Poštnina plačana v gotovim Cena mn V- Ste v. 69. V Ljubljani, petek 24. marca 1939. Leto IV Posveti v Londonu naglo napredujejo Za prihodnji teden napovedujejo sestanek vojaških strokovnjakov vseh držav, ki bodo vstopile v blok „protenapadalnih držav" London, 24. marca. o. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo kot zelo verjetno, da bo že prihodnji teden v Londonu sklicana konferenca treh ali štirih velesil. Napetost v Evropi je takšna, da terja nagel postopek in hitro opredelitev do dogodkov. Angleška javnost brez izjeme pozdravlja načrt svoje vlade. Iz vladnih razgovorov med Chamberlainom^ Halifaxom in Bonnetom sledi, da je nastopil pravi čas za sklicanje konierence »protinapadalnih« držav. Nekateri tudi mislijo, da bo angleška vlada pospešila postopek s tem, da bi sklicanje konierence nadomestila s posveti s prizadetimi evropskimi državami v tistem času, v katerem bi se mogle dovršiti vse priprave za takšno konferenco. Konferenca zahteva namreč daljših priprav, ker se je treba izogniti morebitnemu neuspehu, ki bi ga konfernca utegnila imeti. Mislijo, da bi mogla konferenca z večjo gotovostjo odstraniti nesporazume in težkoče, la se sicer pojavljajo pri pogajanjih na diplomatski način. Čisto gotovo pa je, da bo imela ta konferenca v prvi vrsti vojaški značaj in šele za tem politični. Zastopnike vabljenih držav bodo spremljali številni vojaški strokovnjaki, ki bodo imeli polnomočja, da bodo lahko v Pariz, 24. marca. o. Na sestankih med francoskim zunanjim ministrom Bonnetom in med angleškimi državniki v Londonu, se je doseglo so-' glasje v sledečih točkah; Vsi dominioni so soglasni z Londonom. Francija je v celoti odobrila pripravljeno skupno izjavo, ki daje kolektivno garancijo za vzhodne meje. Verjetno je, da bo to odobrila tudi Sovjetska Rusija. Odgovor Poljske pričakujejo v pričetku prihodnjega meseca, ko bo Beck obiskal London. Načrt te konierence določa tudi sestanek voja- ških strokovnjakov. Dalje naglaša poročilo iz Londona, da se je med velesilami dosegel popolen sporazum glede stališča, ki ga bodo te velesile zavzele do Romunije. Zdi se, da je izven vsakega dvoma pomoč, ki jo bosta London in Pariz nudila Rumuniji v primeru potrebe. Pariz, 24. marca. m. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da bo predsednik francoske vlade Da-ladier v ponedeljek imel po radiu velik govor, v katerem bo pojasnil položaj po dogodkih, ki 60 ee odigrali zadnje dni v Srednji Evropi.. Nemčija bo ščitila nedotakljivost slovaškega ozemlja Kiiub temu meni o v Budimpešti, da bo Madžarska dobila kos vzhodne Slovaške Bratislava, 24. mar. o. Včeraj je bila v Berlinu podpisana med Nemčijo in svobodno Slovaško pogodba o zaščiti Slovaške. Slovaška pride pod zaščito Nemčije, s čimer prevzema Nemčija zaščito slovaške politične neodvisnosti in čuvanje nedotakljivosti ozemlja slovaške države. Za izpol- ________________ ^ _ nitev obvez, ki izhajajo iz te pogodbe, ima nemška imenu svojih držav sprejeli čisto določeno vojska pravico zasesti vojaške naprave v predelu ■ med zahodno slovaško mejo in na vzhodnem po- vojaško obvezo. Vo aški pomen pooblastil francoske v ade Pariz, 24. marca. Zaradi zhdnjih dogodkov v Srednji Evropi sta francoska poslanska zbornica in senat dala Daladierovi vladi izredna neomejena pooblastila za pospešitev del pri državni obrambi in pri vsem, kar služi vojaškemu ojačenju Franeije. Vlada ima po teh pooblastilih nevezane roke za svoje delo vse do novembra 1939 in lahko do tedaj sklene vse, kar se ji zdi za državo potrebno, ne da bi bila obvezana vprašati prej poslansko zbornico in senat. Ta izredna pooblastila, ki jih v Franciji ni dobila od svetovne vojne nobena vlada, pričajo, da se Francozi zavedajo, kako resen je sedanji položaj za Francijo in za vso Evropo in da je treba z vsemi sredstvi delati za ohranitev miru in sedanjih meja. Na podlagi teh pooblastil je vlada dobila naravnost diktatorsko oblast in izdala prve zakonske ukrepe, ki se nanašajo na pospešitev dela za državno obrambo in vsebujejo naslednja važna vojaška in vojaško tehnična ter industrijska določila: 1. Pospešitev potrebnih preosnov v francoski vojski in povečanje častniškega zbora, ki mora v najkrajšem času dobiti 500 višjih in 2500 nižjih novih častnikov. 2. Preosnovo v razdelitvi vojne sile po posameznih armadnih poveljstvih, na podlagi česar bo 6. armadno okrožje — ob nemški meji — podvojilo število svojih čet. 3. Vlada lahko zadrži vsak čas pod orožjem vojake, ki so doslužili redni rok in imajo pravico do odpustitve ter lahko vsak čas vpokliče potrebno število rezervistov, ne da bi ji bilo treba razglašati kako delno mobilizacijo. ^4. Ojačenje kadra vojnih inženirjev v orožarnah ter omilitev pogojev za sprejem novih inženirjev v vojaško službo. 5. Poostritev nadzorstva nad vojaškimi tajnostmi, nad informacijsko ter vohunsko službo, zvišanje kazni za prestopke te vrste. 6. Olajšanje postopka pri razlastitvi civilnega imetja, ki ga država potrebuje za obrambna in vojaška dela. 7. Pospešitev dela v orožarnah in v podjetjih kovinske industrije, kjer imajo odslej naročila za državno obrambo zakonito zajamčeno prednost pred vsemi drugimi naročili. 8. Vlada lahko po potrebi in brez ozira na sedanjo delovno zakonodajo spreminja delovne pogoje v vseh podjetjih, ki delajo za državno obrambo in lahko po potrebi zvišuje delovni čas brez ozira na določila o 40 urnem tedniku. 9. Vlada bo ustanovila vrhovno vodstvo za vse industrije, ki delajo za državno obrambo. To vodstvo bo podrejeno ministrstvu za državno obrambo. 10. Vlada po potrebi lahko mobilizira vse moške, ki so kdaj delali v oborožitvenih industrijskih panogah in jih dodeli posameznim tovarnam. 11. Uvedba novega nadzorstva in reda v raznih avtonomnih pristaniščih (Bordeaux, Havre) in drugih podjetjih, ki so važna za državno obrambo. 12. Uvedba cenzure nad vsemi vestmi, ki se nanašajo na zadeve državne obrambe, kakor jo imajo že po večini evropskih držav, zlasti v Nemčiji in Italiji. Odslej je brezpogojno prepovedano širiti in priobčevati v listih ali po radiu informacije kakršnega koli vojaškega značaja, razen tistih, katere bo objavila vlada sama. Cenzura nad temi vestmi bo podrejena predsedstvu vlade. 13. Vrhovno vodstvo industrij, ki delajo za državno obrambo, dobi značaj ministrstva za oboroževanje in bo vodilo vso proizvodnjo ter samostojno odločalo o kreditih, ki jih bodo posamezna podjetja dobivala iz državnih virov. hočju Malih in Belih Karpatov ter gorovja Javornik. Te nemške čete bodo prejemale življenjske potrebščine iz Nemčije, vendar ji zato ne bo treba plačevati nobenih earin. Dalje bo slovaška vlada organizirala s pomočjo Nemčije lastno vojsko, a v zunanji politiki bo hodila po potih, kakor ji bo narekovala Nemčija. Pogodba stopi takoj r veljavo in bo veljala 25 let Slovaška vlada bo potemtakem lahko imela ovoje diklomatske zastopnike v vseh drugih državah. Bratislava, 24. marca. o. Slovaški krogi zanikujejo vesti, da je slovaška vlada apelirala na nemško vlado, v kateri je prosila za pomoč proti madžarskim četam, ki so napadle slovaško ozemlje. Nadalje zanikajo ti krogi, da so madžarske čete zasedle Fekisovce in Michalovce, pač pa trdijo, da je položaj nejaeen v bližini Kalna in Zoetoka. Tudi ne potrjujejo vesti, da bi prišlo v tem delu do kakšnih resnih spopadov. Nasprotno tem vestem pa nemški krogi zatrjujejo, da so madžarske čete zavzele več vasi v zapadni Slovaški, med katerimi so tudi Žostoka in Fekisovci. Zaradi teh dogodkov je enoči imela slovaška vlada posvetovanja in poslala oster protest madžarski vladi. Budimpešta, 24. marca. m. Uradno poročajo: Vlada v Bratislavi je poslala protestno noto mad- žarskemu zunanjemu ministru zaradi tega, ker so madžarske čete prekoračile karpatsko ukrajinsko mejo in vdrle na Slovaško. Grof Czaky je odgovoril slovaškemu zunanjemu ministru ter mu obljubil, da bo uvedel nujno preiskavo. O rezultatih te preiskave bo nato slovaška vlada takoj obveščena. Madžarski zunanji minister je opozoril vlado v Bratislavi tudi na to, da vzhodna slovaška meja še ni bilo čisto jasno določena in da je mogoče, da je zaradi tega prišlo do nekaterih krajevnih spopadov med madžarskim in slovaškim vojaštvom. Toda v nobenem primeru ne mora biti govora o vojaških operacijah ter so zaradi tega trditve nekaterih tujih agencij, češ da 60 madžarske čete vdrle v vzhodno Slovaško na pobudo Nemčije ali pa ob njenem tihem odobravanju, navadna laž, katerih namen je prozoren. Madianka dobi kot Slovaške? Budimpešta, 24. marca. m. V tukajšnjih diplomatskih krogih kroži vest, da je že gotovo, da bo Slovaška morala odstopiti Madžarski pokrajino široko 25 km v bližini Užhoroda, kamor so Tčeraj na treh fhestih udrle madžarske čete. Slovaki in Madiarl to s« še udarili Bratislava, 24. marca. AA. (Havas.) Slovaško čete so po uradnem poročilu dale močan odgor madžarskim četam. Madžarska letala so letela zelo nizko ter streljala na slovaške čete s strojnicami. Slovaška letala so se istotako dvignila ter napadla dva madžarska bataljona. Slovaški letalci so izjavili, da so videli mrtve in ranjene madžarske vojake. Po podpisu romuntko-nemske trgovske pogodbe: Nemški kapital bo izdatneje soudeležen pri izrabi romunskih naravnih bogastev Bukarešta, 23. marca. A A. DNB: Po pogajanjih, ki so potekla v prijateljskem duhu, je bil danes tu podpisan nemško-romunski sporazum, ki bo služil za podlago ureditvi medsebojnih gospodarskih odnošajev. Sporočilo, ki je bilo izdano o priliki sklenitve tega sporazuma, pravi, da sta nemška in romunska vlada dosegli sporazum glede na dejstvo, da romunsko gospodarstvo nudi široke možnosti za razvoj. Nemčija je pripravljena po tem novem sporazumu staviti Romuniji na razpolago svoje izkustvo na polju kmetijstva in gospodarstva ter ji nabaviti potrebne industrijske proizvode. Nemčija in Romunija sta podpisali pogodbo z namenom, da se poglobe gospodarski od-nošaji med obema državama. Pogodba predvideva izdelavo načrta, ki naj bi bil izveden v več letih in s katerim bi se izpopolnile trgovinske pogodbe, ki so bile že prej sklenjene med Nemčijo in Romunijo. Ta načrt je zasnovan na potrebah nemškega uvoza, na možnosti razvoja romunske proizvodnje in na notranjih potrebah romunskega gospodarstva. Računali bodo tudi na odnošaje, ki glede izvoza obstoje med Romunijo in ostalimi državami. Gospodarski načrt temelji predvsem na romunskem kmetijstvu. V tem smislu se bo povečala proizvodnja živinske kmrme, semen in rastlin, ki se uporabljajo v tekstilni industriji. Prav tako računajo pri tem na razvoj romunskega gozdnega gospodarstva. Načrt doioča preskrbovanjo romunskih rudarskih podjetij s stroji in napravami. Ustanovljene bodo nemško-romunske družbe za izrabo bakra in pirita v Dobrudži, kromske rude v romunskem Banatu in mangana v krajih Vafra, Dorua in Brostc. Začela se bo industrija aluminija ter eksploatacija boksita. Ustanovljena naj bi bila romunska družba za izkoriščanje mineralnega olja in za izvedbo programa, po katerem bi na več krajih navrtali zemljo, da se prepričajo, če ni tod v zemskih plasteh kaj rude, ki bi se dala izkoristiti. Načrt določa tudi koncentracijo na polju industrije. Ustanovljeni naj bi bili svobodni pasovi, v katerih naj bi nastala nova industrijska in trgovska podjetja, kakor tudi splošna skladišča in naprave, namenjene za nemško plovbo. Poleg tega določa načrt preskrbo z vojnam materialom, vojaško opremo za vojno mornarico ter vojno letalstvo kakor tudi za ustanovitev podjetij, ki bodo splošno koristna. Sporazum bo veljal do 31. marca 1944. Ce ne bo odpovedan leto dni pred tem datumom, bo podaljšan na nedoločen čas. Bukarešta, 24. marca. m. Zunanji minister Ga-fencu je podal snoči časnikarjem izjavo, v kateri je poleg drugega dejal tole: »Podpis gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Romunijo je od strani Romunije znova dokazal, kako je sporazumu naklonjena, dokazal pa je tudi njeno pripravljenost, da se okrepi svetovni mir. Gospodarska pogajanja z Nemčijo, ki so privedla do sklenitve tega sporazuma, so se pričela že meseca decembra lanskega leta ter so potekala v duhu popolnega sporazumevanja in prijateljstva. S tem sporazumom želi Romunija v velikih potezah uresničiti gospodarsko sodelovanje samo zato, da ustreže osnovnim zahtevam gospodarskih interesov Romunije in Nemčije, ki se izpopolnjujejo in ki so bile vedno izredno važne.« Končno je minister Gafencu izjavil, da je Romunija pripravljena preučiti vse možnosti za sklenitev podobnih sporazumov tudi z drugimi državami. Vesti 24. marca Kralj Hedžasa Ibn Saud je izjavil, da je pripravljen priključiti svojo državo Iraku. To je v zvezi z zadnjimi dogodki v Kovejtu, kjer je prišlo do resnih incidentov. Poročil o zločinih madžarskih čet v Podkarpatski Rusiji 6e z vso silo otepajo Madžari. Trdijo prav nasprotno, da prebivalstvo v Karpatski Ukrajini z radostjo in navdušenjem sprejema madžarske čete, ker ve, da jim prinašajo svobodo. Ameriška vlada je z obžalovanjem vzela na znanje sporočilo litavske vlade, da je Litva prostovoljno odstopita Memel Nemčiji. Ameriške oblasti so nato takoj odredile, da veljajo odslej povišanje carinske tarife tudi za vse nemško blago, ki prihaja iz Memela. Slavnostno večerjo na čast predsedniku francosko republike je včeraj priredil v zunanjem ministrstvu lord Halifax. Večerje sta se udeležila tudi angleški kralj in kraljica, dalje kraljica mati Mary in okrog 300 gostov iz najodličnejše angleške družbe Angleški minister za prekomorsko trgovino Hudson je včeraj obiskal sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova, trgovinskega komisarja Mihojana in Litvinovega pomočnika Potemkina. Uradna pogajanja pa 6e bodo začela v soboto. Skodove tovarne bodo Romunifi dobavljale še naprei Bukarešta, 24. marca. m. Nemški poslanik v Bukarešti je snoči izročil romunski vladi uradno noto evoje vlade, v kateri Nemčija obvešča Romunijo, da se bodo vse pogodbe o pošiljanju orožja in municije sklenjene med Romunijo in češkoslovaškimi orožarnami, v celoti izvedle. Istočasno je nemška vlada obvestila romunsko vlado, da bodo topovi, strojnice in municija, ki ie že gotova, poslali v najkrajšem casu v Romunijo ter da ie prva pošiljka 30 vagonov že na poti. Dve leti prsate liske pogodbe med Jugosfavifo in Itallio Belgrad, 24. marca. m. Jutri, 25. marca bo druga obletnica podpisa prijateljskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Pri tej priliki bo imel preko kratkovalovne radijske postaje najprej v italijanščini, nato pa v srbščini predavanje bivši opolnomočeni minister Bakotič. V proslavo druge obletnice podpisa jugoslovansko-italijanskega sporazuma bo tudi cela vrsta kulturnih prireditev, Tako bodo slavnostne predstave v ljubljanskem, zagrebškem in belgrajskem gledališču, na radiu pa bo koncert jugoslovanskih in italijanskih skladateljev. Jutri bo priredil zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič tudi slavnostno kosilo na čast italijanskemu poslaniku v Belgradu g. Indelliu. Šport v zadnji minuti Tonyja Galenta, ki se bo konec junija udaril v Newyorku s črncem, svetovnim prvakom v težki boskarski kategoriji Joejem Louisom, je pregledalo pet zdravnikov Newyorške boksarske komisije. Ugotovili so, da je popolnoma zdrav in pri odkčnib telesnih mačeh. Nemška nogometna enajstorica, ki bo igrala ▼ Florenci z Italijo, bo morala nastopiti oslabljena. Njena stranska halfa, Kupfer in Kitzinger, sta bila blesirana v tekmah za prvenstvo. Kupfer bo morda še igral, Kitzinger, ki je bil poškodovan na kolenu, pa prav gotovo ne bo mogel nastopiti. Srednja vrsta nemškega moštva bo na ta način morala igrati močno oslabljena, 6aj je bila prav srednja linija, halfi, na glasu kot izredno enotna. Everton, znameniti angleški nogometni klub, ne bo šel na turnejo v Nemčijo. To turnejo bi Everton moral pričeti dne 7. maja. Jose Girones, nekdanji evropski prvak v peresni kategoriji, se bo po lastni izjavi spet začel intenzivno baviti z boksom in se nadeja najboljšemu uspehu. Angleška nogometna zveza namerava letos odpotvedati V6e mednarodne tekme na evropski celini. Vpoštev prihajajo tekme z Italijo v Milanu, z Jugoslavijo v Belgradu in z Romunijo v Bukarešti. V primeru, če bi ta sklep obveljal, bodo odpovedane tudi tekme profesionalnih klubov. Tudi senat sprejel državni proračun Dragisa Cvetkovič: ,.Življenjska korist vseh nas, Srbov, Hrvatov fn Slovencev nam nu;no nalaga, da najdemo čimprej pravično rešttev" Belgrad, 24. marca. m. Snoči je bil v senatu s 45 glasovi končno sprejet državni proračun in finančni zakon, ki bo v smislu ustavnih določb stopil v veljavo s 1. aprilom, prej pa bo predložen še v podpis kraljevskemu namestništvu. Pri včerajšnji podrobni razpravi o proračunskem predlogu za notranje ministrstvo je spregovoril tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ter poudaril tole: Gospodjel Vladna izjava in poročilo, ki sem ga dal v narodni skupščini, ter naposled oni govor, ki sem ga imel v narodni skupščini, mislim, da so zadostno in odločno tor jasno podali na-ziranju kr. vlade o tem najbolj perečem notranjem problemu, o sporazumu s Hrvati. Tem izjavam ne bi imel ničesar dodati, ne vzori. Mislim, da ni danes v tej državi niti enega Činitelja več, naj že pripada levici ali desnici, ki bi se ne bil jasno in odločno izrekel, da je vprašanje sporazuma prvenstveno in najvažnejše vprašanje naše notranje politike in da je to vprašanje treba urediti sporazumno z vsemi prizadetimi stranmi. Mislim, da ni potrebno kaj več govoriti o tem vprašanju in o mnogih momentih iz preteklosti ter o momentih, ki so prišli neposredno pred prihodom te vlade. Potrebno je, da se vse tisto, kar smo rekli, in vse tisto, o čemer se neprestano govori na obeh straneh, uresniči Interesi to države, življenjska korist vseh nas, Srbov, Hrvatov in Slovencev, nam nujno nalaga, da najdemo čimprej pravičen sporazum. Treba je vendar že resno, pošteno, odkrito in nedvomno preiti k dejanjem. Kr. vlada kaže mnogo dobre volje in želi ustvariti potrebno ozračje, v katerem se bo mogoče porazgovoriti. Včeraj je eden izmed tukajšnjih govornikov izjavil, naj kr. vlada s svoje strani vse stori, da se doseže spravljivo ozračje, primerno za tako važne razgovore, včeraj sem izdal akt. ki bo nedvomno pripomogel k ustvaritvi takšnega ozračja. Predložil sem kr. namestništvu amnestijo, ki bo amnestirula 170.000 prestopkov v naši državi, v glavnem prestopkov mod volitvami in po volitvah, vse do 5. februarja. Od teh 170 000 prestopkov, kolikor jih jo bilo včeraj amnestiranih, se jih mnogo nanaša na savsko banovino. Gospodje! Mislim, da je bilo zadosti izjav, da je bilo zadosti razgovorov, da je bilo zadosti tek movanja, kdo bo pokazal več patriotizma in nacionalizma. Mislim, da smo vsi domoljubni, da smo vsi nacionalisti, da vsi ljubimo to državo, in da je nam vsem pred očmi isti iutores, da hodi naša domovina močna, čvrsta in napredna. In čvrsta bo in močna bo, če bomo imeli notranji mir, če bo vladala socialna pravičnost in če bomo vsi složni. 8 teina deklica - živa plamenica Do jutra je prečula pri svoii mrtvi sestrici Maribor, 23. marca. Strašne smrti jo umrla 8 letna Marija Nerat, stanujoča v Mravlakovem mlinu v Vuhredški grabi. Zgorela je pri živem telesu ter je na posledicah dobljenih opeklin umrla. Nesreča se je pripetila v torek zvečer. Drvar Alojz Nerat, ki stanuje s svojo družinico v omenjenem mlinu, je 18. marca odšel čez mejo v Nemčijo, da bi dobil tam zaposlitve pri drvarskem delu. Iz Dravske doline je namreč sedaj zaposlenih veliko delavcev na oni strani meje pri gozdnih delih. Ker Nerata ni bilo nazaj več dni, je postala njegova žena zaskrbljena, pa je še sama šla za njim čez mejo, da pogleda, kaj je z možem. Doma je pustila svoji dve hčerki, 12 letno Ivanko in 8 letno Marijo. Obe deklici sta si sami kuhali ter nestrpno pričakovali matere. V torek zvečer je odšla Ivanka iz hiše na bližnji hrib, da bi videla, če ne prihaja že mati domov. Marija pa je med tem časom kurila v sobi v štedilniku. Naenkrat pa je švignil plamen iz odprtih vratič na štedilniku ter ji je vnel obleko. Dekletce se je prestrašilo, pa je začelo bežati iz hiše proti bližnjemu potoku. Zaradi bezanja pa se je ogenj ie bolj razpihal in v hipu ji je bila vsa obleka v plamenih. Tik pred potokom se je ubogo dekletce zaradi silnih bolečin zrušilo na tla. Njena sestra Ivanka je videla strašen prizor, pa je naglo pribežala na pomoč. Zajela je v potoku vodo ter z njo pogasila gorečo obleko na sestri. Nato jo je zanesla v hišo ter položila v posteljo. Mlin leži popolnoma na samem, daleč proč od ljudi, pa Ivanka nikogar ni imeli v bližini, ki bi ji bil pomagal. Z mrzlimi obkladki je skušala svoji sestrici lajšati strašne bolečine. Marija je bila strašno opečena, vse telo je bilo ena sama opeklina in rana. Ob 2 ponoči pa je nesrečnica poškodbam podlegla. Ko je Ivanka videla, da je sestra mrtva, je čula pri njej do jutra. Zjutraj na vse zgodaj pa se je napolita k svoji stari materi k Sv. Antonu, da ji pove, kaj se je zgodilo. Med tem časom je prišel v mlin tudi že mlinar Franc Glaser, kateremu se je čudno zdelo, da je v sosednjem stanovanju delavca Nerata vse tiho. Pogledal je skozi vrata, pa je videl na postelji ležeče strašno opečeno otroško telo. — Tragična smrt mlade deklice je vzbudila v vsej okoiici sočutje. Ljubljana od včeraj do danes fte se je zjasnilo včeraj opoldne, pa ne za dolgo. Pomalem se je uveljavil jug, ki je zamrenil nebo. Davi smo se zbudili v oblačno jutro, ki je bilo sicer nekoliko vetrovno, vendar proti prejšnjim razmeroma gorko, saj je ob sedmih zjutraj termometer kazal plus šest stopinj Celzija. Vse kaže, da bomo na jutrišnji praznik dobili že dež. Marsikomu, ki se je bil že ves teden nadejal, da bo zavil kam na daljši izlet, bodo najbrž računi prekrižani. Vreme rado zagode takimle upom in načrtom. Ce bomo dobili za ta dva praznična dneva dež, bo v mestu prav gotovo pošteno dolgčas. Ljudje se skoraj ne bodo vedeli kam dati. Prehud „čaitilec" Edisonovega ituma Mestna občina ljubljanska vestno skrbi, da je v Ljubljani tudi ponoči dovolj svetlo. Toda nekateri nepridipravi nimajo radi svetlobe. Žarnice v Zopet mladi učitelj Celje, dne marca 1930. Zdi se, da »iNova doba« kar noče utihniti s svojim poglavjem o prisluškovanju. Zato ji še enkrat citiramo začetek našega članka v »Slovenskem domu«. Našim vzgojiteljem v premislek. »Bilo je v soboto popoldne. Sedel sem v kavami in čakal, da se odpro trgovine. Pri sosednji mizi je sedela družba mladih ljudi. Nehote sem ujel nekaj stavkov iz njihovega razgovora. Ni lepo prisluškovati, boste rekli, ali, moj Bog, tudi ni lepo, če je človek v javnem lokalu preglasen...!« In zato, ker je pi6ec tega članka slučajno ujel na javnem prostoru nekaj besed, ki se ne dado več zamolčati, obira »Nova doba« teden za tednom »prisluškovalca«, razlaga svojim vnetim(?) bralcem značaj takega človeka in stresa vso svojo ideologijo na dan. Ako pa malo na globlje premislimo vsebino vseh teh v skrajni in onemogli jezi povzročenih izbruhih in jih analiziramo, dobimo iz vsega tega nekaj Cankarjevih citatov in nekaj misli o kulturnih delavcih — to pot — učiteljih, ki pa seveda le potrjuje naše nazore. Omenjenem članku smo dovolj jasno povedali, kakšen n. pr. naj bi bil delokrog učiteljev, da bi jim ne bilo dolg cas, da ne bi samevali, ko pa je toliko dela in toliko brazd nezoranih. Toda vse to se tebe, dragi mladi učitelj, ki ti ni za prosvetna društva, ki tj ni za cerkev, ne tiče, celo odklanjaš tako delo in tako družbo. Prav! Toda ni prav, da vcepljaš svojo ideologijo šolski mladini, ki si pač ni sama kriva, da je izročena na milost in nemilost prav tebi. Bos morda proti tej ugotovitvi zopet protestiral in dodal svojemu protestu, da si tudi vreden svojega kosa kruha in službe. Službo imaš, da pa jo izkoriščaš v svoje svetovnonazorske namene, to pa ni niti z moralnega niti s pedagoškega vidika prav in ne bo moglo biti nikdar prav. Zavedaj se, da je ljudskošolski otrok, slovenski otrok namreč, otrok slovenskih in katoliških staršev, ki žele, da se bo vzgoja v šoli le nadaljevala, ne pa izpodkopavala. Temu dejstvu ne boš mogel oporekati, niti dejstvu, da hoče cela vrsta tvojih stanovskih tovarišev drugače vzgojne otroke, ki jim bo slovenstvo trn v peti, ki bodo šli potem pomilovalno mimo cerkve itd. Zmajuješ zglavo.? Prav, kar zmajuj z glavo še dalje in se dalje odgovarjaj v >Novi dobi«, toda ponovno rečemo, da vedi, da takih učiteljev slovensko ljudstvo noče! Ce hočeš dokazov, ti jih naštejemo še več, celo citiramo. Če pa govoriš v medsebojni toleranci, vedi, da bodi tudi ti toleranten. Imej svoje prepričanje, nihče ti ne vsiljuje drugega, toda vedi tudi, da tudi ti ne ne sineš vsiljevati svojega prepričanja drugim. javnih mestnih svetilkah, so jim na potu. Zadnja leta par ko nekakšnem »programu« izginjajo žarnice iz teh svetilk. V mestni elektrarni so dognali, da je bilo letos ukradenih, čeprav je leto še mlado, iz javnih svetilk že 23 žarnic, lani pa kar 346, predlanskim 125, leta 1936. pa 31 žarnic. V sredo zjutraj pa so prijeli tudi glavnega, ali pa enega glavnih krivcev za to neprijetno dejstvo. Kakor kakšen prizor iz Wallacejevih kriminalnih romanov se sliši tale resnična, romantična zgodbica. Dva stražnika sta korakala ob štirih zjutraj tam za Ljubljanico po Potočnikovi ulici. Nasproti jima je prirezal za to uro neznansko skrivnosten možak, ki je bil oblečen v sivozeleno uniformo mestnih uslužbencev. No, to samo po sebi še ne bi bilo prav nič čudno, toda mož je nosil čez ramo palico na precep, v katerem je bingljal nekakšen košek. Seveda se je ta »naprava« in ž njo tudi mož, ki jo je nosil, zazdela stražnikoma na moč •sumljiva. Brž sta pristopila k čudnemu »popotniku«, in ga vprašala, po čem iztika ob tej uri tako našemarjen. Vprašanje sem, vprašanje tja, zadrega za odgovor, poseg v žep — in mož se je znašel v policijskih zaporih nekdanje šempeterske vojašnice. Tam so ga trdo prijeli (»krojcfiger«« pravijo nepridipravi starejše »šole« temu postopku), mu izprašali vest in pregledali, kaj ima pri sebi. Iz žepov so začele romati žarnice, okrogli mož je kar naenkrat postal bolj tršat. Žarnica za žarnico je prihajala na mizo pred dežurnega. Kar presneto čedno število se jih je nabralo, preden je bila možakarjeva »zaloga« izčrpana. Seveda so se policijski organi nemudoma tudi pozanimali, če ima mož morebiti tudi doma na svojem stanovanju v Zeleni jami kakšno podobno, nemara prav izdatno »zalogo« javnih mestnih žar-pic. Zavili so tja in res — prav čedno število steklenih hrušk je priromalo iz raznih predalov na beli dan. Pravega ptiča je tokrat zalotila policija. Ta hudi častilec Edisonovega izuma je kar zapored ponoči, ko ves svet spi. kakor kakšna misteriozna figura iz »Pariških noči«'lazil po samotnih ulicah s svojo gorjačo in s koškom ter »snemal« žarnice. Nazidnje pa se je le vjel. Vse kaže, da je glavni »specialist« za krajo te vrste, ali pa je vsaj eden najodličnejših članov v tatinski družbi, ki so ji bilevnašem mestu žarnice napoti. Policija je uvedla energično preiskavo, ki bo že v kratkem pojasnila to vprašanje. Za čedno vsoto sta nakradla b!aga Zadnjič smo že pisali o tatinskem vajencu in njega vrednem »tovarišču« pomočniku v neki ljubljanski športni trgovini. Zdaj je policijska preiskava ugotovila še nekaj prav zanimivih podrobnosti, ki so začrtale zelo velike mere obsegu njunega »delokroga^. Na stanovanjih teli dveh napačnih patronov so policijski organi našli še za približno 6000 dinarjev nakradenega blaga, smuči, obleke, perila, nahrbtnikov in podobnega. To blago je nemudoma romalo nazaj k pravemu lastniku, ki ga je seveda vesel spet sprejel, saj se je bil skoraj že za zmeraj poslovil od njega. V preiskavi pa sta zdaj aretiranca izdala tudi imena svojih odjemalcev. Kar okrog trideset imen je bilo zapisanih. Na policiji so brž poiskali še naslove njihovih stanovanj, potem pa hajdi na obisk! Za približno 16.000 din ukradenega in poceni prodanega blaga so našli pri njih in ga lepo vrnili pravemu lastniku. Plenarna se;a uprave Zveze industriicev za dravsko banovino Ljubljana, 24. marca. Pod predsedstvom g. Avgusta Praprotnika je bila dne 23. t. m. plenarna seja uprave zveze in-dustrijcev za dravsko banovino. V svojem uvodnem poročilu se je spomnil g. predsednik Praprotnik 20 letnice obstoja Zveze industrijcev. Zveza je bila ustanovljena dne 9. februarja 1919. S hvaležnostjo se je spomnil vseh onih mož, ki so v teh dvajsetih letih nesebično in požrtvovalno posvetili svoje liste ter sposobnosti delu v tej stanovski organizaciji. Zlasti se je spomnil pokojnih predsednikov g. Vinka Majdiča in g. Dragotina Hribarja, pokojnega podpredsednika g. Ivana Kneza in glavnega tajnika g. ing. Milana Šukljeta. V na-daljnem poročilu je g. predsednik Praprotnik govoril o delovanju Centrale industrijskih korporacij, zlasti o zadnji seji predsedstva centrale, na kateri je bilo govora o težavah z nabavo surovin. Končno je predsednik poročal še o volitvah v Pokojninski zavod za nameščence. Z ozirom na sedanje razmere je smatral za umestno, da se tudi industrija priključi akciji za sestavo kompromisne kandidatne liste. Poslovno poročilo je podal glavni tajnik dr. Adolf Golia, ki je zlasti govoril o svojih intervencijah zaradi preskrbe industrije s potrebnimi surovinami. O tem vprašanju se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali gg. dr. Vinko Vrhunec, ing. Oskar Dračar, ing. Vladimir Remec in Avgust Westen. S popolnim razumevanjem je bila sprejeta misel, da naj se preskrba industrije s surovinami, ki morajo biti uvažane za devize, zagotovi z organizacijo kompenzacijskih kupčij z deviznimi državami. V ta namen bo pri Zvezi industrijcev v bližnjih dneh posebno posvetovanje interesentov, izvoznikov in uvoznikov. Poslovno poročilo je obravnavalo tudi vsa ostala aktualna vprašanja, ki posegajo v interese industrije. Sledilo je posebno poročilo tajnika Alberta Koserja o aktualnih davčnih vprašanjih. Končno je glavni tajnik dr. Adolf Golia poročal o proračunski razpravi v finančnem odboru in v plenumu narodne skupščine. Uprava je vzela vsa poročila na znanje in jih odobrila. Našel ie tisoč dnariev Redkokdaj pridejo pred kazenskega sodnika nepošteni najditelji, da bi prejeli primerno plačilo, ko so si prilastili najdeno stvar, ki jo včasih izgube tudi revni ljudje. Pred kazenskega sodnika — poedinca dr. Leona Pompeja je včeraj v dvorano št. 79 okrožnega sodišča vstopil krepak, mišičast gorenjski fant, doma tam iz romantičnolepih Rateč. Državni tožilec g. Branko Goslar ga je obtožil utaje po §-u 318 k. z. Zagrebški odvetnik dr. Žiga Frommer je junija izgubil v Ratečah debelo listnico, v kateri je bilo 1.300 din gotovine, legitimacija zagrebške odvetniške zbornice in še drugi papirji. Prazno listnico je pozneje decembra lani naSel Cuznarjev hlapček Jože. Pokazal jo je najprej hlapcu Karlu, ki je nad njim zarentačil: »Vrzi proč! Kaj te briga!« Hlapec Karol je pozneje začel veselo živeti in se je neko noč z avtotaksi-jem peljal celo v Žirovnico, kjer je veseljačil. Šoferju je samo za vožnjo izdal 600 din. Sum je padel na Karla, da je on našel odvetnikovo listino. Karol je trdovratno tajil. Sodnik-poedinec: »Ste krivi?« Karol ihteč: »Nikakor ne! Nisem kriv. Sem čisto nedolžen!« >Kj,e ste dobili toliko denarja? Saj hlapec tako hitro ne zasluži tisočaka!': Obtoženec se je začel izgovarjati: »Na Peč sem 4-krat nosil nekemu nemškemu turistu smuči in provi-jant. Dal mi je tisočak.« Sodnik je podvomil: »To je bi! kavalir! Saj ie znano, da turisti ne razmetavajo denarja. Vsak turist dobro pozna tarifo.« Karol je bil že poprej enkrat zaradi manjše tatvine obsojen na 14 dni, pogojno za 3 leta. Zaradi prestopka utaje pa je bil včeraj Karol obsojen na 20 dni zapora. Presedati pa bo moral še prvo kazen. Karol je začel pred sodnikom jokati in ga prositi, da bi mu napravil kakšno drugačno kazen, ker upa, da bo prišel k železnici. Najdeni denar ga je preslepil. Izvedba Verdijevega Requiema t Ljubljani po članih Radijske postaje iz Torina bo gotovo prvovrstna in na najvišji umetniški stopnji. Turneja Turinskega radija je reprezentativna in se je prav gotovo udeleže najboljši solisti ter lirični mešani zbor in simfonični orkester Turinske Radio-postaje. Orkester sam šteje 70 oseb, prav toliko tudi zbor. Verdijev Requiem je pisan za 4 soliste, ki pojo deloma solospeve, dvospeve, kvartete, bodisi s spremljevanjem samega orkestra ali zbor in orkestra. Verdi nam je ustvaril z Requie-morn najveličastnejše delo te vrste v celi svetovni literaturi. Celotno izvedbo bo vodil dirigent Ahile Consoli iz Turina. Verdijev Requiem se bo izvajal v četrtek, dne 30. t m., ob 20 v veliki Unionski dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice, naroče se lahko tudi pismeno, sedeži od 80 do 20 din. Ponarejevalci denarja v Kranju — prijeti Kranj, 24. marca. Pred dnevi je prišel v neko kranjsko gostilno hlapec Peter M., ki je uslužben pri posestniku Po-kljukarju v Struževem pri Kranju. Naročil si jo pijače in jo plačal s 50 dinarskim kovancem. Pred-no je denar izročil gostilničarki, ga je nerodno, kot v nekem strahu, sukal med prsti. Gostilničarki se je zazdel takoj sumljiv. Vzela pa je kljub temu 50 dinarski kovanec in mu odštela drobiž. Ko je hlapec odšel iz gostilne, je nesla kovanec na policijo in povedala, od koga ga je dobila. Takoj je odšel stražnik v Struževo, kjer je aretiral omenjenega hlapca. Hlapec se je zavedal, da ga zaradi ponarejanja čaka visoka kazen in je zato odločno tajil, da bi on sam ponarejal denar. Ko ga je policija posvarila, naj nikar ne taji, češ da mu ta utegne le škodovati, je izpovedal, da je 50 dinarski kovanec dobil od svojega gospodarja. Policija je nato zaslišala tudi gospodarja, a se je prepričala, da se je hlapec tudi to zlagal. Tako se je policija prepričala, da je hlapec res moral sam, verjetno s svojimi pomagači, kovati denar. Toda on to še vedno taji. Včeraj je bilo v zvezi s tem izvedenih še vee preiskav na Hujah pri Kranju. Policija je našla še tri prav tako slabo ponarejene 50 dinarske kovance. Aretirane so bile tudi še tri nove sumljive osebe. Vse kaže, da je ta družba imela nekje priprave za ponarejanje denarja, poskus pa, da bi denar tudi razpečala, se ji je ponesrečil. Poleg tega pa vse člane te družbe čaka še visoka kazen. Zapravil je obrt in denar, potem pa se |e ustrelil Maribor, 23. marca. Danes opoldne je šla skupina otrok iz Melja na sprehod na travnik za Rosnerjevo tovarno. Otroci so videli, da leži v travi nek moški čisto mirno in negibno. Mislili so, da je na spomladnem soncu zaspal, ko pa so stopili bliže, so s strahom opazili, da ima lice čisto krvavo. Obvestili so o tem takoj svoje starši, ti pa policijo. Ugotovilo se je, da je mož, ki leži na travniku mrtev in da se je ustrelil sam. Iz starega samokresa si je pognal il mm debelo svinčeno kroglo v desno sence ter je bil na mestu mrtev. Iz poslovilnega pisma, ki so ga našli pri njem, je razvidno, da je to 29-letni čevljarski mojster Jurij Trček z Meljske ceste 76. Trček je imel do nedavnega dobro idočo čevljarsko delavnico. Potem pa ga je naenkrat nekaj prijelo, da je prodal delavnico z orodjem vred ter je vse, kar je izkupil, zapil. Ko je šel zadnji dinar iz žepa, je vzel samokres ter obračunal s svojim življenjem. Ker je imel premalo plače, le segel po tujem imetju Maribor, 24. marca. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarja danes 28 letni trgovski pomočnik Franc Pauer, ki je bil uslužben pri lastniku trgovine z mešanim blagom M. Berdaj inž. Alfonzu Stergarju ter je tega oškodoval za najmanj 11.125 din. Osumljenec je bil pri omenjeni tvrdki inkasant pri strankah, katerim je tvrdka pošiljala blago na dom. Nabiral je tudi naročila pri strankah. To pa je zlorabil na ta način, da je kar samostojno prodajal strankam blago iz trgovine, ponarejal je potem za obračun z lastnikom dobavnice ter jih izpreminjal. Na ta način je manipuliral dve leti, dokler ni 2. julija 1937. islopil iz službe, obenem pa je svojemu službodajalcu pisal, da mu je poneveril 11.125 din. Poneverbe pa so bile najbrž še višje, ker je osumljenec nato podpisal inž. Stegnarju menico na 20.000 din. Ker pa poneverjenega zneska ni mogel plačati, je sledila ovadba, ki je spravila Paureja pred sodnike. Sedaj se zagovarja, da je moral seči po tujem denarju, ker mu je njegov poslodavec plačeval na mesec samo 850 din plače; od tega zneska da je moral dati za oskrbo 600 din, za nezakonskega otroka pa 100 din, tako da mu je za vse druge njegove potrebe na mesec ostalo samo 125 din. Razprava ob času poročila traja. Vremensko poročilo Rateče-Planica: —2, drobno mede, 20 cm novega snega, 25 cm podlage. Pokljuka: —2, oblačno, 30 cm pršiča na 50 cm podlage. Dom na Komni: —5, drobno mede, 40cm pršiča na 145 cm podlage. Korošica: —12, sončno, 20 cm snega, pršič. Peea: 0, drobno mede, 40 cm pršiča na 60 cm podlage. Kocbekov dom: —12, delno oblačno, 200 cm snega, pršič. Herwey Allen: 184 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Do prejšnje operne sezone smo živeli v Meudonu. Tedaj neka osebnost mademoiselle v Parizu še ni obiskovala. Mademoiselle Georges je dobivala le dragocene dokaze zanimanja, tako kot prvič ob prvi zaupni seznanitvi pred tremi leti v Milanu. Pred nekaj tedni pa so sporočili, do mademoiselle potrebuje počitka na deželi, kjer naj ostane tudi čez poletje v popolni odrezanosti od ostalega svetom. To že ni bil več samo predlog, ampak ukaz. Ko smo nekega ranega jutra prišli v Sain Germaine, so nas odpeljali v majhno, toda ljubko opremljeno vilo. Vila leži na koncu _ lipovega drevoreda v Lendtre, vrt pa ima od gozdne strani skrit vhod. Tam je Napoleon pred kratkim iz nekdanjega nunskega samostana napravil šolo za otroke častnikov častne legije. Madam Campan, nekdanja dvorna dama Marije Antoinette vodi slično šolo v Saint Germainu. Tudi Hortenae in Emilie de Bauharnais, hčerki Jozefine, 6ta bili tam vzgojeni. Napoleon in Jozefina se sedaj mnogo zanimata za šolo madam Campanove in se večkrat z njo posvetrujeta o vseh vzgojnih načinih. Tako ima Napoleon dovolj razlogov, da prihaja v Saint Germaine. Večkrat pripelje s seboj tudi Jozefino, ki se na dolgo razgovarja z madam Campan, medtem ko on pregleduje šolo k*VUa mademoiselle Georges je torej strategično med obema šolama v gozdu Loges in med šolo madam Campan v Saint Germamu. Tako je imel Napoleon dovolj možnosti za slučajen in neopazen obisk pri mademoiselle Georges Običajno je prihajal v vilo skozi "ozdna vrata. Pred kratkim so učenci šole madam Campan priredili Rasinovo «Estero». Nujni državni posli so prvega konzula prisilili, da je moral žal predčasno oditi od predstave, dočim je lozefina milostno prisostvovala igri do konca. Naslednje jutro sta imela veselo svidenje. Tudi mene so povabili k predstavi. V mali vili nas v vsem iniru stražijo, da nas nihče ne moti in pa tudi iz drugih razlogov. Mene na splošno smatrajo za papana mademoisellp in zato smem prosto prihajati in odhajati. Toda nekdo mi vedno sledi Rormparte sam me smatra za 'papanai in Angelo za mlado vdovo. Tako naju je spoznal tudi v Milanu. Vidite torej, jnoj sin, da moram igrati težavno vlogo in še sam ne vem ali gledal v tragediji ali v komediji. Bogovi še niso napisali zadnjega dejanja. Radoven sem, kakšne načrte ima Angela z vami. Jaz sem storil, kar sem največ mogel.« Z utrujenim in skrbi polnim obrazom je Debriille skozi okno. >Ko bo vsega tega konec, bi rad odšel v Diisseldorf.« »Dilsseldorf?« je vzkliknil Antonio in pogledal iz dna kočije proti DebrUlleju. »Da, tam sem se rodil,« je rekel DebrUlle. »Ljubim to mesto. Toda sedaj bova skoraj v Saint Germainu. Skrijte se.« Tudi sam so je sklonil še globlje v voz. »Pazite sedaj,« je dejal 6 tihim glasom. »Ko bova prišla v vas, bom malo pred vilo narahlo odprl vrata pri kočiji. Ko vam bom rekel «zdaj», tedaj bova nad malimi stopnicami, ki drže naravnost na vrt. Tedaj morate skočiti ven, in sicer tako, da boste že v grmovju, ko bom jaz s svojim vozom v višini stopnic. Tam boste našli vratca. Tu imate ključ in pojdite takoj noter! Na vrtu boste naleteli na nekoga.« »Nihče vas ne bo videl. Straža stoji na drugi strani, na cesti tako, da lahko nadzoruje glavna vrata. Cini boste skočili iz voza, se vam ne more nič zgoditi. Iz voza bodo pa^ videli izstopiti samo mene. Na stopnišču se bom popolnoma brezbrižno ustavil z zavojem, ki ga imam v roki. Poglejte, kaj ji nesem!« je vzkliknil. »Toda ne, preblizu smo že. Počakajte, da bomo nad stopnicami. V tem primeru vaiju seveda prosim, da mislita na ubogega '-papana*, ki vedna prinaša darila, in ki Zeli v miru umreti v Diisseldorfu. V primeru sile, se skrijte! Sil vous plait, monsieur!« Sklonil se je k Antoniu in mu stisnil roko. Nekaj časa sta se peljala še naprej, nato pa zavila. Antonio se Je pripravil na skok. Na desni strani ceste je bil strm in globok jarek. »Zdaj,« je zaklical Debrulle. Antonio je skočil in se je smeje se in preklinjajoč drsal in kotalil po strmini. Na dnu se je postavil zopet na noge poln listja in trave. Pred seboj je opazil obokana vratca v visokem zidu. Sklonjen je stopil k vratom, jih odprl in stopil v mirno zeleno senco obzidanega vrta. Posestvo je bilo mnogo večje kakor je pričakoval. Zid je obdajal skoraj pol jutra zemlje, ki je bila porastla z zanemarjenim grmičjem in s starimi hrasti. Ve Verica z lešnikom v gobčku mu je napravila majhen, Ironičen poklon in izginila. Pričel se je jeziti. Kolena in komolci so ga boleli.^ Na vrtu ni bilo nikogar. Splazil se je skozi grmičje in stopil na nekdanjo glavno vrtno pot, ki je bila gosto zasenčena 6 častitljivimi hrasti. Sedel je na razpadajočo kamenitno klop in si pričel čistiti obleko. Na eni strani drevoreda je opazil z bršljanom porasla vrata, na drugi pa jezero, v katerem je plavalo listje. Ni se mu zdelo iti k vratom in potrkati, kot da bi mora) prositi, ali sploh sme vstopiti.^ Odločil se je sedeti toliko časa na klopi, da ga bo prišel kdo iskat. DebrUlle je star gledališki norec, ki ga je spravil v to zapuščeno divjino, kjer ni drugega živega bitja kakor veverice. Če pa je že tako, bo sedel na tej klopi eno ali dve uri. In če še potem ne bo nič, lahko zopet odide. Prišel je k Angeli, ne pa k mademoiselle Georges. Pot se ni zdela povsem neobljudena. Na vlažni zemlji je opazil svežo sledove majhne noge, gotovo kakega otroka. Počival je v hladu in čakal. Od nekod je priletel ptiček, sedel na naslanjačo na klopi in ga gledal. Antonio se ni premaknil. Imel je občutek, da je na poletnih počitnicah. Zdelo se mu je, kakor da sedi na dnu hladnega in globokega vodnjaka z zelenkasto svetlobo ali pa, da se zopet igra pod drevesi na samostanskem vrtu in gleda skozi drevje, ležeč na hrbtu. Razpoloženje je prešlo. Ali so ga morda _ zalo privedli sem? Najbrž bi bilo sedaj najboljše, da bi kar odšel. Vso to prijetno domačnost je že občutil nekoč z Angelo. Preveč je bilo, da bi hotel še enkrat isto doživeti Zakaj tudi? Odprl je oči. Pred njim je stal, naslonjen na obroč, deček sedmih ali osmih let in ga opazoval z zadržano radovednostjo. Gledala sta se nekaj nekaj časa z enakimi očmi. »Zakaj jokaše, jo šepetal otrok. »Ali nisi vesel, da me vidiš?« »Seveda,« je odgovoril Antonio. Bekeda mu je od presenečenja ušla kar sama od sebe. Deček se je smehljal. »Mama je dejala, da se boš veselil.« Tedaj pa je otrok nenadoma prišel v zadrego. »AH znaš poditi kolo?« je vprašal. »Ali znaš? Poglej, jaz znam!« Stekel je po dolgi poti, poganjal svoje kolo, tekel in kašlja!. Antonio je vstal in gledal za njim. Nikdar ni še nihče tako tekel, razen njega. Obšlo ga je veliko veselje. »Živi! Živi k Otrok je tekel za svetlikajočim se kolesom. »Angela, Angela,« je zaklical Antonio, »tfi« Od tu in tam Izjava dr. Vladka Mačka o nujnosti rešitve hrvaškega vprašanja, katero 60 prinesli zagrebški in ostali časopisi, je našla kritika v glasilih dr. Mačka 6amega. »Hrvatski dnevnik« je ugotovil, da izjava ni popolnoma točna niti ni objavljena v celoti, niti je ni dopisnik amerikanske agencije točno reproduciral. Poleg tega je dopisnik ni dal naknadno v pregled dr. Mačku. Zato list zatrjuje, da je smisel izjave dr. Mačka dejansko drugačen, kakor pa se da razbrati iz objavljenih besedil. Takoj nato pa je isti list prinesel uvodnik, v ka-' terem se zavzema odločno za pospešenje Paga; ianj za rešitev hrvaškega vprašanja, ugotavljajoč pri tem, da so vsi srbski politiki od vladne strani in od opozicije izjavili za to, da je treba to vprašanj« že z ozirom na težko mednarodno stanje rešiti. Tovarna vagonov v Slavonskem Brodu je začela izdelovati tudi »troje za železnice. Pred nekaj dnevi je bilo tako izgotovljenih prvih deset strojev, ki jih je naročilo glavno železniško ravnateljstvo. Poskusi so pokazali odlično kakovost domačih proizvodov. Če se bodo stroji obnesli na V6eh vretah železniških prog, bo železniška uprava večino naročil oddala poslej 6amo slavonski tvornici. O strahoviti avtomobilski nesreči pri Mostarju, v kateri 60 izgubili življenje trije potniki, se izvedo^ sledeče podrobnosti. Nekaj kilometrov iz Mostarja v smeri proti Dubrovniku bi 6e morala na nevarnem ovinkti srečati tovorni avtomobil. prihajajoč iz Dubrovnika in osebni avtomobil inž. HileTja, uslužbenega pri tovarni »Kontinenta!« v Drnišu. Ko je šofer tovornega avtomobila zagledal pretečo nevarnost, je vozilo ustavil in čakal na srečanje. Tudi šofer osebnega avtomobila je predčasno zavil bolj v svojo stran, toda na nesrečo preveč na desno, da se je izpod-maknilo kolo in 6e je avtomobil prekucnil v strugo rečice Vir, ki je na imenovanem mestu globoka 6 metrov. Vsaka pomoč je bila zaman. V osebnem avtomobilu so bili šofer, imenovani inženir in Čehinja Helena Kupinova. Vsi trije so utonili, čeprav se je dalo potem ugotoviti, da so razbili vsa okna v potopljenem vozilu, pa niso imeli več moči, da bi se privlekli na površje vode. Cene kruhu so povišali novosadski peki. Doslej se je prodaji kilogram belega kruha po 2.25 din, poslej pa se bo po 3 din. Vzrok povišanju pa ni podražitev moke ali podražitev pšenice na svetovnih tržiščih, temveč sporazum med peki, ki so si do sedaj hudo konkurirali. Z neobičajnim divjakom je imelo te dni opravka sodišče v Štipu. Dimitriju Atanasoviču iz Novega Istenika ni bilo povšeči, da se je njegova svakinja Mirota Nikolič pripravljala na možitev z Dimitrijem Nikoličem. Ko so pa svatje prišli z ženinom vred po nevesto in jo skozi gozd peljali na ženinov dom, se je nenadoma pripodil na konju Atanasovič in začel psovati nevesto, češ da je vlačuga, ki da je živela z njim v nedovoljenih odnosih. Svatje 6e za psovanje niso zmenili, vedoč, da je Atanasovič oženjen in oče petih otrok, le nevesta se je začela jokati. Ko je Pa Atanasovič ponovno pridirjal za njimi in spet opsoval nevesto, je Mirota pobegnila in rekla ženinu, naj jo po dve tednih pride iskat. Sredi gozda jo je Atanasovič ujel, ji vrgel zanjko okrog vratu in jo obesil na bližnjo hruško. Za svoj zverinski zločin je bil obsojen na 12 let robije. Radijske aparate je kradel iz železniških vozov komaj 18 letni Sava Radisavljevič iz Belgra-da. Prav slučajno sta ga opazila dva detektiva, ki sta prišla v nek belgrajski denarni zavod v zvezi s preiskavo o poslih črnoborzijancev, ko se je Sava v banki informiral, če bi mogel za manjše posojilo zastaviti dragocen radijski aparat. Ko je odšel, sta mu detektiva sledila in našla v njegovem skrivališču štiri lepe radijske aparate, katere je fant ukradel iz poštnega voza nekega vlaka. Skril se je bil v vagon in aparate vrgel med vožnjo v grmovje ob progi. 4 letni deček je po nesrečnem naključju ustrelil svojega očeta. Kmet Todor Vukomir iz Tomina pri Sanskem mostu je imel doma samokres starejšega modela in _ ga večkrat dajal v roke 6vojim otrokom, katerih najstarejši je imel komaj štiri leta. Usodnega dne se je oče vrnil od dela in se vlegel k počitku. Sinček pa je iztaknil v očetovem žepu samokres in se začel z njim igrati. Pri tem pa ga je sprožil. Strel je zadel Todorja v želodec. Prepeljali so ga sicer v bolnišnico, toda tam je težki rani podlegel. Nenavadno praznoverje se drži kmetov v vasi Šilopaja pri Boljkovcu. Tamkaj gradi belgrajski industrijec Saračevič novo cerkev in dom za duhovnika. Obe 6tavbi bosta veljali preko milijona dinarjev ter bo vse šlo iz žepa industrijca. Pač pa se ljudje kar nekam boje nove cerkve, ker se je med njimi utrdilo praznovarje, da bo tisti, ki bo v novi cerkvi prvi pristopil k obhajilni mizi, tudi prvi umrl. Iz zadrege pa jih je rešil Vladimir Ilič, ki je stopil k industrijcu in mu predlagal, naj mu podari pet tisočakov, če bo prvi pristopil k obhajilni mizi, četudi bi moral potem prvi v vasi umreti. Industrijec je ponudbo sprejel in tako bodo vaščani brez 6krbi in bojazni. Zanimivo pa bo, če se bo praznoverje izkazalo kot brezpredmetno, kar v resnici tudi je. Split je že dva dni skoro odrezan od svoje okolice. Zaradi burje se je ozračje silno ohladilo, da je začel naletavati gost 6neg. V nekaj dneh ga je padlo toliko, da so se morale prekiniti vse cestne in železniške zveze. Burja je vlekla dalje, večinoma s hitrostjo 100 km na uro, toplota je padla pod ničlo, a sneg je pokril tudi vse dalmatinske otoke. Takega mraza v Splitu že dolga leta niso doživeli. Po navadi je bil marec že topel mesec. Tako je kazalo tudi v začetku tega me-•eca. Na progi Gračac-Knin je bila zametena železniška proga, da se je moral brzi vlak, ki je odpeljal iz Splita, spet vrniti. Pri Kninu pa se je povrh dogodila še ta nesreča, da je iztirila neka lokomotiva in zaprla progo. Železniška uprava je poslal več sto delavcev, da bodo progo očistili. — Podobno je tudi v Sandžaku in v vzhodni Bosni. Snega je tam do dva metra visoko. Ljudem je zmanjkalo krme za živino, poleg tega pa so ce začele klatiti okrog vasi cele črede volkov, ki vdirajo v staje in trgajo ovce. Nezakonskega 11 letnega sina ie zadavila in vrgla v vodo služkinja Zivana Lukič Ko je bil sin še majhen, ji je bil všeč in ga je vodila s seboj od hiše do hiše, koder je služila. Ko pa je Postal večji, je mati opazila, da fantu ni všeč njeno nemoralno življenje. Začela ga je pretepati in ga puščala, da se je po cele dneve potepal po Valjevu. Ko pa dečka že teden dni ni bilo na spregled, so sosede naznanile stvar policiji. Pri ponovnem zaslišanju je Lukičeva priznala, da je •ina zadavila in njegovo truplo vrgla v vodo. Število zavarovanega delavstva nam precej pokaie gibanic našega narodnega gospodarstva Ljubljana, 24. marca. Nobenega dvoma ni, £« šs> a C C o Z. p Veter Umer, jakost) 1'ada- 1 vine 3g « ^ "3 "c a « B m/m vrsta Ljubljana 749-3 10-8 4-4 62 10 ENE, Maribor 750-2 11-2 2-2 8U 10 NW, 2*0 dež >reb 750-9 11-0 -3*0 90 0 E, 0*4 sneg ^rad 750-2 8-0 -3-0 7C 4 w, — #-* jiajevo 753't 8-0 -Ti 90 10 0 — — Vis 751-4 8-0 20 00 4 SE, — ** Split 751* 12-0 3-t 50 5 NES Kumbor 749-6 11-0 5-C 40 3 NNEi — Rab 7510 8-0 4-1 70 7 SE, OUDNVBIK 7510 12-0 3-0 40 4 NE, — Vremenska napoved: Večinoma oblačno, nestanovitno in vetrovno vreme. Po nekod bo deževalo, v višjih legah pa snežilo. Koledar Bane«, petek, 2L marca: Gabriel. Sobota, 25. marca: Oznanjenje Marije Device. Obvestila No£no slnibo imajo lekarne: dr. Kmet, TprtSe-va cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Uetar, Selenburgova ulica 7. 60 mladih fantov, članov Akademskega pevskega zbora v Ljubljani bo v ponedeljek 8. aprila t L v Unionu zapelo najlepše pesmi od Jenka, Fleišmana, Hajdriha, Medveda itd. Dirigent goep. Marolt France je s svojim zborom spet pripravil vsem lep pevski večer, katerega ne sme nihče zamuditi, ker se v Ljubljani ne bo več ponovil. Idealni pevci zaslužijo v polni meri, da za ves njihov napor in veliko nesebično delo, popolno priznanje, ki ga jim bomo dali s polnoštevilnim obiskom. Predprodaja vstopnic 66 vrši na univerzi. ^Uvedba telefonske službe pri pošti Jesenico Fužine. Dne 18. marca t. 1. je bila pri pošti Jese-nice Fužine uvedena telefonska služba. Nemščino, italijanščino in esperanto se naučite lahko doma pismenim potom. Učnina zelo nizka. — Zahtevajte prospekt in priložiti" znamko za odgovor! — Jezikovna dopisna šola, Ljubljana, Knafljeva ni. 9-11. (prej na Jesenicah). Prosvetno društvo Trnovo priredi na praznik Marijinega Oznanjenja, 25. marca ob 8 zvečer v društveni dvorani s sodelovanjem Marijinega vrtca »Materinsko proslavo« s pestrim sporedom. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne v Društvenem domu. Opozorilo za zdravnike. V torek 28. marca ob 6 zvečer bo v dvorani v Mestnem domu (oder St. Jakobskega gledališča), Krekov trg, zelo važna konferenca vojaških in vseh civilnih zdravnikov in zdravnic o pasivni obrambi. Udeležba je strogo obvezna za vse zdravnike in zdravnice, ki bivajo v Ljubljani. — Iz pisarne komande mesta Ljubljana. Br. 185-39. Predavanje, najavljeno za 25. marec t 1. za rezervne častnike tukajšnje garnizije je preloženu, in bo dne 2. aprila t. 1. ob 10 v vojašnici 16. art. polka na Tyrševi cesti. — Iz pisarne komande mesta Ljubljana. Br. 184-39. Novo došle driavne srečke proda a menjalnica Reicher & Turk Otvoritev razstave bolgarskega akademskega slikarja Pavla Francaliskega bo v Jakopičevem paviljonu jutri na praznik, dne 25. marca ob 11 in ne v torek, dne 28. marca, kakor je bilo pomotoma javljeno v razposlanih vabilih. Vabimo našo javnost, da se udeleži. otvoritve razstave, ki bo odprta do 16. aprila. G. Francaliski zasluži vso našo pozornost. Pred dvema letoma je napravil vrsto uspelih akvarelov iz naših planin, ki jih je razstavljal v Sofiji, Plovdivu in Samokovu. Ob tej priliki je imel tudi vrsto predavanj o naših krajih, o čemer je obširno poročal tudi bolgarski tisk. — Slovensko planinsko društvo. — Jugaslovansko-bolgarska liga. Učiteljstvo litijskega okraja opozarjamo na ustanovni občni zbor litijske podružnice Slomškove družbe v soboto, 25. marca v Ljubljani, Aleksandrova cesta 10, dvoriščna stavba, I. nadstropje. — Pripravljalni odbor. Dravska sekcija Jugoslovanskega veterinarskega združenja ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 25. marca 1930 ob 9 dopoldne v prostorih hotela^ Union v Celju. Vabljeni eo vsi tovariši, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. — Odbor. Ljubljansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20. Petek, 24. marca ob 15: Upniki — na plan! Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 25. marca: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene. Nedelja, 26. marca, ob 15: Pikica in Tonček. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Ob 20: Upniki — na plan! Izven. Znižane cene. OPERA — Zadetek ob 20. Petek, 24. marca: Roxy. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Sobota, 25. marca, ob pol 17: Materinska proslava Krščanskega ženskega društva, ob 20. uri: VVerther. Gostovanje Josipa Gostiča. Red B. Nedelja, 26. marca, ob 15: Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 24 din navzdol. — Ob 20: Madanie Rutterfley. Gostovanje Rosette Pampanini. Izven Zvišane cene. Mariborsko gledališče Petek, 24. marca: Zaprto. Sobota, 25. marca, ob 15: »Matura«. Znižane cene Ob 20: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Nedelja, 26. marca, ob 15: »Prodana nevesta«. Znižane cene. goslaviji. Zagrebčani pripominjajo, da bodo sami rešili ta problem ako bo Zveza še nadalje oklevala. Za nedeljsko mednarodno nogometno tekmo med Nemčijo in Italijo, ki bo v Firenzi, so Nemci precej izpremenili postavo, ki je igrala v Berlinu proti jugoslovanski reprezentanci. V Firenzi igrajo Nemci v postavi: Platzer, Janes, Schmaus, Gold-brunner, Kitzinger. Lehner. Hahnemann, Gauchel, Sch5n in Pesser. '>-:V Norman Railly Raine: 72 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Zamišljeno je gledal predse kralj Rihard z Levjim srcem. Zdelo se je, da išče pravilnega ključa za rešitev tega tako važnega in kočljivega vprašanja. Pa tudi Robin Hood je strmel predse kakor ne bi bil prisoten. Napeto je razmišljal. Rešitev za rešitvijo mu je pri hajala na misel, pa je eno za drugo za vselej — tudi tokrat gibčne in prožne. Nikdar ni dolga tuhtal, vselej je že po krajšem razmisleku dobil pravo rešitev, ki je pomenila zanesljivo dober izhod iz najtežjega položaja. Tako je bilo tudi zdaj. Veselo je planil: »Spomnil sem se! Vsem tem zadregam bomo kar zlahka napravili konec! Po- vračal. V glavi 60 se mu porajali vedno vsem zanesljiv izhod sem dobil! Po mo-novi načrti, pa že po kratkem premisleku jem načrtu bomo jutri še pred večerom se mu je slednji od njih zdel aboten, po- že rešili vse, kar nas tare!« manjkljiv, neučinkovit in pogosto tudi | »Čujmo, čujmol« docela neizvedljiv. Z nobenim ni bil prav ; Mračno in zamolklo je šlo enolično zadovoljen, zato je nemirna razmišljal in šepetanje skozi nočni gozd. Vsi od kraja tehtal nove možnosti, ki bi vprašanju 60 bili v hipu trdno prepričani, da je morda utegnile pomagati do uspešne, iz- njihov poglavar Robin Hood res našel vedljive in zadovoljive rešitve Uporniki so tiho stali na svojih mestih. Nihče si ni upal črhniti niti besedice. Stali so in napeta opazovali kralja Riharda z Levjim srcem ter svojega vod-io Robina Hooda. Trdno so pričakovali, da bo eden od njiju našel pravi izhod iz te težke zadrege. Dolgo sta molčala in gledala predse. V tej tišini se je slišal tudi najne- pravi izhod iz zadrege. Napeta so pri sluhnili, kaj jim bo povedal. In Robin je razložil svoj načrt. »Jutri je torej kronanje, kakor smo slišali.,. Kronanje ... Kronan bo princ Ivan brez deželel... Kronal pa ga bo škof iz Black Čarmana, čigar mogočni zaščitnik je princ Ivan brez dežele ... Ničesar preprostejšega ni, kakor zmešati štrene pri tem kronanju... preprečiti, znatnejši glasek, ki se je bil porodil | da princ Ivan brez dežele ne bo kronan ‘.udi kje daleč v nočnih shervvoodskih | za angleškega kralja!... In to se nam lozdovih. i ho po mojem načrtu na vsak način po- Končno pa 6e je Robin Hood kot srečilo... Drugega nam ni treba, kakor prvi nenadoma zganil in predramil iz pridobiti na svojo stran škafa iz Black svoje težke zamišljenosti ter zaskrblje- Cannona... Če se ne bo hotel našim na-losti. Njegove misli so bile — kakor i redbam pokoriti prostovoljno, potem ga bomo pridobili za naše načrte s sila...1 In po mojih mislih pri tem tudi ne bomo naleteli na velike ovire... To stvar bomo uredili povsem preprosto in brez ovir... Čim bo škaf iz Black Cannona začutil, kakšne dokaze imamo v rokah, bo takoj pristal na naš predlog in to brez vsakršnega, tudi najmanjšanjega upiranja!« Uporniki so željno poslušali besede svojega poglavarja. Zdele so 6e jim kakor razodetje. _ I Vsi so se spogledali, nihče pa ni zinil niti besedice. Jasno jim je bilo, da je bil Robin Hood dobil pravilno in možno rešitev in da jim bo svoj načrt razložil še podrobnejše. Vedeli so, da sta v Robi-novem načrtu skrita življenje in smrt, rešitev in propad. Če spodleti, potem je V6e njihovo delo končano!... Vsa njihova borba bi bila zaman, njihov upor bi žalostno končal, krivica bi slavila popolno zmagoslavje nad pravico... Toda ne, jutri bo vroč dan, jutri bo napočil končno težko pričakovani, toliko zaželeni dan zadnje odločitve. Vse bodo vrgli na eno kocko, uspeh ali propad, življenje in smrt! Borili se bodo za kralja Riharda z Levjim srcem, za svojega pogumnega poglavarja Robina Hooda, za njegovo izvoljenko lady Marian — in sami zase, za svoje družine, za svoje žene in otroke, za svoj ubogi, zatirani saksonski narod, da bo spet dočakal lepših, svobodnejših dni in erete, ki si je tako želi!... Noč je postajala vse gostejša m tišja, mrzlo je postalo. Zakurili so velike ognje, njihovi voditelji pa so se s kraljem Rihardom in z Robinom Hdodom še dolgo v noč pogovarjali o vseh podrobnostih Robinovega zvitega in pogumnega načrta.*. Končno so zaspali vsi, tudi Robin Hood. Le kralj Rihard z Levjim 6rcem je, preden se je tudi on vdal spancu, še dolgo gledal v ugašajoča žerjavico in razmišljal. Ena sama misel ga je vezala: Jutri, jutri!,.. X. Dan kronanja. Ze davno preden je noč sploh utegnila slutiti, da jo bo zamenjala jutranja zarja, ki jo bo nasledil vtoč in lep poletni dan, 60 vstali uporniki in začeli z zadnjimi posvetovanji in pripravami. Treba je bilo ravnati naglo, kajti ča6 vselej takrat, kadar gre za velike dogodke in važna dejanja, vse prehitro beži. Prav narobe pa se človeku godi takrat, kadar človek preživlja kaj slabega in se nadeja izboljšanja. Takrat pa predstavlja slednja sekunda celo večnost. Kadar pa se človek pripravlja na važno dejanje, ki je hkratu morda še nevarno in odločilno, tedaj pa se mu zazdi, da vsaka ura ne predstavlja po dolžini svojega trajanja ničesar drugega kot kratko sekundo. Kako čudna stvar je res pojmovanje časa! Čudna reč je človeška duša. Nikdar ne odgovarja na vse pojave enako, tudi če se ti pojavi dejansko razvijajo po nekih stanovitnih, nespremenljivih zakonih in pravilih ter se časovno niti ure ne skrajšujejo in tudi sekunde se ne podaljšujejo v večnost. V globoki nočni tišini, v sencah in v temi so zarotniki že davno pogasili ognje ter krenili na pot. Hodili so molče, niti najmanjšega glasu ni dala od sebe ta nadvse previdno se premikajoča vojska. Na čelu sta drug ob drugem hodila Robin Hood in kralj Rihard z Levjim srcem. liho,' brez najneznatnejšega šuma se je premikala ta uporniška četa skozi temni gozd. Tudi v popolni temi je vsak član te vojske lahko hodil kakor v temi po 6her-vvodskem gozdu, saj je vsakdo poznal slednji kamen v tem gozdu in vedel za vsako korenino, ki se je razprezala čez stezo. Varno se jima je izognil, tudi če jih ni videl. Vsak je vedel, kam mora tu in tam stopiti, kje se je treba ogniti. Le kam hiti ta mračna in molčeča četa upornikov? Kam jo vodita njen hrabni in modri poveljnik Rabin Hood ter priljubljeni kralj Rihard z Levjim srcem? To je skrivnost, za katero vedo in ki jo poznajo le mračni, molčeči bojevniki, skrivnost, ki ji je prisluškovala tudi gluha noč, skrivnost, ki je shranjena v teh ljudeh kakor bi bila pokapana in zaprta v grobu. Nobena sila ne bi mogla prisiliti teh ljudi, da bi jo izdali, nobena fila ne bi mogla teh tesno stsnjenih ustnic prisiliti k izpovedi. Ta čudni sprevod je bil namenjen proti Nottinghamu. Ob jutranjem svitu je uporniška četa že prišla do krasnih dvorcev, v katerih je staloval zaupnik princa Ivana brez dežele, škof iz Black Cannona, ki naj bi ta dan kronal svojega mogočnega zaščitnika za kralja Angleške, na prestol njegovega brata, kralja Riharda z Levjim 6rcem. >Sl«v*n»ki dom« iikaja »sak delavnik «b 12. Me««ina narotaina 12 din. is lno«em«tro 25 din. nredniš»»o: Kopitarje?« ulica A'III Telefon 41101 do U)05. Llprara: Kopitarjeva aliea 6 Za JugaaUvaMko tiskarno t Ljubljani: K. Čet Izdajateli Inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik. Angleška kraljevska Kralj Jurij VI. jo bo vzel s Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta bosta letos odšla na obisk v Ameriko. Od tedaj, ko je bil lani prvič napovedan ta obisk, pa do danes, je časopisje napisalo že marsikako posebnost v zvezi s tem, saj se res redkokdaj zgodi, da bi se katera kraljevska dvojica odločila za tako dolgo potovanje in naredila taka pomemben obisk. Menda pa ni nobena novost tako presenetila kakor ta, da bo ob priliki obiska kraljevske angleške dvojice odšla z njo tudi — angleška kraljevska krona. Po nekem starem predpisu bi morala angleška kraljevska krona ostati vedno doma na Angleškem. Šele leta 1931 pa je bil izdan poseben zakon, ki dovoljuje, da sme angleški kralj vzeti svojo krono s 6eboj izven meje angleške domovine, seveda le v izjemnih primerih. Kljub temu, da ima kralj to dovoljenje že celih osem let, 6e krona prvič v tujini sebo na obisk v Ameriko ga do sedaj še ni poslužil. Že osem let ima pravico vzeti s seboj tudi kraljevsko krono, kadar odhaja na obisk v angleške dominione ali v druga angleška izvenevropska posestva. Letos, ko bo odšel v Kanado, pa jo bo res vzel 6 seboj. To se z drugimi besedami pravi, da bo sedanji angleški kralj Jurij VI. prvi, ki bo svojo kraljevska krono nesel izven meja Anglije. Angleška kraljevska krona je zelo dragocena. Pravijo, da je njena vrednost ocenjena na pol milijona funtov terlingov ali 125 milijonov dinarjev. Težka je poldrug kilogram. Zdaj še ni povsem znano, zakaj se je kralj Jurij VI. odločil, vzeti kraljevsko krono s seboj. Brez dvoma pa bo ta obisk na svoji veličastnosti prav zaradi tega mnogo prido.bil in še bolj pritegnil nase pozornost vsega sveta. Kakor bo sveča pokazala, tako mu bo pa me Dostikrat imajo starši precej težav, preden se odločijo, kakšno ime bo pri krstu dobil njihov novorojenček. Včasih, ko so imeli otroci še bolj domača imena, je bilo lažje: treba je bilo le pogledati na koledar, katerega svetnika god je bil tisti dan, pa je bilo že odločeno, kako bo ime novorojenčku. Danes pa je mnogo težje, ko so ti presneti koledarji tako starokopitni in se kar nočejo spremeniti. Vedno ista, kmečka imena, 6i misli marsikatera mestna mamica. Za Janeza pa našega fantka že ne bomo klicali, če je prav danes na koledarju sv. Janez, si misli ta ali ona. In tako 6e ti res ne posreči kar tako hitro, da J bi uganil, kdaj ima kdo tvojih prijateljev ali znancev god, ker po koledarju zaman brskaš, da bi našel njegovo ime. Glede izbiranja imen za novorojenčke pa so Egipčani vse drugače iznajdljivi. Nimajo nobenih nepotrebnih 6krbi pri tem, na drugi strani pa 6e tudi ne boje, da bi se s tem ali onim imenom, ki bi ga dobil njihov novorojenček, komu zamerili. Kadar je pri Egipčanih krst, si starši zbero za svojega otroka kar tri imena, jih napišejo vsakega na svoj listek in listke polože vsakega k svoji sveči. Vse te tri 6veče morajo biti na videz čisto enake. Potem jih prižgo in novorojenček dobi tisto ime, katero je imela 6veča, ki je gorela naidl;* Eva Curie, hčerka slovite francoske učenjakinje, ki je s svojim možem odkrila radium. O svoji materi je napisala tudi izčrpen življenjepis. Zdaj se mndi v Ameriki, kamor je odšla, da obišče newy-orško razstavo in razstavo v San Frančišku. Imela bo pri tej priliki tudi nekaj predavanj, v katerih bo govorila o svojih starših izumiteljih in o radiumu Napoleonov dvo nik je umrl Sir Edmond Daris, »zlati magnat« je pred kratkim umrl v Londonu v 76. letu starosti, kmalu potem, ko je obhajal svojo zlato poroko. Ta mož je bil izredno podoben Napoleonu. Prav posebno veselje je imel do društev. Bil je član kakih petdesetih društev, predsednik pa kakih dvaj- setih. Med svojim prostim časom se je bavil s slikarstvom in je bil zelo velik častilec te panoge umetnosti. Zlasti pa je bil navdušen za francosko slikarstvo. Ker za denar ni bil v zadregi, je pokupil mnogo del pomembnejših francoskih slikarjev in tako si je napravil celo zalogo. Ta svoj zaklad je hranil v gradu Chilham in ga je po- kazal samo svojim znancem. Lansko leto aprila meseca so ga okradli: odnesli so mu pet slik, ki so bile neprecenljive vrednosti. Dve sliki so kmalu našli. Za ostale tri slike pa je obljubil 8000 funtov nagrade, kdor bi jih našel. Pa tudi sicer je bil dober človek. Precejšen kos svojega posestva je dal na razpolago judovskim otrokom, ki so pribežali iz Nemčije. Njegove oporoke še niso odprli, vendar pa pričakujejo, da se je v njej spomnil tudi francoske umetnosti, katere oboževatelj je bil. Dva nekronana kralja, ki se lahko smejeta: H. M. Warner in J. L. Warner, lastnika ene največjih ameriških filmskih družb si čestitata k nagradam. ki so jih pred kratkim prejeli filmi njunega podjetja. Režiserji, igralci in tehniki pri družbi Warner Bross so dobili tretjino vseh letošnjih filmskih nagrad za dela kakor »Robin Hood«. »Usoda »žene, »Angeli z umazanimi obrazi«, Juarez in Maksimilijan,« »Poslednja zapoved itd. Programi Radio Ljubljana Petek, 24. marca: 11 Šolska ura: Velika noč naših pomorščakov (g V Pirnat) — 12 Iz domačih krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13 20 Opoldansk: koncert Radijskega ork. — 14 Napovedi — 18 Zenska ura: Klic časa 60-dobni ženi (gdč. Anica Lebar) — 18.20 M. Ravel: Koncert za klavir in orkester (plošče) — 18.40 Francoščina (g dr, S. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac ura — 19.50 Beseda k prazniku (g F. S Finžgar) — 20 Valčki (plošče) — 20.30 Koncert. Poje gdč Sonja Ivančič, igra Rad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Sobota, 25. marca: 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 10.30 Verski govor (g. dr. C. Potočnik) — 10.45 Plošče — 11 Koncert godbe 40. pp. Triglavskega, dirigent viš. kap. g. Ferdo Herzog — 12.30 Koncert opernih spevov. Poje tenorist g. Ivan Rueh, igra Radijski orkester — 13 Napovedi, poročila — 13.20 Nadaljevanje koncerta opernih spevov — 14 Otroška ura (gdč. Slavica Vencajz) — 17 Kmet. ura: Naše kmetijstvo in produktivne zadruge (g. dr. J. Basaj) — 17.30 Domač koncert Radijskega orkestra — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Nove smeri v slovenski glasbeni umetnosti (dr. Dragotin Cvetko) — 19.50 Plošče — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Vesel večer s Ferdom Plemičem (Kleinmayr-jem). Rokopis pripravil Nika Kuret, izvajajo čl. rad. igr. druž., sodelujejo Fantje na vasi. Vodi inž. I. Pengov. — 22 Napovedi, poročila —• 22.15 Duet citer (gg. E. Mezgolits in M. Hebein). Nedelja, 28, marca: 8 Radijski Šramel — !) Napovedi, poročila — 9.15 Prenos crkveno glasbe iz trnovsko cerkve — 9.-I5 Verski govor (g. dr. K. Tominec — 10 Koračnice (plošče) — 10.30 Koncert Radijskega orkestra — 12 Nastop pevskega zbora Delavskega glasbenega društva — 13 Napovedi — 13.20 Citraški dueti I. Kosi — V. Skok, vmes plošče. (Oddaja prekinjena od 14.30 do 17) — 17 Kmet. ura: Spomladno zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju (g. Franc Kafol — 17.30 Dlavska godba