Isiued daily SundajS and j^O-VEAH XXXVI. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Cena lista je $*.<» Uredniški ln upravniikl proetori: 1007 South Lawndale Ave. Office of Publioatlon: 1607 South Lawndale Am Telephone. RoekweU 4904 at ChiMfo. uiumta. l »etter Januar/ M. 1« at th* poat-atflo* - Um Act ot Coogre« of Marcfa ft, itn. CHICAGO 23. ILU TOREK. 25. APRILA (APRIL 25). 1944 Subecrlptlon 96.00 Yeerly STEV.—NUMBER 12 Ameriške čete zasedle tri japonske bazeEi Rusi zasedli strategični hrib nad Sevastopolom, veliko mornarično bazo na Krimu ob Črnem morju. Ruski letalci potopili vec nemških vojaških transportov. Berlin vidi obnovo sovjetske ofenzive.—Ameriške čete prebile nemško bojno črto na rimski fronti. Velika zavezniška letalska ofenziva se nadaljuje.— Britske in indijske čete ustavile Japonce Acceptanoe for malllnj at »pedal rate of pofttage provlded for ht sectlon 1103, Act of Oct 1.1017, authorlsed on June 4. 1018. Zavezniški atan na Pacifiku. 24. apr.—Ameriške Jete, ki so adnjo soboto invadirale holand-iko Novo Gvinejo, so zasedle tri japonske letalske baze, poroča glavni stan generala Douglasa MacArthurja. Te so pri Hollan diji, zalivu Humboldtu in Tenah merahu. Tretja ameriška sila oe je izkrcala pri Tadju po okupa ciji Aitape, japonske baza. Mac-Arthur, ki je vodil invazijo, poroča, da so ameriške čete obkro-fcle japonsko armado v severnem delu Nove Gvineje. Ta je zdaj v pasti, iz katere se najbrže ne bo izmotala. London. 24. apr.-—Poročilo krimske fronte pravi, da so ruske čete zasedle strategični hrib nad Sevastopolom, veliko mor-narično bazo ob Črnem morju. Sovjetska ofenziva, ki se je pričela pred šestnajstimi dnevi, te nadaljuje. Ruski težki topovi bruhajo izstrelke na Sevastoi>ol, letalci pa mečejo bombe na nemške transporte v luki. Več transportov z vojaškimi četami vred, ki so skušali pobegniti preko Črnega morja v Rumunijo, to bombe potopile. ^ Na dolgi fronti, ki se razteza od Črnega morja na jugu do Stanislava ob Karpatskem gorovju, stara Poljska, se položaj ni izpremenil. Odmor v operacijah se smatra za nekakšen oddih. Pričakuje se, da bodo Ruti kmalu udarili z vso razpoložljivo silo po sovražniku. Radio Berlin vidi obnovo io-vjetske ofenzive v zbiranju in jačanju ruskih armad. Ta se bo morda začela zaeno z zavezniško invazijo zapadne Evrope. Ruska in nemška poročila omenjajo sovjetske operacije v »aku. Sovjetski letalci bombardirajo nemške vojaške koncentracije, železniške proge in tomunikacijske zveze. Bombni Mpadi so morda uvod v veliko lusko ofenzivo. ' * I Nemško poveljstvo priznava kritičnost situacije. Izjavilo je, h bo morala nadjska oborožena sila mobilizirati vsa sredstva * boj proti sovražniku. Berlin bitke med Nemci in Ru-11 med Brodijem if. Kongom, centralna Poljska. Brodi leži 50 ni'j severovzhodno od Lvova, »teniškega centra, Kowel pa ■milj severozapadno od Broni. Ruskl letalci so bombar4ifali *miko letališče pri Stanislavu ,n mbili 52 letal na tleh. Italija, 24. apr.—Ame-Iv^te so s pomočjo tankov "<:<»/do V nemško bojno fronti pod Rimom r'1 A^»jo in Cisterno, se gla-[gjjjjto- Nemški topniški od-"bnovili bombardiranje pozicij »na južni Eftn« Cisterna U ( nuf na drugem koncu fronte je še odmor v mti racijah. ,Und ' 2« spr —Do 3000 za-V, J® ponovno inva- mm • nad oaiščno Ev-■■Ar,„.lika leUU in bomb. ■■ dvignili z italijanskih r r^ali bombe na DunaJ-Pv" rr,<*sto pri Dunaju, sre-' '^n ki izdelujejo leta- MeaoaradHeMt L' že drugi ameriški L ^ napad na Dunajsko No-12 aprila. Odele- žilo se ga je skoro tisoč bojnih letal in bombnikov, ki so vrgli več sto bomb na letalske tovarne. Nemške letalske tovarne pri Schwechatu, deset milj severno od Dunajskega Novega mesta, so bile tudi bombardirane iz zraka. Britski letalci so istočasno metali bombe na Brunsvvick, Dus-seldorf in Mannheim, Nemčija, in železniški center v Laonu, severna Francija. Ameriški in britski letalci so v zadnjih 24 urah vrgli čez 6000 ton bomb na nemška mesta in nacijska oporišča v Franciji in drugih okupi ranih državah. Kandy. Cejlon. 24. apr.—Brit ske in indijske čete so ustavile prodiranje Japoncev na ozemlju med Imphalom in Kohimo v Indiji ter konsolidirale svoje pozicije s pomočjo letalske sile, se glasi komunike. Ta dostavlja, da se je japonska ofenziva na tej fronti izjalovila. Britske in indijske čete drže cesto, ki vodi iz Kohime do Di-mapura, postaje železnice Ben-gal-Asoam. Po tej železnici dobivajo ameriške in kitajske čete v severni Burmi potrebščina; ■*"<"■ Čungklng. Kitajska, 24. apr.— Ljute bitke so v teku med Kitajci in Japonci pri Čengsienu in Lunghaju, križišču železnice Peiping-Hankow. Uradno poročilo pravi, da je bila japonska sila na tej fronti ojačena s prihodom novih čet. Ameriški letalci podpirajo operacije kitajskih čet z bombardiranjem japonskih vojaških koncentracij/ Japonci skušajo dobiti kontrolo nad 150 milj dolgo progo železnice Peiping-Han-kow, katero drže kitajske čete. Ameriške vojne izgube razkrite Cez 189,000 ubitih, ranjenih in ujetih Waahington. D. C„ 24. apr. — Uradno poročilo razkriva aiiie-riške izgube od začetka vojne do 7. aprila. Te znašajo 189,909 ubitih, ranjenih, ujetih in pogrešanih. Armada je izgubila 145,082 mož. Število uključuje 25,013 ubitih, 59,222 ranjenih, 32,048 pogrešanih in 28,799 ujetih. Izmed onih, ki so bili ranjeni v bitkah s sovražnikom, se je 32,-360 vrnilo v aktivno službo. Izgube mornarice znašajo 44,-227 mož. Število uključuje 18,-795 ubitih, 11,726 ranjenih, 9282 pogrešanih in 4424 ujetih. To so izgube mornarice, pomorske pehote in obrežnih straž. Vojfti tajnik Henry L. Stim-son je dejal, da je nemška letalska sila dobila težke udarce v zadnjih treh mesecih. Cez dvajset odstotkov te sile je bilo u-ničenih. Stimaon je naglasil, da zavezniški položaj na svetovnih frontah je ugoden. Japonci na Pacifiku se ne morejo upirati zavezniški premoči na morju, kopnem in v zraku. ■ Vojni tajnik je napovedal, da se bo situacija zaveznikov izboljšala tudi na italijanski fronti. nik. ttbllc linij.. frlki ta v« il U/ abl im k Fordova družba preklicala pogodbo Masno piketiranje tovarn v Kanadi Wlndsor. Oni.. Kanada. 24. apr. Obrat v vseh tovarnah Ford Motor Co. je bil ustavljen v znak protesta, ker je kompanija preklicala pogodbo z unijo združenih avtnih delavcev, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij. Cez 14,000 delavcev je prizadetih. Uradniki kompanije so izjavili, da je bila pogodba preklicana, ker je unija oklicala "delavski praznik" zaradi odslovi-tve rfVojih zaupnikov. Kompanija je to smatrala za generslno stavko in kršenje provizij pogodbe. Člani unije so na masnem shodu odločili proti vrnitvi ns delo, dokler ne bo kompanija uposlila odstavljenih zaupnikov. Piketi oblegajo tovarne in uradniki unije trdijo, da se noben delavec ni vrnil na delo. R. J. Thomas, predsednik sv-tne unije, Je Jejsl: "Stališče, ki ga je zavzela Ford Motor Co., zasluži obsodbo. Odslovitev zaupnikov in preklic pogodbe sta v bistvu napoved vojne uniji. Kljub provokaci-jam o strani kompanije, se bomo trudili v naporih za izravnavo konflikta." Kompanija ima velika naročila za vojaške tovorne avte in druga vozila, katerih produkcija je bila ustavljena kot posledics konflikta z unijo. Nemčija plačala odškodnino Španiji Madrid, Španija, 24. apr.—Zunanji urad poroča, da je Nemčija plačala odtyq4iuno za španski parnik Mgntegorbea, katerega je potopila nemška podmornica v bližini MartinUca, francoskega otoka na Karibejskem morju. Vsota odškodnine ni omenjena. Poročilo je prvo razkritje, da so Nemci potopili španski parnik. Čez dvajset članov posadke parnika je utonilo. tmmmm^mmmmm# Thomaš priporoča mirovno ofenzivo New York, 24. apr,—Norman Thomas, vodja socialistične stranke, je v svojem govoru priporočal politično mirovno ofenzivo, ki naj se prične istočasno z zavezniško invazijo zapadne Evrope. Poudaril je, da se bo vojna podaljšala, če ne bo invazija spremljana s tako ofenzivo. finsko ljudstvo informirano 0 odločitvi Pogajanja flede Meni-tve miru m. Ruti jo * končana AMERIŠKI PRITISK NA FINSKO Stockholm. Švedska. 24. apr. —Finska vlada Je po dolgem obotavljanju informirala ljudstvo, da so člani kabineta in parlamenta odbili sovjetske pogoje glede umika Finske iz vojne in sklenitve miru z Rusijo. Uradno naznanilo, objavljeno sinoči, pravi, da ata vlada in parlament imela na vidiku bodočnost Finske. Odločitev je padla po diskuziji v parlamentu in na sejah Članov kabineta. Moskva, 24. apr.-^Rusko ljudstvo pričakuje, da bo Amerika začela pritiskati ns Finsko za umik iz vojne in pretrganje zveze med njo in naeijsko Nemčijo zdaj, ko je finska vlada zavrnila sovjetske mirovna pogoje. Finska ima moralno podporo s strani Amerike, ker slednja še vzdržuje diplomatična odnošaje z njo. Finska je v vojni z Rusijo in Veliko Britanijo, ne pa z Ameriko. Ruski sentiment napram Finski se je skristalizirai, ko je Andrej J. Višinski, sovjetski zunanji podkomisar, naznanil, da so bila pogajanja a finsko vlado glade sklenitve mirit zsključena* i ker je slednia odbila ruske pogoje. Vilinjfc Ja Mkl ds Velika Britanija in Amerika odo-1 bravata sovjetsko akcijo. On je kritiziral stališče finske vlade in naglasil, da hoče biti še nadalje satelit nacijske Nemčije. Kakšno akcijo bo Rusija pod-vzela proti Finski, da jo potisne na kolena, ni znano. Pričakuje se, da bodo ruski letalci obnovili bombardiranje Helsinka in drugih finskih mest iz zraka. Moskva je zavzela stališče, da io bili njeni mirovni pogoji zmerni. To je tudi stališče Londona in Washingtons. Pogoji so uključevali takojšnje pretrganje zveze med Finsko in Nemčijo; vzpostavitev meje iz leta 1940, ko je bila končana prva vojna med Rusijo in Finsko; vrnitev petčamskega distrikta Domače vesti Is Clevelanda Cleveland, O.—V bolnišnici St. Luke je po tritedenski bolezni umrl Joseph Barle, po domače Sirkov Jožck. Star je bil 55 let in doma iz Gornjega Kamna pri Doberniču, odkoder je prišel v Ameriko pred 37 leti. Zapušča tri bratrance in eno septrično. Nov grob v Chicagu Chicago.—Dne 19. t. m. Ja umrla Marija Majer, stara 35 let in rojena v Chicagu, Bolna je bila štiri mesece. Pokopana je bila na Češkem narodnem pokopališču po civilnih obredih. Njena mati, ki je umrla pred 20 leti, je bila sestra Franka Podlipca, ki biva v Clceru. Pokojna je bi la pred leti članica društva 102 SNPJ. Zapušča moža, devet let starega sinčka in pet let staro hčerko. Nova grobova na sapadu Kemmerer, Wyo—Dne 18. t. m. je umrl Jim Super star 55 let in član društva 253 SNPJ. Rojen je bil v Čereniji na Češkem. Zapušča ženo, štiri hčere'in enega sina, ki je pri vojakih. Wilbaux, Mont.—V bolnišnici v Ročk Springsu, Wyo., je umrla Frances Mezek, stara 62 let in rojena v Novakah pri Cerknu na Primorskem. Ona in njen mol sta bila na obisku pri bratu Tonetu Mezeku v Ročk Springsu, ko jo je zadel mrtvoud. Pokopana je bila v Wilbauxu, Mont. Zapušča moža in sorodnike. Is PonnsylvanlJo Monessen, Pa,—Naglo Je umrl Paul J. Zoretlč, podpredsednik društva 505 SNPJ. Star je bil 62 let in doma iz Žumberka na HryaŠkem. Član SNPJ Je bil 20 let. Zadnja leta je vodil restavracijo. Pokopan je bil po eivil-nih obredih Zapušča tri sinove (enega pri vojakih v Angliji). tri hčere in enega branF. 1 i t: ■ "t » i_____ Protest proti odslovitvi delavcev Cary, Ind., 24. apr.—Unija elektrarskih delavcev, včlanjena v Ameriški delavski feders-eiJi, je zapretila z oklicem stavke v znak protesta proti Public Service Co. of Northern Indiana zaradi odslovitve desetih delavcev. Prizadete bodo elektrarne v (Jarvju, Hsmmondu in East Chicagu, če bo unija uresničils grožnjo. Rusiji in plačitev vojne odškodnine Rusiji v vsoti $600,000,000 v dobi petih let. * Roosevelt odredil preklic stavke Jeklarji vztrajajo v stavki Vladni odbor predlaga pogajanja Hammoad. Ind« 24. apr.—Člani jeklarski unije CIO vztrajajo v stavki proti Pullman-Standard Car Manufacturing Co., čeprav ja vojni delavski odbor odredil, naj se takoj vrnejo na delo, nakar naj se uolja prične pogajati i kompanijo.' Norman Harris, pokrajinski direktor unlfb, je zanikal poročilo, da mu Ja WilUam H. Daviš, načelnik vojtiega delavskega odbora poslal telegram z zahtevo, naj takoj preklltV stavko. "Čakal sem dva dni na obnovo pogajanj s kompanijo," Je dejal. "O situaciji sem obvestil Leo-narda Berllnerjs, pomožnega načelnika odbora, kl pa ni niti vedel, da je v teku stavka." Harris }e dejal, da je stavko provocirala kompanija z ignoriranjem odloka vojnega delavskega odbora. v Ameriški parnik se razktal na dvoje O % j"J tfc 4, f ,.„■ :', . . ii Senatorja zahtevata preiskavo ..... Soattle. Wesh.. 24. apr.—Par nik John Straub modela Liber ty, naložen s strelivom, se je preklal na dvoje in potopil v bližini Alaske. Ta je bil laat-nina Alaska Steamship Co. Na krovu parnika se je nahajala posadka 70 mož. Najmanj 40 članov posadko je utonilo. Nesreča se je pripetila v bližini otoka Sanaka. Waahlngton. D. Cm 24. apr.— Senator Truman, demokrat iz Missourljs, In senator Wall-green, demokrat Iz Washingto-na, sta nsznanlla preiskavo konstrukcije parnikov modela Lib-erty. Več parnikov tega modela se je preklalo na dvoje v zadnjih mesecih. Kongresnik Msgnusor|, dqwy, krst iz VVsshingtons, Je tUdI zahteval preiskavo. On je dejtft, da se je štirinajst psrnikov modela Libert/ potopili! Nekateri so se preklali kmalu potem, ko so šli v promet, Evakuacija prebivalcev iz holandekik krajev Umdon, 24. apr,—Nemško poveljstvo je odredilo evakuacijo prebivalcev iz krajev na holand-skem obrežju. Ozemlje dve milji (»d morja Je rakglasilo za varnostno cono. Poročilo o evsku-ariji je dobila Aneta, holandsks rssniška agontura, Iz zanesljivih virov,. Ovira pred ši«dleko prodajalno. Sporazum med avtno unijo in kompanijo Toledo, O., 24. apr,—Avtna unija CIO J<* naznanila doe«*go flora/urna 0 ChevrolH Motor Co., nakat fe bila stavka, v kateri Je bilo udeleženih čez 1500 delavcev, preklicana. Detajli •porazuma niao znani. Civilni poštni promet z Italijo vzpostavljen Neapel, Italija. 24. apr —Civilni poštni promet mod Ameriko in južno Italijo ter Sicilijo pod zavezniško vojaško okupacijo Je bil vzpostavljen Prve pošiljetve Iz Amerike so dospele v Neapel Predsednik podprl vojni delavski odbor t POGODBA OSTANE V VELJAVI Chlcago. 24. apr.—Predaednlk Roosevelt je posegel v konflikt med Montgomery Ward h Co. in unijo United Retail, Whola-sale & Department Store Km-ployees, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij, ter odredil preklic stavke, katero ja unija oklicala 12. aprila. Roosevelt Ja poslal telegram uniji in kompanlji. Stavkarje ja pozval, naj oa takoj vrnejo na delo, kompanijo pa Ja opozoril, da se mora pokoriti odloku voj- ' noga delavskega odbora. Provizije pogodbe med kompanijo in unijo morajo ostati v veljavi, dokler delavci pri volitvah na , odločijo, ali ima unija večino ali ne. Kompanija trdi, da unija nima veČine in is tega razloga nI hotela podpisati pogodba, katera naj bi nadomestila ono, katere veljavnost je potekla if decembru preteklega let«. Predaednlk je naglaail, da oa ' morata kompanija in unija pobotati danes, v obratnem običaju pa bo podvzeta akcija, kakr- . šno zahtevajo narodni lntsraai. To pomeni, da bo vlada prevzela lastnino kompanija. Henry Anderson, pradaadnlk unija, Ja dajal, da ja Roaaevelto-va akcija zmaga unij«. "Stavka Je bila ukiteana v znak protesta, kar se je kompanija uprla odloku vojnega delavskega odbora," je rekel. "Roosevelt Ja adaj povedal kompanijl, da se mora podati. Unija se strinja o predsednikovo akcijo." Člani unije se bodo danes sestali na shodu v hotalu Hamll-tonu In gotovo Je, da bo stavka preklicana, Kaj bo otorlla Jiom-panija, ni znano. SeweSfAve- rktorje SI ht tel komentirati Rooeeveltoye akcije. Drugi uradniki kompanija ludi molčijo. Prvo pogodbo z unijo Ja kompanija podpisala 8, decembra I. 1^42 pod pritiskom voinega delavskega odbora. Ko Ja'veljavnost te potekla, ja koittpanl/a ^rjoviht, r med gl. odborom 'n gl. urednikom ie dobil korenine v slednji določbi: konkretno radi «t;iUšpolne|ŠQ demokracijo. Ampak beseda demokracija Je danes tako zlorabi i«na, da jc mnogim le na jeziku m du hočejo z njo pokrit1 tud' največje političn? lopovščine in socialne krivice. Mislim, da mora biti vs.ik človek z zdravim razumom ZA de-mokiacijo, za pravo, ne pu kakšno namišljeno ali sleparsko demo-kiacijo; vsak na i a/umu /iliav človek ie tudi PROTI diktaturi in PROTI vojni, ki je največje huibarstvo na svetu, mati največjih z loti nov ln vendar . .. Pri slednji točki-in deloma tudi pri drugi—pa naletimo na naj Meji paiadolu življenja Načelno smo proti vojni, Jo obsojamo*— iilnije |Mr*cbno v mirnem času'—toda ko ae znajdemo v nji, kaj stotim« ' Ce bi bili doaledni, bi te tu podpirali niti z najmanjšim gl-Im»u>, bili bi stoprocentni pacifisti in bili pripravljeni iti za svoje piepi icanje tudi v zapor, v internacijo, v smrt, Ampak življenje m tako enoatavno in človeštvo ie babilon raznih prepričanj in nagnjenj. In tako smo v realnem življenju prisiljeni podpirati tudi največje /lo človeštva modorao totalno volno • . I ako jt- tudi ».'lede Sovjetske unije, katero Je porodila velika ru-' tevolut ija. Njeno diktaturo, ki Je v mnogočem prav tako brutalna iti baibatska kot |e nacij»ka. lahko vsled tega obsojamo iz znajo, mu izrekapi naše globoko sozalje, tako tudi njegovi družini Glede SANSa naj omenim, da nima ta politična organizacija nobene zveze s pravllC načeli movino ali kar koli s SNPJ, tako tudi ne z Molkom, n£ s Prosveto in ne z rezolučijo, ki je bi-a sprejeta na pittsburški konvenciji. Kako se urejuje Prosveta, je druga stvar. Molek ni kršil ne pravil in ne resolucije, ampak gl. on svoje prepričanje zavrgel, je puhlo prerokovanje. Kredit ima pri SNPJ, SANS, J PO in pri vsem, kar koristi delavski stvari Pribita resnica ^je, da večina je tudi dostikrat v zmoti, v kater lahko igra osebnost, prenaglo presojanje in podobno veliko vlogo. Le poglejte jubilejno izdajo Prosvete, pa boste videli kako pomemben članek ima Mo lek v njej. Ali je postal antipa tlčen napram SNPJ, četudi je na sliki in ne več v uradu? Ka, Še! Kako pa so naredili mnog drugi prej, ki niso dosegli pr SNPJ, kur so mislili? Zagnal so vse, kar so mogli, proti jed noti, pa jim nl uspelo. Moje mnenje in mnenje mnogih drugih članov je. da se bi gl. odbor SNPJ ponovno sestal in izravnal zadevo v bratskem duhu in postavil br. Molka nazaj na svoje mesto. To bi bilo bratsko. Poglejte kaj dela danes večina v kongresu! Tudi lam je večina, ampak kakšna? Vse, kar je količkaj progresivnega, doživlja poraz. Zato pa si nf treba zabiti v glavo, da je večina vedno nczmotlljiva. V Mol-kovi zadevi ie nl bila nezmotljiva, vsaj kakor je razvidno iz zapisnika in kolikor ga mi pozna- ce. Zato mi Še na misel ne. prida, da bi svoja načela on zavrgel, razen Če jih gl odbor ne tbl-mači v smislu sqcia}qf d»pokradle. Joaeph Snoy, 13. Smrt mladega vojaka Klein, MonL—Pred kratkim je umrl Andrej Rački (Raky), ki je dalj časa služil v armadi. K vojakom je bil poklican v marcu 1942, kmalu potem je bil poslan v A laško. Zt prej ni bil trdnega zdravja in večkrat je tožil, da ima glavobol. Kljub temu je bil potrjen. Ker je bil rahlega zdravja, jo vojni napor še bolj vplival na njegove živce. Najprej so ga poslali v bolnišnico, na prošnjo staršev pa so ga potem poslali domov. Starši so upali, da mu bo domača postrežba pomagala k zdravju, -kljub temu pa je stalno pešal. Vejcfno je l>il najrajši sam in tudi svojih najboljših prijateljev se je bal. Najrajii je videl, da ni nihče ničesar govoril o vojaščini. Njegovo zdravstveno stanje je šlo vedno na slabše in končno je ugasnilo to mlado življenje in njegovo truplo je bilo položeno v prerani grpt). Pokojni mladenič zapušča starše, tri brate pri vojakih in tri sestre, katerih dve sta bolniški strežnici, ter .enega hratran- fiP^ Od tukaj je veliko število mladih fantov v službi strica Sama, največ teh je na Pacifiku, Vsak piše, da tam vlada neznosna vročina, slaba voda in pa razne tropske bolezni. Marsikateri tudi dostavi, da bo srečen tisti, ki se bo vrnil zdrav lz te vojne. Naši vojaki v tistih krajih morajo res veliko prestati, kar se nam niti ne sanja. Kdaj bo te morije konec, tega nihče ne ve, nihče tudi ne ve, koliko prenesejo tisti* ki imamo sinove na bo-jiščih._ ^^^■Mihael Krivec, 132. in vož, kajti brez voza ni mogoče cupiti konj, tako je velevala postava in tako se je zgodilo. Tisti kmet-tihotapec je bil prefrigan in vedno je s konji irevažal v vozu nekaj, tako da je 3reslepil postavo. Naslednjo noč se je odpravil proti meji, kar naenkrat pa konjička poskočita in začneta galopirati z vozom in tihotapcem vred. Vozač ju je skušal ustaviti, a bilo je vse zaman. Kot bi strela udarila, konjička sta se še celo sp dirjala, voz je poskočil in vozač je telebnil na tla ter se močno pobil na glavi, da je bil v^ v krvi. Ko ae je pobral, se je takoj zavedel, kij se je zgodilo. Pogledal je po cesti, a videl je le prah ki se "ie dvigal za vozom. Ves potrt je odkreysal domov, kajti dobro se je zavedal, da svojih konjičkov ne bo nikoli več videl, tako tudi ne vozička. Naslednji dan je čital v novi na{i, da so oroiniki našli v od-cestnem jarku dva konja v upre-gi vsa polomljena in zamotkna. Orožniki so sklenili, da se oba konja na mestu ustrelita. Tako se je tudi zgodilo. Tihotapec je pri tem'izgubil 15 tisoč kron, kolikor je na sejmu odštel za konja ip voz ter uprego in opremo Omenjena dva vojaka je obvestil, da on se s tih6tapstvom ne bo več ukvarjal. "Vrag naj vzame vse!" je zarobantil. "Tiste tisočake sem dobil na banki in si tako po neumnosti nakopa dolg na posestvo." Frank Kroll. Ivan Molek Jo še urednik * «■ * i Oakland, Callf.—Ivan Molek je Is dobo tihotapstva Monroe. Mich.—Bilo je leta 1919, ko sem služil vojake na Koroškem. Razdeljeni smo bili straže po 20 skupaj in stražili m^jo med Jugoslavijo in Avstrijo. Ta straža Je bila največ zato, da se prepreči tihotapstvo, ki je takrat bilo dokaj razširjeno ker je bilo dobiekanosno. Tihotapci so bili celo tako drzni, da so čez mejo gonili živino in sploh vse, kar še je dalo spra viti v denar. Največ te robe je šlo v Avstrijo. Goveja živina je bila v Jugoslaviji zelo poceni v tistih časih. Ako jo je tihotapec srečno spravil čez mejo, je s tem dobro zaslužil, kajti na drugi strani meje, v Avstriji, je bila cena znatno višja. Če si v Jugoslaviji plačal za kravo, bušo ali konja 3000 kron, si dobil v Avstriji zanjo 6000 kron. Torej dvakrat toliko, kolikor si zanjo dal v Jugoslaviji. Razume se, da jc moral malo mazatl, kar ga je vsekakor stalo par sto kron. Podkupil ie stražo in šlo je. Nekoč mi je pravil prijatelj-vojak, kako je imel te vrste kupčijo s tihotapci. Dva vojaka sta stala na straži nekako pet kilometrov v razdalji ob meji. Ta dva vojaka sta prišla do zaključka, da bi bilo dobro in umestno, da poleg vojaške plače dobita še kakšno kronco posebej. Zato jima ni bilo težko izslediti kmeta. ki se ie ukvarjal s tihotapstvom konj. Tisti prostor je bil kakih 30 kilometrov od Velikov-ca. Kmet je vojakoma takoj zaupal in jima obljubil lepo plačo, po mojem mišljenju na podlagi pravil SNPJ Še vedno urednik Prosvete, pA če dela v uradu al" ne. Odstopil (reaigniral) je, ker ni hotel kršiti pravil in konvenč nega sklepa. Sedaj je odvisno od članstva, ali se nagradi ured nika, ki ostane zvest sklepom ali če zamlžimo in mu v zahvalo damo brco. Da ni br. Molek ničesar zakri vil, je potrdila seja gl. odbora posebnim odsekom vred, ki je zadevo preiskal. Najti ni moge niti ene točke v pravilih, na katero bi se oprl in ga pravilno obtožil. In dokler ni obtožnice ne more biti obtoženca. Tisto, da so skoraj vsi gl. odborniki pri zaslišanju priznali, "da način polemike, kakršno poslednje Čase vodi urednik v svojih uredni ških člankih in med dopisi, je brez dv6ma moralno škodljiv organizaciji," ne pove ničesar. To kar je sledilo v zapisniku, ni nobena obtožnica, ker ni prav nikjer podprto z dokazi, da je res škodovalo. Nasprotno je podprto z dokazi, s fakti (številkami) v porastu članstva v istem času, kakor je navedel br. Joseph Snoy. Očitki o "paktiranju" s patri— so absurdni. Ljudje, katerim so načela rpalo več kot prazna beseda na Jeziku, ljudje, ki ne zatajijo svojega prepričanja, četudi to pomeni njihov življenski obstoj, ne "paktirajo" s patri. Ivan Molek je eden izmed teh, za kar mu gre čast. Razna druga pojasnjevanja ne pojasnijo ničesar, nasprotno pa se polagoma odkriva grdo zakulisno delovanje gotovih—človek bi rekel— "veternjakov", z namenom, da sc je človeka oblatilo in spravilo iz službe. Kje so dokazi, boste vprašali. Evo jih! Molkovo pojasnilo k priobčenemu zapisniku seje gl. odbora! Kakšna razlika v besedilu! Priobčanje društvenih protestov v prid gl. odbora, s protestnimi dopisi od druge strani, ki so Molku v prid, ps v koš! Hvala za tako demokracijo. Jaz je ne morem prebaviti. Ako hoče gl. odbor izbrisati grdi madež, kl ga je prizadjal jednoU, naj prekliče razpis službe za novega urednika ter upo-stavi starega borca na mestaju-tero mu spada. Čez dobro leto se bo itak vršila konvencija in tam boste imeli vso priliko povedati svoje, dekv.,cUs pa bo storila svoje. To bi bU edini pravilen način, ki naj bi rešil to zadevo Uko, kakor jo je treba rešiti. Ali pa naj se zadeva reši z iniciativo in referendumom, kakor Je pred časom priporočal br. zgleda, da bomo tudi mi sami potrebovali nekakšno osvobodilno fronto. To je vse, kar sem mi-slil povedati in nimam namena reagirati na odgovore, ker nimam za to ne časa ne volje. Po. vedal sem svoje. . Anton Zaitz. 594. Povest o večni nevesti Cleveland, O—-Da bo med dopisi nekoliko spremembe, sem se namenila, da napišem kratko črtico ali povest o večni nevesti Marjetki Korenovi in upam, da ne bo predolgočasna. Med dopisi sem namreč že večkrat videla razne spise, ki niso vselej dopsniške vsebine. Zato ta povestica o Marjetki. V 9t. Petru pod svetogon>ki-mi hribi se je pred davnimi leti bogatemu posestniku Korenu rodila hčerka Marjetka. Svoja detinska lete je preživela kot ostali otropi in s sedmim letom je začela hoditi v šolo. Njena šolska leta so dokaj hitro potekla in že je Marjetka zrasla v mlado dekle. Ko je dopblnila osemnajsto leto starosti, ni bilo na, njej opaziti posebne lepote. Bila jf črnkaste polti in. prikupne zunanjosti. V svojem dvajsetem letu pa je bila Marjetka v ljubezni, globoko prevarana, tako da je mislila pobegniti v samostan. Marjetka je bila vročekrvne narave in po tisti prvi nesrečni ljubezni se je odločila, da bo srečna le tedaj, če gre v svet. Tako se je odpravila v Ljubljano in si dobila delo kot prodajalka sočivja na ljubljanskem trgu. Baš v tistem času je živel v Ljubljani tudi Jože Stroček, sin številne družine iz ljubljanskega predmestja. Jože je bil star 24 let in dobil je delo pri čiščenju ulic. Marjetka je kmalu opazila mladega delavca in ni bilo dolgo, da sta si postala znanca. Prihodnjo nedeljo sta šla skupaj na sprehod. Cesto sta se potem sprehajala po ljubljanskih ulicah. Marjetka pa se je skrbno izogibala samotnih, mračnih ulic, kajti nikakor ni mogla pohabiti na svojega prvega ženina in ni mogla preboleti tistega razočaranja v prvi ljubezni. Marjetka je bila dobro dekle. Rada pa je verjela starejšim ljudem, da poštenemu dekletu neka, nevidna roka privede dobre-, ga ženina. Ko sta se ob luninem svitu nekega lepega poletnega večera z Jožetom sprehajala, je Marjetka dejala, kako lepo je in iz lepega večera se bo porodilo lepo jutro. Dostavila je, da kljub temu človeško življenje je grenko; imela je lepe nade, gojila čisto ljubezen, pa je bila prevarana, česar ni mogla pozabiti. Jože jo je spretno potolažil, da je bila prevarana zato, ker je namenjena njemu, zato naj pozabi na preteklost, kajti on jo bo gotovo poročil. ... Ko ie Marjetka praznovala svoj 21-letni rojstni dan, je do-"bila od svojega ženina zaročni prsten. Sklenila sta, da sc kmalu poročita, zato sta oba nosilf svoje prihranke v hranilnico skupno, da sc tako nabere u pohištvo. Jože ji je zatrjeval, da je to njegova prva ljubezen. Naročil ji je, naj piše domov po rojstne listine, da bo vse pripravljeno za porokg. Marjetka je odvrnila, da gre rajŠe sama. iskat listine in bo ostala doma Za partednov, da sc pripravi /a poroko. Tako sc je tudi zgodilo. Doma je razglasila veselo vest. da se bo omožila in povabila je na svatbo svoje prijateljice . Jože Stroček je živel v delavski četrti in blizu tam je tan<>-vala prijazna mladenka Vida » katero se ie rad razgovarjal. v odsotnosti *Marjetke se je J<>'c začel sorehajati s to blondinko. ki le bila zelo prikupna, vitka'n lepa. Sleherni večer sta >lf1" in Jože kramljala in na pre^j čer Marjetkine vrnitve je reku Vidi. da jo bi takoj porot il. « bi imel potrebno vsotico < venk* Vida ga je zagotovila da b« p* lahko nekaj časa živela pn njenih starših. * Nsslednjegs dne se Je Maroka vrnila,v Ljubljano vsa in Jože Jo le čakal na je bilo pripravi;« Ameriški bombniki v oaračj« nad Nemčijo. Je svetoval, da takoJ Alesh Tu ne gre za vprašanje fcjpniAče po dovoljenje i* Kusije in partiianov. marveč gre rnanilo. V nedeljo sta bil* *** M vprašanje veljavnosti kon- (Dalja aa S. itra%D PROSVETA 1 'n v vojaških aadevah (Se nadaljuje,) Zvezna ustava SSSR podrob-[ n0 našteva posle, ki spadajo v korapetenco zveze: Zastopstvo ! zveze v mednarodnih odnošajih; vodstvo diplomacije in sklepanje političnih in drugih pogodb ' s tujimi državami; izprememba zunanjih mej zve?e. in urejevanje mejnih, vprašanj med zvez nimi repu&likami; sklepanje pogodb za vstop novih republik v zvezo; napoved vojne in sklepanje miru; sklepanje notranjih in zunanjih posojil zveze in odobritev zunanjih in notranjih po sojil zveznih republik; ratifikacija mednarodnih pogodb; vodstvo zunanje in določitev sistema notranje trgovine; temelji in splošni načrt narodnega gospodarstva zveze; določitev industrijskih panog in posameznih podjetij, ki imajo pomen za celo zvezo; sklepanje koncesijskih jpo-godb tako za zvezo, kakor tudi v imenu zveznih republik; vodstvo prometa, pošte in brzojava; organizacija in vodstvo oborožene sile; potrjevanje enotnega državnega proračuna,\ ki vsebuje proračune zveznih republik, določitev davkov in dohodkov zveze in poleg tega nakazil in do-kiad k tem davkoril in dohodkom, ki preidejo kot proračuni zveznih republik na zvezne republike; odobritev dodatnih da-ijatev za proračune zveznih re-[publik; določitev enotnega de narnega in kreditnega sistema; [ določitev splošnih načel za obde lovanje in izrabljanje zemlje, | kakor tudi za izrabljanje zemelj [skih zakladov, gozdov in voda f na vsem ozemlju zveze; zvezna zakonodaja, preseljevanje iz ene zvene republike v drugo in določitev fondov za preseljevanje; določitev načel v sodstvu, sodnem postopanju, državljanski in kazenski zakonodaji zveze; dolo čitev temeljnih zakonov o delu; določitev splošnih načel za ljud sko prosveto; določitev splošnih odredb za čuvanje ljudskega tdravja; določitev mer in uteži; organizacija zvezne statistike; načelna zakonodaja o zveznem državljanstvu in glede pravic inozemcev; pravo amnestije, ki se nanaša na vse zvezno ozemlje; ukinitev odredb sovjetskih kon-fresuv in osrednjih izvršilnih odborov zveznih republik, ki kr-tojo zvezno ustavo; poravnavanje sporov med zveznimi republikami. Zveza čuva suverenost Posameznih zveznih republik, ki K omejena v mejah v zvezno »mpetenco spada jočih funkcij. Suverenost zveznih republik je (posebno izražena v členih 4 in 8 zvezne ustave, ki dajeta posa-»ezni zvezni, republiki pravo od-frpitve, tako da ima vsaka zvez-ja republika (teoretično) pravico Jo prostega izstopa iz SSSR. m'Je zveznih republik se ne »orc izpremeniti brez njihovega P" tanka, prav tako pa j? po-j 0 za Spremembo, omejitev ^ ukinitev prava odcepitve so-' I' /veznih republik. Zvezi je pridržana vsa zuria-Hitika in zunanja trgovina, sila, promet, pošta lii* (Na podlagi zadnje jremembe ustave je 16 sovjet-republik dobilo avtonomijo m1 ,na P^irju) tudi v zunanji iVied.) Za ostale panoge javnega življenja pa so zvezne republike zveze, v okviru katerih se izob-vezane na principijelna določila likuje nadaljnja zakonodaja in uprava v posamezni zvezni republiki. Analogno temu sestoji tudi svet ljudskih komisarjev, nekak demokratski ministrski .svet,, ki pa ima poleg ivrševalne tudi zakonodajno oblast, iz zvez nih in združenih komisariatov. Zvezni komisariati obstoje za zunanjo politiko, za trgovino, za promet ter za pošto in brzojav. Ostali pa so združeni komisaria-,ti (delo, finance, kontrola delav cev in kmetov, predsedstvo gospodarskega sveta in združena državna policijska uprava—zna na navadno pod kratico GPO). Medtem ko so n. pr. ljudski komisarji za vojsko in mornarico v svetu ljudskih komisarjev posameznih zveznih republik organi, torej uradniki zveze, je n. pr, ljudski komisar za finance obratno organ zveze in zvezne republike, Prvi je odgovoren zvezi, drugi, je podrejen zvezni republiki. u Rekli smo že, da je SSR razredna država, ki je nastala v revoluciji in katere smoter je, da izvede svetovno revolucijo. Zato je moral biti v novi državi izločen vsak moment, ki bi lahko oviral širjenje komunizma; na drugi strani pa je izrabljeno vse, kar njegovo širjenje omogoča. Tozadevno je nova država v narodnostnem oziru ugodila težnjam tako geografskega, kakor zgodovinskega" in kulturnega značaja in jih uporabila za komunistično propagando tako na znotraj, kakor tudi na zunaj. Sa mo da je zunanjepolitične propagandne činitelje uporabila kot razredna država za svetovno revolucijo in komunizem. (To je bila resnica prvih deset let: do izgona Trockega, glavnega eks ponenta svetovne revolucije; od vsemi komunističnimi strankami ruski zunanji in nbtranji politiki in z njo vred spreminjala "linije".—Ured.) S tem je dobil zlasti narodnostni momont tako notranje, kakor tudi zunanjepolitični propagandni značaj. Nad narodnostnim momentom pa vlada, ne samo v posameznih zveznih republikah, ampak predvsem v zvezi sami gospodarski moment, ki je naglašen že v ustanovitveni deklaraciji SSSR. Propagandni cilj je dosegel le-ninizem predvsem z nacionalno-kulturnimi koncesijami Tata-rom, Kirgizom, Nemcem itd. Kajti graditelji domačih narodnostnih avtonomij niso bili, kakor pri nas v Srednji Evropi, meščani, ampak po revoluciji 1. 1917 in njeni propagandi vzgojeni tatarski, kirgiški, nemški itd. komunisti. Ti so prevzeli narodnostno in politično avtonomijo v svoje roke, obenem pa tudi nalogo od vsedržavne stranke, da vzbudijo domačine obenem z narodnim čutom predvsem k razredni komunistični zavesti Naloga narodnostnih avtonpmij obstoji tako v utrjevanju drŽave in komunističnega družabnega reda. Na boljševiški narodnostni politiki se porajajo nove narodne kulture; ker pa je bilo kulturno stanje teh narodov v carski dobi silno nizko (v celem Turkmenistanu je bilo še 1925 te 25 turkmenskih žena, ki znale brati in pisati), zato je poleg politične in kulturne osamosvojitve posameznih narodov morala začeti revolucionarna država z dviganjem splošne prosvete; s tem pa bodo s prvimi začetki ljudske izobrazbe avtonomni narodi vsesali tudi osnovne pojme komunizma in razredne usmerjenosti. Ko je tako revolucionarna država z realizacijo socialističnega narodnostnega programa ugodi la večinoma še podzavestnim težnjam posameznih narodov po narodnih in jjolitičnih pravicah, si je s tem postavila mučno oporo za propagando revolucije. Tozadevno najvažnejši so večji narodi kot Ukrajinci, Georgijci, Uzbeki, Tatari ali Kazaki. Njih kulturna višina, število, geografski in gospodarski pomen njih zemlje je povzročil, da je napram njim RSFSR deloma izvršila celo prelom z dosedanjim državnim pravom, ki po končani severnoameriški odcepitveni vojni ni poznalo več prava secesije za posamezne kulturne in zgodovinske tradicije s kolikor toliko razvitimi državnopravnimi tendencami, ki izvirajo večinoma iz zgodovinskega prava. Za evropske pojme so te dr-žavnopravne težnje šele v po-četkih. Leninistična narodnostna politika jih je iz principa uresničila in postavila s tem še širšo osnovo za širjenje komunizma, obenem pa rešila že v naprej eventuelne narodnostne probleme bodočnosti. Radi vpliva komunistične stranke na javno življenje SSSR ima odcepi-tveno pravo posameznih zveznih republik v bistvu samo deklarativni značaj; ali kljub temu ima ta, širjenju revolucionarnosti podrejena narodnostna politika močan zunanjepolitični značaj. Na eni strani teoretično: Manjšinski narodi v demokratskih državah in narodi v kolonijah naj uvidijo, da je možnost za realizacijo njihovih narodnostnih teženj edino v komunistični državi. Na drugi strani pa tedaj je služila kominterna zf£raktično Proti obmejnim drža vam, kjer prebivajo sonarodnja-ki narodov v »veznih republl* kah: Bela Rusija proti Poljski, Ukrajina proti Poljski in Rumu ni j i, Armenija 'proti Turčiji ali Turkmenistan proti Perziji. Zgodovinskopravna podlaga je bila pri zveznih republikah popolnoma podrejena narodnostnim načelom. To vidimo najlepše v Srednji Aziji, kjer je bil radi narodnostne razdelitve Tura-na uničen buharski in horezmij-ski emirat in nato organiziran komunistični režim na nacionalni upravni podlagi. Pač pa so bili zgodovinski momenti odločilni pri ustanavljanju nekaterih avtonomnih republik, zlasti v RSFSR. I Ker cerkva leninizem radi svojega principljelnega stališča do vsake konfesije pri upravnopoli-tični razdelitve države ni upošteval, tvori podlago za upravno razdelitev SSSR narodnost, poleg narodnosti pride do izraza šc zemljepisni, gospodarski in zgodovinski moment. Zevljepisni momenti se kažejo v vsej politični razdelitvi SSR, najlepše pa v položaju in razmejitvi RSFSR. Od severnega Ledenega morja pn do Krima in Kavkaza, od Baltika do Pacjfika in od Severnega tečaja do Za-alajskcga hrbta, to je skoro do y_ m^m^ mmm Ameriški topnlčar na nekem otoku Admlralake grupe na Pacifiku. Posadka »a ameriške, transportnem letal« aad savesnlško base v Burmi hrbta šveta v pamirskem gor skem sklopu, zavzema RSFSR dve tretjini poviiine vse SSSR Schlossinger dobro primerja položaj RSFSR s položajem Prus sije v Nemčiji. Zahodna meja RSFSR pritiska z Leningradom na Baltik ter na Finsko, Estonijo in Latvijo. Nadaljnjo za hodno mejo SSSR, ia to mejo proti eksponentoma Zahodne Evrope, proti Poljaki in Rumu nijt, pa tvorita Bela Rusija in Ukrajina. Bela Rusija ln Ukra jina sta geopolitično usmerjeni proti Poljski in Rumunijl, pri če mer pa jima zaslanja hrbet kot neizčrpen vreleo moči RSFSR Na jugu vlada RSFSR na Krimu in preko Kubana do kavkaških slemen, s čimer oklepa Ukrajino tudi do juga in jo tako geopoli tično popolnoma naveže na sebe Ukrajina je tako 1k zunanjepoli tlčnih razlogov in radi toritori jalnega položaja Krima ln sever nega Kavkaza popolnoma navezana na RSFSR m preko te na SSSR. S kavkaških slemen, kaspijskih voda pa obvladuje RSFSR tudi položaj v /ukav kazju. Isto vlogo kakor Bela Ru sija proti Poljski ali Ukrajina aroti Rumunijl igra proti Perzl ji Turkmenistan. In na stikali šču indobritakih in sovjetskih in teresov, zlasti pri Afganistanu pa sllči vloga Uzbekistana met Amu-Darjo in gornjim Sir-Darjo evropski Ukrajini. Podobno Ukrajini in Bell Rusiji se širi tudi v Sredpjl Aziji narodnostni in zgodovinsko utemeljen turkmenski in uzbeškl vpliv preko držgvnih mej SSSR v Perzi jo, Afganistan, Indijo in v Ta rimsko kotlino. In analogno Ukrajini s Krima in Kavkaza obvladuje RSFSR položaj prot Uzbekistanu s tjeušanskih pobočij, kjer ima v svoji posest Alaj in porečje Narynk. Tako vidimo, da ni na ozem Ijih, kjer sc križajo najvažnejši sovjetski interes^ z interesi meščanskih sil, izpostavljena udar cem od zunaj* RSFSR, pač pa zvezne republike. Te pa morajo zavoljo svojega političnega raz merja do sosedov in pa radi komunističnega družabnega reda iskati oporo v 100 milijonov lju dl brojceom zaledju RSFSR. Pred opaanoatjo naslonitve zveznih republik na nesovjetske sosede pa čuva položaj RSFSR proti zveznim republikam, v zveznih republikah samih pa ko munistična družabna orientaci ja, kl ne pozna kompromisa j demokratskimi, meščanskimi sosedi; poleg tega pa še narodnost ne in historično pravne usjjiraci-Je zveznih republik proti meščanskim sosedom, kot smo jih že omenili; Bela Rusija proti meščanskim sosedom, kot smo jih že omenili: Bela Rusija proti Poljski, Ukrajina proti Poljski in Rumunijl (Besarabija?), Armenl-ja orott Turčiji. Turkmenistan proti Perziji in lf/.bekiatan proti Afganistanu. Ako pa združu.u- v SSR vsi j zvezne republike komunizem kot svetovno nazlranje, in Jih /i-m Ijepisni položaj usmerja proti mničatirfkim aoaedom. se prav v Isti smeri uveljavlja v toku zgodovine utrjeni gospodarski moment, Pn tem moramo upoštevati železno voljo današnjih vo-i diteljev SSR gospodarsko se osamosvojiti In z Vsakimi Žrtvami ustvariti u SSR gospodarsko cd in leo in celino, kl bo bolj trm -rikanska kakor USA. In kot taka sanvjstojna in od ločujoča go-spodafska k*ta v svetovnem gospodarstvu, ter v *cm svojstru tudi motor svetovne revolucije. Japonska propaganda v Indiji 5o Washln napreduje, on.—Japonske s 11 c v Indiji, a politične glave državnega departmenta so v skrbeh zaradi politične situa clje v bengalski provinci. Oficlelnl krogi zaupajo britun skim zatrditvam iz gl. stana lorda Louisa Mountbattcna, da jc situacija dobra. A ti krogi se bu-vijo bolj s političnimi posledicami japonskega napredka, z nemiri v Culcutl, kot pa z vojaškimi problemi. Oni poudarjajo, Ja so Japonci vodili energično propagando proti britanskemu političnemu vplivu v Bengalski provinci, kjer se sedaj vrše boji, RivŠi predsednik Indijskega narodnega kongresa, Subhas Bose, je bil postavljen kot močan japonski kvizling Indije. Eden najmočnejših propugan-distov za Japonce v Bengalski provinci po radiu, Bose, je obljubil invazijo za osvoboditev Indije izpod britanskuga Jarma. "Indijska neodvisna armada", ki jo je že rekrutiral, Ima zadostno število, da služi kot propaganda proti Britancem v bengalski provinci. V zgodovini je bil Bengal sror| vorlla, naj rf d išče indijskega odpora proti britanskemu vladanju* Ze leta 1U05 so Britanci spoznali revolucionaren značaj bengalskega osvobodilnega gibanja in razdelili provinco. Revolucionarni val, ki se je vzdignil, je Imel višek v poskusnem umoru britanskega vlceroja lorda Hurdinga 1. 1907. Lakota Je precej otežkočlla jMilitični 'in ekonomski položaj. Pravijo, da je v Indiji pomrlo okoli tri milijone ljudi zaradi lakote. Strokovnjaki za indijske zadeve poudarjajo, da Subsas Bose ne sme biti podcenjevan kot izdajalec ali pa kvizling, ker v očeh milijonov Indijcev predstavlja njihovo borbo proti britanskemu vladanju. Njegova politična veličina zraste, če premislimo, da je bil pred več leti za predsednika Indijskega kongresa kot član Bengala, proti vo-Ji Mahatma Gandhlja. Politični krogi tu pravijo, ako Japonci zavzamejo katero koli glavno Indijsko središče In razvijejo zastavo Boseja In njegove osvobodilne armade, ae lahko zgodi, da ves Bengal vstane v uporu in s tem postavi v nevarnost zavezniške sile In materialno prepreči možnosti za otvoritev burmske ceste na Kitajsko. —ON A H Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. atrani) oklicana, minula pa je nedelja in pondeljc;k" in torek, Jožeta pa ni bilo več na izpregled. V metlo večer je šla k njemu, a ga ni bilo doma. Čakala Je do enajstih, pa vse zaman. Vsa potrta se je vrnila domov. Naslednje jutro ni šla na delo. Bila je bledu od neprespane jioči. Spet je šla k Jožetu in srečala gu je pred hišo—z Vido! Kaj to pomeni? Jože ji je povedal trpko resnico, da se bo poročil z Vido, kajti v to so ga prisilile posledice ti stih večernih sprehodov V njeni odsotnosti. Marjetka mu je pri-solila gorko aaušnico, u Jože je ostal miren in videlo se mu je, da je imel obe rad. Par dni po tistem dogodku sta bila Jože in Vida trikrat oklicana in še tisto nedeljo poročena v cerkvi na Viču. Mar jetka je izvedela zu to nakano in Je Šla v cerkev, da sama vidi, če Je res vse to, ali če sanja. Strašno je zajokala ln Vidi za-pretila z maščevanjem. Mludl par je srečno živel in Jožetova nevesta je bila pridno dekle. Kmalu pa je Jožeta začela peči vest, du je MarJetki storil silno krivico. Poteklo Jo deset mesecev po poroki. Joše j« večkrat videl Marjetko na trgu in vselej jo Je boječe pozdravil. • Ko je videl, du mu je odzdravila, Je stopil k njej in jI dejal, da je nesrečno poročen, du Vidu nI zunj, da je njej, Murjetkl, storil krivico ter da Jo še ljubi. Marjet-ka mu je verjela. Zopet stu se sestajala, kajti MurJetka se je docela spremenila. Spoznala je, da je bilu že večkrat varana, zalo se ni brigala, kaj kdo reče. Postala je hpdobna, brezbrižna, z Jožetom pa sta imelu redne se-stunke na skrivnih krajih. Nekega due jo je čakulu dopisnica, nu kuteri je bilo zupl-suiio, du morji priti k župniku. Brž se je ocforuvilu tja in sivo-usi župnik jo je opozoril, naj prekine razmerje a poročenim moškim in naj ne bo zukonolom-ka. Marjetkl V«mci v etieki za kovino I^ondon. (ONA).—Poljski viri poročajo, da so Nemci prepeljali M.000,000 zlotov s Poljskega ris Memško v vojne namene, Po poročilu poljskega časopisa Dziennik Polskl, je bilo srebro vzeto Iz krakovski* banke, prepeljano v Frankfurt iti zamenjano s papirjem. Predvojna vrednost rlota le znašala 10 centov. Pri tem se zopet prikaže dejstvo, ki ga Izraža že ustanovitvena deklaracija HSR in po katerem ao se zvezne republike gospodar-ko navezane druga na drugo. Jol*g t< ga pa sd vse i*$ubHke giispodarsko zofjet navezane nI IIKFHR; delno Izjemo v tem f odpovedala >rl samo Ukrajina. (Dalje prihodnjič.) u'Je hlano odgo e briga za njene zadeve. DrugI dan je nu trgu skočilu v lase soprodajalki in jo obdolžila, da Je onu povedala župniku o 'njenem razmerju, kujti nji edini je y.uuj>ala to skrivnost. Poklicani redur Je odvede! Marjetko v policijski urad, kjer sn Ji %u kazen naložili čiščenje poda. Prijela je za Škaf vode in Jo zlila po tleh, tako da se niso tla dva dni posušila. Medtem pa je bil Jože doma dober mož avoji Ženi, a čim je bilu MurJetka spet nu sprostem, sta se še nudulje sestajala ob veče rili in delala nakle|>c, kuko ae bi on iznebil Vide. Bilo je nekega lepega jesen skega dne, ko ao sosedje slišull Vidin glaa na pomoč. Sosede so jrokliculc rešilni voz in zdravnik jc ugotovil, du gre zu resno oho huje bacila slrcptokakus, Pur dni pozneje Je Vida v ljubljanski splošni bolnišnici izdihnila. Kmalu po Vidini smrti sta se Jože in Marjetka spet sprehajala po ulicah. Marjetku Je bila vaa srečna, ker Je upala, du 1)0 končno vendarle dosegla svoj cilj. Jože Stroček pa Jo Je ponovno varal In se zopet kmalu oženil z drugo, ki jo Je poznal komaj nekaj tednov. Ampak v tem slučaju se je tudi on same-I >/u sebe varal, kajti dobil Je že-j no, ki Je dobre tri meseee po potoki rodila deto, Murietku pu J< jokala In premlšljcvulu nud svo-j Jo usodo.— n EUa Pulta. m. Italija se ie odpovedala . . . Taccma. Waah^--|»r«*l nekaj I dnevi sem čital v tukajšnjem j listu Tacorria Times vest Iz Nea-| pla, ki pove, da so zastopniki maršala Tfa p<«dpisall dogovor z Italijansko vlado premierja Ha dogilja. V prevodu se vest glasi "Angleški armadni list Unlon Jat k poroča iz Neapla, da ao za-htoptiiki italijanske vlade premierja Badoglija in zastopniki jugoslovanske vlade maršala Tita podpisali dogovor v Bariju v Italiji za politično ln vojaško sodelovanje med obema državama Na podlagi tega dogovora, kakor poroča Union Jack, ae Je Italija var m pravicam do Dalmacije, uključtvU pravicam do Reke, obenem pa so se za- stopniki sporazumeli, da se vprašanje Trsta reši po vojni. Ti dve državi bosta izmenjali svoje zastopnike. Dogovor predvideva, du bo Budoglljevu vlada prizna-lu vlado purtlzanov kot dejansko vlado Jugoslavije." To znači. da se je Italija odpo-vedulu tistemu ozemlju, ki si gu je še neduvno lastila, katero ozemlje pu ni nji nikdur pripadalo. Dalmacija Je slovanska že nad tisoč let, ne pa italijanska. Gotovo se 1 tuli ju nc bi odpovedala temu ozemlju, ako ne bi prišlo do popolnega vojuškega po-ruzu lansko poletje. Drugo je tudi to, da ao jugoslovanski partizani pokazali odločno voljo in odpor, katerega morajo upoštevati vsi zavezniki. Italija se je nu podlagi dogovora odrekla tudi pravici do Reke. Tudi Reka ni italijanska, temveč slovansku ozlromu hrvaška. Vsu reška okulica je Izključno slovansku in slovenski kraji segajo domala do njenih predmestij. Tudi ves istrski polotok je slovanski, le v nekaterih obrežnih mestih Je italijanski značaj, kuteri pu bi kaj kmulu Izginil, čim bi ti kraji prišli pt>d jugoslovansko državo. Vsekakor pu predstavlju Trst mnogo bolj sporno vprašanje in zato so zaatopniki obeh vlud pristali, du se to vpiušiuije reši po vojni'; Tudi vsu triušku okolica je slovenska, tako tudi vsa tržu-šku predmeatja—Skedenj, Sv. Ivan itd. V mestu samem Jo na tisoče Slovencev, med tem ko jc bilu itulljanska večina umetna. Zato bo nujbolj pravično, du pridu tudi to pnmcmbno pristanišče pod Slovenijo ozlromu Jugoslavijo. Večini rojakov ji dobro znano, kakšna grozodejstva ao Italijani ugunjuli nud našim ljudstvom v PMmorju, Nuši ljudje so bili popolnemu brezpravni in brez vseh narodnih, kulturnih in sociulnlh pravic. BIH so po-' Ntavljenl v sužnosl, upajmo pa, da jim bo po tej vojni zasijalo solnce svobode in demokracije. Najbolj pravilno bi biloi da jugoalovanska vludu zuhteva. df se postavi muja meti njo In Italijo na stari avstro-luškl črti, to je blizu Vidmu (Udlne), potem pa naj gre po aredl Jadranskega morja. Pravzaprav W morala vsa Beneška Slovenija spadati pod Slovenijo v okviru fc-deralizirane Jugoslavije. Baš sedaj, ko leži Italija poražena na tleh, imajo Jugoslovani najlepšo priliko, du pridobe vsu oropuno ozemlje nazaj, vau Italijane pa naj zapodijo iz Jugoslavije nazaj v Italijo, Ako dajo Italijanom kukšne koncesije v Jugoslaviji, bodo Italljuni delali večen nemir. Upam, du bti pri tem delu Imel obilo uspehu SANS, Huteremu je bilu povur-jenu nultiga, da vodi jiolitično akcijo v prid našemu nurodu v starem kraju, du po dolgem trpljenju končno dobi svoje pravice, katere mu gredo. Tukaj ob Pacifiku imamo slabo vreme. Dežuje domala vsak duri in je bolj hladno kot gorko. L. Ziinmtrman. Nemci §* boje zaveznUhih letakov Wushington. (ONA).—Da ljudje berejo zavezniAke letake, poročajo Ncmcl sami, Poročilo agencije DNII pravi, tla je bil neki Ncmee v 8chwel-rutzu obsojen na tri leta ječe, ker lil izročil letakov, spuščenih po britanskih letalcih. Nemško poročilo uudaljuje, du Je celo širil vsebino med svojimi znanci, "Nurodne grožnje In strahovanje sovražnikov po radiu imajo namen, vplivati nu mlaeliioat in moralo nemškemu ljudstva, ti letaki pu imajo namen povzročati zmešnjavo. Poročilo, ki pripoveduje o obsodbi Nemca, katerega ime je Max St heibe je ojiozarjalo nu ukaz, izdan pred kratkim, ki svari vse, ki so našli sovražni-ške Udake, da jih takoj predajo na najbliiji policijski postaji. Poročilo DNB, kot navedeno v poročilu OWI, pravi; "Ti, ki širijo sovražnlške letake, ki jih čitajo ali pa širijo njih vsebino, spedajo v mto /Johnih kJe*t terjev, In kot taki morajo pričakovati hudo kn/en za delo s sovražnikom." Najzanesljivejše dnevne delavske vealt ao f dnevniku "Prosveti." AU lik čilale vsak dan? TOREK. 2.1 THE BEGINNING Of AN INVASfON i bilo morje Uko plitvo, da se niso mogle ladje približati obrežju. Vlažna obal s svojimi otoki pač ni bila privUčna za ladje in belce, in tako ti niti vedeli niso, da žive tu ljudje. Rezbar Koogah se je hitro umaknil, spoUknil se ob svojo palico in telebnil na tla. "Nam-Bok!" je zaklical, ko se je ves preplašen pobiral s Ul. "Nam-Bok, ki ga je veter vrgel na morje, se je vrnil!" Možje in ie-ne so strepeUli in otroci so jim begali pod noge. Samo Opee-Kwan je osUl pogumen — kakor pač pristoji vaškemu poglavarju. Stopil je pred prišleca in je dolgo in resno strmel vanj, "Nam-Bok Je!" je spregovoril naposled. Njegove besede so bile Uko prepričevalne, da so ženske od strahu zatulile in se še bolj pomaknile v ozadje. Ustnice tujca so ae čudno pregibale in njegov zarjevel vrat se je mučil z neizgovorjeni-mi besedami. "La, la, Nam-Bok je," je pela Bask-Wah-Wan in mu je gledala* v obraz. "Saj sem vedno govorila, da se bo povrnil« Nam-Bok." "Da, to je Nak,yja vrnil," je dejal se pa so se mu vrnile beslda Vipo-min, so zvenele čudno in ustnice so se mučile, ko so izgovarjale goltnlke. "Pozdravljeni, o bratje," je dejal, "bratje iz sUrih časov, od Ukrat, ko me je veter s kopnega zapeljal!" (Dalje prihodnjič.) MIHAIL ARCIBAfiEV pomagati KLOBASE KUHATI Izkušenost ni potrebna. PJa; 62c na uro.-~Cas in pol za nad urno delo. Dobro delovno stanj Oglasite se pri; ! "Zakaj smo pa {>otem prav za prav na svetu?" je vprašal Jurij in nevoljen odmaknil svoj ko-I zarec. "Zakaj pa umiramo?" "Eno vem," je odgovoril Sanin; "jaz živim in hočem, da bi ne bilo življenje zame trpljenje. Zato je treba predvsem zadovoljiti svoje naravne želje. Želje so vee: Kadar umro človeku želje, umre tudi njegovo življenje, če pa ubija želje — ubija sebe." "Toda želje lahko hudobne?" "Mogoče." I "Kako pa potem? ..." "Prav Uko," je prijazno odgovoril Sanin in pogledal Juriju v obraz e svojimi svetlimi, nepremičnimi očmi. Ivanov je visoko dvignil obrvi, nezaupno pogledal Sanina in obmolknil. Molčal je tudi Ju-[ rij in bogve zakaj ga je bilo strah teh jasnih, svetlih oči in bogve zakaj se je trudil, da ne bi umaknil pogleda. Nekaj trenutkov je bilo tiho in razločno je bilo čuti, kako se je na oknu zaleUvaU vešča in trkala ob steklo. Pjotr Iljič je žalostno zmajeval z glavo; povesil je svoj pijani obraz k u-mazanemu, politemu časopisu. Sanin se je ves čas smehljal. Jurija je to, nepresUno smehljanje dražilo in obenem tudi vabilo. . "Kako ima prozorne oči!" je nehote mlalU. Sanin ie hipoma vsUl, odprl okno in izpustil veščo. Čudovito prijetno in lahno, kot da bi kdo zamahnil z velikimi, mehkimi perutmi, je stopil v sobo val čistega, hladnege zraka. "Da," je izpregovorll Ivanov v odgovor na svoje lastne misli: 'ljudje so vsake vrste in torej zato pijmo!" "Ne," je zmajal z glavo Jurij, "ne bom več Pil" --------------~ "Z—zakaj T" "Sploh malo pijem . . ." Od žganja in soparnega zraka jc Jurija že bolela glava in rad bi šel ne zrak. "Jaz grem," je rekel ln vsUl. "Kam? . .. Izpijmo še! ... vNe, prav res moram . . ." je raztreseno od- , govarjal Jurij in tipal, kje je čepica. "No, adljo!" Ko je že zapiral vraU, je slišal, kako je Sanin kljubovaje Pjotru Iljlču pravil: "Da, če ne bodete kakor otroci, saj otroci ne razločujejo dobrega in hudega, oni so samo odkritosrčni ... v tem je njih .. t Jurij je zaprl vraU in hipoma je vse utih-nilo. Luna, lahka in eevtla, je stala, že visoko ne nebu. Hladen zrak, vlažen od rose, je objel Jurija. Vse je bilo kakor stkano lz mesečine, lepo in sanjevo. Jurij je šel sam po ulicah, kl jih je obsevala luna, ln bilo mu je čudno ln težko misliti, da se nekje nahaja nema, črna soba, kjer leži na mizi rumeni in nepremični Semjonov. - , Toda bogve zakaj nI mogel zopet priklicati onih težkih in staešnlh misli, ki so še tako pred kratkim dušile celo njegovo dušo in prevlekale ves svet s črnim obiskom. Samo tih ln žalosten je bU in rad bi nepretrgoma zrl v daljni mesec. Ko je Šel čez prazen trg, ki je bil pri luni videti širok ln čudovito gladek, je jel premišljevati o Saninu. "Kakšen človek je to?" je vprašal in dolgo omehovel v dvomih. * * 1 Veselilo ge je, de je našel človeka, kl ga on, Jurij, nI mogel Ukoj definirati in zato bi ga na vsak način rad slabo definiral. (Sa nadaljuje.) 1233-35 W. George St. PRODA SE 105 akrov f^I od Chicaga. Dobra zemlja in poX? ja. Cena je $13,500.00, takoj seooonS' osUlo morgaže 15 let po 4^% LOUIS I BEHM Grays Uke, 111. Phone 5151 KOVAŠKI POMOČNIK—mora imeti skušnje na strojnem kladivu in a delo na nakovalu. Stenberg Forgim Co., 3717 Milwaukee Ave. ^ i i . -—--- Potrebujemo moškega za delo na AVTOMOBIL OBODU IN FENDEB r Stolno dok) tn dobra delavnica -ft* j,,..««*. Najvišja plač«. T* ' J. Ashland Ave. - f* M»WcWelM«i»ton<7400 "" tiiiiii fm n ■■ < SEZNANIL SkJVendf %Jt■■ ' ■ . - ■■ Jr VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI f .. . . Vea pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene ameraek unljsko delo prve vrsta Pišite po informacije na naslov: SNPJ P R! N T ERY SS57-M S. Lawndale Aventse - . Chicago 23, IlllnoU edina alovenaka revije, urejevana v korist delavehaga gibanja- Užnivi Nam-Bok Jack London 1 "AU nI to bidarka? Poglej, bl-darka je In nekdo-jo prav nerod-no vodi k bregu!" Stara Bask-Wsh-Wan se je * "esiš^el Teeel sedel aš visoka. rstt. do jo litf predrag aa šfaao MfPJ. Ua« Pseeve* |a vela lasteins ia •eOeee ja e vsaki drufttal nekdo. H M sod ttial Mst vsak dan. Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bKi dlan O* i ^L? " 0(1 to bo sahteval sam svoj liot todnlk. bode norel tisti član Is dotttee družino, kl je tako »kupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravnlštvu lista, doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako toga na nori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. vsa tresoča sc od slabosti in gorečnosti dvignila na kolena ln zrla na morje. "Nam-Bok je bil vedno neokreten z vesli," Je mrmrale, zasenčila al je oči pred aolnccm ln oprezovala preko srebrno se bleščeče vode. "Nam-Bok je bil vedno neroden. Se vem. . ." Toda žene in otroci so se glasno smejali in v njihovem smehu Je bil prikrit posmeh. Tišji ln tišji je bil glas Bask-Wah-Wanse in končno so se ji ustnice samo nemo premiksle. Koogah je dvignil svojo osivelo glavo od kosti, v katero je dolbel rezbarijo in ji je sledil s LETOŠNJA IZDAJA MAJSKEGA GLASA BO POSVEČENA J02ETU ZAVERTNIKU a Potna t st let bo minilo, od kar je umrl. A p Jogo v o dalo ilvtl To bo pričel ta Mejaki glael AMBUIANCE A VICTIM OF CASSINO FIGHTING NAROČITE GA ClMVEC IZVODOV Cena sa POSAMEZEN IZVOD je 3Sc Za večja naročila so cene sledeče i 10 Istlaov ........................| 3.30 SO Istlaov__________________SH fS Istlaov........................ 4J0 7» Istlaov ...................21 tS tsttoov .................. 7.7S 100 tstieov................ 17 33 lstisov---------^ ..... 1040 250 lstleov ...................... || Pošljite naročilo ko hitro mogoče! Naročila pošljite aa alodoči naslov: PR0LETAREC 2301 So. Lawndale Ave. .v Chicago 23, III [ n» R*d Cttm iS r»*M«d te wr»c4taga m bomt Um taiUsUv«, h« v« rsUted our Ums. maom ua lo baarhhMd. Tfcsrs in ItultrsUoafl that th»? Uka. *mo*m h*«ht omt ML Ibnm -