' svojo stražnico, da bi so ogrel v noge; morebiti se spominja v tem trenutku molitve ali postni, ki se jih je nekoč naučil na pamet, ko je živel se na vasi in se tiščal svoje matere, in nežno so nasmehne pod strogimi bi'ki bo misli, na Ježuščka v jaslicah. Cesar pa ne sliši kli-ica pobožnih zvonov. Njegova misel se mudi samo pri sinu in nenadnima si silno zaželi, da <bi ga videl.
(Vstane in udari z rokama. Ta-koj se o<ipro skrita vrata za stranskimi prti. Rustan vstopi. Na gospodarjevo znamenje vzame svečnik; in zvesti matmeluk sveti cesarjni po za-fpuščenfli hodnikih * Napoleon gre naravnost proti kraljevi-•čevemu stanovanju, vstopih odslovi z namigom roke dojiljo, in nenadoma prefoujene ženske in obstoji pred zibefko čudežnega prvorojenca.
Rimt^ki kralj trdno spi,. Iz belega perila in čipk, na katerih leži trak častne legije, vidiš samo obrazek z zaprtimi pomi, napol potopljen v blazino, in ljubko okroglo ročico ki počiva na odeji. In čez to či^to belino, preko tega nedolž-
ka ko roža, obsegi a kdaj pozneje cel šop kraljevskih žezel.
Napoleon gleda svojega sina. Mi<sli: Nikoli ni še človečki ponos siice tako prijetno ljubkoval — da se veliki dostojanstveniki njegovega dvora. njegovi generali, slavnejši ko Honterjevi junaki, mintetri in senatorji, obloženi z zlatom, priklanjajo prod to zibelke v strahu in spoštovanju, in da si celo potuhnjeni jakobhioi stari ubijalci kraljev, ki nosijo zdaj cesarsko 1» vre je, komaj upajo prestavljati, da bi i:in bilo naklonjeno poljnbiii to t roško ročico.
, C?6t-ar sanjari: v nejasnem zvoku polnočnih zvonov <liši enakomerni korak čet in ropot vozov taim laleč na zamrznjenih cestah v Nemčiji in na Poljskem. Pijan od očetovskih sanj misli, bolj ko kdaj koli.
.radža! Naslovi, vredni rimskega kralja.
Le zakaj francoske žene nimajo več otrertv? Zakaj nima on, nepremagljivi povelju iik, pod svojim vodistvom milijon, dva milijona vojakov? Z nji-in'i bi vos svet, vso zemeljsko oblo podfcil tej ročici!
Tako sanja, gluh za sveto zvonove, brez -misli na tistega, ki vlada v nnbesit in so mu največja cesarstva — mravljišča. Sanja, no da bi videl v bodočnost. ka"ko je njegova neizmerna armada polkopana v snegu Ob Berezini, ne da bi videl, kako bodo poslednje trofeje njegovih orlov pokosile angleške mitrajleze in zakleti bataljon pri Waterloo ju, ne da bi videl sredi oceana skalnat otok, kjer ga čakajo promote^ sko muke, no da bi videl, kako bo v xclioenbimn^keiii' pai-ku n takega jesenskega <lnie ta blodi in žalostni mladi človek z avstrijskim redom na beli uni-fonni korakal v mrtvem jesenskem listju in bolno kaiŠljal.
Tn med t eni ko se cesar izgublja v svoje čudovito sanje, ko si predstavlja kraljestvo svojega sina in njegovih naslednikov po vsem svetu in si misli čase, ko bo on sam, Napoleon, postal pravljica in mir. novi Mart. zmagoviti sončni bog v sredi nebesnega pasu -vojili dvanajstih generalov — medtem pa zvonovi zvonijo šo vedno veselo, zmagoslavno, navdušeno v davo revnega otroka, rojenega v Bethleliemu, o-trolka. ki je zares osvojil svet že pred tisoč rlcvotsto leti. no s krvavimi zmagami, marveč
V "Orlovskem gnezdu"
fV četrtem m'esecu drugo sve- vedno višje in višje do 1S(H) nT.
na veliko artmado in na osvojitev Rusije in Tndi je. Zaiklin- z besedo inini in ljubezni, in ja se, da bo pustif svojemu na- kl bo kralioval nad' dušami na slodniiku vse prestole starega | vofko vokov. . sve>ta. Mesto svetega Petra I *" mu jo že dal v dar kot ropotal ji co i ti novorojenček bo imel kmalu med svojimi i'<ra-čami še druga sveta mesta. iMefcamski enVir! Bona reški
SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKE PI^IŠfE. — Pišite za <-onik. J. MARSICH, INC. 463 W. 42 Street	New York
lovne vojne je objavila francoska vlada svojo "Žolto knji-go*' < .*31fi dokumenti o razvoju dogodkov (*d nem<ško-avst-ri.fsko pogo<lbo <hio 11. julija 1937 do prekinitve diplomatskih odnošajev med Anglijo in Francijo na eni ter Nemčijo na drugi strani, dno .1. soptem-bra 1030.
iMed temi dokumenti se nahaja tudi obširno poročil«) bivšega francoskega vole7ioslani-ka v Berlinu, o njegovem obisku pri kanclerju Hitlerju v slovitem skalnem gradu visoko v bavarskih gorah. V ta grad .prihaja Hitler v lepem vremenu, kadar je na otldihu v Borclitesgadenu. Vclopd-la-nik Poncet jo bil tam 17. okt. 103S, ko so bili v t<-kii tajni razgovori med francosko vlado in kancelarjem Hitlerjem o novi ureditvi prilik v Evropi po sklenitvi nvonakovskean sporazuma. Poncet je priletel iz Berlina v Berchtes>gaden s onimi izmed osebnih letal kan-celana TI i t jo rja. A' Borclitesgadenu ga jo čakal Hitlerjev avtomobil s katerimi so odpe-jali veleposlanika no na Obor-salz'horg. kakor j< no določeno, temveč v planino.
Spotoma <so min povedali, <la ga čaka kancelar Hitler na planinskem gradu, ki si <ra bo Poncet ob tej prilik laih'ko o-gledal kot pivi diplomat.
Tz Berr?hte<gadena jo speljana do gradu posebna planinska avtomobilska pot, ki so jo gradili nemški planinski pionirji tri leta pod nadzorstvom in po posebnih načrtih graditelja nemskSh avtomobilskih cest in ;Siegfriedove linije inž. Totlia. j Cesta je vsekana v živo skalo i in so dviga v d'rznih ovinkih
kjer je velika, v skalo vsekana Votlina. Vhod vanjo za|)irajo ogromna vhoclna bronasta vrata. Na koncu votlino jo z ba-llvrenrmi pl^Vami obloženo dvigalo, ki je francoskega diplomata popeljalo še 110 m navzgor. Izstopil j«» v veliki veži, ki je izsekana v -kali, enako kakor vsi ostali prostori 4'Orlovskega gnezda." Tako se naziva Hitlerjev skalni grad.
•Priznati moram — pravi Poncet, — da sem bil silno presenečen, ko sem stopil iz dvigala. Vstopil sem v ogromno nizko obokano dvorano - celimi
1
ŽHCLAS NARODA"5
•m
^ pošiljamo v staro do- ^ ^ movino. Kdor ga ho- ^ 4 če naročiti za svoje J Jftorodnike a)i pri jate- ^ ^ Ije. to lahko stori. — j 4 Naročnina za s t a r i J \ kraj stane $7. — \ \ {((talijo lista ne poši- S
____9

nizom t<*i!kih stebrov r/ žive 'stkale. Dvorana ima na vseh vtirih straneh ogromna okna. Skozi katera je nepopisno lep razgled. V enem kotn dvorane je velika peč. v kateri <i<>iv cela debla. Sredi dvorane je hrastova miza s kakimi ,°>0 stoli. Na okrog jo v skali -o nekaj manjših dvoranic, ki -o Vso elegantno opremljene.
iStopil sem k enemu izmed oken in se ozrl. kakor iz letala na nepopisno lopo panoramo bavarskih planin. Daleč v m bilo prvot- zadju -0111 opazil Solnograd in (okoliške vasi, okoli meno pa so se vrstili vrhovi planin, sko ro vsi pokriti s snegom. Pod okni pa se odpira )K>gle<l v tisoč metrov globoke prepade, iz katerih segajo do "Orlovskega gnezda" skoraj navpično steno.
Vtis. ki ga jo napravilo na mene "Orlovsko gnezdo"' je bil silen, divji in skoraj malo strahoten. Zdelo se mi je, da sem zablod i 1 v pravljični urad. kjer čuvajo Gralovi vitezi kolih z O lrošoii"tfkovo krvjo. Spominjal sem se pravljičnih ski«*, s katerimi je opremljal strani
svojih pravljičnih romanov nesmrtni pisec Victor Hugo.
dz teli sanjarij me jo vrnil v realno življenje pogledi na povsem vojaško »rganizirano življenje v tenf pravljičnem irrjidu in na najmodernejše strojnice ,ki so postavljeno ob vhodu v grad, ob hodnikih in na strmih pečinah ob prepadih brez dna.
Sekvestrirali poljski parnik
Prekoocoan^ka polj-ka ladja 4k Batorv" slična ladji 44Pilsuilski" ki so jo Xemei pred nedavnim potopili, <o naboja blokirana v neki kanad ski Inki. Obe ladji so zgradile tržaške ladje^lelnice. K<*r ni poljska družba, ki je imela do M od a j obe ladji, plačala dolga od 400,000 dolarjev omenjenim ladjedelnicam, je ladja bila sekvestrirana. Ladjedelnice v Tržiču zahtevajo, da so parnik r>roda na dražbi.
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
Poučni spisi
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 girau'	Cena $1.10
[Jčua knjiga za Nemce in sa one. kl so nem-Kine Kioožiil.
AMERIKA IN AMERi&ANCl. Spisal Ker. J. M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezane
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru^a naroune ustanove. Mogato ilustrirano.
Cena $5.00
iNiiLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezan*-	Cena $2.00
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez.
Cena $125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
Cena 50c
KUBIČNA RACUNICA. Trda ve*. 144 -tx.
Navodila za izraCuoanje okroglega, rezanega in tesanega lese.
Cena 75c.
BURŠKA VOJSKA. 95 strani.
Cena 40c
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša sbirka navodil za kuhinjo in dom.
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Nejnovejša zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Ceni 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš $1.25, vex. $1.50
BODOČI DRŽAVLJANI naj am rot* knjiiieo — "How to become a *2tizrn of tile United States".
V tej knjigi so vsa pojasnila in rakotil ca naseljen'*	Cena 35c<
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari EngUš. 236 strani
Denarni problem Je zelo zapleten In težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, kl je znan čeSkl na rodno-gospodarski strokovnjak, je razfiirll svoj« delo tako, da bo slutilo slehernemu kot orientaCnl spis
« denarju.	Cena 80c.
UOMA^I ŽIVINOZORAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga ca vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike.
IM) ORHIDA DO BITOLJA. 1" «tranL
Zanimiv potopi« * slikami M«tU» krajev nafte stare domovine, .ki «v 31ovenot»m le malo apanL
Cena 70c.
in praktična
Cena 50c
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša iz daja, 728 strani.
$5.oo
GOVEDOREJA. Spisal R. 8 •likam'
uegvsrt. 143 atranL
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 strani.
Poljndnl spisi o naravoslovju ln svezdoznan-
Cena 50c.
KOKOSJEREJA. Sestavu Valentin Razlager, «4
strani. Cena tfdovea .... JM BroS. .*.. JI
KRATSKA SRBSKA ttA^mi 68 atrial
Cena 30c.
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-melj. S slikami. 190 stran* Nauk o atomih, molekulib ln elektronih. Poljudno pisana razprava o i*»leriton Moderne ■nan osti.
Cena $1.25
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami 168 strani.
Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva ■ploh.
Cena $1.00
NAROD, Kl IZUMIRA. 101 strani.
Poljuden ools najsevernejšega naroda na svetu. njegove Bege ln navade.
Cena 40c.
na&e škodljive živali v podobi in besedi. Opisni Fran Erjavec, 224 strani. BroS.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ves... Knjiga Je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo r*r fiele-zollvarstvo, i
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJAR. Trije deli: 162. 141. 133 stracL Gena mehko ves Poljuden ln natančen opis odkritja novega ■veta. Spis ae Člta kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljftlh virih.
Cena 50c.
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez 251
Priročna knjižica, ki vsebuje vae. kar je prt nakupu ln prodaji notrebuo.
Cena 75c.
problemi sodobne ftlosootje
Spisal dr. F. Veber. 341 atranL Knjigo toplo priporočamo vsakomur, kl ae hoče aescanlti m glavnimi črkami sodobne riiozotije.	Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 41.'i strani.
V	knjigi so opisani predhodniki in Idejni ute> mcljitclji te svojevrstne »uske struje.
Cena $1.50
SPOMINI.	Jože Lavtlžar.) 243 atranL
V	tej knjgl obuja naS znani potoplsec župnik l.avtlžar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena brca.	Cena 50c.
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLE^KO-SLOVEN-
slovar. 148 stranL	Cena 90c.
SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. 143 str.
Druga polovica knjige vsebuje nemSko-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika.	Cena 40C.
UVOD V FILOZOFIJO.
302 stranL
Spisal dr. Franc Veber.
* Cena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovBe.
cena broš.	Cena 5Gc.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih in kratkočasnlb spretnosti ; burke in šaljivi poskusi; vedeževalna tabela; puoktiranje; zastavice.
Cena $l.i5
VODNIKI IN PREROKB. 1z8 atranL
Knjiga je izftla v založbi Vodnikove drutte ter vsebuje življenjepise mož. kl so s evojtas delom privedli slovenski narod ia suženjstva
r svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 stranL
Zanimivosti lx ruske agodovine ln utaataa opis fojaftke republike saporoftkth koaakov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽEUSČA. 62 atranL
VERNE DU&E V VICAB Spisal Prosper Merlmee. Eden najboljKh vaeta la natega
VOLK SPOKORNIK
Cena 50&
KNJIGARNA
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA
"GLAS NARODA"
216 West 18th STREET! NEW YORK, N. Y.i

fgci« ig»BBr»«!riirm' *
Saturday, January 27, 1940
KUVUI TTTTQOELXyj 0HL|


Vaški Apostol
Spisal L. GANGHOFER; u "Glas Naroda" priredil X X.
44
Toda na kom. kjer je bil prostor za fante, je bil nekdo, ki ni slikal teh besed. Oudne misli so se mu jjodile po glavi in večkrat je pogledal tja, kjer sta sedeli Štavdamerjevi mati in hči.
JDrugfi fantje so pa točno pazili na vsako župnikovo 1>o-se.Io. Iti ko je »upnik celo uro pridigoval. so se začeli spogledovati, kakor da bi jili mučila ali tolažila misel: 44Kaj pa je ž njiin! Ali res ne bo ničesar omenil!"
Gospod FeEcijan Horadam je zaključil pridigo. Ni ]>a ] ok*!e4viiil in izmolil običajnih molitev. Nekaj časa je gledal po cerkvi, nato pa spregovoril z povsem drugačnim glasom.
**I>ragi farani. duhovna nedelj-ka pridiga je končana. In s* m tixlro prepničai!, da. je padla marsikatera moja be-eda na rodovitna tla. Zdaj pa Še nekaj posvetnega."
' V«i so našilili ušesa. Gospodična Katarina se je prestrašila, da je začela kar trepetati.
.Pri žilica seveda ni prostor za posvetne zadeve," je nadaljeval župnik. l4Ker j>a želim izreči javno zalivalo, mi go-kj.j<1 Bog menda ne l>o zameril, če to na prižnici storim. Go t'ivo veste, dragi farani, da sem že do'go časa nameraval dati t ilvovati prostor pn-d vhoiom v župnišče. Z ozirom na moje s iron me <fog<klke »eni vrtino vjioštoval dejstvo, da bi d voz potrebnega kamenja precej veljal. Toda neznani dobrotniki
0	mi prejšnjo nedeljo pono«vi nanesli toliko kamenja v hišo, <!;• »mmii mogel dati napraviti iz njega prav lep tlak. 'Nezna-i ire dobrotnikom s«* torej iskreno zalival ju jeni'. Tlak sem < a napraviti v obliki križa. In če bo mogoče katerega leh du', rot ni kov do ved K v tej a''i oni zadevi v ž upa. išče [Kit, bo n ' .al preko lega križa s prijetno zavestjo v srcu. Tudi jaz m i prispeval par kanuiov. Tako dragi farani, to sem vam ho! »I povedati.**
(Ko je gospod Felicfnjan Horadam z vil žepni robec in se
0	i ravi! - prižnice, je vladala v cerkvi grobna tiiš-ina. Ko m- i do pel v zakristijo, je po cerkvi zašmnelo knkor v panju.
/en-'kam in razumnim moškim so šle te besede bolj do s?< a kot pa cela pri liga.
vStani župan Vahlhofer je prvi pogledal proti koru kot bi hotel reči: t4Z«laj pa »mate, mulci, Sram naj vas 1k>!"
»Fantje jso gledali s kora začudeni in prisiljeno mirni. Sleherni se je hotel pokazati, kot da bi ga vse skupaj nič ne brt!\iraIo. Toda rdečica jim je zalivala obraze, kakor bi jim k 1« pri solil par dobrih zaušnic. Bili -so pač v cerkvi ter so
težkočo krotili jezo in jezik. lTo!iko živahne je je bilo pa pred cerkvlijo. Glavno be-s<m1o je imel Mttiol.
44Ali -te ga slišali?" je vpraševal tovariše. "Zmerjati si p.i h- ne upa več. Zdaj je zlepa začel."
< >rirl<' so zaigrale in gospod Feliocjan je s kelihom pristopil k oltarju. ..
v-Mihol je spravil pijio v žep in dejal:
"Fantje, do velike sobote počakajuio. \ Vse se bo napravilo. Moj stolček iz se< Ime rov rst nega lesa ima že noge."
Tedaj je oj>azil m<koga prihajati po cesti. Napol je za-niižal in se škodoželjno na^lnehnil:
44Takoj lahko napravimo malo preizkušnjo." Skočil je preko zidu na cesto. ¥4Neuganjaj neumni ost i," so vpili za njim. 14'Ah, kaj," je dejal Mihol. Posadil je klobuk po M ran i, z.italroil palca za oprte in čakal sredi ceste.
[Tovariši so z zidu radovedni gledali, kaj se bo zgodilo. (Mirnih korakov je prihajala Beta po cesti. V cekarju je imela lončen picker, v pielkni pa okisano fižolovo juho,
1	^jljnliso Petrovo jed. LLinarica je hotela razveseliti bolnika.
iKer je hotela pni nest i Petni gorko je>d, se ji je mudilo. Toda opazivŠi fanta, ji je zastal korak, nato je pa zavila na «tr;:rt ko stezo proti travniku. Fntje na cerkvenem zidu so -c zakrohotaii, in ta krohot se je zdel Miholu kot da bi ga k\'o * kropom polil. Planil je na travm i k in zastavil Beti po*, inio ga je pogledala s svojimi velikimi tenunimi očmi. 44Kaj hočeš od mene!"
-'Rad bi vodel, če je res, kar ljudje govore?" Mihol sko-ro kričal, toda >o ga razločno slišali fantje. "Rad bi vedel, lo je rtv. da ti»ta, ki je namazana z brezovo ntaistjo, ne s!me poljubiti fanta."
Ogorčenje ji je pognalo kri v čelo, navzlic temu jo pa ostala mirna.
"Jaz sem pa mislila, da si prišel pogledat, če je za Petrina še kaj krvavih sledov."
"Ah, ne," smeje je stopil k nji. "Toda tel« bi rad storil uslugo. Daj mi poljul>č«k. S trtn boš dokazala svojo nedolžnost."
Fantje pri zidu niso dobro ^li-Šali, četudi so roke nastavljali na ušrea. Vi«»eli so le. kako se je Mihol opotekel par korakov nazaj in padel v cestni jarek, poln umazane snežnice. B«'ta je, kot da bi se nič ne zgodilo, šla naprej svojo pot. Fantje so se naglas zakrohotaii, dočim je Mihol pretil dekletom. "Le počakaj, na veliko soboto!" šPreko travnika ni bilo daleč do Valdhoferjevih . Ob pogieJn na ponosno hišo je postajal dekličin korak počasnejši. Na pragu se j** nekoliko pomhidila in pritisnila roko na očL Stopiviši v Petrovo kamro, je lahko mirno refcla: 4'Dobro jutro, Peter. No, kako je bilo ponoči?" 44Dobro, prav dobro," je odvrnil. Njegov marogast obraz -e je razjasnil, kot da bi solnce posvetilo na njegovo ležišče.	I "Se
mi da sem nekoliko spal, ker sem preslišal zvo-Tienje. Kaj ti je otrok?"
Molče mu je ponwVila roko, ter vzkliknila: \
•''Kakšen pa >i Peter? Sej si ven sajast!"
"Se ni i adi, da se je ponoči svetilka nekoliko kadila."
1	brisačo je pdmočila v vodo i<n ga brisala. Smehljal se je, nralo v zadregi, malo od veselja.
Saje so izginile, le višnjevkaste maroge so ostale. Beta je odkrila lonec.
.(Nadaljevanje prihodnjič.)
ODKRITA ZAROTA V NEW YORKU
Člani "Krščanske fronte" so bili prijeti v Brooklynu, New York, pod obdolžbo, da so hoteli s silo ovreči vlado Združenih držav. Na spodnji sliki gredo obtoženci z verigami zvezanimi rokami v poslopje zveznega sodišča v Brooklynu. Zadržani so bili pod visoko jamščino. Razkrili so zaroto uradniki vladnega justičnega urada pod vodstvom Edgar Hooverja. Senzacijonalni proces proti njim so bo v kratkem vršil.
MEHKO VEZANE KNJIGE
JR^azprodaja
KNJIG
Dm napravimo prostor zrn novo zaloga smo znižali cene teh knjig« da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker ko zaloga kmalc iztekla.
Primorske Vesti
En mrtev in l 2 bolnih zaradi zastrupitve
toviii. da je njihovo stanje revi mo. Končno so le vsi prestali bolečine, le Rado Bembič ,Mes«>ca avgusta lani je Rn- je umrl. Zadeva je vzbudila dolf Benibič Jz Lopirja pri veliko zanimanje po vsej Ko-Merezinah )>asel koze. ko je prščini in so o tem povsod iro-nenadonra ena izmeti njih p<»- vorili. Po oztlravitvi l>i zopet skočila in padla na ila v-a v zsideva prišla v pozabo, da -o krčih Pastir j<- potegni! nož niso zn kozo in njene posVdiee in kozo takoj 2,?klal. Doma začele zanimati obla>ti. Tako so imeli ti-to dneve pravo go-j sta se morala pred sodiščem f^tijo in se je tako nesreča spre- zagovarjati Valentin in Ru-menila v srečo. Nekaj me=a so dolf Bemtoič, ker sta z iklala celo prodali sosedom. Toda kozo brez veterinarskega pro-nihče se ne bi zmenil več za kozo, če ne bi ljudje, ki so zauži-
gleda in s tem povzročila ne-l-rečo. OMozenea sta se za-
li to me-o. začutili čez nekaj čn govarjala. da nista znala za to
sa v želoVm kive. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je bila koza kriva ^ein ne-pri ikain'. Koza je obolela zn jbedrenko (antrak-em) in zii-vtiiipila z mesom vso družino. Zd'ravnik je ukazal vse obolele prepeljati v Trsi. kjer so ugo-
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanealjivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
$ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00
Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000
KEK SK CENE SEHAJ BITRC' MENJAJO .SO NA V KI »ENE ČRNE PODVRŽENE <l»KEMEMBi GORI ALI DOLI
MJ.NA .NAKAZILA IZVR&ll. ftjK.MO PO CABIJ LETTER ZA PRISTOJBINO fl__
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUKRAC) ti« W. 1Mb ST., NEW VOKK
1
bolezen. Rupdolf Bembič ne bil olvsojen na 1(1 mesecev in 2")0 din denarne kazni, Valentin BenlH>ič pa je bil oproščen.
Težka obsodba tržaškega sodišča
A' a viru'-tu lanskega leta po karabiue rji uj<*li trojico tatov ki >o strahovali p<> vsem Krasu in kradli, kar jim je prišlo pod roko. Dolgo jim je to uspevalo, dokler riso prišli v roke oblastem. Ti so» mesar Peter Koncelj iz Dutovelj. strir 47 let, Peter San ji, star 31 let in Avgust Bandelj, star let-po poklicu zidar. Rodi.šče je upoštevalo vse obte^.ihie okol-nos-ti tatinske družbe in je obhodilo Koncelja na 12 let ječo in 8350 din denarne kazni,
Sani i i a nn 0 let jeee In 3600 din denarne kazni. Bandelia pa na 7 let ječe in 5300 din denarne kazni, ter visakega še na tri leta nadzorstva.
Dopusti za poljska dela#
iPo časopisih je bilo večkrat jčitati, da so kot drugod tudi v j Itali ji vrpkolieali na orožne va-I >e kak letnik rezerviistov. —
j Med glavnim sezonskim delom jso vojaške oblasti upoštevale položaj kmet^kega ljudstva ter so dovoljevale dopuste za poljedelska dela. Ker pa so glavna jesen&ka dela z oktobrom po večini že zaključena, so vojaiŠke oblasti take dopuste
z oktobrom ukinila, č<»Š da za nje ni več -tvarne fM)trel»e.
3703
jam na Primorskem
Že nekaj let senr se stalno preučujejo jame na Primorskem. To znanstveno tlelo o-prrvlja znanstveno društvo iz Trsta, ki dobiva od oblasti izdatne denarne potlpore. Letos je bilo delovanje osredotočeno na Baniščieo, kjer je i brez Števila jam. Največjo ja-j mo so našli pri Lašču. ki je 2tX)j metrov glolxrka. Raziskovali | -o tudi požiralnik nri Novi Kračini. ki je dolu 842 m. Preiskali so tudi Mrtvo jezero v Škocijamski jami. Vseh janr, ki so jih dosedaj preiskali, je 3703. Računajo, da je na vsem svetu 20 do 50 tisoč jam, iz to ga sledi, da ie samo na Pri-inon-kein več kakor 10 o 1st. vseli jam na svetu.
ČRNI vrh
•Pred sodiščem se 1m> morala zasrovarjati Ana Poženelova iz firi?.. ker je poslala pi'eko meje svojo l(I-Ietno sestro, da bi ji prinesla jestvin, kave in -ihulkor ja.
Izpred goriškega sodišča
Ker so mu našli v stanovanju 4 litre žganja, se l»o moral zagovarjati pred sotli^eem 32-letni Josip Kavčič iz Tabora jn i Donrbergn.
Tvarabinerji so nršli v stanovanju Marjete Tavčerjeve, por. Flander iz Cerkna. pol ki-loGrrama kave, |>ol kilograma cikorije in 40 gramov tobaka. Marjeta 3e zagovarja, da je kupila kavo in cikorijo od neznanca, tobak pa je od njenega brata Franca Tavčerja. Oba bosta prišla zaradi tega pred sodišče.
i22^Mni Josip Koluta iz Semlpasa, se bo moral zagovarjati pred sodniki, ker se je brez dovoljenja polastil avto-
NAROČITE SLOmSKO - AMEBI-KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STA-NS VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 cente.
lnobila Antona Feigla iz Ajdovščine, kakor pravi, bi se malo jx>šaiil. (forici so ga prijeli karabinerji ker je pre-nairlo vozil in opisali so ob--odbo. .
Zaradi •"> litrov žganja -e l>o mora! zagovarjati 32-letni Josip (lermek iz Štanjela, prav tako tudi 24-letni Ernest Sio-s!č iz Ojičin, ki je skril fi litrov zapeljive tekočine celo v avtomobiLske gume.
(Prj preiskavi, ki so jo napravili trošarinski organi v kleti Petra Smigola iz Zalošč pri Donibei*gu, so našli 10 litrov žganja. S Smigoljem je bil naznanjen sodišču tudi 18-letni Viktor Cegan iz Temenico, ki je imel v nahrbtniku S litrov žganja.
Trošarimski organi so naredi li preiskavo v stanovanju Ivane Polanc v Dol. Or'iei. Našli so 2 litra žganja. Zagovarjati -e bo morala pred goriškimi -odniki.
Oslovsko meso so prodajali
Oblasti so že dolgo opažale, da prihaja tajno v mesto Trst velika količina mesa brez veterina rskoga pregleda. Nekateri ljinl'je, ki so morda brezposelni mesarji, koljejo živino v j predmestju in potem razpeča-vajo im^so v mestu po nižjih conah. Toda ti ljudje ne raz-pečavajo samo goveje meso. temveč- ku.puje.io osle in jih v kakem skritem hlevu ponoči zakol je jo, zjutraj pa oslovsko meso prodajajo po mestu za konjsko meso. Oblasti dolgo časa niso mogle priti temu na sled. Po n^kaj Mesecih pa se jim je posrečilo odikriti nekaj niti, ki so dovedle do senzacionalnih razkritij. Pred dhne-vi ?o stražniki opazili, kaiko so v nekem blevu pri Sv. Mariji Magdaleni ob svitu sveče Od-stranja!\ kožo z zaklanega o-sla. Ti> je bilo v hlevu Jerneja Fonde in njegov sin jim je držal fvečo. Ugotovili so. da sfta klala osla 32-letni mesar Viktor ("Wnac in 30-letni mesar Gvidon Klun, oba iz predmestja. Poleg zaklanega osla ,so našli še druge štiri žive o-
j
t. BctcraieU Bbcr (VItoj Jelcnc> C Buntui Vojska
?. CvKk«	< H Mb Jar i
t. IWrk Jo pravil (Julij Slaptekt
10.	Devica Or Iranca
11.	Dve sliki	(Ksarer MeAkoi
12.	Duhovni boj <Lovrenc SiapoUi li Fra Diavala
15. Fran Baron Trrnh
(Gjuro Pandurlci
10. Korejska Brala, trtira ii misij«
nov v Koreji (Jo««f Spilliuau) 2L Mesija	,Dr. Jeglič,
22. Mladi* Srcm, in ve^ll -a
lilidlou	(Ksavor MeSLui
2L Maron, krttanski dciek z Liho
tO. Oh 50-Letnici dr. Jnacza Ev. Kreka
29.	Paniki Zlatar
30.	Fatria, Povest U irske junaAlit
dobo	(H. Ketl«*rer>
31.	Paherkl h Koža (Iran Albreht)
32.	Popotniki, novele in trtico
(Miian Poceljl
33.	Poiisalee
34.	Prmtljice	<H. Majar)
35.	Pravljice In pripovedke za mla-
dino	(S. Ku£utniD
36.	Povesti in Slike (Ssaver Ue^ko)
37.	Ptice Selivke	(TaK«.reT iS. Praški Judek <Josip Vole)
tt. Preganjanje Indijanskih misijonarjev	iJoaef Spilluiaa)
15.	Revolucija na Partusalakeni
46.	Sisto s Šesto	(H. Federert
48.	Spisi Krištofa Šntida
40.	Študent naj bo 4 8. Fiofgar>
5w.	SuneSkI Invalid (S. Kofiutnlk)
56.	Volk Spokornik in druce povesti
ta mladino (Kssver MeSko)
57.	Vojuiatir ali l-oganstvo in kr*4
(Jonlp Ogriiiec
O. Zbrani »pisi ca mladino
< Cngelbert Uto^)
•»L Zbirka narodnih pripovedk ta
aaladino	(J. Planinski >
iS. Zlstokopt	iJooef SnlUawn)
(Večava nekaterih knJiC Je md Mb nja nekoliko izkaitaaj
Ako ima kaka knjiga več zvea-kov, se šteje vsak zvezek za kaj igo.
POZOBI
Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem število, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK
He, ki jih je eoikala ista usoda. Oblasti so potem odkrile še druge osebe, ki so tajno prodajale meso. Tako so prijeli 47-letnesga Karla Sancina, in 46-letnega Franca Sancina, o-ba iz Skednja. Zdi se, da obstoja ena saSua velika organizacija tajnih mesarjev in prodajalcev, ki posebno delujejo v Sekdnju, Sv. Mariji Magdaleni in pri Sv. Saboti in so raztegnili svoje delovanje tudi v mesto.