Veliko zborovanje naprednega učiteljstva v Trstu. Mi vstajamo in vas je strah. legacije. — Izlet. XXIII. skupščina Zaveze dne 4. in 5. t. m. - Napredna javnost za napredno učiteljstvo. — Pred zborovanjem. — Pridetek zborovanja. — Zborovanje de— Glavno zborovanje. — Poučni izleti. — Odmev našega zborovanja po domovini. — Rezultati. Mi vstajamo in vas je strah . .. Prav tipično se je pojavilo javskanje klerikalnega časopisja ravno v letošnjem letu pred našim zborovanjem. Na višku je teror klerikalizma nad slovenskim naprednim učiteljstvom, le še par udarcev, pa bi učiteljski staa padel zopet pod robstvo duhovništva, in duhovska aristokracija bi zopet zavladala v polui meri nad slovenskirn ljudstvom v znamenju ritnskega klerikalizma, r znamenju konkordatske šolo in v znamenju prokletstva rimskega papeštva nad sedanjim državnim ljudskošolskim zakouom. V Trst, k morju je počil strel! In vzravnala se je armada naprednega učiteljstva, oblekla praznično obleko in se napotila v Trst, da v dostojuem številu proslavi svoj praznik. Na boj nas kliče strel! K delu za stanovsko pravo, za osvoboditev šole iz rok narodnih tlačilcev in zatiralcev njega duševne svobode ! Šolo — nam! Ne potrebujemo niS varuštva, sicer je boj neizogiben! Pravice, ki se jih je prilastil duhovski stan nad učiteljstvom, niso zgodovinske pravice, temveč so Ie še simbol srednjeveškega absolutizma, zato bodo morale pasti. Mi hočemo biti svobodni, ker hočemo, da bo tudi narod svoboden! Napetost je dospela do točke skrajnosti, zatorej je dvoje mogoče: ali sili popustiti in da nasilnejša poda zmernejši njene pravice, ali pa lok poči in stre tako nasilje, ki ga je napenjalo, njega moč. Le tulit^ sedaj in proklinjajte nbrezverce"; tudi hinavščina ima svoj vrhunee in mora zopet v nižavo, če hoče iti zopet kvišku. Tedaj iiapoči naš dan, ne dan našega maščevanja, temveč dan naše zmage! V času največjega pritiska na naš stan, vam povemo javno: Izročite nam naše pravice, ki ste si jih prilastili, zopet uazaj, sicer nam jih bodete primorani oddati! Mi vstajamo in vas je strah, zato ste tako kričali že p r e d našim zborovanjem, kaj ne bi po zborovanju. Da, da, kričite in vpijete, ker se zavedate, da je boj za osvobojenje duha narodu, boj zoper brezstidnosti klerikalizma, boj zoper narodove tlačilce in boj zoper narodovo robstvo enemu stanu in boj za zmago nesebičnega narodovega borilca in osvoboditelja — učiteljskega staau in šole. Tudi mi se tega zavedamo in tega se zaveda yse slovensko napredno učiteljstvo, to je večina učiteljstva slovenskega naroda; ia le, če bi se tega n e zavedali, bi se vdali vašemu nasilju in inkviziciji — od vaše strani — nad nami. Zavedamo se, da le oni, ki je preplovil svet danaŠDJe znanosti in vede, ki pojmi svobodo, se samo lahko tudi bori za svobodo svojo in svoje domovine; za svobodo duha! Zato vaš krik, zato zadnje napenjanje, vaših nasilnih moči; tudi tega se ne ustrašimo v boju za svojo sTobodo! Do danes nismo odločneje posezali v narodne zadeve, toda danes lahko trdimo, da so naše vrste izčiščene in da imamo samo trdne in neustrašne može in žene v svojih vrstah, pripomcgli ste nam k temu tudi vi — zatorej se lahko vedno zanašamo na svojo moč in bomo pričeli v tem znamenju tudi odločneje posezati v narodne zadeve in bomo gledali, da se tudi v tem oziru izpopolnimo in organizujemo. To bo pot do naše osvoboditve in naše zmage. — Kdor ima čisto narodno vest, ta jo tnirno pričakuje! Kako se bojujejo zoper nas. Ker nas ni strah pred našimi člani, kakor je to voditelje rnapredujoče" Slomškove zveze, zato priobčujemo njih poročilo pred našim zborovaDJem dobesedno po BSlovencu" (št. 121.) in dostavljamo sami še to — na kar je pisec konfuznega članka pozabil. Olanek se glasi: Jidržema navzdol. (Iz u6iteljskih krogov.) Odkar so proglasili liberalni učiteljski kolovodje Zaveze avstrijskih jugoslovanskih društev za strankarsko organizaeijo, pada nje ugled leto za letom. Z imenovanjem Hribarja iu dr. Tavčarja častnim članom, so menili Dimnikarji in Jelenčevci zaintresiratislovenskojavnostza aveto učiteljsko stvar. A sejim ni po- srečilo. Par protežejev jesicer užiralo naklonjenost v i s o k i h gospodov, a učiteljsko v p r ašanje se ni pomaknilo za liberalne ere niti za korak začrtan e m u e i 1 j u. To prizna danes najzagrizenejši učiteljski jutrovec. Z liberalno stranko vred pozabilo je učiteljstvo namasenaroda. Liberalno učiteljstvo ni hotelo poznati Ijudstva, omalovaževalo ga je v šoli in izven nje, sploh pri vsaki priliki. Liberalno učiteljstvo je nasprotovalo našim po vsej deželi zrastlim zadrugam. Hotelo je v svoji brezmejai kratkovidnosti gospodarsko z vso silo preprečiti osamosvojitev malega kmeta, ne sluteč, da izgublja tako zadnjo trohico simpatije pošteue slovenske kmetske duše. Nahujskano po liberalnih mogotcih je oblivalo duhovski stan z gnojnico. Ia uspeh? Danes stoji slovensko liberalno učiteljstvo brež vsake moči in vpliva, umazano samo od nog do glave na kupu gnoja s svojim nJutrom" vred in s strahom v srcu pričakuje Ijudske sodbe in obsodbe. Kako dolgo še ne bo spoznalo slovensko liberalno učiteljstvo, da je izšlo iz krščanskega ljudstva in zauj. Kako dolgo bo s svcjim bedastim delovanjem poglabljalo že itak široko zevajoč prepad, ki ga loči od ljudstva? Kako dolgo se bo, zastrupljeno pod krinko stanovske organizacije po brezvestnem časopisju odtujevalo veri svojih očetov?" Preden nadaljujemo, spregovorimo še par besed k temu članku! Boli vas, gospodje! Počemu si želifce nas? Ce nas niste dosedaj poznali, vas tudi sedaj ne potrebujemo. Počemu ta strah pred naprednim ufiteljstvom? Saj iraate vendar vso mo6 vrokah; saj dosežete vse, rse, kar hočete? Le enega niste v stanu doseči: Značajev, resničnih značajev varn ni mogoče pridobiti, niste jih v stanu premagati — pač pa ubiti, a le telesno in gmotno ubiti in ne moralno ali duševno! Zaman so vsi vaši upi, da uničite BZavezo", zaman vsa nada v to, ker BZaveza" sloni na ramah jeklene značajnosti kranjskega naprednega učiteljstra, sloni na ramah primorskega in štajerskega slovenskega naprednega učiteljstva, h kateremu imate še manj dostopa nego do poštenja kranjskega naprednega užiteljstva. Niste nas premagali s sirovo silo, ne bodete nas drugače. Bojujrao se dalje! Mi imamo še dovolj moči in sile za nadaljni boj! Zatorej vse vaše podlo natolcevanje naših voditeljev ne bo doseglo svojega naraena, ker oni so svobodno izvoljeni možje — svobodno mislečega s'ovenskega naprednega učiteljstva. Naše delo je čisto, pošteno in odkrito stanovsko delo! Le spomnite se, kako ste sami imenovali Tse k 1 e r i k a 1 n e člane deželnega šolskega sveta častnim članom Slomškove zveze na zadnjem občnem zboru; k&ko ste kar na debelo hoteli zainteresirati »slovensko avnost" za sreto učiteljsko stvar, kako ste pri tem mislili le na protekcijo v dfiželnem šolskem svetu in pri deželnem odboru na račun svojih naprednib stanovskih tovarišev, kako ste mislili pri tem le na nagrado za eksekutorstvo, ki ga uganjajo, ti klerikalni člani nad naprednim učiteljstvom v deželnem šolskem svetu — pozabljali ste pa pri tem na ljudstvo in se mu odtujevali in celo nahujskani po klerikalnih škodljivcih učiteljskega stanu ste oblivali z gnojnico lastne stanovske tovariše in s tem sebe I Zaradi tega stojite v slovenski javnosti danes brez nioči; par protežejev, učiteljsko vprašanje se pa ni pomaknilo za klerikalne vlade niti za korak naprej, ker Slomškarji nimajo pri njem sploh ničesar govoriti, kar nam dokazujejo predlogi Bregarja na Brezjah, ki jih je sprejela Slomškova Zveza, so jih pa z Jakličera in Kavnikarjem vred ravno klerikalai poslanci v deželnem zboru zavrgli in jim postavili ravno nasprotujoča določila. Tako prehajamo k drugemu delu BSlovenčevega" članka: Strah pred našimi zborovanji: BZ vsako glavno skupščino se liberalno učiteljstvo oddaljuje masi naroda za kilometre. Tudi letos ne kaže boljše. Zborovali bodo v Trstu. Z ladjo se bodo vozili o Binkoštih zavezarski skupščinarji po morju, pa pili bodo in se nekoliko zavrteli. Na programu Ietošnje skupščine so dali namreč tudi ples. C. kr. ravnatelj Schreiner je čutil potrebo, da podpira liberalna učiteljska stremljenja. Zavezarija ne bo rešeua z njegovim referatom, iatotako ne vprašanje o »šolah delavnicah". Liberalao učiteljstvo ne bo imelo pri ureditvi šolskega vprašanja na Slovenskem nobene besede. V s i ru6eni" referati Zavezarjev so pljunekv morje, tojetreba povedati.dasi ne bo kdo kaj domišljeval v Trstu. Slovensko Ijudstvo si bo v sporazumu s krščansko mislečim učiteljstvom napravilo izvrstno šolo. Zavezarji naj le urejujejo šolsko vprašanje tam ob bregovih Jadranskega morja magari do sodnega dne. Slovensko ljudstvo jih bo lahko pogrešalo vsaki čas brez najmanjše škode." Bojite se naših zborovanj! Počemu to? Saj imate veudar svoja impozantna zborovanja, o katerih piše o obilni udeležbi itd. nSlovenec" vedno na dolgo in široko. Saj Slomškova Zveza vidno napreduje; saj je ^krščansko-mislečega1" učiteljstva vedao več! Vaše vrste se množe! Ali se bojite resnega dela? Ali se zavedate, da so vaša zborovanja prisiljena; da so poročila vaših zborovanj pesek v oči zaslepljeucem; da je vsaka vaša beseda — laž. Kaj je peščica vašib podružuic proti impozantnemu številu naših podeželskih društev; kaj njih zborovanja proti nebroju zborovanj naših društev, ki se vrše leto za letom? In mi ne delamo z njimi toliko krika' V delu je moč! Naših referatov se bojite! Bojite se li moči duha? Se li zavedate duševnega uboštva in nesamostojnosti vašega dela? Gotovo se zavedate tudi naše življenske sile, ki jo ima izmed učiteljskih organizacij edinole Zaveza, medtem ko Slom. zveza nima niti nje kali. Iz lastne sile, od lastae moči ia od lastnega dela živimo! Zapomnite si: Le ona strokovna ali stanovska organizacija, ki je zasnovana v to svrho lahko prospeva; organizacija, ki pa nosi že v jedru kal koristolovstva in politiškega strankarstva, pa nosi s tem tudi kal smrti in pogube. Naše strokovno delo jo nestrankarsko in zavzema strogo kulturno smer, in to je naša življenska moč, potom katere se rai dvigamo. Kulturni boj je boj vaše pogube in boj naše zmage. Iz vaših besed vidimo, da se ga bojite, ker se bojite svetlobe. Mi vstajamo, in vas je strah — — — Napredna javnost za napredno učiteljstvo. In kakor natn je od klerikalne javnosti prihajal strah in so odraevali iz njenega časopisja napadi na nas zaradi zborovanja, tako so nam prihajali iz naprednega časopisja simpatični glasovi pozdravljanja našega dela. Tu zavist ia blatenje, tam odkritosrčne simpatije, resno in stvarno ocenjevanje našega pomena in našega vztrajnega dela. To zbuja \ nas zavest resnosti in smotrnosti in daje novih moči in moralne opore naši jeklenosti za nadaljui boj. Kdo je odvračal ljudstvo od učiteljstva in zbujal nezaupanje do njega?J To je tisto satansko ^katoliško" časopisje, ki je dan na dan blatilo učiteljski stan in šolo, ki je hujskalo Ijudstvo zoper učiteljstvo in šolo in ga je z demagoštvom sililo k dejanju, ki je naravnost narodu v pogubo. Eako je bilo ozadje teinu sistematičnemu hujskanju zoper učiteljski stan po klerikalnem časopisju, to vemo dobro in smo ga že v uvodu opisali. Žurnalistika, ono podlo pačenje javnega runenja in demoralizovanj.e ljudske raase, je uraetno uprizarjalo oni ,,prepad" — o katerem še daoes razni zakotni pisaži pišejo na široko — med ljudstvom ia učiteljstvom. Toda daues so napočili drugi časi in učiteljstvo bo pobilo tudi te zakotne žurnalistiške pisače in demoralizatorje Ijudske misli in volje, ker bo samo poseglo v žurnalistiko. Z organizovanim samostojaim žurnalistiškim delom bo strlo to učiteljstvo blatenje učiteljskpga stanu ia šole in bo pobilo javn o mnjenje, ki ga o tem napravijo in napravljajo razne zgrešene eksi3tenee — nerazsoduim masam naroda. Vse napredno slovensko časopisje je letos pozdravilo sirapatično naše zborovauje! V času sirovega inkvizilorstva nad našim stauom in v času najhujšega pritiska in hujskanja zoper naš stan je to lep uspeh. Prepričani smo, da je to prvi korak k delu, ki ga je dolžno slovensko napredno easopisje izgotoviti skupno in vzporedno z naprednim učiteljstvom, da zatre sedanjo demoralizaeijo, ki se je ugnezdila v slovensko žurnalistiko! Sistematično iu orgauizovano naše žuraalistiško delo bo iztrebilo iz slovenske javuosti že globoko se zajedlo prokletstvo žurnalistiške osebnosti ia nepoštenosti in bo ustvarilo zopet javno moralo — poštenosti. Žurnalistika m podlo rokodelstvo, teinveč je delo srca in vesti, delo ljubezni za dobrobit domovine! Le brezdomovincu je žurnalistika izbruh njegovih strasti in rokodelstvo maščevalnosti! Pred zborovanjem. Že dan pred začetkom zborovanja se je zbralo mnogo napreduega učiteljstva v Trstu. Prišlo je prej v Trst, da čimdlje diha zrak svobodnega mesta in živi na srobodnih tleh. Zvečer so se zbrali udeleženci k prijateljskerau sestanku s tržaškimi kolegnn koleginjami v Narodnem domu. Kako prijetno se pošuti človek med svojimi odkritosrčnimi ljudmi, daleč proč od gnusnega, strankarskega boja. Da, tudi tu srao dospeli ravno pred boj. Ozračje je bilo prepojeno z uestrpnim pričakovanjem in še večja napetost je vladala nego pri nas doma, kjer se koljemj med seboj. Ljutejšega boja je pričakovatt nego pri nas! A ta boj je vse drugačen, ta boj je vse drug — to se čuti že iz diha vsakega posameznega prebivalca tega svobodnega mesta. To je jekleni boj tržaškega slovenstva; vztrajni boj za narodne pravice zatiranega slo- venskega naroda, odkritosrčen in značajen boj za svojo domovino iu ne gnusni strankarski boj uarodnega izdajalstva.* Pred državnozborskimi volitvami smo zborovali! Pred ljuto narodno borbo srno zboro^ali; v tem resnem času, ko so bile vse oči slovenskega naroda uprte na naše meje, ki so s Bmrtnim strahom pričakovale odločiluega trenotka bodočnosti in usode uašega naroda — v tem resnem času je slovensko napredno učiteljstvo zborovalo na eni najvazaejših obmejaih točk našega naroda, kjer leži temelj za našo narodno trgovsko in obrtno iu gospodarsko bodofinost — v Trstu, in je polagalo temelje narodni kulturi. Prižetek zborovanja. Seja upravnega odbora. Ob 8. uri zjutraj dne 4. t. m. se je sešel upravni odbor k sveji seji. Na tej seji so pripravili in redigirali predloge ia poročila za sejo delegacije. Določili so se tudi predlogi, ki jih upravni odbor prijavi glavnemu zborovanju. Seja delegacije. Predsednik otvori iborovanje. Predsednik tov. L. J e 1 e n c : Slavna delegacija! V imenu upravnega odbora Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev, ki je sklical da^ našnjo delegacijsko sejo, pozdravljam vse delegate ia delegatinje prav iz srca. E 23. seji se je zbrala danes Zavezina delegacija, da ji položi upravni odbor in vodstvo Zaveze račun o STojera deloranju v minuli upravci dobi. Sodili bodete, smo li delovali v Vašem smislu, smo li storili vse, kar ima biti v prospeh narodnega šolstva in v korist našemu stanu. Zbrali ste se pa tudi, da daste upravnemu odboru in vodstvu navoiilo za prihodnje delovanje, da jima začrtate pot po katerem naj hodita, da dosežeta najlepših, najboljših, trajnih uspehov na šolskem polju. Vi ste posredovalci med društvi, ki so Vas poslala danes na obalo sinje Adrije, ia med Zavezo. Le v edinosti, v slogi med seboj in s solidarnim nastopom vseh naših organizacij bomo odbijali silovite capade svojih zakletih načeluih sovragoF. (Burno odobravaDJe.) Oe bomo cepili svoje raoži, ne bodo imeli uspeha naši napori in razpadla bo naša organizacija. Take poizkuse si sme dovoljevati učiteljstvo velikih narodov; če bi jih hotelo v tera posneraati maloštevilno slovensko učiteljstvo, bi bil to naš pogin. Zato me je v srce zabodel seperatizem, ki se je bil pojavil Iansko leto v našib vrstah. Vi, cenjeni delegati in delegatinje, imate priliko in moS, da v kali zatrete vsak seperatistični pojav! Ne cepimo moči, |ne bodimo kranjski, primorski, štajerski, temveč edino-Ie slovenski učitelji. Vedno naj nain bo pred oemi rek: Concordia parvae res crescunt, discordia maximae dilabuntur. (Ploskanje.) Današnje delegacijske seje pa čaka še druga velevažna naloga. Upravni odbor Zaveze je sklenil predložiti delegaciji v pretres načrt izpremenjenih pravil. V 23. letih, odka-r obstoji nasa Zaveza, je to tretji načrt izpremeiijenih pravil. Prirejali in izpreniinjali smo jih vselej po razmerah ia zahtevah časa. Sedanji viharui časi zahtevajo od nas temeljito, smotreno in vztrajno delo. Zato je neobhoduo potrebno, da delimo delo v Zavezi. Vodstvo Zaveze ne zmaguje več vsega dela, Zato polaga načrt pravil na ustanovitev 4 odsekov najveejo važnost. Teiu se bo odkazovalo najvažnejše in najodgovoraejše delo. Nič mauj važna ni nstanovitev stalnega tajaištva. To bo naš urad, karnor se bo lahko zatekel vsakdo po vsakojake iaformacije in svete. To bo informaeijski biro v pravem pocaenu besede. Na javnih društveuih shoiiih, ki se bodo prirejali narnesto sedanjih glavnih zborovanj, se bo lahko vsakdo — tudi neučitelj — seznaiijal z uašimi oapori, z naširai stremljenji. Prepričal se bo, da je resna volja naprednega učiteljstva povzdigniti slovensko šolstvo na višek zahtev modernoga časa. (Odobravanje.) Oe dosežemo to, postauemo največji dobrotniki svojemu rodu. Posebno me veseli, da imam čast zopet danes pozdravljati v naši sredi vrla zastopnika češkega naprednega učiteljstva, tovariša Bohdana S k a 1 o in Petra Skalickega. (Burni pozdravi in pioskauje.) S tem je češko učiteljstvo zopet posvedočilo svoje simpatije do nas. Hvala mu! Dragima tovarišerna s slovanskega severa moje uajsrčaejše pozdrave !. (Živi) Na zdar!) S tem otvarjam delegacijsko zborovanje. Tovariš Ferluga iraa besedo. Predsednik Tržaškega slov. učit društva tov. Štipe Ferluga: Velecenjene tovarišice, dragi tovariši! BTrtno cvetje siplje na južua tla, ki jih je solnee poljubilo s toplim poljubom." Tako zadnji »Tovariš". — Tovarišice, tovariši! Tudi v naših sreih, v srcih BUčit. dr. za Trst in okolico" je vzklila in pognala duhteča evetka bratske ljubavi do Vas, ki ste došli v našo sredo, v naš krog, do Vas, ki ste veliki trpini svojega dela, svojih idealov. — A kakor vse na svetu mine in gine, mora končati tudi ta grdi bratomorni boj in — blagor onemu, ki izide iz njega čist, neomadeževan. (Ploskanje) Tovarišice, to\ ariši! Tu v naši sredi med bratskimi srci pozabite vsaj za nekaj ur vse neprijetnosti življenja, vse bridko trpljenje, vse trpko gorje. Zato naše bratsko srce želi: Vain nositeljem prosvete tu med nami naj razcvete dan radosti, dan veselja ; saj je naša srčna želja, krepko stisniti roke, ponuditi Vam sree, ki pozdrav Vam izroži vroč, iskren ter govori: rDragi bratje, sestre naše, duše naše vse so Vaše ! Te Vam klieejo iskreno Željo vrožo, sržno eno: Dobro došli bratje mili — srežni tu med nami bili! (Živio!) Legitimiranje delegatov in delegatinj. Od 115 priglašenih delegatov in delegatinj se jih je legitimiralo 112, torej niso prišli samo 3, ki pa so opravičili svojo odsotnost. Tajnikovo poročilo. Tajnik Vilibald E u s : Čestita delegaeija! V imenu vodstva in upravnega odbora Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev mi je čast poročati častitim delegatom in delegatiojam o delovanju naše Zaveze v dobi od zadnje akupščiae, ki se je vršila lani v velikih počituieah v napredni dolenjski metropoli, •io letošnjega glavnega zborovanja tu v Trstu. 0 1 a n s t v o. Zaveza avstr. jugosl. učit. društev šteje danea 35 društev, ki imajo skupaj 58 častaih, 2006 pravih in 30 podpornih; torej v vsem 2094 članov. To je pač lepo število zavednih ¦¦ovarišev in tovarišic, a treba je pripomniti, da P°grešamo še marsikoga. Vodstvo posameznib u^iteljskih društev naj pregleda nataučuo ime••'k učiteljstva, ki službuje v dotičnem okraju, Vsaj ob vsakem novem šolskem letu in naj po- -°ve k pristopu v primerni obliki vse, o kate- r'h ve, da so naši! Na Kranjskem se je letos zmanjšalo šte- v'lo članov za 8, na Štajerskem za 19, na Pri•Borskem pa je priraslo za 42; tako da šteje letos Zaveza 15 pravih članov vež kakor lani. (Burno odobravanje). Povprečao je najbolj nazadovalo Učit. društvo ljubljanske okolice (lani 38, letos 30 čl.); izdatno pa se je dvignilo število pravih članov Učit. dr. za Trst in okolico v Trstu (lani 68, letos 110). Društvenih izkazov ni doposlalo sanao Učit. društvo za slovenjegrajski okraj, in sicer ne letos, pa tudi lani ne. Za današnjo delegacijo je priglašenih 115 delegatinj iu delegatov ia 15 namestnikov. In kaj nas druživtako mogočno vez? Iskreno tovarištvo, vroča želja po svobodi in napredku, skrb za pravilno vzgojo izročeue nam slovenske mladine ter nesebično delo na gospodarskem in kulturnem polju. (Navdušeao pritrjevaflje.) Delovanje Zaveze in društev. V pretekli upravni dobi je inaelo BZavezino" vodstvo 4 seje, upravni odbor pa 2. V teh sejah so se reševale vse važnejše- zadeve Zaveze, nujne stvari pa je reševalo predsedništvo z naknadnim odobrenjem vodstva, oziroraa upravnega odbora. Vložai zapisDik šteje danes 514 številk, ne vštevši tajniških in blagajniških vlog ia dopisovanja uredništev in upravništev Zavezinih listov. Kako iu koliko delujejo posamezna naša društva , je razvidno iz poročil, priobčenih v naših strokovnib. listih. Vsa v Zavezi stoječa učiteljska društva so iraela tekom letošnjega diuštvenega leta 84 zborovanj, pri katerih je bilo 92 predavanj in hospitacij. Vsem onim osebam in korporacijam, ki so si pridobile izrednib. zaslug za krasno uspelo zadnjo skupščino v Novetn mestu, je poslalo vodstvo zahvalo v vse napredns liste. Tem listom so se tudi odposlale pri tej XXII. glavni skupščiui sprejete resolucije. Mestnemu magistratu ljubljanskemu se je javila dopoluiloa volitev v upravni odbor. Slovanska učiteljska Zveza. Občni zbor Z?eze alovanskega učiteljstva ¦/ Avstriji bi se moral vršiti v Krakovem. Iz n&znanih vzrokov pa se je odpovedal. Nsto se je pa sklical z istim doevniin redom na Moravsko. Naša Zaveza je prosila omenjeno predstojništvo, naj se preloži ta občni zbor, a tajništvo nam je sporočilo, da se zborovanja ne raore več odgoditi. Mi nismo bili zastopaui na tem občnem zboru, pač pa ga je pozdravila naša Zaveza brzojavnim potom. Afera prof. Juga. Ker je BSlovenski Narod" o pozdravnem govoru profesorja A Juga napačno poročal, se je poslal uredništvu tega Iista popravek. BSlovenec" je zagnal zaradi tega govora velikansko vpitje. Na predlog, ki so ga stavili v kranjskem šolskem svetu pristaši BSlov. Lj. Stranke", je bil profesor A. Jug suspendiran. (Klici ogorčenja.) V pravo informacijo naj doslovno navedem najbolj »kočljiva" raesta njegovega pozdrava: BZaveza stoji na temelju narodne šole; stremi za modernimi, naprednimi načeli. Ona goji v prvi vrsti vprašanje šole, ki nam ima vzgajati naroden, vesel in zdrav naraščaj. Ia temelji so za narod in po njem za državo trdnejši temelji od kotistolovstva . . ." (Klici: Eesnieo pačijo! Natolcpvanje!) Iq dalje: ,,Le narodna šola nam hoče vzgojiti dobrih državljanov 8 pravo izobiaženostjo, ki je za nas helo-! modro-rdeče pobarvaua, značajev, ki ne klečeplazijo iz same gcle sebičnosti pred črno-iumeno ali belo-rumeno zastavo." (Klici : In kako so to popačili!) Iz teh stavkov, seveda zgolj iz neskaljeue krščanske ljubezni do bližnjega, so nekateie besede iztrgali, nekaj novih besed po svoje dodali (Klici: Škandal!) in ovadba je bila gotova. (Hrup in ogorčeDJe.) Ob tej priliki prosimo vse poročevalce, da se obrnejo v dvomnih slučajih do zapisnikarjev ali pa direktno na dotične govornike, zakaj nič ni v sedanjem času lažjega, kakor da se dovede kakega naprednjaka do nepotrebnih sitnosti. Če bi bilo v govoru kaj napačnega, bi gotovo ustavil govornika navzoči vladai zastopnik, prekinil bi pa njegov govor tudi Zavezin predsednik ali bi mu pa celo vzel besedo. In rezultat t« preiskave? Naučno ministrstvo je vso zadevo natančao preiskalo — i n prof. A. Jug jeizšeliz tečistiu nedolžen: bilje oproščen. (Klici: Živio! Dolgotrajno ploskanje.) Persekucijain dr. Krek. V nedeljo pred dopolnilno deželnozborsko volitvijo za ljubljansko mesto je voditelj S. L. S. dr. J. E. Krek v BUuionu" na shodu strastno napadal soduike, polieijo, vlado in narodno-na-. predno stranko. Med Slovenei doslej tako hujskajoče še nihče ni govoril (Klicil. Inteligent, znaastvenik!), in bolje bo za slovenski narod, da se tako med nami tudi nikdar veft ne govori. (Klici: Ees je!) Državni pravdnik je bil primoran zapleniti njegov v BSlovencuu objavljeni govor prav obsežoo kar na treb mestih. Dr. Krek je profesor bogoslovja. Ker velja ista praviea za vse, zategadelj zatrdoo pričakujemo, da se bo dvignil takoj v prihodnji seji c. kr. dež. šolskega sveta za Kranjsko dr. E. Lampe ali pa kak drug njegov pristaš in bo ogorčeno predlagal, da se prof. dr. E. Kreka za ta govor najostreje kazuuje. (Smeh iu veselo razpoloženje.) Zborovanja hrvatskegainsrb- skega učiteljstva. Dne 22. in 23. avgusta 1910 je zboroval, ,,Hrvatski pedagoški zbor" v Zagrebu, dne 24. in 25. istega m. pa je zboroval ^Saveza hrvatskih utiteljskih društava" v Zagrebu Obe ti skupščiai je pozdravil predsednik brzojavnim, potom. (Prav ! Ziveli Hrvati!) V jeseni je imelo nSrbsko UzdružeDJe" glavno skupščino. Dne 14. in 15. avgusta 1. 1910 pa je obhajal ureduik Stanojevic 25!etnico svojega pisateljevaDJa na pedogoškem polju in lOletnico uredništva Iista BUčitelj". Srbski skupščini in jubilantu je Zaveza brzojavno čestitala. (Živeli Srbi, živel Stanojevid!) § 1. d r ž. š o 1. z a k o n a. Znameniti govor tovariša E. G a n g 1 a , ki ga je; imel lani na XXII. glavni skupščini z naslovom: „§1. državnega šolskega zakona", se je ponatisnil v 10.000 izvodih. Foslal se je na razne kraje, zlasti pred državnozborsko volitvijo na Dolenjsko, da ga je čitalo Ijudstvo, ker se je od nasprotne stranke hotel prav ta govor izrabljati ob tej volitvi. (Klici: Ljudstvo naj vidi resnico !) Odsek za reformo Ijudske šole. Odsek za šolsko reforrao deluje na Dunaju še vedno na tem polju. Sedaj ureja material, kar ga je v vprašalnih polah. Naš odsek dela istotako po navodilih dunajske centrale odseka za šolsko reformo. Za stanovski naraščaj. Na vsa učiteljišča, kjer so slovenske ufiteljiščnice in učiteljiščoiki, so se razposlali Zavezini listi v istotolikem številu kakor doslej, iu sicer brezplačno. Za značaj in narašeaj učiteljstva skrbi Zaveza pa tudi s tem, da izkuša stopiti v tesni stik z učiteljiščniki, kjerkoli se nudi pripravna prilika. (Le tako naprej!) Spomeuiea za regulacijoplač. Nemška učiteljska Zveza je poslala vsem naprednim Zrezara v Avstriji v podpis spomenico glede izboljšanja učiteljskih plač v Avstriji. Vse zveze (t. j. poljska, češka, dalmatinska, slovenska in nemška) so podpisale to spomenico. Ista Zveza je delovala pri odseku nemške naeionalae zveze v državnem zboru, da bi bila stavila predlog v šolskera odseku za izpremembo § 55. drž. šol. zakona. Druge učiteljske Zveze pa je naprosila, da naj vplivajo v tem smislu pri svojih poslancih, kar se je tudi zgodilo. Pa preden je prišlo do tozadevne interpelacije, je bil državni zbor razpuščen. Boj za naša prava. Enako so ponovile vse gori omenjeae učiteljske Zveze v Avstriji prošnjo za pariteto maturitetnih izkušenj učiteljišinikov s sreduješolskimi maturarai. Glede rabe slovenskega jezika pri šolskih uradih se je sprejela lani na skupščini po tor tovarišu E. Ganglu predlagana re8olucija. Vodstvu Zaveze se je zdelo Dajprirnerneje, da se v ta namen obrne do Slovenskega deželoega učit. društva na KraDJskera in na Zvezo slov. učit. ia učiteljic na Štajersketn, da ti dve kot deželai učiteljski BZvezi-* pri pristojnih oblastvib. ukreneta vse potrebno, da se v smislu sprcjete resolucije uraduje po vseh slovenskih šolah samo slovensko. Na predlog tovariša Jamška, da bi se zaprosila avdienca na Najvišjem mestu, kjer naj bi se pojaanilo stališže slovenakega učiteljstva, aklene vodstvo Zareze, da tega predloga ob najboljši volji ne more izvršiti, ker je prišlo do prepričanja, da bi avdienca ne bila dovpljena. Svoječasno še deputacije vseh avstrijskib učiteljakih Zvez niso pripustili pred naučnega mini8tra, ko se je šlo vendar za izboljšaDJe učiteljskih plač. Geslo za državnozb. volitve. Zveza alovanskega učiteljstva v Avstriji je dala poučno navodilo vsem v njej združenim ueiteljskim Zvezam, za kakšne kandidate naj ae poteguje učiteljstvo pri ravnokar v tem mesecu 8e vršečih državnozborskih volitvah. Voli naj namreč le take poalance, o katerih je prepričano, da bodo delali na izpremembo § 55. drž. Sol. zakona in ki se bodo v državni zbornici sploh potegovali za učiteljatvo. Kar bo narodno-naprednih poalancev v naših slovenskih deželah, je gotovo, da 8e bodo radevolje ozirali na to našo prošojo. (Odobravauje.) Tekoče st?ari. Predsedstvo BZaveze" je urgiralo izplačila procentov pri banki nSIaviji" od 'zavarovanih članov Zaveze. Eavnatelj Iv. Hribar je zatrdil, da bo atvar v uajkrajšem easu ugodno rešena. Na BZavezno trgovino v Celju" se je poročalo, da ne more dati vodstvo Zaveze nobenega popusta od tistih naročnikov na naše liste, ki ae naročajo potom nje. Tovariš Ig. Šijanec je želel dobitf podatke „0 šolskih kuhinjah na slovenskib. šolah". V ta namen je 8eatavil vprašalno polo, ki amo jo dali v natisk ia jo poslali Zavezi uim društvom. Z a n a š t i s k. Naši liati, ki jih izdaja Z aveza, ae od učiteljstvavse premalo upoštevajo. Tu treba potom naših učteljskih društer važnib izpreme m b. Odločno in neustrašeno odbija naše stanovako politiško glasilo vse nebrojne napade. Oao je pravo zrealo našega društvenega živIjenja. Kdor le vzmure, uaj je naročoik na BUčit. Torariša", saj znaša celoletna naročoina samo 10 K. Na večrazrednicah naj se uaroži nanj, če drngače res ni mogoče, vsaj učiteljaki zbor skupoo. Pa plačujmo ga redoo ia dajrao ga čitati onim, ki se doslej za uaše atanovske zadeve niao bogvekaj zmenili ! (Odobravanje.) Na pedagoško revijo ,Popotnik" Jraora biti naročeua vsaka učiteljska kjižnica, za kar naj skrbe predvaem zlasti šolski vodje. Mladiuski list BZvoDČeku imej vsaka šolarska kujižnica najrnanj po en izvod. Ne velja izgovor, da ga kak klerikalui krajni šolski svet neče m neče Fnaročiti. Vodstvo Zaveze bo storilo, v tem pogledu v najkrajšem čaau o d 1 o 6 i 1 e n k o r a k. če c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko potom razpisa želi, da ae naroži vsaka šola ua nSloy. Učitelja", ki je vae prej kakor pedagoški list, potem se ne bo mogel ogniti naši prošnji, da pravilno informira potom podobnega razpisa podrejene mu krajne šolske svete, da je učiteljstvu samo v blagor, če ima v učiteljaki kcjižniei BPopotnika". In alovenski deci je v izredno korist, če čita izvratao urejevani BZvonček". Napredaemu učiteljstvu niti na misel ne pride, da bi spričo te nearečne gonje zaaeslo agitacijo proti ^Vrtcu1* in nAageljčku\ Naša mladina ima tako premalo sebi primernega dobrega čtiva. O tem naj razmišlja v prvi vrsti njua uredaik, prečaatiti profeaor Anton Kržič. Za nZvo0Čeku pa stori vsak naš člaa prav mnogo tudi potom zasebne agitacije pri roditeljih. Mnogo dragih igrač, ki so od danea do jutri, kupujejo starši svoji deci za Miklavža in za božič, od katerih staue mnogokrat ena sama več kakor 5 K. Naročnike na uaše liste imej rsako učiteljako društvo leto zaletom v evidenci! (Pritrjevanje.) Naše realno delo. Nasprotaiki nam radi očitajo, da napredno slovensko učiteljstvo doslej še ni ničesar naredilo ia ničesar doseglo. Vsi ti očitki niso seveda nič drugega kut ena sama velika laž. (Tako je!) Kako izredaega pomena je za tt^iteljstvo naše BV d o v s k o d r u š t y o"; čemu smo uatanovili BJ u b i 1 e j s k o u s t a n o y p j n samopomoč"; v katerih rokah je JJ č iteljska hranilnica in posojiln i c a"; v kak namen se je zasnovala BU č teljskabolniška b 1 a g a j n a"; ( kdo je postavil temelj BU6iteljskemu qaprs k e m u z d r a v i 1 i š č u"; ali ni dobiL naša Zavpza pn posebai pogodbi*z banko BSlavijo" glede zavarovanj iz učiteljakih drnžia že lepe tisočake; kdo ima že zdaj lepe dobičke od „11 č i t e I j s k e gospodarske zadruge"; kdo zbint prispevke za BU 6 i teljski konvikt"; katnra izmed muogih učiteljskih Zvez more pokazati na lastuo nUČitelJ8ko tiakarno" kakor naša sluveaska Zaveza ?! ... Tosonašegospodarake organizacije, ki ao jačje in po membnejše od due do dne. (Hrupao odobravanje.) Pa listi naši ? Dgled in spoštovaaje Dam pridobivajo pri ijudeh, ki so pošteae in dobre volje. Duše aaših telovadnih, gasilnih in pevskih društev so prečeato ravno napredai učitelji, za katera žitvujejo deaar in prosti čas. Izprememba Z a v e z i a i h pravil. Uprava naše Zaveze pa bo dobila z izpremembo pravil, vse drugo lice, ia trditi smera, da bo ta preosaova za uapredek iiašega učiteljstva in po njem šolstvo dalekosežnega pomena. (Rea je !) Z določitvijo odsekov v goapodarski, šolsko-politiški, pedagoško-didaktiški ia čaaaikaraki pride v vodstvo in upravni odbor Zaveze novo oarečujoče življenje. Tudi z ustaoonovitvijo atalaega tajaištva bomo dosegli v organizaciji najlepše uspehe. (Burao in dolgotrajao odobravanje.) N a š i nasprotniki i n tni. Napredno učiteljstvo ima pri vsem svojem delovanju največjega nasprotnika v politikujoči duhovščini, kar globoko obžalujemo. Vaak stan mu je Ijub in drag, in tako tudi viaoko spoštujemo onega duhovaika, ki u me avoje visoko zvanje. Žalibog, da so šli nekateri predaleč od altarja, ker vidijo svoj končni smoter samo v pogubni politiki. Baje se boje, da bi ne zavladale pri nas portugalske razmere. (Smeh.) Naše maeDJe je, 6e bi vse avstrijske klerikalne straake delale tako, kakorje započela letos BSlov. Ljudska Stranka" na Kranjskem, potem je več kakor gotovo, da 8e enakih raztner ne bomo mogli ubraniti, ker bi jih na ta način a svojim nearečnim delovanjem priklioale te stranke same čez avstrijsko mejo. In prav napredajaki bi bili tiati, ki bi jib takrat braaili pred razjarjenim Ijudstvom. S hrvaškitn učiteljstvom dela duhovščiaa vse drugafie, kar kažejo posebao njene zaduje izjave. Prinaspanaj pogine vsesamo zato, ker sepo avojih načelih nemore strinjati znjimi. (Hrup in ogorčenje.) Gujmo, kaj pravi vitez B o d m a n, eden najodličnejših katolieanov badeaskih : ,,Hudo greši proti ljudski duai, kdor govori, daje kdov imenu vere dolžan pripadati tej ali oni stranki. Ve.rapsetiče vprašanja našega razmerja napram Bogu in našim mora^aim dolžnostim in more samo p r i d o b i t i, ako jo strogo ločimo od politike. Tudi jaz želim, da oataae ves naš narod trdo pri avoji veri, ali zato ga ne amerao politiško vezati. Vsak mora biti svoboden, da vrši svojo politiško delavDOst, kakor misli, da je bolje." (Tako je. Dolgotrajno odobravanjp.) BNarodni list1*, zadersko glasilo duhovnika J. Biankinija, pristavlja k temu to-le : Bčim se vera poniža do sredstva strankarstva, potera izgubipred o6mi mas svetostin dela se z ajo, kakor s kako — s t r a n k o. A to je največja nevarnoat za vero, ker se tem potom pride aajprej do izgube spoštovanja pred duhovščiao. človek ne vidi v mašaiku več dubovnpga pastirja, nego strankarskega uasprotnika. Ia zaradi tega se drži daleč od cerkve in se vdaja verskemu indefereatizmu. To so neizogibne poaledice, če se vera zapiše na zastavo strauk." (Viharao pritrjevan.je.) Kaj naj rečemo k besedam teh dveh od ličnih katoliških mož? Bile so izgovorjene z najboljšim namenom, zato naj najdejo pravo in prosto pot v srca naše sloyenske duhovščine. (Klici: Mi smo odkriti, zato pričakujerno poštenosti!) Ees,iiačelaso različna,ali tudi pri nas Slovencihje maogo skupaib točk, ki bi nas labko v marsičem družile. J" 0*b a e g^n"a š i h o r g a n i z a c i jV Naša učiteljska Zaveza je bilaprva med S 1 o v e n c i, k i j e v vseh okrajib slovenskega ozemijarazprostMaavojadruštva. Na Koroškem aicer še nimamo nobeaega učiteljakega društva, a pričakujemo, da se osauje vaaj eno za celo južao Koroško. V Korotaau grerao s slovenatvom vidao navzdol, ker ravno manjka delavaega naprednega učiteljstva. Vodstvo koroške klerikalne atraake mu ne more pomagati, zakaj preatrankarako je, pa premalo slovensko. (Tako je!) Na Goriškem ia v Istri je viden napredek. Vzorno pa je delovanje Tržačaaov, ki aara budi krasne upe v prihodnost. (Viharae ovacije trž. tovarišem.) Glasom sklepa upravaega odbora se je vabila BNarodna Prosveta v Paziau" za pristop k naši Zavezi. Zvezi hrvatakega učiteljstva v Dalmaciji ae je poslalo enako povabilo. Do danes sicer še nimamo odgovora, pričakujemo pa, da naša prošnja ne oataae nerešena. Ustanovitev BGosp. ia kreditne zadrugevčelju". Delavnoat učiteljstva na Štajerskem je poatala zlaati po ustaaovitvi BUčiteljake gospodarske ia kreditne zadruge v Oelju" tako inteazivna, da ae ja vodatvo Zaveze" že opravičeno balo, da ne bi krajevai aeperatizem kakorkoli škodoval centrali. V BU6it. Tov." je nastala glaaaa polemika, in vodstvo Zaveze je odredilo, da je prišla o božiču vsa stvar nataačneje v razgovor na seji upravaega odbora. V podrobai razpravi so izgiaile nejaaaoati, ia Zaveza je vzela naknadao ustaaovitev zadruge na zoanje. Da se v tej iu ob saovaaju morebitnih zadrug ne zaide v gorečaosti predaleč, naj objavim besede našega predsedaika, ki jih je govoril v seji upravaega odbora: BPred vsem se je ustanovila Za?eza z nameaom, da se združi v njej vae slovensko učiteljstvo. Ta prapor dviga Zaveza visoko tudi aedaj, zato naj bo o vsem vedao aataačno informirana". — Opozarjam pa tudi na besede tovariša Engelberta Gangla, ki jih je govoril v ravno iati aeji; BVao silo moramo zediniti v Zavezi. Impoairati moramo s avojo Bolidarnoatjo. Solidarnoat, kolegialaost in abaolutaa smiselnost za organizacijo naše učiteljake Zaveze bodi geslo naše." (Hrupno odobravaaje.) Delitev dež. šol. sreta na Štaj e r a k e m. Na Štajerskem ae je bil jeseni važen boj za razdelitev deželnega šolakega sveta. Ideja sama na sebi je kaj mikavaa ia bi bila lahko tudi velikaaskfga pomena, 5e ne bi tako nesrečao botroval že takoj v pričetku dr. A. Korošec s klerikaluimi spletkami. Za nas je v tem vprašanje ediuo merodajao mnenje štajerakega aloveaskega učiteljstva, ki je proti terau, da se zahteva samo zastopstvo kmeti ških občia, za mneaje starih koaservativnih politikov ia Dapredne narodae atranke pa, ki je šoli nakloajeaa, nihče ni povprašal. Orgaaiziraao sloveBsko štajersko učiteljatvo je dalo koačno naslednjo izjavo: nPovodora preustrojitve dcželaega šolskega nadzorstva zauteva pri tej oblasti svojpga atrokovBega za8topnika, predlagaaega od sloveaske delegacije dežehe učiteljske korjference." Sarao ta predlog je aprejemljiv, sicer se po vzoreu kraBJakih razmer zasužnji štajerako sloveaako šolstvo klerikalai atrahovladi, kar bi bilo šolatvu ia sloveBskeam uarodu v Bepreceflljivo škodo. (OdobravaBJe.) Ia aaša ljuba Kraajaka? Persukucija oa Kranjskera. Vara Primorcem in Štajtfrcem režejo kruh ia pravico Lahi in Nemci muogo pravičocje, kakor pa Bam KraBJcera aiaovi sloveBakih mater (Ees je ) Napredajaki so zaatrmeli, ko je BSlov. Lj Str." proglasila javao političui bojkot najBižje vrate, zastrmelo pa Bi ob tej izjavi uapredBO učiteljstvo, ker dela z njim atraaka aa tak BačiB že, od kar je zagospodovala v deželnem zboru in odboru ia odkar je prišla do moči v kraaj. dež. šol. avetu. V zadflji državBozborski delegacijaki soji je rekel soeialui demokrat Eenner: nKariera v javnih službah Bi zagotovljena več v sposobfloati ia delu, ampak v aeke vrste pobožnoati." Pri Bas pa bi treba niti pobožaosti; ampak treba je biti sarao poaižen član »Slomškove Zveze", zakaj vae drugo ti bo navrženo. (OdobravaBJe.) V času, ko so vladali pri nasslovenski naprednjaki in napredni Bemški veleposestoiki. so upoštevali razae zmožooati \n izpite. Tako ae je v tej dobi dosledao zgodilo da je imel učitelj, ki je bil dober orgaaist, predaost pred drijgimi prosilci. Da.idaues imaš lahko izvrstna izpričevala iz vaeh predmetov, ki se poučujejo na obrtaih Badaljevabih šolah, dobil bo pa vodstvo šole oni, ki take učilnice od zaotraj ae videl ni: saj je — »Slomškar.1* Nikdar ae Bi zgodilo doslej, da ne bi bil atalno Bastavljea kot voditelj oai učitelj. ki je imel že nekaj čaaa provizoričao vodstvo, ki je bil starejši od drugih prosilcev in med vseiiii najbolje kvalifikovan. Letos ae je zgodilo to gori na Gorenjskem, lani pavLjubljani. Klerikalni člani dež. šol. sveta s o s e spozababili že tako daleč, da pritiskajo z v s o s i 1 o na c. kr. okrajaešolske nadzorike. PošiIjajo jim pisraa z željo, da se pri kompetenci upošteva vpisrau imenovani BSlomškar." (Ogorčenje.) Napredai učitelj ne sme nekaznovan voliti po svojem prepričanju in ne ame dostojno potegovati se za avoja načela; ^krščanskomialečemu" učitelju je dovoljeno brez kazni aapadati a paovkami napredae volilce in pa razganjati naprednjakom shode. (Hrup in ogorčenje). če kandidira na primer naš Gangl proti nkrščanskomislečemuu E. Jarcu, je to vzrok, da se učiteljstvu plače ne izboljšajo. če dnevnik BJutro", ki se le slučajno tiaka v »Učit. tiakarni", piše kaj, kar ni Ijubo klerikalnim voditeljena, ae uprizori 8trastna bojkotaa goaja proti vaem kajigam in tiskovinam, ki jih tiaka imenovana tiskaraa. (Ogorčeaje.) Našim Ijudem ae ob vsem tem usiljuje prepričaaje, da hočejo postati dekanijske pi8arne — okrajni šolaki sveti, ljubljanaki knezoškofijakiordinarijat — pa kranjski deželnišolski svet. (Klici: Konkordat). Napredno učiteljatvo ae puati, da bi se le laa skrivil tiatemu, ki čita ob svojem prostem čaau BLaibacher Žeitung", ^SIovenca", BEdinostu, BMir", BSloveaakiNarod", BStražo", BDomoljubau, nIutro", ali kak drug politiški list. Oe je svoječaano dovolil deželni šolaki svet Da Kranjskera proti našerau protestu, da smejo ljudakošolski učenci raznašati politiške časopiae, potem menda vendar amemo zahtevati z vao odločaoatjo, da se čitanje katerihkoli čaaopisov ueiteljs'vu ne zabrani. (Hrup.) Razmere na Kranjskera so poatale tako napete, da je bolje, ako se na hodaiku ia v neposredai bližini šole ne čita politiških listov. Tega se v vsem obsegu seveda ne morejo držati ooi, ki imajo avoje stanovaflje v šoli. Edorpajetako nepreviden, da čita karkoli med šolskim poukomvšolskiaobi, vpričošolske mladine torej, tega naj zad.ene aajstrožja kazea. čebopa de ž. šol. svet odredil drugače, potem Baj bo pripravljen, da pride lahko napredno učiteljstvo s kakim Bapredflim liatom v roki tik do šolske sobe, kakor to faktičoo delajo že zdaj a ^Slovencem" ia nDomoljubom* klerikalni profesorji ia BSlomškarji". če misli.jo vodilfli krogi, da e. kr. okrajui aol. Badzoraiki aimajo drugega nuJBejšega dela kakor voditi discipliBarae preiskave, potem se jira zaa natveziti aa vrat Ba ea aam daa do 500 takih preiakav. V tej točki je pravica možaa samo na vaši straai! (Hrup.) Mi se doslejzaposamezne Člane „ Slomškove Zveze" nisino brigali, ker stojimo aa ataiišču, da velja za v s a kega državljana v politiki prosta pot. (Odobravanje.) Naj ae razvijajo po svoje ia naj zborujejo kjerkoli, za aaa so mrtvi; a odloč io protestiratno. da bi se po klerikalnih glasilih napadali člaai naših draštev, ker ae niso ia se tudi ne morejo udeleževati njih zborovaaja Ako ne bodo prestali z napadi na naa, dali bomo obstran vse ozire. Nekateri 80 zašli v zadnjem času celo med denuacijante, drugi zopet med izzivalce. Tako je na primer prišel na letošnji občai zbor BVdovskega društva" v aprematvu svojih dragih aeki nadučitelj, hoteč aitaariti napram odboru. Vaa predbacivanja, ki jih je hotel naaloviti aa sedanji vrli odbor, so padla na navzočega njegovega pristaša, ki se je drhte zagovarjal na napade Bkrščansko. mislečega-* prijatelja. Maščevalnosti ne poznamo, p a fi pasvetujemo oženjeaimtovarišem, da pristopijo k temii društvu; zakaj čim več naa bo, tem raanj pridejo taki zaalepljenci do veljave, ki jim stvarnosti niso mari, ampak so poslani, da delajo aa naših občnih zborih zgago, (B^a je!) Tudi je zaano, da je prišla z iatim rblagim'< aamenom na občai zbor BDruštva alov. učiteljic" neka nkršeanskomialeča" uciteljiea, kjer je kratko brez tehtaih vzrokov izjavila, da članice Slomškove Zveze izstopijo iz tega društva. Naš odgovor na to je naalednji: Užiteljicesočlanicenaših organizacij. Da društvo ae bo na škodi, priporoča vodatvo Zav e z e najtopleje, da uaj vsak naštovariš, kdorlemore, pristopiti k temu društvu kot podporni č 1 a n I (Dobro !) N a s i 1 j e BSlovenske Ljudske Straake" do napredaega in narodnega učiteljstva je doapelo do vrhunca, zakaj naprej n e more i n n e a m e i t i v e č. Ta atraaka razglaša javno, da tisti, ki ni člaa Slomškove Zveze, ne dobi nobeaega mesta, za katero zaproai. Z njo smo torejprikraju, ker tako aama želil To panassili, da opozarjamo vae oatale člane te najvišje šolske oblasti na Kranjskem, da nas apričotega uapovedanega bojkota ščitijo, ker ao naa vaestraasko primoraai ščititi. Pribijamo, da ima vlada v vseh naših okrajnih šolskih s v e t i h in v deželnem šolskem 8vetu, če le hoČ6, še vedno premoč. V blagor šolstva zahtev a m o , d a moranapravitired!! (Tako je!) če se ne bodo upoštevala službena leta, aposobnoat, če sebo hotel navaakaačinudejstviti proklamirani bojkot, potem je bolje, da se zapront. Kranjskem v s e š o 1 e takoj! (Ees je!) Nezaačaji ae morejo vzgajati trdnih zaačajev. Naš slovenski narod pa potrebuje značajnih mož — in Avstrija naša jih tudi rabi! (Odobravanje.) P o z i v. Učiteljstvo, združeno v naši Zavezi, aaj sporoči posamezaemu deželaemu učiteljakemu društvu, pa tudi naftemu vodstvu, nataačno in objektivno z dokazi vsak najmaajši slučaj, ki bi količkaj dišal po zlorabi ia krivici. S p o ¦ m e n i c a , ki je sestavljamo že zdaj, b o tožea glaaaik kerikalnega u as i 1 j a napram nam! V okviru zakonov ia s pomočjo prijateIjev aaših bomo našli pota in sredstva, da stremo vsako pobeaaeloat. (Pritrjevanje.) Zahtevamo samo pravico in zopet pravico! (Viharao odobravauje.) Pred 12. leti so se zadajič regulirale plače ua Kraajskem in v dobi klerikalaeg« gospodstva so naa pritirali tako nizko, d» smo glede plač danes zadnji v A v s t r i j i. Niti Deožeujenec ne raore živeti zgolj ob stanovski plači v tej nezaosDi draginji. Ia po vseh teh velikih dobrotah naffl kratijo že itak pičlo svobodo ia naa hočejJ popolaoma zaaužaiti. Ce premagajo naa na Kraajskem, pridej« nad Štajerce, udrli bodo z istimi aredstvi D8 Goriško in v Iatro, pa potrkali bodo tudi D' tržaška vrata. (Nikoli.) Tu ob siaji Adriji objubljamo danes aloveaao, oprti aa svojo čast ia staDovaki p0' nos, da se ne odmakaerno od svojih svettB in vzvišenih vzorov niti za ped. P 1 e m e ni' je naš aamen, očitao in k r •' atalnočiato je naše delo! Oe bi bilo raogoče, zapeli bi r*"' rnogočen Aljažev zbor nNa bregu" tako glaso0' da bi se čuli akordi do bojkotskega vodst^8 BVsesloveaske Ljudake Stranke" na eai, pa poavetovalaic c. kr. deželnih šolskih evetov " drugi straai. Ker pa tega ne moremo, •jjjo po duhovniku Simonu GregorčiSu samo oa besedilo tega zbora: In jaz se na robu ne ganem viharju klubujem, otsanem, ko v steno valovje, usode vihar ob me se zaganja; a duh se ponosni ne vklanja: Ti streti me moreš, potreti nikdar, usode sovr&žne — vihar! (Ddolgotrajno ploakanje ia odobrovanje. rfovarišu tajaiku čeatitajo.) (Konec.