PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini t « . .. postale i 2ruppc I .rili! ()(| llf V LETO 1969 Nič novega ne nastane z vsakim novim letom — čas teče naprej kakor katerikoli dan m življenje se v ničemer ne spremeni v noči od 31. decembra do 1. januarja. S tem pa ne gre zanikati, da ljudje že od nekdaj sprejemajo koledarski začetek novega leta kot praznik, da prirejajo praznik Že tudi v pričakovanju tega novega leta. Ravrjo ob sklepu starega in v začetku novega leta se delajo razni računi in obračuni Posamezniki in skupnosti pregledujejo, kakšne zaključke kažejo obračuni uspehov in neuspehov, pridobitev in izgub, veselih in žalostnih ur, sieče in nesreče. Ce primerjamo leto z letom, potem moramo ugotoviti v vsakem zadnjem letu velik napredek v primerjavi s prejšnjim letom. Vendar gre predvsem za napredek na področju znanosti, tehnike, kar vse je lah-ko v veliko korist človeškega rodu, a se lahko tudi v najkrajšem času spremeni v njegovo škodo ali celo pogubo. Lahko bi še poudarili napredek tudi na drugih področjih: vsako leto se nova ljudstva osvobajajo in prevzemajo svojo u-sodo v lastne roke. Toda lahko tudi rečemo, da se za milijone in milijone iz leta v leto prav nič ne spremeni in ni videti, kdaj bo nastopil čas, ko se bo tudi zanje nehala neskončna doba lakote, visoke umrljivosti, življenja, ki tega imena skoraj ni vredno. Leto za letom moremo ugotavljati, da osvoboditev ljudi od najelementar-nejših potreb nikakor ne gre v raznih delih sveta vštric s tistim veličastnim napredkom, ki smo mu skoraj vsak dan priča: po eni strani osvajanje brezmejnih prostorov izven naše Zemlje, čudoviti uspehi v zdravstvu: kar nepojmljive možnosti uporabe elektronike — a na drugi strani milijoni sestradanih teles po indijskih velemestih, rasna diskriminacija v raznih deželah po vsem svetu, zdravstvena zapuščenost in zanemarjenost ter še sto drugih tegob. Toda tudi to se bo spremenilo, pa čeprav bodo potrebna tudi desetletja. Prepričani pa smo lahko, ida bodo spremembe na boljše nastopile prej, kot bi jih lahko napovedovali na osnovi rednega razvoja, saj nam prav novejša žgoddvina dokazuje, da se novo pogostoma pojavlja skoraj nepričakovano. Če bi se hoteli dlje časa ozirati po pravkar preteklem letu, bi gž morali označiti za dokaj živanno; ta oznaka pa je skoraj vedno evfemizem, zlasti če nnSlimo na Vietnam, na Nigerijo, na vse rasne nemire ter qprui,jsine» nastope v Franciji, JV.pjki j.i drugju, na češkoslovaško. Atmte.iu ..a Martina nuth-id avinga m irMomca ikenne t.vJa bOom gomvo Ooiala wua madeža ima Iona nikoli rama snu o take moči, da bi uničila vse ž.vijenje, ua bi zatrta vse kan novm sil, ki bedo Jčmčno isbojmaie pot v svobodo k naprsaku, k b.aginji. Kakor nines ne bo megsi preprečiti, da ne bi v Vietnamu m drugod spet zasijala svoboda, tako nilico ne bo zadrzai vam rtiladih ljudi, ki z marsičem dandanes niso zadovoljni in postavljajo svoje zahteve, za ka-terp smo vse prevečkrat premalo dovzetni. Kaj bo v vsem tem že nastopajočem letu novega, nihče ne ve, toda nihče tudi ne more zanikati, da nas pot neizogibno pelje k novemu. Mogoče bi se zdelo nepotrebno govoriti o stvareh, ki so nam tako «oddaljene». Toda oddaljenost je danes zelo varljiva. Pred nekaj dnevi smo lahko sedeli doma v topli sobi ter na televizijskem ekranu sledili slikam iz studia v Rimu, v naslednjem trenutku v Houstonu in takoj nato na letalonosilki «Yorktown» nekje na Pacifiku. Poleg napovedovalcev z vseh teh mest se je oglašal še napovedovalec iz New Yor-ka, da o glasu iz «Apolla 8» niti ne govorimo. Po tem takem ne more biti daleč vojna ali mir v Vietnamu, in šs touko manj je od nas oddaljen Izrael s svojimi nepremišljenimi napadi v tujih deželah. Vprašanje miru ali vojne — kjerkoli na svetu — je tudi naše vprašanje, ob katerem nas mora zaskrbeti za našo usodo, pa čeprav še ne gori pri sosedu. Vse naše delo, vsa naša prizadevanja in ves naš trud za ureditev naših vsakdanjih stvari, zlasti pa še naše pri-hodosti, imajo pravi smisel e-dino v miru. Zato nam je nesprejemljivo vse, kar grozi miru, pa naj se javlja kakorkoli zakamuflirano z nekakšnimi načeli. Mir je prvi pogoj za naš obstoj in za naš razvoj. Spričo velikih stvari okrog nas bi bilo logično misliti, da bo v tem našem malem svetu vedno in povsod vse tako urejeno, da se odnosi med nami niti v ožjih niti v širših skupnostih ne bodo kalili. Predvsem bi pričakovali, da nam ne bo treba na vsak korak čutiti, da še vedno nismo povsem enakf s svojimi sodržavljani, ko gre za uveliavljanje pravic manj šine, kolikor so ji namreč te pravice sploh priznane. Zdi sc res skoraj malenkostno da ie treba o takih stvareh govoriti danes, v astronavtski dobi. Poniglava mentaliteta, ki hoče preprečevati enakopravnost jezikov celo v vsakdanjem življenju, pa je pravi anahronizem, ki ga je danes že silno težko razumeti. Zal pa se moramo tudi mi sami_.— slovenska manjšina — obtožiti, da ne znamo ali nočemo gledati na svojo okolico drugače kot s svojih ozkih stališč in da s svojimi kratkimi in ozkimi merami ocenjujemo bližnjega in njegovo delo. V svoji vzvišeni zagledanosti in zaverovanosti vase prepričujemo sebe in druge, da se mora vse vrteti prav okrog nas. Da bi se osebno uveljavili pogosto naše moči cepimo, namesto da bi iskali poti, ki naj nas vodi k večji enotnosti. V minulem letu smo doživeli marsikatero prijetno uro, ko smo slavili razne pomembne obletnice. Prav te so dale pobudo, da so se naši ljudje potrudili in žrtvovali mnogo časa in truda: njih delo je tako postalo očitno in je doživelo pohvalo, obenem pa je bilo to njih delo počastitev dela naših prednikov pred 50 ali pred 100 leti, pa tudi tistega pred 25, pri katerem smo morda tudi sami sodelovali. Ne bi bilo objektivno, če ne bi priznali, da se naš položaj tu in tam izboljšuje; tudi najbolj zagrizeni nasprotniki danes računajo z nami kot s postavko, ki jim je lahko še tako zoprna a je ne morejo več zanikati in kar tako prezreti. To je gotovo uspeh tistih naših skupnih nastopov, ko pozabimo na nepotrebno razcepljenost in se zavemo, da je vendar nekaj, kar nas druži Ko si izrekamo voščila za novo leto, se dosti ne sprašujemo, kaj pravzaprav nam lahko novo leto prinese dobrega ali slabega. Od naših želja, pa naj bodo še tako iskrene, res ni odvisno, ali bo novo leto za posameznika srečno ali ne. To pa ne pomeni, da moramo sprejemati voščila z apatičnostjo, brez vere in prepričanja, komaj še s staro navajenostjo. Kakšno bo prihodnje leto, je vendar v dobri meri odvisno tudi od nas samih, pa čeprav v tem trenutku ne delamo nikakih pregledov in prognoz. Od nas — od vsakega posebej in vseh skupaj — Je tudi v znatni meri odvisno, kakšno bo v prihodnjem letu življenje naše manjšine. Predvsem je odvisno od tega, kako bomo znali skupno in enotno nastopati, kadarkoli bomo postavili upravičene zahteve po kaki novi pridobitvi ali ko bomo hoteli ohraniti to, kar smo že dosegli. Nadalje od tega, kako bomo vsak dan in povsod uveljavili svoj jezik. In še od tega, koliko bo v nas prepričanja in trdne volje, da hočemo kot Slovenci živeti polno življenje, neokrnjeno v pravicah na političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Naš list, ki je pravkar slavil 25 - letnico rojstva — najprej kot Partizanski dnevnik — je - č?.s svojega obstoja stal v prvi vrsti, kadarkoli je bilo treba sprejeti boj s komurkoli, ki nam je hotel naše pravice kratiti. Te svoje svete dolžnosti se bo zavedal tudi v bodoče, v tem mu lahko vsi pripadniki naše manjšine trdno zaupajo. V povezanosti našega lista z liudstvom, z vso našo manjšino, vidimo zagotovilo nadaljnjih uspehov v boju za naše pravice. V tem smislu je treba sprejeti naše voščilo: srečno novo leto 1969! R. R. ZARADI NEVARNE ZAOSTRITVE POLOŽAJA NA SREDNJEM VZHODU Svetovna javnost odločno obsoja izraelski napad na beirutsko letališče Tudi varnostni svet OZN bo obsodil nezaslišano provokator-sko dejanje - Ostre reakcije v Jugoslaviji in SZ - Za Johnsona je izraelski napad neutemeljen in nespameten Vsem bralcem vošči srečno novo leto PRIMORSKI DNEVNIK NEW YORK, 30. —± Povsem gotovo je, da bo varnostni svet OZN enoglasno obsodil izraelski napad proti beirutskemn mednarodnemu letališču. Sestanek sveta, ki se je začel preteklo noč, so po dveh urah razprave preložili na sredo ob 3. uri ponoči (po italijanskem času), vsi govorniki pa so do sedaj na bolj ali manj oster način izrazili svoje nasprotovanje izraelski akciji. Sam ameriški delegat Wiggins je odločno obžaloval izraelski napad ln izjavil, da bodo ZDA podprle takojšnjo akcijo var nostnega sveta za obsodbo napada. Izrazil je tudi mnenje, da je izraelska vlada ustvarila nove nevarnosti na Srednjem vzhodu ter ((razširila krog re roria« Drugi člani varnostnega sveta so bili bolj odločni in zahtevali drastične ukrepe proti napadalcu. Sovjetski veleposlanik Malik Je poudaril nujnost po sankcijah proti Izraelu ter dejal, da pomeni napad na beirutsko letališče premišljeno, namerno in brutalno kršite1' resolucije OZN za premirje na Sred-njem vzhodu. Libanonski delegat Ghorra je o-pomnil, da je Izrael že večkrat povsem ignoriral resolucije OZN in da mora zato varnostni svet sprejeti efektivne ukrepe v smislu sedmega poglavja listine OZN To poglavje predvideva ekonomske, politične, in vojaške sankcije proti državam, ki bi ogrožale mir. Izraelski delegat Rosenne je izjavil, da je bil namen napada dokazati, da se pravice Izraela na zemlji, po morju in v zraku ne morejo nekaznovano kršiti. NiiiiiiiiiiiHiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiii,iiiiiimiiiiiiiiiiiimill||II,„lltU|ii,illl,,,,ll„,l||||iim||||||||||||||||||||||||||||||||||||| INTERVJU PO BEOGRAJSKI TELEVIZIJI Tito je poudaril načelnost jugoslovanske zunanjo politike Opozoril je tudi na veliko nevarnost novega vojnega spopada na Srednjem vzhodu BEOGRAD, 30: <— Predsednik republike maršal Tito je v novoletni izjavi ravnatelju radiotelevizije Beograd izrazil upanje, da bo kljub poslabšanju položaja, do katerega jo prišlo zadnje čase, v bodočem letu s skupnimi napori v mednarodni skupnosti vendarle prevladal razum in zavest, kaj je nujno potrebno, da se ohrani in utrdi mir. Za uresničenje tega smotra bo Jugoslavija prispevala po svojih možnostih. Glede notranjega razvoja je Tito izrazil prepričanje, da bo Jugoslavija v 1969. letu dosegla nove uspehe v nadaljnji krepitvi in graditvi samoupravnih socialističnih odnosov, v dvigu materialnega položaja jugoslovanske družbe, da bodo delovni ljudje Jugoslavije še bolj občutili sadove svojih ustvarjalnih naporov. Predsednik Jugoslavije je označil kot popolnoma neutemeljene nekatere inozemske komentarje o njegovi zadnji tiskovni konferenci v Jajcu, češ da je Jugoslavija me- Prihodnja številka Primorskega dnevnika izide 2. januarja 1969. njala svojo zunanjo politiko, in je ugotovil, da je na tiskovni konferenci v Jajcu poudaril pripravljenost Jugoslavije, da na enakopravnih osnovah sodeluje z "vsemi državami, ki to žele, kajti Jugoslavija je prepričana, da je enakopravno sodelovanje ob spoštovanju neodvisnosti in suverenosti in pravice vsakega naroda, da sam odloča o poteh svojega razvoja, e-dina alternativa. Jugoslavija, je poudaril Tito. se je vedno zavzemala za sodelovanje z vsemi državami ne glede na razlike v si Sternu. Bila je vedno dosledna v zavzemanju svojih stališč, podobno tudi ob zadnjih dogodkih v Evropi (op. ur.: ob intervenciji petih sil varšavskega pakta na" češkoslovaškem). Tako je jasno prikazala svoja stališča, pri katerih bo tud' ostala, kpr so načelna. Tito je označil kot nevzdržno prakso, da se sporna vprašanja rešujejo s silo in z raznimi pritiski, ki najpogosteje zadevajo prav male in srednje države v razvoju. Ponovil je znano jugoslovansko stališče glede vojne v Vietnamu in krize na Bližnjem vzhodu. Glede krize na Bližnjem vzhodu je Tito izrazil zaskrbljenost zaradi nepopustljivega zadržanja Izraelu in mnenje, da bi se morale vse miroljubne države truditi, da bi se mmimm«„»i„m„<„ s posadko. Petrov pravi, da je srečen za ključek poleta kabine «Apo!lo 8» velika pridobitev za ameriško zna nost in vesoljsko tehniko. Nato dodaja, da je polet sovjetskih vesolj skih ladij «Zond L in «Zond 6» ter ameriške ladje «Apollo 8» odprl novo važno stran v proučevanju kozmičnega prostora, ki se je za Čelo s prvim umetnini satelitom in z junaškim poletom Gagarina Znanstvenik pravi na koncu, da je bil pri poletu ladje. «Apollo 8»_ dode'ien velik del ročnemu uprav ljanju, '.o, dodaja da so vesoljci zelo spretno manevrirali ladjo, zla sti ko je šlo za prehod s tira okoli Lune na tir proti Zehitj Tedaj je kabina bila nevidno si anjo Lu ne in ni mosbi dobivati napotkov voditeljev poleta. pravile Izrael pove vam Jugoslavija se bo kot do sedaj in tudi v bodoče še bolj zavzemala, da se ta vprašanja rešijo v okviru svetovne organizacije Maršal Tito je izrazil tudi upanje da bo v prihodnjem letu prišlo do sestanka nevezanih držav, na katerem bodo njih voditelji proučili mednarodni položaj, kajti, kot je izjavil Tito, nevarnost grozi prav nevezanim državam, ki so proti politiki blokov V odgovor na vprašanja o najpomembnejših uspehih Jugoslavije na notranjem področju je Tito med drugim omenil utrditev gospodarskega položaja, utrditev cen, dinarja, povečanja produktivnosti dela in dosežene uspehe v združevanju podjetij. Predsednik Jugoslavije je poudaril potrebo naporov za povečanje produktivnosti dela, da bi se jugoslovanska podjetja še bolj usposobila za izvoz; izrekel se je za nadaljevanje razvoja samoupravljanja, za pospešeno združevanje podjetij in modernizacijo obstoječih podjetij in proti ustanovitvi novih podjetij. Na koncu svoje izjave je Tito zaželel, naj bi duh samozaupanja, požrtvova-nja, optimizma, s katerim so prežeti proizvajalci, zajel celotno jugoslovansko družbo, naj bi vsem bila pri srcu potreba stalne krepitve bratstva v socialistični Jugoslaviji. Tito je zaželel vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem, mladini in pionirjem, pripadnikom JLA, vsem državljanom srečno novo leto in polno u-spehbv v nadaljnjem ustvarjalnem delu. B. B. Je proglasil papež Pavel VI, ki bo ob tej priložnosti izvršil cerkvene obrede v baziliki Santa Maria. V tej zvezi |e vsedržavno predsedstvo ACLI objavilo proglas, v katerem je rečeno, da dve milijardi ljudi gladuje. ko pa se istočasno nakazujejo ogromne vsote denarja za izdelavo in nakup orožja. Z različnih strani prihajajo do izraza želje po resničnem miru. ki mora temeljiti na pravičnosti. Zaradi tega je tudi mednarodni dan miru dejanski poziv za vse ljudi, da se ustvari bolj pravična družba. Za manjšine pomembno zasedanje v Špetru Slovenov V dneh 4. in 5 januarja bo v Špetru Slovenov zasedanje Mednarodnega društva za obrambo ogroženih jezikov in kultur, katerega predsednik je znani islandski pisatelj in Nobelov nagrajenec HaHdor Kiljan Laxness. Na zasedanju se bo med drugim razpravljalo o raznih jezikovnih manjšinah v Italiji in še posebej o manjšinah v deželi Furlaniji - Julijski krajini. OSLO. 30. — V starosti 72 let je danes umrl Trygve Lie, ki je bil sedem let generalni tanlk OZN. Trygve Lie, je bil izvoljen za generalnega tajnika ob ustanovitvi 1946. leta in je odstopil 1953. leta. Pred tem pa je bil norveški zunanji minister. Odstopil je sam zaradi ostrih napadov sovjetskega bloka, ki so mu očitali, da je bil pristranski. Anglež Gess je izrazil zaskrbljenost britanske vlade zaradi nevarnih dogodkov na Srednjem vzhodu ter povabil svet, naj sproži nove pobude, da bi preprečil, da bi prišlo do nove vojne. Tudi francoski predstavnik Chayet je obsodil Izrael. Istočasno je v Washingtonu glasnik predsednika Johnsona Walt Ro-stow izjavil, da je izraelski napad po Johnsonovem mnenju ((neutemeljen in nespameten«. Poudaril je tudi nevarnost dejstva, da so redne enote izraelske vojske napadle mednarodno civilno letališče v državi, ki se je vedno potegovala za po-miritev na Srednjem vzhodu. Izraelski napad je vzbudil val o-gorčenje po vsem svetu: tudi dosedanji izraelski zavezniki so obsodili dejanje represalij proti Libanonu. Tako piše ameriški «New York Times«, da je Izrael tokrat popolnoma zaslužil obsodbo s strani varnostnega sveta OZN in da ima Libanon pravico do odškodnine. «Z vidika izraelsko ameriških odnosov — piše newyorški list — ne b: mogli Izraelci izbrati za svoj napad manj primernega trenutka.« List poudarja, da je bil komaj prejšnji dan najavljen sporazum za prodajo petdesetih ameriških letal Izraelu ter dodaja: ((Izbruhu pretiranega vojnohujskaškega duha, kot napad proti beirutskemu letališču, ter stalna nejasnost glede usode zasedenih arabskih ozemelj, bodo pospešili ponovno priučitev ameriških obveznosti na Srednjem vzhodu. Angleški «Times» poudarja, da je bil izraelski napad naperjen praproti Libanonu, t. j. državi, ki se je do sedaj vzdržala vsakršnih napadov in obračunavanj. Po mnenju «Timesa» bo napad še ošibil beirutsko vlado v njeni politiki do arabskih teroristov. Britanski list piše tudi, da stremi izraelska politika k uničenju reda v Jordaniji. Egiptu in Libanonu, čeprav so te države med nedavno Jarringovo misijo postavile stvarne predloge za pogajanja. Tudi londonski ((Guardian« piše, da je represalija proti Libanonu, ki je med junijsko vojno ostal nevtralen, prava norošt. Po mnenju tega časopisa je edina možna rešitev problema srednjega vzhoda sporazum med velesilami. Sovjetski tisk enoglasno obsoja ((zahrbtni napad« ter zahteva naj-strojže sankcije proti Izraelu. A-gencija «Tass» poudarja ((Cinični in pustolovski značaj izraelske provokacije« ter izraža nujnost, da se prisil,j Izrael, naj se podredi resoluciji varnostnega sveta OZN. ((Izv-estja« pišejo, da gre za ((dejanje sramotnega mednarodnega banditizma« ter odvrača izraelsko tezo, po kateri naj bi bil napad na beirutsko letališče dajanje represalije proti atenskemu atentatu na izraelski «boeing». List poudarja, da je libanonska vlada od vsega začetka izključila kakršnokoli soodgovornost pri atenskem incidentu, poleg tega pa sta Palestinca zasebna državljana, medtem ko so sobotni napad vodili redni oddelki izraelske vojske. Moskovski list obtožuje Izrael, da hoče onemogočiti politično rešitev krize na Srednjem vzhodu ter mirovno misijo posebnega U Thantovega odposlanca Jarringa. «OZN — zaključujejo Izvestja — se mora poslu-žiti vse svoje avtoritete, da prisili Izrael, da upošteva njene sklepe«. Agencija «Tanjug» piše. da gleda Jugoslovanska vlada z zaskrbljenostjo na potek dogodkov na Srednjem vzhodu, kjer se položaj slabša zaradi vedno bolj pogostih incidentov in kršitev premirja. I- nj očitno kršitev listine Združenih narodov in vseh pravil mednarodnega prava. Namen tega dejanja je onemogočiti napore za politično rešitev na podlagi resolucije varnostnega sveta. Zato se postavlja zahteva — zaključuje beograjska tiskovna agencija — po bolj odločnih DObudah s strani varnostnega sveta in vseh držav, ki jim je do mirne rešitve krize na Srednjem vzhodu. V poročilu, ki so ga objavili danes v Bonnu, je rečeno, da zvezna vlada sicer lahko razume, da je Izrael reagiral na sabotažne akcije s strani arabskih držav, da pa odločno obsoja bejrutski atentat zaradi njegove dimenzUe. Vladni glasnik Ahlers je še dodal, da sobotni napad samo poveča nevarnost zaostritve terorizma na Srednjem vzhodu. Tud; rimski ((Osservatore roma-no» obsoja izraelski napad: ((Tokrat je represalija — piše vatikanski list — prizadela majhno miro-jubno državo, ki ljubi svobodo in ki je doslej dala nemajhen prispevek k umiritvi na tej tako razburjenj zemlji«. Medtem ko je izraelski tisk včeraj v celoti odobraval napad proti letališču, se pojavljajo danes tudi nekateri kritični glasovi. List «Haa-retz« se snra^uje, če bo akcija zares dosegla pričakovane rezultate, »Hedioth Aharonoth« na meni da ni bilo potrebno uničiti trinajst civilnih letal in da bi z mani obsežne. akcijo dosegli večjo učinkovitost. Prav tako meni komunistični «Kol Haam«, da je imela operacija pretiran obseg. V nekem radijskem intervjuju je danes francoski minister za zunanje zadeve Debre obravnaval krizo na Srednjem vzhodu in izrazil mn«, nje, da je rešitev spora nemogoča, če se ne bodo ZDA, SZ, Velika Britanija in Francija sporazumele. Dejal pa je, da ni mogoče priti do vsiljene rešitve, pač pa da morajo sodelovati pri pogojanjih tudi prizadete države. Vprašanje je, kako spraviti te države za konferenčno mizo. vendar bi bil ta problem po mnenju Debreja po sporazumu med velesilami razmeroma lahko re l.jlv. Francoski zunanji minister je tudi poudaril veljavnost resolucije varnostnega sveta OZN, ki je bila izglasovana novembra lani in katere uresničitev bi morale zajamčiti štiri velesile Sovjetski veleposlanik v Parizu Zorin je v nekem intervjuju za radio Luksemburg izjavil, da se strinja s predlogom Debrčja ter obsodil napad proti beirutskemu letališču, ki je ((zadnje dejanje v verigi zločinov izraelskega militarizma in ki. na nevaren način poslabša položaj na Srednjem vzhodu. V Atenah se medtem nadaljuje sodna preiskava proti mladima Palestincema, ki sta na atenskem letališču . napadla izraelsko letalo dru'be «E1 Al». Mahmoud Mohamed Issa in Maher Hussein el Ya-mani sta bila danes na zaslišanju pri preiskovalnem sodniku Stylia-nakisu Issa je med drugim odbil obtožbo namernega zločina ter pojasnil, da ni nameraval nikogar ubiti, ker je bila njegova naloga samo uničiti letalo. Palestinca bodo jutri premestili v neki atenski zanor, kjer bosta čakala na nroces. Datum nrocesa ni bil še iavlien: ravno tako je še neznano, če jima bo sodilo vojaško ali civilno sodišče. AMERIŠKO SPOROČILO V SAJG0NU Napovedan nov sestanek o izpustitvi ujetnikov Vietnamski partizani z raketami napadli oporišče helikopterske divizije - Nov ameriški načrt za pogajanja v Parizu zraelski napad na beirutsko Letališče — nadaljuje ((Tanjug« — porne- SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA vošči vsem, Slovencem v Italiji srečno in uspeha polno novo leto SAJGON. 30. — Ameriške vojaške oblasti so danes sporočile, da se bodo ponovno sestali s predstavniki osvobodilne fronte, da razpravljajo o izpustitvi treh ameriški,! ujetnikov. Dodali so, da bo razpravljalo pet neoboroženih ameriških predstavnikov, ki ne bodo govorili o ničemer drugem. Gre za drugi sestanek, potem ko so prvega prekinili, saj je istočasno šlo za priznanje osvobodilne fronte. Med razgovorom bodo proglasili kratkotrajno prekinitev ognja na 10 km dolgem področju od Taj Ninha pa do kraja sestanka. V ameriški izjavi je tudi rečeno, da predvidevajo, da bo z vietnamske strani prišlo isto število predstavnikov, ki bodo prav tako neoboroženi in da ne bo oboroženih sil nobene strani 1 km okrog kraja sestanka. Identificirali so tudi tri ameriške ujetnike in gre za dva specinalista Jamesa Brighama ter Thomasa Jonesa in za vojaka Do-nalda Smitha Severno vietnamski predsednik Ho Ši Minh je danes naslovil poslanico Američanom, ki se upirajo vojni v Vietnamu, v kateri pravi, da bi predstavljal umik ameriških čet iz Južnega Vietnama častno rešitev spopada. V poslanici je rečeno, da Vietnamci preživljajo že dvajset let vojne in da zato resnično žele mir in resnično neodvisnost ter svobodo. Vendar pa so pripravljeni, da se bore do dokončne zmage, dokler bo njih dežela predmet agresije. Ponoči so vietnamski partizani izstrelili okrog 60 raket kalibra 107 mm na glavno taborišče helikopterske ameriške divizije v Ph.uos Vin-hu, ki je kakih 60 km oddaljeno od Sajgona. Sledilo je še obstreljevanje z minometalci. Po ameriških vesteh je bilo nekaj vojakov ranjenih, ni pa bilo resneiše ma-terialne škode. Ta divizija pred-stavl.ia prvi obrambni obroč Saigo-na proti morebitni ofenzivi na prestolnico. Ameriški glasnik ie izjavil, da je bila divizija zapletena v krvave boje v bližini meje s Kambodžo in da se je morala pod pritiskom umakniti do 40 km od Sai-gona. V Sajgonu se je izvedelo iz dobro obveščenih krogov, da so ZDA izročile vietnamski vladi besedilo novega načrta za delo na pariških pogajanjih. Ta načrt so izdelali po obisku Cyrusa Vanceia pri predsedniku Johnsonu in so ga danes dopoldne prvikrat preučili predsednik vlade ter oba delegata, ki sta se vrnila v Saj gon. Iz Pariza pa poročajo, da so odpovedali predvideni sestanek med šefom južnovietnamske delegacije in ameriškim predstavnikom Cyru-som Vanče jem. Sofija Loren rodila sinčka ŽENEVA, 30. — Sofija Loren Je v nedeljo ob 8.53 rodila krepkega fantka, ki tehta tri kg in pol in ima črne lase. Porod je bil zapleten, ta ko da je bil nujen carski rez, vendar se je vse zelo dobro končalo in je srečna mama danes svojega fantiča prvikrat dojila. Ginekolog prof. De Vatteville je izjavil, da je šlo vse v redu in da je sinček povsem zdrav Tudi Carlo Ponti je bil zelo srečen in je tako tudi izjavil na tiskovni konferenci, ki so jo priredili že včeraj zvečer. Dejal je tudi, da bodo fanta najbrž imenovali Carlo. Sin Sofije Loren ima dvojno državljanstvo: po materi francosko in ker se je rodil v Švici tudi švicarsko ter bo lahko ob polnoletnosti sam izbiral, katero državljanstvo bo prevzel. Seveda bo njegov anagrafski položaj nekoliko zapleten, saj je vsem znano, da je sin Carla Pontija, ki pa je po italijanskem zakonu še vedno porečen in ki ga uradno ne more priznati v Italiji. ...................„>„.n...........................„„...m................ SNEG IN MRAZ PO EVROPI Naj nižja temperatura v Italiji -29 stopinj Svetovni dan miru VATIKAN, 3U - V sredo 1 jaguarja bo katoliški svet drug'č praznoval «svetovnl dan miru«, ki ga PARIZ, 30. — Po vsej Evropi naglo pada temperatura in od povsod poročajo o snegu ter ostrem mra zu. V Franciji je temperatura po vsod padla pod ničlo in v Greno blu so zabeležili najnižjo tempera turo minus 17 stopinj. Devet dese tin francoskega ozemlja prekriva sneg Promet je paraliziran zaradi ledu. Na atlantski obali je padel sneg prvikrat po letu 1956 Iz Švice poročajo o obilnerp snegu in o zelo ostrem mrazu V kra ju Giura je tempera! ura padla iz pod 23 stopinj Znani samostan San Bernardo je prekrit s 4 m snega. V Veliki Britaniji sn°ži, pogosti so tudi -nežni metež Številni aV tomobilisii so svoje avtomobile kar zapustili. V Severni Španiji je bila gosta megla, zelo težaven je promet na področju Pirenejev in Navarre. Po gorah je snežilo vso noč. Še vedno sneži v Zahodni Nem čiji, kjer predvidevajo nadaljnje znižanje temperature ki se sedaj vrti od 4 do 8 stopinj pod ničlo. V Vzhodni Nemčiji pa je temperatura normalna za sedanjo letno raz dob je Po vsej Beljpji sneži ponekod pa pada leden dež Temperatura je od 2 do 10 stopinj por'. ničlo. Predvi devajo, cia bo ponoči padla izpod 15 stopinj in da ob obali snežilo. Tudi iz Združenih držav Amerike poročajo o izrednem mrazu o sne gu in o snežnih metežih. V Spoka-nu v državi VVashington so zabeležili izredno temperaturo minus 27 stopinj. V Bostonu s_ zmrznjene veje padle na vod visoke napetosti, tako da je bile 150.001! prebivalcev brez elektrike Snežne meteže so zabeležili na področju velikih jezer- Lepo vreme je samo na Floridi, kjer je 18 stopini nad ničlo in v Teksasu, kjer je termometer zabeležil celo 23 stopinj nad ničlo. Prav luko prihajajo vesti iz vse Italije o izrednen mrazu, ki je za jel tudi Apeninski polotok. V Milanu je termometer padel izpod 8 stopinj pod ničlo. Na splošno najnižjo temperaturo —29 stopinj so zabeležili na Marmoladi, ki so jo izmerili na postaji žičnice v višini 3.270 m. Na celotnem področju Dolomitov je izredno mraz in je temperatura na splošno mnogo nižja, kot je bila v zadnjin letih ter je treba poseči po podatkih iz leta 1939, da se lahki naredi primerjavo. V Cortini je —17, v Falcadi —18, Misurini —23, Passu Pordoi —24. Drugače pa je jasno in ni vetra. V Bocnu so zabeležili —13,4 stopinj, najnižjo temperaturo v tej pokrajini pa sc zabeležili na prelazu Rezia, kjer je termometer padel na —20 stopinj. V Neaplju je vso noč snežilo po Vezuvu in na vrhu hriba Somma. Zjutraj je zasijalo bledo sonce. Cassa di Risparmio di Trieste OSREDNJI SEDEŽ IN GLAVNO RAVNATELJSTVO TRST • Ul. Cassa di Risparmio itev. 10 14 AGENCIJ V MESTU IN V OKOLICI PODRUŽNICE V GRADEŽU, TRŽIČU IN MILJAH ZASTAVLJALNICA SREDIŠČE BANČNIH STORITEV BLAGAJNA DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE OBČINSKA BLAGAJNA IN IZTERJEVALNICA POKRAJINSKA IZTERJEVALNICA BLAGAJNA JAVNIH USTANOV POSEBNE UPRAVE: Krožni sklad za gospodarske pobude na Tržaškem ivi Goriškem; Sklad za razvoj gradbeništva; posebni krediti (zemljiški, kmetijski, obrtniški, ribiški); razdeljevanje kolkovnih vrednosti. ELEKTRONSKI CENTER CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE opravlja vse bančne posle in storitve ter je pooblaščena za opravljanje poslov s tujino. NOVE STORITVE ZA KLIENTELO Specialcarta: za razširitev porabe bančnega čeka in za razvoj poslov. Gospodarsko-finančno posvetovanje: za poslovne ljudi in za varčevalce. CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE namenja vsako leto del svojega dobička v dobrodelne namene in v obče koristne pobude. iiiiiiiiii: 1 // MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO (jRGIC PKOUA.IA VSEH VRŠI NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOMOBILOV NA RAZPOLAGO FIAT L1IIU (leta 1958), FIAT UDU (leta 19BU), FIAT 5110 (leta 1962) BIANCH1NA FAM1GL1ARE 500 (leta 1961), FIAT 600 (leta 1959), G1ARIHNETTA FIAT 500 (leta 1953) Sprejema vsaka popravila avtomobilov in karoserije ter pranje in čiščenje — Cene ugodne! Hitra postrežba! PADRIČt Telefon 226-161 Hotel «PAIIK» Rovinj lel. «1122 Moderen gostinski objekt v boro vem gozdičku ob morju. Odprt vse leto. 390 ležišč. Večina sob ima balkon s pogledom na morje. Vse sobe s tušem in WC. Centralno gretje. Internacionalna kuhinja pripravna za vse specialitete. Minigolf in vsi drugi športni objekti. Športnim ekipam, ki želijo pri nas trenirati, dajemo penzijon po ugodni ceni. Spoštovanim gostom voščimo uspešno in prijetno novo leto 1969 X Store ŠTORE PRI CELJU telefon 77010 telex 33518 yu - želstr flVTOPROMET GORICA NOVA GORICA ___________ TELEF. 21024 PRIPOROČA ZIMOVANJE NA LOKVAH Dnevno obratujejo vse vlečnice. Lepa smučišča in tereni za druge zimsko-športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami. Tel. hotel Poldanovec 21313, 21314 Cenjeni klienteli, ki se poslužuje naših uslug, vošči kolektiv srečno in uspešno novo leto 1969 :::::::::::::::::::: :::::::: adriaimpex D. D. UVOZ IZVOZ ZASTO PSTVA T R S T = UL. GEPDA 9/11 - TEL. 38-770 I 29-135 GRADBENO PODJETJE MARIO DEVETAK VRH SV. MIHAELA 3 Bivališče: Poljane 2/A (Doberdob) VRŠI VSAKOVRSTNA ZIDARSKA DELA PO UGODNIH CENAH Zeli vsem srečno novo leto EMPORIO DERGANC Domin 89 — Tel. 820191 Gospodinjski predmeti — porcelan — kristal — lestenci — parfumerija — kartolerija — otroška in ženska konfekcija Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem voščimo piijetno novo leto 1960 ! 1 TRGOVINA JESTVIN KOŠUTA KONTOVEL 100 vošči vsem srečno novo leto f-J UJ LU >r^J ZAHTEVAJTE KATALOG NAŠIH PROIZVODOV! proizvaja — Surovo železo: belo, sivo, hematitno in specialnih kvalitet — SM jekla: kvalitetna ogljikova, plemenita ogljikova, kvalitetna nizko legirana, plemenita nizko legirana in jekla za vzmeti, vseh vrst — Vsa prednja jekla izdelujemo v toplo valjanih profilih: okroglo, kvadratno, 6 in 8-oglato, ploščato, specialne profile po posebnih naročilih — Litoželezne valje: za potrebe črne in barvaste metalurgije, industrijo gume, papirja in mlinsko industrijo — Kokile: vseh vrst in teže — Litoželezne vodovodne cevi — Cevovode za ladjedelništvo — tankerje — Strojno litino do kosovne teže 15 ton v vseh kvalitetah po JUS, modificirano litino, nodularno KGR litino, ki se odlikuje z zelo visokimi mehanskimi kvalitetami, ognjeodporno in proti kislinam odporno litino — Samotni material: opeko standardnih oblik in oblik po zahtevah naročnikov ter malto v kvalitetah SK 34 in več. Svojim poslovnim prijateljem in kooperantom vošči kolektiv srečno in uspešno novo leto 1969 PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program In gostilna «Pri hrastu gostilna «Zveida» telefon 21-239 GOSTILNA «PRI BELEM KONJIČKU« Lastnik BOSSI GIUSEPPE TRST, Ul. Servolo 44 želi srečno novo leto svojim gostom TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR OPČINE, Narodna 42 Tel. 221-026 Vošči cenj. odjemalcem tu in onstran meje srečne in uspešno novo leto GOSTILNA r i «PRI STUDENCU« DOLINA št. 40, TEL. 22-81-16 vošči cefljen,im. gostom m prijate\jem srečno novo leto . 1969 n se priporoča za nadaljnjo naklonjenost HOTEL SUHI L.1EBI..14Ul9 I ITOVA UL. 10. TUL. Ol) 20641 DO 20645 n IIIIIIU! HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA « BISTRO’ Z DELIKATESO, EKSPRESOM. SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO • KLUBSKI PROSTORI IN BANKETNA DVORANA • APERITIVN1 BAR Spoštovanim gostom želimo srečno novo leto 1969 -------------------nov — SUPER MARKET Najkvalitetnejše prehramnene potrebščine • Tobačne izdelke Tekstil in konfekcijo - Obutev • Galanterijo in igrače Kozmetiko Izdelke domače obrti. PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato založenih trgovinah na Kozini, v Divači. Lokvi. Senožečah. Du tovljah. Komnu in Brestovici. ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 10°A POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI. Vsem odjemalcem in trgovskim prijateljem želimo prijetno novo leto 1969 pri ALEKSANDRU PREBENEG 11, TEL. 22-81-31 želi vsem srečno novo leto GOSTILNA TRGOVINA JESTVIN TERČON MAVHINJE 42 želi cenj. odjemalcem srečno novo leto GOSTILNA OŽBOT RUPA vošči cenj. gostom srečno novo leto MESNICA KJUDER ItlCMANJE 102 vošči cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1969 Mirodilnica in gospodinjski predmeti KAREL FERLETIČ DOBERDOB 1 vošči vsem srečno novo leto CVETLIČARNA SAVINA TRST — UL. delPISTRIA 10 Tel. 55590 vošči vsem srečno novo leto M. SOAVE — ŠVAB TRST — UL. S. GIUSTO 16 Tel. 93 609 Hidravlika — Sanitarni material želi vsem srečno novo leto Nova gostilna v Pevml Angela in Milan PRIMOŽIČ priporoča cenjenim gostom svoja izborna briška vina in dobro domačo kuhinjo SOLIDNA POSTREŽBA ZMERNE CENE! TRGOVINA JESTVIN 1 TRGOVINA JESTVIN KRALJIČ PREBENEG 85 PAVLA LEGIŠA II vošči cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1969 MAVHINIE 15 vošči vsem srečno novo leto r GOSTILNA TUL J MAČKOVLJE Št 106 GOSTILNA II vošči svojim gostom in prijateljem prijetno novo leto 1969 «PRI PEPCI« lii- LOG 4 lil TRGOVINA JESTVIN DANILO KOS •i: MAČKOVLJE št. 25, - Tel.228-120 vošči vsem srečno novo leto vošči vsem srečno novo leto 1969 TRGOVINA JESTVIN r PEKARNA REBULA OTA SALE2 60 I BOLJUNEC 38 vošči vsem srečno novo leto želi vsem srečno novo leto 1969 — T OBNOVLJENA GOSTILNA GRADBENO PODJETJE lil «PRI POSTI« VINKO GLAVINA ■ BOLJUNEC 159 — Tel. 228-134 III BOLJUNEC 11 « svojim gostom in prijateljem želi srečno novo leto 1969 vošči vsem srečno in uspešno novo leto I jestvine VALENTIN SANCIN boljunec 62 11 vošči vsem srečno novo leto SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Atriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi lad jami od somi do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: sSPLOSNA PLOVBA« Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 341-23 ; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 mm Vsem, ki se poslužujejo naših uslug, poslovnim partnerjem in znancem, vošči kolektiv prijetno in plodno novo leto 1969 TOVARNA * ORGANSKIH KISLIN ILIRSKA BISTRICA TEL. 71150 (SLOVENIJA) VESELO IN USPEŠNO NOVO LETO VOŠČI KOLEKTIV VSEM CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM! iiiliiiiHSiiiiiii LJUBLJANA, PASAŽA NA AJDOVŠČINI /r KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJSKEGA VELURJA TER NAPA USNJA • damski plašči • kostimi • moški jopiči • • tričetrt plašči z in brez krznjene podloge • v športnih in klasičnih krojih KRZNENI PLAŠČI IN BOVICE IZ PLEMENITIH KRZEN • damske usnjene torbice • damske krznene copate • • usnjene rokavice 0 usnjeni kovčki, potovalke . . . 0 S A \\ Modne * novosti * za * zimo TRGOVINA KOMAR LOG 74 I MESNICA __ MARINO PREGARC BOLJUNEC 366 vošči svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto :::::::::::::::::::::::: vošči prijetno novo leto 1969 ::: brivec _______________________:!! GIUSEPPE ULIAN DOBERDOB 28 vošči vsem srečno novo leto TRGOVINA S POHIŠTVOM PUPIS \ TRGOVINA JESTVIN KAREL ČOK SESUAN — Tel. 20-269 ::: LONJER 269 — Tel. 764991 Velika izbira sodobnega pohištva ... — Najboljše cene in ugodni j|: plačilni pogoji — odprto tudi !jj vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto ob nedeljah vošči vsem srečno novo teto II TRGOVINA JESTVIN FRANC RESINOVIČ TRST Trg V. Giotti, 8 — Tel. 761948 želi vsem svojim cenj. odje- ^ malcem srečno NOVO LETO -j; 1969! ::: TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE BERNARD FABČIČ lij KONTOVEL 231 H! vošči vsem uspešno novo leto ! TRGOVINA LISJAK KONTOVEL 201 vošči vsem srečno novo leto iiiiili GOSTILNA ttJADRAN« TRST, C. S. Giacomo vošči vsem uspešno novo leto GOSTILNA •NA KLANCU. Seča (Portorož) št. 81, te lefon 73588 — ob glavni cesti proti Pulju VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT EV PRISTNA ISTRSKA VINA Spoštovanim gostom in prijateljem voščimo srečno novo leto 19 69 D::::::;::::::::::::::::::::::::::::::;--*------..--:--:::::: TRGOVSKO UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Elektrotehna Ljubljana, Titova ul. 51 Kolektiv vošči svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom prijetno in uspehov polno novo leto 1969 Voščilu se z istimi željami pridružuje kolektiv poslovalnice v Kopru L J Ul -.—.—.-...-...-.......... LETA V EETO :::::::: ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Glej, čas obrnil stran je zopet novo. V njo polno radosti, srečnih želja in lepih upov je zapisal, a kar bild je v starem, letu, je prošlosti predal, pa ne pozabi. Tako je bilo nekje napisano ob prestopu leta v naslednje leto. Tudi mi «zamejci» smo predali veliko doživetij in dogajanj v letu 1968 prošlosti in jih ne bomo pozabili, čas teče naprej in pušča za seboj sledove kot ladja na morju, ki pa kmalu izginejo. Žal je takb tudi v življenju, čeprav je tudi življenje kakor morje, kdaj razburkano, kdaj mirno kot olje, o-stanejo doživetja kot spomin na lepo obalo, ob kateri smo se peljali z ladjo, katere sled je že zdavnaj izginila, ali pa kot spomin na “vihar, ki smo ga kdaj na morju doživeli. Kdor bi zanikal, da nismo »zamejci» v preteklem letu do-] šiveu marsikaj važnega, bogatega, veselega, žalostnega, lepega, grdega, resnega in smešnega in da smo leto prespali, bi lagal. Saj smo sodoživljali z vsem človeštvom na tej majhni Zemlji toliko dobrega in slabega, da je prav, se ob koncu leta vsega tega spomniti. Pribiti pa je treba nekaj, kar je baje rekel eden kozmonavtov, ko je gledal našo Zemljo iz bližine Lime, da je čudno majhna in da je nerazumljivo, da se na' tej majhni Zemlji ljudje kregajo in da' se ne morejo sporazumeti za lepše in mirnejše življenje. J To pa je, žal, v naravi človeka, saj bi sicer bilo prelepd na naši Zemlji. no, kajti tudi oni se kar naenkrat strinjajo z mišljenjem tistih, ki pravijo, da verujejo v človeštvo, v pravičnost, v poštenje. Seveda šele potem, ko so preizkusili na nedolžnih ljudeh zadnje dosežke v izdelavi merilnega orožja ali svoje vojaške moči. Na Luni seveda ni tako, ker ni ljudi. Tam vlada mir pa tudi puščoba. Logično se da torej sklepati, da je morda lepota, denar in bogastvo vzrok, da se ljudje kregajo prav zaradi teh dobrot. Mi Slovenci v zamejstvu k sreči nismo imeli tolikšne smole, da bi na lastni koži občutili to, kar doživljajo Vietnamci, Čehi, Nigerijci v Biafri in ljudje vzhodu. Mi smo pač dobri in potrpežljivi, čeprav nas kdaj v manjši meri žuli tuji čevelj. In verujemo v tisto lepo resnico, da , ~ - ----1 v molu u na ta/co imenovanem Bližnjem | «pravica zmaguje». če bi ne bilo tako, bi bilo nerazumljivo, da se vodijo vojne in da se v nedogled ubijajo ljudje, nedolžni ljudje, ki niso krivi tuje požrešnosti in tujega Poželenja po tujem. Saj Vietnam ni edini primer med do-Oodki preteklega leta. Je še cela vrsta ozemelj na tej majhni Zemlji, kjer se pretaka kri ali kjer veliki pijejo kri šibkejše-niu. Tank je namreč zelo prepričljiv argument. Ko pa pa- metni ljudje po vsem svetu dvignejo glas zoper takšno početje, se velikani znajdejo nenadoma v zadregi in opravičujejo svoje početje s plehkimi, neresničnimi in krivičnimi razlogi. čedalje bolj se zapletajo v pajčevino. In, končno, ker se tudi v njih končno zbudi «mo-rala», človeška ali politična, bi radi zlezli iz te papričirane o-make, pa ne znajo, kako bi to storili. Verjetno jim je nerod- Saj obstaja tudi nekakšna listina o tej zadevi. Neki star o-čanec mi je rekel: «Videl sem toliko gorja na svetu od Galicije v letu 1915 do Pome in požiga Komna in Vi mislite, da bom umrl zadovoljen zato, ker so imenovali eno ulico v slovenski vasi Via Srečko Kosovel? Mar mislijo, da so nam dali preveč, ker v memorandumu ni besede o tej ulici?» Zagotavljam, da sem imel veliko opravka za to, da sem sta- rega moža potolažil, da verujem v lepšo prihodnost, seveda šele tedaj, ko bo tisti famozni memorandum ratificiran. Jaz se prav nič ne čudim, da se naši ljudje sprašujejo, zakaj si tako velika in civilizirana država ne upa ratificirati dogovor, ki ga je podpisala. Toda morda je ta pogovor preresen in ne spada na ta lep dan v časnik, ker zna pokvariti novoletno kosilo bralcem. Kaj šele vitimizem! In končno še en resnično velik dogodek. Ko to pišem, pravkar pristajajo na morju (ne na suhem!) astronavti ali kozmonavti (kakor ima kdo raje ta ali oni naziv) na povratku ali z izleta na Luno. S tem se nobeno prejšnjih let ne more pobahati. Le tako naprej, četudi je stalo ogromne milijarde, je pa le uspelo, človek, ta nemirni in radovedni človek, stopa v vesolje. Morda bo tam odkril recept za srečno sožitje na Zemlji. Vrsta je sedaj na Rusih. Naj h koncu še čestitam 25 let staremu Primorskemu dnevniku. Srečno Novo leto 1969 R. H. • » u t « / TITI t m I Smo nekoliko ekonservativ-ni» in ostajamo- pri našem. Prirejamo proslave, proslavljamo obletnice, krajevne in «osred-nje», hodimo na obiske v Rim in v Ljubljano in imamo veliko občnih zborov, v krajevnem in osrednjem merilu, imamo veliko sestankov in tudi veliko komisij, na katerih seveda ne štedimo z besedami, problemi in predlogi. Beseda «problem» spada v naš vsakdanji pogovor kot beseda kruh v očenaš. Stresemo se pa po tolikem besedičenju šele takrat, ko nam nekdo stopi na kurje oko (tudi Slovenci imajo k sreči kurja očesa). Občutek imam, da smo takšnemu neomikanemu človeku celo hvaležni. Nekaj tgkega se je zgodilo namreč nedavno na Opčinah. Tudi to doživetje -si velja >• -xi» i mi ny namreč zapomniti v množiči doživetij« v letu 1969: ~ Kaj pomagajo vsi naši ugovori, naše prošnje in sklicevanje na pravice, ko je vendar o-stalo vse le glas vpijočega v puščavi. Zdaj pa res ne vem, ali smo mi tako otročji, ali. so tisti, ki o nas odločajo, tako prebrisani. Vtis imam, po tolikih letih našega vpitja in sodelovanja, da nas imajo, kot se pravi, za norca. Ali naj se res zadovoljimo s tem, da se ulica v Bazovici imenuje «Via Srečko Kosovel»? S tem so nam dali resnično veliko zadoščenje. S tem in na tak način naj bi bilo zadoščeno pravici zamejskih Slovencev. Zdaj pa res ne razumem ničesar več. Mi pa govorimo o memorandumih in človeških pravicah, seveda v svetovnem merilu. Da, še nekaj bi bil 'skoro pozabil omeniti. Letos smo vendar imeli volitve. Pristopili smo ( (m, i | ! m 1 1 u? iu i d j k tej dolžnosti demokratične družbe s posebno samozavestjo kot velik narod. Najprej smo se Slovenci v zamejstvu razdelili na osem skupin. To se mi zdi odločilno za našo politično zrelost. Menili smo, da napademo m le frontalno, pač pa tudi iz boka kot tista dva Črnogorca v prvi vojni, ki sta se nahajala ob izbruhu vojne na Bolgarskem in telefonirala domov, a-li naj se vrneta ali napadeta sovražnika kar od strani. Rezultat seveda je bil tak, kot je pač moral biti pri tolikšni pestrosti: velike izgube. Veliko poraženih kandidatov je obležalo na bojnem polju. Rešili pa smo načelnost in to je tudi važno. Toda en hlebec se je le spe kel v tej volilni peči. Enega Slo venca smo vendarle poslali v Rim. Saj mi bi jih radi poslali več, pa ni šlo in ni šlo. Morda se bomo pomerili še kdaj in če bomo politično manj zreli, nam bo morda le uspelo poslati celo ekipo. Mi smo pač primerili pregovor «sloga jača, nesloga tlači» — narobe, škoda. Horoskop za leto 1969 a«, OVEN (21.3. — 20.4.) Letošnje leto boste vsekakor zaključili z uspehom. Moški se bodo prvenstveno uveljavili v javnem, ženske, ki so rojene v znaku ovna, pa v družbenem življenju. Kak dogodek bi vam znal uveljavitev pospešiti ali utrditi. Tudi v čustvenih zadevah boste letos imeli srečo, seveda če ne bodo vaše želje preko določenih, rekli bi poprečnih meja. Kaka temna točka je še vedno možna. Letos, verjetno sredi poletja, se boste morali lotiti neke resnejše družinske zadeve. V splošnem, torej, kar dobro leto. BIK (21.4. — 20.5.) Delo, posli, služba, skratka vaše normalno izživljanje1 vam bo dalo veliko osebnih zadoščenj, ki pa jih ne smemo meriti le s finančnimi merili, pač pa pogosto le z osebnim zadovoljstvom. Možne so tudi spremembe na delu ali v poklicu. Tudi v ljubezni in čustvih na sploh bi znalo priti do kakih sprememb. Možno je na bolje, pa tudi na slabše. Vsekakor so na tem področju predvidene nekatere novosti. Glede tega je kočljivo obdobje: meseci porajajočega se novega poletja. Neki blesteč uspeh ni izključen. OVuttrMCfemm DVOJČKA (21.5. — 21.6.) Kolikor bi vas vaš značaj ne rinil k pospešenemu ritmu, vas bodo razmere prisilile, da se boste pomujali. S tem pa si boste zagotovili tudi večje uspehe v zasebnem in javnem življenju. To velja posebno za moške, medtem ko bodo morale ženske, rojene v tem znaku, svojo neučakanost nekoliko brzdati. V čustvenih zadevah bo prej ali slej, vsekakor v letošnjem letu, prišlo do nekega razčiščenja, ki bo vsekakor koristno, pa čeprav bi znalo biti tudi boleče. Pazite na zdravje, posebno v zgodnji jeseni. 04MflquMC«nc« RAK ^22'6, — 22J) Zvezde so vam letos precej naklonjene. Zelo verjetno boste doživeli nekaj večjih uspehov, ki pa ne bodo prišli sami od sebe, pa tudi ne brez motenj in ustreznih težav. Na vidiku je tudi daljše potovanje. Tudi glede ljubezni ali družinskih odnosov boste ob koncu leta napravili pozitiven obračun. Težave, ki jih boste morali prebroditi verjetno v maju, bodo čustva še utrdile. Ne pretiravajte v naborih, če ste se že srečali z Abrahamom. Posebno nevarni sta glede tega spomlad in jesen. LEV (23.7. «*- 22.8.) „ {v'.r , a v ) Nakazuje se možnost, da se letos ali pošteno vključite v življenje, ali pa svoj že doseženi položaj popravite oziroma utrdite. Ne bo šlo vse gladko, brez tveganj ali vsaj težav, toda z dobro voljo in zavzetostjo boste vsemu kos, boste celo zadovoljni, kolikor ne gredo vaše zahteve izven okvirov poprečnega človeka. V ljubezni ne bo niti novosti niti presenečenj, veliko pa zadoščenj. Kritični meseci za vaše čustvene in tudi druge uspehe bi znali biti januar in februar, pa tudi september in oktober. lAtMl TEHTNICA (23.9. — 23.10.) Tako na podrejenem kot tudi na vodilnem položaju boste gotovo izpolnili to, kar se od vas zahteva. Uveljavitev je bolj ali manj gotova v poslovnem oziroma delovnem področju. Manj gotovo je, da vas bo družba ustrezno u-poštevala. Zato ne iščite posebnih priložnosti za to, ker boste sicer po nepotrebnem razočarani. Neka daljna čustvena želja bi se znala letos uresničiti, kar pa še ne pomeni, da bo to pomenilo trajno srečo. Zato bi previdnost ne bila odveč. V tem smislu sta kritična julij in avgust. Scoipio ŠKORPIJON (24.10. — 22.11.) Ilirto DEVICA (23.8. — 22.9.) Nekoliko razmere, nekoliko pa tudi značaj vam bodo letos pripomogle k večjim uspehom. Posebno odločilen bi znal glede tega biti dogodek, ki vam bo v začetku povzročil veliko skrbi, na koncu pa se bo vse spremenilo v vašo osebno zmago. Zadoščenje bo bolj moralnega kot materialnega značaja. Vaša impulzivnost pri reševanju domačih in intimnejših zadev bi vam znala zaigrati čudno igro. Brzdajte zato svojo vnemo in vnetljivost, da bi se ne kdaj kesali. Pazite tudi na morebitne srčne motnje. Posebno velja to za poletne mesece. Idej in zamisli bo veliko. Vaši načrti se bodo tudi upoštevali. In vendar ne boste z vsem popolnoma zadovoljni. Vaše težnje gredo pogosto predaleč. Upoštevajte splošne razmere in ne le lastnega okolja. Vse drugače pa bo glede vaših čustvenih zadev, ko boste vsestransko srečni in bodo morebitni mračni dnevi le polepšali sicer uravnovešeno čustveno življenje. Nekoliko težav bi vam znala prinesti zgodnja spomlad, ko se ne boste preveč dobro počutili. Včasih bi ne bilo odveč, če bi se nekoliko umaknili vase in se zamislili. ©sgittoriiia STRELEC (23.11. —- 20.12.) Ko boste ob letu delali obračun, bi mogli reči, da leto ni šlo po zlu. Če pa boste resnično zadovoljni, bo to odvisno od tega, kaj od življenja pričakujete. Materialnih uspehov ne bo malo, pa tudi na pretek jih ne bo. S samo moralnimi rezultati pa bi ne bili zadovoljni. Isto bi mogli reči tudi za vaše čustvene razmere in za vaše družinske odnose, ki se ne bodo veliko oddaljili od poprečnih družinskih razmer. V splošnem torej kar normalno življenje, kolikor vas ne spodnesejo kritični dnevi nekje v aprilu ali maju. CipKcoMM. KOZOROG (21.12. — 20.1.) Od začetka leta boste morali biti optimisti, kajti nakazujejo se vam uspehi, pa tudi težave. Poslednje bi znale včasih zavreti vaš ustvarjalni polet, toda s svojim optimizmom boste prebrodili tudi kako večjo težavo in ob koncu leta bo rezultat pozitiven. Napoveduje se vam daljše potovanje poslovnega ali pa tudi razvedrilnega značaja. Potovanje pa bi znalo biti past, ki bi mogla zmotiti vaše čustveno ravnotežje, kar bi vplivalo na družinsko srečo. Z zdravjem boste v splošnem zadovoljni, razen z moralnimi tegobami, ki jih nosijo s seboj leta. VODNAR (21.1. — 19.2.) Značilnost letošnjega leta bo precejšnja razgibanost na delu ali v poslovnem življenju, razgibanost, ki bo imela zelo svetle dni, pj tudi kako temnejšo senco. Zato je vaša dolžnost, da ste že od začetka previdni. Previdnost pa ne bo odveč niti v uravnavanju vaš h čustvenih odnosov oziroma družinskih razmer. Enkratna uveljavitev ne pomeni nič, če ne zagotavlja trajnejših rezultatov. V družini ali ožji družini boste doživeli pomembnejši, morda celo kritični dogodek sredi leta. Nikoli ne rušite mostov za seboj. •pite« RIBI (20.2. — 20.3.) KiV če boste znali vse priložnosti primerno izkoristiti, kar vsekakor ne bo lahko, vam ne bo treba ob letu tarnati. To velja za uveljavitev na delu, kot tudi za vaše mesto v ožji in širši družbi, ki postaja vedno zahtevnejša. Hkrati pa boste kar dobro zvozili tudi skozi čeri, ki jih nosijo s seboj družinsko življenje oziroma čustveni odnosi. Kaže, da se bo dokončno uresničila neka vaša želja. Samo od sebe to ne bo prišlo. Zato tudi v tem primeru velja star rek, da je vsakdo svoje sreče kovač. V V V V V V šč S* v V A ** A V V V k* k* «*> k* * k* A v v k* v kž k* A TOREK, 31-XII.-1968 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročala - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 E-lektronske. orgle - 12.00 Pratika -12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Ansambel Pacchiori - 17.20 Za mlade poslušalce - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Flavtist Dapretto -19.10 Cankar: «Konec» - 19.20 Motivi - 19.40 Zbor «Lojze Bratuž« - 20.00 Šport - 20.30 Popevke - 21.00 Silvestrov variete. TRST 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran 13.15 Dvajset let dolg trak. KOPER , Q6,‘?°p 7'3.°- 12„3U' 14 00, 16.00, ba 8 nnčlia ' 7,10 Jutran-Ia glas-Pa - 8.00 Prenos RL - 10.15 in 10.35 Čestitke kolektivov - 11.00 : 11,15 Uspeli m°-tava - 11.30 Pevci - 11.45 ■ Glasba m pesmi - 12.00 in 12.50 Glasba po, žeflah - 14.10 Veselo novo leto ' 14-30 Violinist Križnič ■ 15 30 čestitke kolektivov - 16.30 Uspehi 68 - 17.00 Tretja stran - 17.15 Po- J6innPali ' 17-40 Parada orkestrov 19.00 Prenos RL - 19.00 Poje Mina - 19.30 do —.04 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM T.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-rčcila - 8.30 Jutranje pesmi - 9,06 ZVočni trak - 10.50 in 11.08. Ura 8 V11'?0 SoPranistka Freni - .12.0o Kontrapunkt 1315 Adria- nov klw!.it<«14,(lii| Itovevitpeemi -15.40 Novoletna voščila - 16 00 Program za mladino 16.30 Arm- faT™Vn F™soy ' 1710 Pt0«e - 19.00 Novoletna voščila - 19.13 Roman - 20.15 Pergolesijeva «La ser-va padrona« - 21.00 Novoletna poslanica predsednika republike - 21.15 Spored za konec leta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Novoletna voščila. - 10.00 Roman - 11.00 Filmske novosti - 11.35 Pesmi desetletja - 12.10 Novoletna voščila - 13.35 Brez naslova - 14.05 Juke box - 14.45 Uspeli motivi - 15.15 Baritonist De Siati - 15.35 Posebna oddaja 16.00 Popoldanski spored - 16.35 Ples - 18.00 Pisana glasba - 18.20 Enciklopedija - 19.00 Ping pong - 20.01 Glasbeni kvizi - 21.00 Poslanica predsednika republike - 21.16 Silvestrov program. III. PROGRAM 10.00 Skladbe za klavičembalo - 10.20 Rahmaninov in Bartok -11.45 Honegger.jeva 1. simfonija - 12.20 Sodobni skladatelji - 13.00 Budimpeštanski kvartet . 14.30 Paisiello «Socrate immaginario« - 15.55 Plošče - 17.20 Angleščina - 18.15 Gospodarska rubrika 18.50 Lahka glasba - 18.45 Pričanja - 19.15 Koncert - 20.15 Rossini - 20.30 Na sporedu Johann in Jo-sep Strauss - 22.40 Revija revij - 22.50 Lahka glasba - 23.45 Novoletna štafeta. FILODIFUZIJA 8.00 Operna glasba 8.50 Rah-mainovi zvonovi - 10.05 Brero Koncertino - 10.50 Simf. koncert - 12.30 Recital rimskih solistov - 13.05 Roussellova Simfonija št. 4 - 14.40 Bachova fantazija in fuga. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 »Morda vam bo všeč« - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Basist Ladko Korošec - 13.30 Kmetijski nasveti. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Roboti so med nami - 13.00 Slikanice - 13.30 Dnevnik - 16.50 Program za najmaljše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 19.45 Mali oder - 19.45 Športni dnevnik - 20.30 Dnevnik - 21.00 Novoletna poslanica predsednika republike - 21.10 Pozdravljeno ’68! - 22.10 Prigode H. Fin-na - 23.00 TV film - 23.50 Pol-nočni program. II. KANAL 18.05 Delia Scala Storv 19.05 A. Dumas: «1 banditi del Re» - 21.000 Dnevnik - 21.15 M. G. Sau-vaion: «Tredici a tavola« - 22.40 Mladina na odru JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli - 16.45 Risanka - 17.00 Baletna oddaja - 17.30 E. Voss: Plešoči osliček 18.45 0-brežje - 19.10 Z levo nogo dtozi staro leto - 19.40'Koroški Akademski oktet - 20 00 Dnevnik 20.45 Propagandna oddaja - 21.00 A. Marodič: Mali oglasi - 22.00 Malo za šalo, malo zares - 22.35 Na Silvestrovo - 23.20 Zadovoljni Kranjci - 23.35 Dobro leto voščimo - 0.30 Zabavno-glasbeni koktajl. SREDA, 1-1.-1969 TRST A 1V5, ,14i5, 1915 Poročila o nn vr * KIasbo v novo leto - 9.00 Masa - 9.50 Harfa - 10 00 V prazničnem tonu - 10.30 Vokalno instrumentalni, koncert - 11.15 Novoletna bakla - 11.50 Otroški zbor - 12.10 Melodije - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 14.45 Z glasbo po svetu - 15.30 Zabavni ansambli - 16.00 Beličič. «Božično srečanje« - 16.30 Veliki orkestri - 17 30 Folklora - 18.10 Pianist Vladimir Krpan - 18.30 Koledovanje - 18.50 Lahka glasba - 19.30 Bevk: «Nedolžnost» - 19.40 Pesmi Nadiških dolin - 20.10 Šport - 20.30 Simf. koncert - 21.55 Plesna glasba - 22.30 Zabavna glasba TRST 9.30 Domači glasbeniki. KOPER 7.30, 12.30. 14.30. 19.15 Poročila 7J0 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.00 Kronika minulega leta - 10.30 Nove plošče - 10 45 Plošče Saar - 11.00 Kronike leta -11.30 Vesela glasba -12.00 in 12.4« Glasba po željah-14.00 Srečno no vo leto - 15.00 Čestitke delovnih kolektivov -16.00 Prenos RL - 19.00 Ansambel Puhar - 19.30 .Prenos RL - 22.10 in 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 29,00 Poroeila »■JO Jutranje pesmi - 9.05 Zvoč ni trak - 10.00 Maša miru - 11 00 Vivaldijev koncert štev. 11 - 11V Novoletna voščila - li 30 Basist Itak, Tajo 12.00 KontrapunktSt i-j.15 Poznate Jamesa Browna? -Pourcelove skladbe 14.35 Flav-H- Mann - 16.00 Almanah -ib.45 Glasbeni spored - 17 15 Program za mladino - 19,16 Lahka B‘a9ibfn 'c?0,1,5 Radi’ska Priredba ' f1 -du Simfonični koncert 22 00 Skladbe za godala 23.25 Nogo-metna tekma Mehika - Italija' II. program 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila 9.50 Orkestri - 9.09 Zakaj in k«-ko? 10.00 Novoletna voščila - 10.35 Glasba - po željah 11.35 Pesmi desetletja - 12.15 Novoletna vo-či-la ' J2-20 Pevci lahke glasbe -14.05 Juke box 15.00 Izbrani motivi - 16.00 Tekmovanje za nove pesmi - 17.13 Popoldanski spored 1 - 19.00 Motivi motivov - 20 00 Glasbeno govorni spored - 2100 Jazzovski koncert - 22.40 Ameriške nove plošče III. PROGRAM 10.00 Operna glasba - 10.50 Na sporedu je Haydn - 11.45 Dvorakove bagatele - 12.50 Flavta - 12 55 Simfonični koncert - 14.30 Sopranistka S. Perberian - 15.30 C.iar-dim in Schubert - 16.40 Janačke ve skladbe 17.20 Pianist A. Cic-colini - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Ponovno odkritje sredozemske civilizacije - 21.00 Rossini. FILODIFUZIJA 8.00 Skladbe za klavičembalo 8.20 Brahmsov trio 9 00 Na spo redu je Čajkovski 10 10 Mozar tova simfonija K 19 10.20 Lul ly in Sibelius - 13.30 Sehumano ve koncertne skladbe 13.45 Pio šče. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 10.00. 13.00, 15.00 19.00 Po roč d a - 6.00- 8 00 Z veselimi melodijami v srečno novo leto - 8,05 H Ch Anderseni »Snežna kraljica« 9.05 Najmlaj-ši poslušalci - 9.35 Ansambel Moj-mira Seoeta 10 05 Orkester RTV - 11.15 Narodne in umetne pesmi - 12.10 Čestitke za praznik. ITAL. TELEVIZIJA 10 00 Ma^ - 12.15 Novoletni koncert z Dunaja v evroviziii 13.30 Dnevnik - 14.00 Skakalne smučar ske tekme v Garmisehu - 17 00 Giocamb - 17.30 Dnevnik 1745 Program za mladmo 19.15 Komični skeči 19.50 Spo-t-ni dnov m k in ital. kronike 20.30 Dnev nik - 21.00 Film «warvev» - 22.30 Poje Jackson 23 00 Dnevnik. II KANAL 18.00 Novoletna voščila 19.15 A. Dumas: «1 banditi del Re» - 21.00 Dnevnik - 21.15 Cirkus 22.15 Eno leto športa. JUG. TELEVIZIJA 10.15 Novoletno jutro 10.30 P. I. Čajkovski: Hrestač 11.20 A lice v deželi čudežev 12.15 Du naj: novoletni koncerr - 13.30 Gar misch: smučarski skoki 15.30 Madžarska glasba - 15.45 Dobro leto voščimo - 16 45 Novoletni spo-red - 18.15 Jo-jo — filmska komedija - 20.00 Dnevnik 20.30 Martinu: Komedija na mostu — opera - 21.15 Novoletni spored -22.50 R. Burms: VeseJi berači - 23.20 Poročila. 1 .tur- — A — Vreme včeraj: NajvBja temperatura 4 najnižja —i»7 op 19. uri 0,3 stop., zračni tipk 1016,6 stanoviten, veter lb km vzhodnik, sunki vetra 33 km, vlaga 50»’,,, nebo pooblačeno',,' morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje. Tržaš ii e ¥ Danes, TOREK, 31. decembra SILVESTER Sonce vzide cb 7.46 in zatone oft 16.31 — Dolžina dneva 8.45 — Lu-na vz de ob 13.37 in zatone ob 5.05 Jutri, SREDA, 1. januarja NOVO LETO Novoletni poslanici župana Spaccinija in vladnega komisarja pref. Cappellinija Tržaški .župan inž. Spaccini je naslovil včeraj na občane novoletno poslanico. V njej pravi, cia mora vsak župan opraviti dva obračuna, tč je obračun mesta kot družbene skupnosti in obračun občinske uprave. Za Trst se ta dva obračuna skoraj docela ujemata. Leto 19(5(4 je bilo leto marljivega dela. Pospešeno so reševali go-snedarska in socialna vprašanja začenši z letom 1967. Položili so temelje vseh programov, s katerih pomočjo bo Trst zopet pridobil zagon za opravljanje svoje nacionalne in mednarodne vloge ter zunanje lice sodobnega mesta, udeleženega v splošnem razvoju, ki je značilen za naše obdobje. V letu, ki gre h kraju, je imela občina -važno vlogo pri proslavah 50-letnice priključitve, poleg tega pa je tpčno uresničila smotre, določene v načrtu petletne dejavnosti, po eni strani so stvarno začeli uresničevati družbeno važna dela v šolskih gradnjah, storitvenih službah, v zvezi s cestnim prometom. Po drugi strani pa_ so dosegli prve rezultate jasno začrtanega programiranja, kar pa je naletelo na težave in ovire. Dovolj je, da sv spomnimo na novo razsvetljavo v mestu. To delo je bilo opravljene, v petih mesecih, tod& za razna upravna in birokratska pota .je* bilo potrebnih nad poldrugo leto priprav. Te težave terjajo od ob čine vedno Večji napor tudi za lo, da bi postalo upravno delo bolj gibčno. 1 Tudi novo leto bo značilno po izrednem delovanju. Bo sicer pie-hedno leto, kajti mehanizem, s Katerega pomočjo se bo Trst gospodarsko utrdil in opomogel, bo za čel deldvati šele leta 1970. a pomočjo javnih in zasebnih spodbud se ponovno poraja zaupanje. Mesto je morda še v dvomu, toda začenja sodelovati in prisrčno ..odgovarja na razne pobude. Opažajo se prvi znaki obnavljajoče se življenjskosti, zatem -pa pridejo navdušenje, popbhr razcvet in splošna obuditev podjetnosti. «To pravimo«, nadaljuje župan v svoji poslanici, «ne ir nekega obveznega optimizma, marveč ker verujemo an ker mo ramo verjeti v sposobnost našega Trsta. Jasno imamo pred očmi velikanske težkOČe za uresničenje načrtov in zelo resne probleme tist.n, ki še ne uživajo varnosti dela m doma. Je pa zaupanje, da se bouo ta vprašanja rešila z dolgotrajnim, zato pa nič manj navdušenim de- l0«Toda vse to ne bi imelo nobenega smisla, če bi v svetu m Evropi prenehal mir. -Jrst življenjsko potrebiijslrmr, saj bi sicer njegove naloge in vloga izginile. Mesto občuti kot zelo občuti'iv _ instrument vse motnje, ki se/,jjdrgžajo-v njegovem ustroju. Zato gledamo s pridržanim dihom na dogodke na crednjem vzhodu, zato so nas dogodki na češkoslovaškem neposredno prizadeli-, kajti Trst je krepil in krepi svojo mednarodno vlogo proti Vzhodu. Iz istih razlogov menimo, da so neogibno potrebne vedno bolj odprte perspektive na vseh ravneh v odnosu do sosednje Jueoslavi;e.» «Zato želim, da bi bilo novo leto. , V, o ponovne nriboritve miru, ..v katerem se; lahko duhovno, zdruzno vsi liud> ' sedaj, ko smo Videli, . kako majhna je .videti naša zemlja 7vladni'''komisar 'dežele Furlanije-Julijske krajine, pa je naslovil na prebivalstvo naslednjo poslanico. Navada je, da ob prehodu iz ene-i p!, lata v drugo napravimo nekak obračun, izražamo upanja in želje. Pred nami je še , sveža preteklost, polna pobud , in dela, in že se usmerjamo preko konvencionalnega znamenja v koledarju k prihodnjim dnferri: . . Ali smo na prvi pogled lahko zadovoljni s svojo preteklostjo? Previdnost.in razmišljanje nam svetu-leta, da se izogibamo absolutnim sodbam; toda če upoštevamo ne-katere -jaJtoll^znBčilt^ .plati, .položaja, lafikcrt51tfefWmo^ sptovost-io da je>-htlh -ltoo 1968 v bistvu usodno za Trst, zlasti če pomislimo, na svet, poln nemira in pretresov, ki je nesposoben, da m prilagodil zahteve in svojo bojevitost ki pa je vedno pripravljen zagnati velik hrup ob rojstvu Sofiji nega sina kakor tudi ob naravnost . bajnem vesoljskem podvigu. Trst ie preživel razdobje bogata duhovna toplote ter je iz skupnih spominov - v bratski nacionalni solidarnosti črpal nov zagon za bodoče naloge. V mastu je napredovalo zu so bili položeni temelji programa za reševanje najbolj važnih vprašanj mesta, ki pogajajo njegovo bolj cvetočo prihodnost. Kakšni so upi in nameni za leto 1989? Želeli bi, da bi bili ljudje bolj velikodušni in da bi si bili bolj bratje, da bi se rane raznih sporov ublažile, da bi razum sprem, ljal napore za dosego večje socialne pravičnosti, da bi prevagale tiste stvari, ki nas združujejo, nad tistimi, ki nas ločijo, želeli bi, da bi svoboda in mir gospodovala po vsem svetu in goreče želimo, da bi Trst videl zarjo svojega lepšega dne. Imamo zaupanje spričo tega, kar delamo, da se bodo ugodni znaki čimprej pokazali. Vztrajno bomo delali, da se ta smoter uresniči v svesti si lastne odgovornosti našega poslanstva. Ugodno leto, torej? To verujemo in vse bomo storili, da ne bo pričakovanje nikogar razočaralo. Vsem najbolj iskrena voščila za vse dobro. Kot je običaj ob takšni priložnosti, je kvestor v kratkem nagovoru poudaril predvsem važnost tiska in sodelovanje s časnikar,]-. Potem ko je voščil časnikarjem in njihovim družinam srečno in uspes. no novo leto, je gostom podaril lepo nalivno pero. Za prijazne besede, voščila in darilo se je kve-storju zahvalil predsednik deželne časnikarske zbornice Smocvina, nakar so pogostili časnikarje z ape. ritivom. Snoči je priredil župan Spaccini v vili Revoltella prisrčen in topel sprejem časnikarjem «pri odprtem ognjišču)). V kratkih besedah jih je seznanil z delovanjem in dosežki občinske uprave ter ponovil misli, izrečene v poslanici občanom. Zatem je izmenjal s časnikarji voščila, želeč jim obilo uspehov in vse najbolje v novem letu ter jih povabil na zakusko. Kvestor in župan sprejela časnikarje Včeraj opoldne je tržaški kvestor dr. Edmondo D'Anchise sprejel v svoji pisarni tržaške časnikarje. Z njim so bili tudi nekateri višji častniki karabinjerjev in javne varnosti, ki so se skupno s kvestor-jem zadržali s časnikarji v prijetnem razgovoru. Seja repentabrskega občinskega sveta Sinoči je bila seja repentabrske-ga občinskega sveta, ki je odobril nekatere sklepe upravnega značaja in poročilo župana o delovanju občinske uprave od 1. oktobra do konca leta. Ob koncu seje je župan zaželel občinskim svetovalcem, njihovim družinam in vsem občanom obilo zdravja in uspehov v prihodnjem letu. Podrobneje bomo o seji še poročali Pismo dr. Metke Kacinove Prejeli smo in objavljamo pismo, ki nam ga je poslala farmacevtka dr, Metka Kacinova: Uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Trst Dovolite mi, da v zvezi z da-pisom gospoda Vilelle. Ki je bil objavljen v «Primorskem dnevni-ku» v soboto, 28. decembra, povem sledeče: 1. Kateri je bil občevalni jezik v lekarni na Opčinah zadnjih deset let, vedo najbolje openski klienti lekarne. 2. Državni izpit sem napravila dne 23. novembra. Dne 28. novembra torej ni mogel biti pogo), da bom sprejeta, ko bom opravila dr žavni izpit. 3. Strokovno delo farmacevtov lahko presoja le diplomirani farmacevt. Kdorkoli govori o negativnih re zultatih. naj našteje jasno in ne dvoumno napake. Zgolj splošne trditve ne zadostujejo. 4. V listu «11 Piccolo» z dne 28. decembra gospod Vilella ne izjavlja. da so bili vzroki odpustitve negativni rezultati, temveč .motivi ambientali interni deli ’ azienda», kar pa je nekaj čisto drugega. dr. Metka Kacin Opčine, 30. 12. 1068. Slovensko gledališče v Trstu je lepo zaključilo svoje delovanje v letošnjem letu z uspelim gostovanjem na Kozini. Dve predstavi «Rdeče kapice» je gledalo na Kozini nad tisoč otrok. Na mesto nenadoma obolelega Rustje je v vlogo krojača Bodeža vskočil režiser Lukeš. Do sedaj je otroško igro «Rdeča kapica» v izvajanju Slovenskega gledališka gledalo nad 6000 otrok. To je vsekakor razveseljiv uspeh in priznanje vsem, ki pri «Rdeči kapici» nastopajo ter sodelujejo. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan 'I epina izroča mejnim stražam na italijanski in jugoslovanski strani novoletno d»r rilo in voščila Delegacija Opencev danes pri županu lem razgovoru. w ^j-4 ov- ..................................IM..MI.............................................................................................................................“ STANJE TRŽAŠKE INDUSTRIJE OB KONCU LETA Kriza v malih in srednjih podjetjih zaradi zmanjšanja dela v ladjedelnicah 1. in 2. januarja zaprli uradi konzulata SFItJ Podatki iz uče vanje ankete strokovnega odseka za pro-konjunkture pri Tržaški hranilnici Strokovni odsek za proučevanje konjunkture pri Tržaški hranilnici je pred kratkim izvedel v deželnih poslovnih krogih, anketo, iz katere je razviden razvoj posameznih dejavnosti do konca septembra 1968, poleg tega pa so v njej zbrana pred videvanja poslovnih ljudi glede nadaljnjega razvoja do konca leta oziroma do januarja februarja 1909. Glede! na to, dll se predvidevanja za razdobje, ki sega do konca leta, oslanjajo na naročila, katerih u strežne pogodbe ima poslovni svet že trflno v roka!1, so mm® ta predvidevanja lahko v veliko oporo, da si predočimo sedanje stanje v gospodarstvu in zlasti v industriji, v pri čakovanju običajnih zapoznelih podatkov. V okviru tržaške industrije pre življajo, kakor znano, posebno hudi) krizo mala in srednja podjetja, ki so se razvila kot pomožne dejavno sti za tukajšnje ladjedeistvo; s po stopnim opuščanjem ladjedelske de javnosti (Sv. Rok, Felszegy, Sv. Marko) so ta podjetja pač prišla ob naročila. Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je na nekem strokovnem srečanju pred dne vi naglasil potrebo, naj bi se ta podjetja čimprej preusmerila na no ve dejavnosti, ki se porajajo v krajevnem gospodarskem ustroju, in ki se bodo še v večji meri porajale prihodnje, zlasti ko bo steklo tudi gospodarstvo, čeprav z napornimi koraki, in kljub vsemu mor- nasprotnemu zunanjemu vide- li elo v tovarni Grand1 Motori Trie-si:\ I/. ankete, ki m je opravila Tržaška hranilnica, pa prevava skrb, s katero gledajo podjetniki na možnosti takšne preusmeritve. Za vsa kršno takšno odločitev je namreč potreben kapital, in splošno mne nje malih in srednjih industrijeev je, da je najemanje ustreznih po sojil pri krajevnih bančnih zavodiii povezano s prevelikimi stroškj. Nadaljnja težava je v tem, da se proizvodni stroški nezadržno večajo, kljub večkratnim opozorilom pa je opažati, da velika podjetja z državno udeležbo še vedno oddajajo razna dela malim in srednjim podjetjem iz notranjosti države, ter špekulirajo na ceni, namesto da bi jih zaupala specializiranim domačim podjetjem, ki so morda res nekoliko dražja, a ki zato zagotavljajo kakovostno izvedbo zaupanih del. V tekstilni industriji je ob koncu leta opaziti nekaj več optimizma: naročila so ((zadovoljiva* tako i/. notranjosti kakor tudi iz tujine, in proizvodnja gre, čeprav so ustrez ni stroški tudi na tem področju v stalnem razmahu. Povsem podobna slika je v farmacevtski industriji, kjer pa se ne pritožujejo niti nad sedanjo denarno likvidnostjo, ki da je kar v redu Nekoliko bolj previd ne izjave dajejo zastopniki krajevnih lesnih industrij, kamor prištevamo tudi podjetja, ki se ukvarja jo s predelavo plute. Skrbi povzroča v prizadetih obratih predysem postopno krčenje naročil za prihod nje mesece. V tržaških tovarnah li (cerjev. so zadovoljni kar zadeva naročila iz notranjosti države, zaskrbljeni pa so glede nadaljnjih naročil i/. tujine. Proizvajalci osvežilnih pijač seveda niso zadovoljni s povpraševanjem na trgu. kar je razumljivo v zimski sezoni, poleg_ tega pa se pritožujejo zaradi davčnih bremen, ki jih težijo in ki občutno hromijo njihovo prizadevnost. V naj novejšem času se je tem težavam pridružil še znaten povišek (za 8 odst.) mezd zaposlenemu osebju. V tekstilni industriji se v zadnjih me seči h živo razpravlja o možnosti proizvodnje po naročilu iz tujine, predvsem iz Zahodne Nemčije. Kaže, da so takšna naročila lahko do segljiva, vendar pa da so cene, ki jih tujci ponujajo za to delo, v splošnem nerentabilne. Po uveljavitvi 1. septembra 1968 začasne ureditve na področju grad beništva, s čimer je bila odstranjena ena izmed poglavitnih zaprek, ki so ovirale razvoj gradbeništva, je na tem področju opaziti nekaj več elana. Tudi pristojni občinski uradi so pripomogli k temu, tako da so začeli hitreje izdajati gradbena dovoljenja. Oživljena dejavnost na tem področju pa naj bi trajala le nekaj mesecev, ter naj bi gradbeniki nato ponovno omejili svojo aktivnost, v pričakovanju novega regulacijskega načrta. za petrolejem in za življenje posadke 60 strokovnjakov. Ponton .ie redno povezan z Ancono, odkoder mu dovajajo po morju in po zračni poti vse, kar potrebuje za redno obratovanje, poleg tega pa je v stalpi radijski zvezi z mestom. • Tržaška prefektura sporoča, da je razpisala izpite za usposobitev agentov tovarniških uradov za leto 1908-69. Za podrobne informacije naj se interesenti 'obrnejo na prefekturo, soba 74. Izleti SPDT priredi 2. januarja 1969 izlet v Kranjsko goro ob povratku udeležencev zimovanja. Odhod avtobusa ob 8.45 iz garaže Carsica v Ul. Boveto, nasproti barkovljanskega pokopališča. Generalni konzulat Socialistične federativne republike Jugoslavije v Trstu sporoča, da bodo uradi konzulata zaprti dne 1. in 2. ja- nuarja za novoletne praznike. Urnik trgovin za praznike Iz tajništva Slovenskega gospodarskega združenja smo prejeli s prošnjo za objavo tole sporočilo: Pristojno odbormštvo pri deželni vladi je odredilo, naj trgovine med skorajšnjimi prazniki poslujejo po naslednjem urniku: DANES, 31. decembra: zadnji dan leta. Vse trgovine bodo lahko podaljšale popoldanski poslovni čas do 21. ure JUTRI, 1. januarja — Novega leta dan. Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13), slaščičarn in podobnih trgovin (8—21.30). Včeraj se je sestal akcijski od bor, izvoljen na javnem sestanku 18. t. m. na Opčinah. Ugotovil je, da akcija v zvezi z znanim dogodkom, ki se je pripetil v openski lekarni uspešno napreduje in zajema vedno širšo demokratično javnost. Doslej so namreč nabrali že nad 1500 podpisov na protestni izjavi v tej zvezi. Podpisniki hkrati zahtevajo, «da občinska uprava na mesti takega občinskega zdravnike, ki bo, ne samo strpen v odnosu do prebivalstva ne glede na narodnost, temveč bo brezpogojno obvladal oba tukaj govoreča jezika«. Drevi bo tržaški župan sprejel delegacijo, ki mu bo izročila resolucijo z zahtevo po namestitvi novega občinskega zdravnika na Opčinah, ki bo obvladal tudi slovenščino. Akcijski odbor je proučil izjavo g. Vilelle, ki jo je objavilo časopisje. Ugotovil je, da trditve g. Vilelle nikakor niso resnične, kar lahko potrdijo vsi slovenski odjemalci lekarne. Dejstvo je namreč, da so slovenski uslužbenci v openski lekarni odgovarjali in vprašanja v slovenščini po italijansko. 'če je g, Vilella prišel zde, do drugačnega'stališča, je to stori samo pod pritiskom javnega mnenja Odbor se hkrati zahvaljuje vsej demokratični javnosti, delav cem Sv. Marka, izvoljenim pred stavnikom, občinskim upravam in vsem organizacijam za solidarnost v boju za naše narodne pravice. Odbor je sklenil poslati pritožbo na italijansko - jugoslovansko komisijo, ki nadzoruje izvajanje Ion donskega sporazuma. Akcijski odbor Srečno in uspeha polno novo leto želi svojim članom, gojencem, podpornikom in vsem ljubiteljem glasbe GLASBENA MATICA — TRST iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiHMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ POPOLDNE V UL. TOR SAN PIER0 Mnogo dima in preplaha zaradi požara v kleti Nad 6000 otrok je že videlo igro «Rdečo kapico» 8. januarja sestanek partizanov na Opčinah Pokrajinski odbor Združenja partizanov — ANPI — sklicuje v sredo. 8. januarja 1B69 ob 20. uri na se-sedežu prosvetnega društva na Opčinah širšo sejo predstavnikov vseh , organizacij bivših partizanov trža-| škega ozemlja. Na seji se bodo obravnavale razne zadeve, ki se nanašajo posebno na vpra’anja priznanja kvalifikacij bivših borcev in | sorodnikov padlih. Pokrajinski odbor ANPI vabi vse prizadete, da se udeležijo seje spričo potrebe, da se obravnava sedanji položaj bivših borcev ter sorodnikov padlih v | okviru nedavnega zakona, ki ureja ta vprašanja. Godbeno društvo na Proseku vošči srečno novo leto Pevskemu zboru «VASILIJ MIRK)), prosvetnemu društvu PROSEK -KONTOVEL, športnemu društvu «PRIMORJE», Gospodarskemu društvu na Proseku, vsem vaščanom s Proseka in sosedom s Kontovela. Cenjenemu ansamblu Slovenskega gledališča uspehov polno novo leto iskreno želi družina URDIH Trst - Sv. Ivan SLOVENSKI KLUB vošči srečno novo leto vsem svojim sodelavcem in prijateljem doma in v matični domovini. PROSVETNO DRUŠTVO SLAVEC vošči vsem svojim članom, kakor tudi vsem prosvetnim in športnim društvom srečno ter uspehov polno novo leto. PROSVETNO DRUŠTVO VESNA V KRIŽU vošči vsem članom, sotrudni-kom, prosvetnim društvom ter slovenskim organizacijam uspehov polno ter srečno novo leto 1969. PODPORNO DRUŠTVO DIJAŠKA MATICA vošči vsem svojim članom, dobrotnikom in prijateljem srečno in uspešno leto 1969. ODBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA PRIMOREC IZ TREBČ vošči vsem svojim nogometašem, trenerju, članom, podpornikom, simpatizerjem in vsem vaščanom srečno novo leto. Minister Forlani na «Scaral)P« 11» Preplašene ljudi so gasilci reševali skozi okna, dokler je bilo stopnišče zasičeno z dušečim dimom Minister za državne udeležbe Ar-naldo Forlani je predvčerajšnjim dopoldne nekaj milj na odprtem morju pred Ancono stopil na ponton za vrtanje petroleja «Sca-rabeo 11», ki so ga pred kratkim zgraditi v tržaški ladjedelnici Sv Marko. Ministra Forlanija je spremljal predsednik zavoda za ogljikovodike ENI Cefis, ki mu je razkazal naprave na pontonu ter ga seznanil z raziskovalnimi načrti družbe AGIP, ki deluje v sklopu ENI. Cefis je med drugim naglasil, da so se raziskovanja tal in morskega dna po sprejetju zakona štev. 613, ki urejuje področje rudarskih raziskovanj v Italiji, močno razvin zlasti na morjih, ki obkrožajo Italijanski polotok. Sedaj se najbolj intenzivno raziskuje morsko dno na Jadranu, in sicer na področju pred Ancono, kjer je pravkar na delu ponton «Scarabe% 11». Ponton, katerega teža presega 7 tisoč 500 ton, lahko deluje na morskih področjih, na katerih se globina suče med 30 in 150 metri. Opremljen je z vsemi napravami, ki so potrebne za uspešno vrtanje Darovi in prispevki Kot vsako leto. je tudi letos Zveza vojnih invalidov v Trstu obdarila otroke invalidov Valerija In Milko Milič darujeta 5000 lir za Dijaško matico, in sicer 2500 lir v spomin Pina Misleja in ,2500 lir v spomin Teodora Černeta. A Prosvetnim društvom, številnim prosvetnim delavcem, zvestemu občinstvu in ki gojijo, spremljajo in ustvarjajo slovensko kulturo pri nas in v domovini vsem vaciii, --- •* * men želi vso srečo in uspehov v novem letu lVJba SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Trst Gorica Čedad Premeten tat v rokah policije Včeraj smo zvedeli, da je preiskovalnemu centru tržaških orož nikov uspelo priti do dna zagonetni zadevi, ki je delala že vse leto preglavice tržaški policiji. Šlo je za vrsto zaporednih, navidez slučajnih in nepovezanih tatvin. V nekaterih primerih pa se je zdelo celo, da ne gre niti za tatvine.^ Le kasneje, ko se jih je nabralo že precej, je uspelo agentom priti do zaključka, da so vse tatvine delo enega samega, izredno spretnega tat«, nekakega '(tržaškega Fantomasa». «Fantomas» je v resnici 28-letni Istran Franco Guarnaccia, po rodu iz Pulja, ki se je pred mesecem dni vrnil v naše mesto iz sosednjih mest, kjer je od časa do časa o-pravljal svoje «de!o». Vrnil se je proti svojemu domu v Ul. XXX. oktobra, toda bil je dovolj oprezen in opazil je, da so stali pred njegovimi vrati neki ljudje, ki na videz niso vžbujali nobene posebne pozornosti. Bili so agenti letečega oddelka tržaške kvesture, katerim so sporočili da se bo Guarnaccia kmalu vrnil domov. Guarnaccia se je takoj znašel in se izognil agentom. Šel je k brivcu in si dal pobarvati rnse in obriti košato brado, ki mu je obkrožala obraz. Toda zaman. Še istega dne so ga agenti pripeli, ko je ura odbila dve po polnoči, ko se je brez cilja potepal po mestnih ulicah. Po daljšem zaslišanju so «Fan tomasa* izpustili ter prijavili sodnim oblastem zarad. 65 tatvin. ODBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA PRIMOREC IZ TREBČ žali srečno novo leto vsem vaščanom, pevskemu zboru, vaški dramski skupini, športnikom in kulturnikom na splošno. Gasilci rešujejo ljudi iz gornjih nadstropij V hiši štev. 2 v Ul. Tor San Pie-ro je bil včeraj v prvih popoldanskih urah velik preplah. Iz vhoda in oken se je vil smrdljiv dim. prestrašeni stanovalci pa so skozi okna vpili na pomoč. Iz neznanih vzrokov verjetno pa zaradi eksplozije kerozena. je namreč nastal požar, ki je povzročil precej škode, še 'več pa ’ strahu. Eksplozija ie pokvarila tudi električno napeljavo, kar je povzročilo še večio zmedo. Stanovalci iz gornjih nadstropij so takoj stekli na stopnišče, da bi čimprei prišli, do izhoda, toda zaustavil iih je rezki in dušeči dim. Zdelo se jjm ie, da, je nastal velik požar in da gori vsa hiša, zato so spet tekli Slov. prosvetno društvo «TABOR» — Opčine Prosvetno društvo «IVAN CANKAR« pri Sv. Jakobu v Trstu PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN in športno društvo SOKOL iz NABREŽINE SPLOŠNI ZDRAVNIK DR. JOSIP SANCIN ordinira: Corso Italija 7/III dnevno od 15. do 17. ure. Tel. 30059 In v Ulici del Rivo 46 nad lekarno Godina pri Sv. Jakobu dnevno od 18 do 19. ure. Sprejema vse bolniške blagajne Vošči vsem SREČNO NOVO LETO 1969! v stanovanja, odprli okna in klicali na pomoč. Kmalu potem so prišli gasilci, ki so nemudoma dvignili lestvo in rešili nekaj stanovalcev, drugi pa so pritekli po stopnišču. Gasilci so s krampi odprli nekaj lin v zidu in z dvema brizgalnama pogasili požar v kleti. Na kraj požara so poleg gasilcev, ki jih je vodil inž. Rivera, prišli tudi namestnik kvestoria, šefa dveh bližnjih komisariatov javne varnosti in agenti iavne varnosti. Človeških žrtev ni bilo. le nekateri stanovalci so se nekoliko opraskali. Organi javne varnosti in gasilci so uvedli preiskavo, da bi ugotovili vzroke požara. VSEM SOMIŠLJENIKOM IN PRIJATELJEM VOŠČI SLOVENSKA LEVICA SREČNO NOVO LETO! KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE želi vsem svojim članom, tržaškim vinogradnikom tn vtem, ki mu na katerikoli način pomagajo pri njegovih vsakoletnih vinskih razstavah v Križu srečno in uspehov polno novo letbt Nazionale 15.00, jutri ob 14.00 Walt Dlisney: «11 libro della giunglai). Technicolor. Grattacielo 16.30, Jutri ob 14.30 «Rlu-sciranno i nostri eroi a ritrovar« 1’amico misteriosamente scomparso in Africa?« A. Sordi, N. Manfredi. Eden 16.00, jutri ob 14.30 (iSerafinoi). A Celentano, O. Piccolo, S. UraL Technicolor. Fenice 15.00, jutri ob 13.15 «C’era una volta 11 West». Henry Fonda, Claudia Cardinale. Technicolor. Excelsior 15.30, jutri ob 14,30 «Anian-ti», Marcetlo Mastroianni, Faye Du-naway. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15,30, jutri ob 15.00 »La pecora nera». Vittorio Gassman, Lisa Ga-stoni. Technicolor. Alabarda 16.30, jutri ob 14.30 #1 ni-poti di Zorro». F. Franchi, C. In-grassia. Technicolor. Moderno 16.00, jutri ob 14.00 »Jim ■1 ’ i rresist ibile detective«. Silva Ko-scina, Kirk Douglas, Eli Dallach. Technicolor. Filodrammatlco 16.00, jutri ob 14.00 «Due sporche carognes. Alain De-lon, Charles Bronson. Colorscope. Aurora 16.00, jutri ob 15.00 «11 medico della mutua». Alberto Sordi. Technicolor. Cristallo 16.30, jutri ob 14.30 «Mayer-ling». Omar Sharif. Capitol 16.00, jutri ob 14,30 »Romeo e Giulietta» Leonard Whiting, Ol"- via Rossej. Technicolor. Impero 16.00, jutri ob 15.00 «11 fan- tasma del pirata Barbanera«. Technicolor, Vittorio Veneto 16.00, jutri ob 14.30 «La strana coppia». Jack Lemmon. VValter Mattau. Garibaldi 16.00, jutri ob 14.30: «Que-sti fantasmi«. Astra —Danes zaprto, jutri ob 15.30 «1 Nibelunghi)). Technicolor. Ideale 16.00, jutri ob 14.00 «Quando ti amo». Lola Falana, Tony Renis. Abbazla 16.00, jutri ob 14.30 «Tre fu-sti, due bambole. un tesoro«. Elvis Presley. Technicolor. V ponedeljek, 6. .januarja bodo v Čedadu praznovali beneški Slovenci DAN EMIGRANTA. Ob 15 url ho v mestnem gledališču ADELAIDE RISTORI predstava TAST PO SILI, nakar bo v sedežu našega društva. IVAN TRINKO sprejem za izseljence, ki so se za praznike vrnili k svojcem. Če želite obiskati Čedad, se za en dan odpovedati svojemu avtomobilu in osebno doživeti ta izredni kulturni dogodek, se lahko prijavite za avtobusni IZLET V ČEDAD Odhod 6. januarja s Trga Oberdan ob 9. uri. povratek iz Čedada ob 19. uri. Vpisovanje na sedežu zveze (Ul. Geppa 9 tel. 31-119) 2. in 3. od 9. do 12.30 ter od 15.30 do 19. ure. v soboto, 4. pa od 9. do 12.30. Slovenska prosvetna zveza Včeraj-danes želi svojim članom, vsem vaščanom ter bratskim prosvetnim društvom uspešno novo leto 1969 želi srečno novo leto vsem članom in simpatizerjem ROJSTVA, SMRTI IN POROKE . Dne 29. in 30. decembra 1968 je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo Pa je 24 oseb: UMRLI SO: 76-letna Maria Selu*-* vd. Miam, 68-letni Luigi Oretti, letna Olga Battistella, 70-letni cello Battaglleri, 46-letna Ondina L rett! por. Gombač, 46-letna Elda Ban' del vd. Coslan, 79-letni Massimil3'1 Perucci, 81-letni Gastone Zelenca, 8 letni Giusto Marin, 68-letni Franc sco Mondi, 75-letni Giovanni lac0^: so, 62-letna Luigia Lenisa vd. Zon '• 68-letna Concetta Lorello, 88-letna c terina Marzari vd. Dellapcca. A letni Mario Caracci, 95-letni Enio v na, 91-letna Elena VVehrberger vu-Furian, 78-letn' Giovanni Berne, .............. e. I letni ivan Divjak, 72-letna MarghriT ta Miklavec por. Granozio, 80-ie1., ta Miklavec por. uranoaiu, Acostino Coloni, 70-letnr Salvato Lupo. 86-letna Virginia Sevig. lt-lna Valeria Zorn vd. de Canuss želita vsem članom in prijateljem srečno novo leto DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16 ure) - Al Lloyd, Ul. Orologio b. Ul 2 Alla Salute, Ul. Giulia 1. P!«*®' Ulica Oriani 2. Vernari, Trg VaUna ra 11 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 0.30) .. Alla Basilica, Trg S. Giusto L L ce Verde, Ul. Settefontane 39. Kav‘J ni, Trg Liberta 6. Testa d'Oro. Mazzini 43. Ul- Mali oglasj f •; IS«e ll,v uvozno - izvozno podjetje P snr,fati ponudbe pod «Korespondent» PoSI na upravo našega lista. H)lI>r KVALIFICIRANEGA mladega skega delavca sprejmem za ,tal2t Plača dobra. Via Cecilia Rittmey*r Sporočamo žalostno vest. da je za vedno zapustil Bogomil Pertot krojač Pogreb bo danes ob 15. uri ltPr cerkve v Nabrežini. Žalujoči ostal* Nabrežina, SI. decembra 1968- KJE BOMO SILVESTROVALI? HOTEL SLON • LJUBLJANA pripravlja v e l!i k o silvestrovanje. Igrajo trije znani orkestri. Priporočamo se za , pravočasno rezerviranje HOTEL UNION - LJUBLJANA Vas vabi na -prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih restavracije in kavarne. *s I Igrajo :n pojejo' ((BENEŠKI FANTJE« v kavarni,, v Restavraciji pa ((LITIJSKI FANTJE«. V restavraciji bogat silvestrski/mehu za 60 n. din. V 'kavlji* za i?5. n., din. PRIDITE, NE . BO VAM ŽAL. — HKRATI ŽELIMO VSfeM SREČNO NOVO LETO l‘969. j HOTEL TRIGLAV KOPER Tel. 21650 HOTEL ŽUŠTERNA - Tel. 21640 MOTEL « RIŽ A N A » V RIŽANI pripravljajo veliko silvestrovanje z bogatim silvestrskim menujem. Rezervacije sprejemajo recepcije. HOTEL « PIR A N » V PIRANU Prireja veliko silvestrovanje v RESTAVRACIJI PUNTA z bogatim silvestrskim menujem in v BARU «TRI PAPIGE« z mrzlim bifejem in artističnim programom. Priporočamo pravočasno rezervacijo. Tel. 73508 —'73314. GOSTINSKO PODJETJE «SEŽANA» prireja prijetna silvestrovanja v HOTELU TRIGLAV in v HOTELU TABOR v SEŽANI. Igrata priznana orkestra. Cena 70 novih din. Priporočamo se za pravočasne rezervacije. Tel. Triglav 73165 — Tabor 73034. HOTEL CENTRAL RIVIERA PORTOROŽ Pripravlja tradicionalno silvestrovanje, z bogatim menujem v vseh prostorih hotela ter v nočnem baru z mrzlim bifejem. Priporočamo, rezervacije tel. 73138 - 73139. PARK HOTEL V NOVI GORICI Cene: v restavraciji n. din ■ 100.—. V nočnem baru n. din 120.—. V kavarni n. din 50.—. Rezervacije so v prodaji v recepciji hotela tel. 21442. HOTEL LEV LJUBLJANA Prireja veliko silvestrovanje. Tri godbe in pevci — topli in mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve. Rezervacija AURORA VIAGGI, Trst Ul. Cicerone 4. tel. 29243. G.T.P. SIMONOV ZALIV - IZOLA i> i Pripravlja prijetna silvestrovanje v vseh prostorih hotela HALIAE-TUM in v centralni restavraciji. Rezervacije sprejema recepcija v hotelu, tel. 71288 PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI « MARINELLA » Pohitite z rezervacijo miz! KOTEL PALAČE PORTOROŽ vabi na veliko silvestrovanje dne 31.12.1968 v prostorih hotela PALAČE in v vseh prostorih novega in starega objekta nJADRAN« v Portorožu. Izredna izbira domačih mesnih in ribjih specialitet. Za veselo razpoloženje bodo skrbeli renomirani orkestri. Rezervacije sprejema HOTEL PALAČE - PORTOROŽ tel. 73145. Prijetno silvestrovanje v vseh prostorih Na Koprskim začetek novoletnih proslav Po vsem Primorskem slovesno praznujejo novo leto. V posameznih kolektivih so bili že danes sprejemi, drugod pa bodo to opravili jutri. Iz raznih krajev poročajo tudi o novoletnih prireditvah za najmlajše. Danes popoldne je razveselil Dedek mraz najmlajše v Kopru. Pripeljal se je po morju, nato pa odšel s svojim spremstvom na glavni koprski trg. Mladinsko gledališče v Piranu je u-prizorilo Pepelko v izvedbi baletnega studia. To je bila prva premiera Mladinskega gledališča v tej sezoni. Slovensko gledališče iz Trsta z uspehom nadaljuje svojo turnejo po Primorski. Rdečo kapico so uprizorili na Kozini in v Kopru, kjer s! je ogledalo predstavo nad 1400 šolarjev iz raznih krajev občine. Goriško gledališče pa nastopa v raznih primorskih krajih z znano mladinsko igro Kralj Matjaž in Alenčica. Novoletna voščila županov Sovodenj, Steverjana in Gorice Od treh županov občin Sovodnje, devanj za priznanje materine bese- Sporočili Acegata CASINO OPATIJA-ABBAZIA pripravlja pester Silvestrov večer V prijetni atmosferi boste pričakovali novo leto h V CENO ZA VSTOPNINO JE VKLJUČENO: ^ — Vstop v igralne dvorane in v bar kazinoja “ APcritiv ^ cS — Mrzli bife v obilju in po želji % — Domače pijače v obilju in po žpjji — Žeton za igranje v vreclriošti 'Ni'din — Garderoba — Peneče se vihti ^(spuriiante)'opolnoči. Za praznike ob novem letu bodo imele trgovine P Marketi in P Supermarketi naslednji delovni čas: Vodstvo Acegata sporoča, da bodo danes, na Silvestrovo, avtobusi, filobusi in tramvaji podaljšali svoj urnik po 21. uri, jutri 1. januarja pa bodo začeli voziti pozneje, in sicer med 7. uro in 7,40. Ko se bo drevi končal redni vozni red, se bodo začele izredne vožnje na progi 31 in 32. Proga 31 zajema: Sv. Ivan, Trg Goldoni, Žavlje. Naselje S. Sergio, Trg Goldoni, Ul. Revoltella, Trg Goldoni — Sv. Ivan. Proga 32 zajema: Trg Goldoni, Čampo Marzio, Trg Goldoni, Bar kovlje, Trg Goldoni, Skedenj, Trg Goldoni. Do 2. ure bo med odhodi presledek 15 minut, nato pa 30 mi nut. * r * Vodstvo Acegata opozarja vse ti ste, ki imajo posebne: mesečne vozovnice za delavce, da danes, 31. decembra, zapade veljavnost «oseb-nega dokumenta«, ki ga izda Ace-gat in ki ga je treba vedno pokaza ti skupno z vozovnico. Zaradi tega naj se prizadeti takoj obrnejo na zadevni odsek v Ul. Ge nova 6, da bodo dobili omenjeni dokument. Osebni dokument mora delodajalec žigosati vsakih 6 mesecev in potrditi s podpisom, da je delavec še v delovnem razmerju. Kdor ne bo imel posebne vozovnice in dokumenta, bo moral plačati normalno tarifo. Avto se je vžgal Včeraj dopoldne, ko je v Ul. Cl-priani Vincenzo Russo, ki stanuje v tej ulici na štev. 26 hotel. pognati motor svojega vozila fiat 124, mu je ogenj buhnil nazaj in zajel vozilo. Takoj je poklical goriške gasilce na pomoč, ki so, prišli ob 8.30 in po 20-minutnem delu pogasili ogenj. Vendar pa je avto u-trpel okrog 50. tisoč lit škode. r™ 31. DECEMBER DAM ES ODPRTE VSE TRGOVINE neprekinjeno do 17.00 tudi P MARKETI Koper, Sežana, Nova Gorica in Kranjska gora '»VEZA PARTIZANO^ .OPČINE priredi V PrdsVetneftT' dbitiu" ___ na Opčinalp VELIKO SILVESTROVANJE 1969 Igral bo orkester «Kras» Začetek ob 20.30 Deloval bo dobro založen bife Vstop z vabili, ki so na razpolago v gostilni Veto Števerjan in ‘ Gorica smo prejeli naslednje no'vo}etpe. izjave: '' .JOŽEF! ČEŠČUT ; župan občine Sovodnje «Ob vstopu, v novo leto želim, voščiti vsem . občanom- .obilo -zdravja ter uspehov pri njihovem delu. Na ša občina bo . imela v - prihodnjem letu uravnovešen .proračun, kar mislim, da je velikega pomena za na še nadaljnje avtonomno delovanje. Prav gotovo je' s stališča upraVne politike to dejanje zelo pomembno ter predstavlja' skupno' s cestami, ki jih bodo v kratkem dali na dražbo, da bi jih asfaltirali, eno izmed najbolj razveseljivih novic, ki jih občanom sporočam ob prestopu v novo leto. Pričakujemo, da-nam bo uravnovešen proračun pomagal, pri osrednjih oblasteh pri odobritvi prošenj za šole, ki jih prav gotovo zelo potrebujemo, zlasti še v samih Sovodnjan. Kar se tiče vprašanj naše manjšine, bomo morali napraviti še zelo veliko, da bomo lahko zagotovili našim ljudem narodno e-nakopravnost ter priznanje- najosnovnejših jezikovnih pravic. Zahvaljujem se občinskemu svetu za so glasno podporo naši zahtevi po premestitvi trase avtomobilske ceste iz središča Sovodenj na periferijo, ki so jo pokazali na občinski seji in ki predstavlja soglasno željo vseh občanov. Upamo, da bo novo leto naklonjeno naši pravični borbi in da jo bomo izbojevali v smislu naše enotne in pravične zahteve.« SLAVKO KLANJŠČEK župan občine števerjan «Ob zaključku starega leta se zahvaljujem svetovalcem, ki so se u-deležili sej in sodelovali v diskusiji — je župan občine Števerjan Slavko Klanjšček nagovoril svetovalce na zadnji seji občinskega sveta — prosim pa jih, da bi se sej pridno udeleževali tudi vnaprej. Zahvaljujem se tudi tajniku dr. Bukovcu za njegovo pomoč. Prosim vas, da bi moja voščila sporočili tudi svojim družinam, prav tako tudi moje želje, da bi prihodnje leto prineslo še vec uspehov.« Za naš list pa je podal nasiednjo izjavo: «Voščim obilo uspehov slovenskim družinam, da bi dosegle v prihodnjem letu še večje gospodarske uspehe. Pričakujemo, da bomo v novem letu rešili poglavitna vprašanja, zakaj naši načrti, ki smo jih poslali pristojnim oblasten!, so bili ugodno spre-jeti..,,Prav tako pričakujem, da kot manjšina ne 'bomo opustili priza- de v okviru lojalnosti italijanski dr žafi.»' * > - MICIIELE MARTINA župan občine Gorica Župan občine Gorica Michele Martina v svojem novoletnem pozdravu občanom navaja vrsto pomembnih dosežkov v preteklem letu: pričetek gradnje avtoceste Villesse — Gorica, zaključek priprav za med-n ar,o cini prehod pri štandrežu in ureditev dohodov: k Rdeči hiši, grad njo novega mostu čez Sočo, obvozne poti proti Vidmu ter deželne palače. ((Gospodarska konferenca je potrdila pravilnost usmeritev našega mesta v kulturnem in gospodarskem sodelovanju s sosednjimi narodi.« Končno župan navaja poob-činjenje mestnega avtobusnega prometa, nakup novih avtobusov ter poobčinjenje trošarinske službe. «Gorica se danes z upanjem ozira na mejo. Ta meja, ki je bila nekoč nesreča za mesto, postaja njegova perspektiva, v pomirjujočem mednarodnem položaju ter je istočasno tudi najpomembnejša sled njenega napredka. Poživitev pro .meta in stikov, prijateljsko sodelovanje s sosednjimi regijami poglablja medsebojno navezovanje ter obnavlja skupno dobro voljo.« Ko se župan loteva mednarodnih vprašanj ugotavlja, da «imamo tudi mi kaj povedati, ki živimo v tem kotičku Evrope, kjer prebivajo ramo ob rami različni narodi in kjer se manifestira zares človeško sožitje. Želimo, da bi se človeštvo prihodnjo-sti razsvetljevali ob dobrinah našega časa,* zaključuje svoje novoletno voščilo župan Martina. «INIZIA TIVA ISONTINA> ZAKLJUČNA ŠTEVILKA Pred dnevi je izšla nova številka goriške revije «Iniziativa Isontinan, ki zaključuje letošnji letnik tega glasila Centra za politične, social ne in gospodarske študije želimo prijetno in uspehov polno novo letd 1960 RE HRANA EXPOKT—1MPORT LJUBLJANA 14 MIHO 1KI* PKOSEK predvaja danes, 1. januarja ob 16. uri Cinemascope barvni film: «« UOMO, C0RRI» Kolosalni film leta. Igrajo: TOMAS MILIAN. JOHN IRELAND in drugi. 't'Vsem svojim obiskovalcem vošči srečno NOVO LETO B0UT1P KOTEKS TOIiUS KOPER • HOTEL TRIGLAV VAM NUDI PESTRO IZBIRO EKSKLUZIVNIH MODELOV RAZNIH EVROPSKIH ZNAMK PREDVSEM MODERNO OBUTEV USNJENO KONFEKCIJO DAMSKE TORBICE IN OSTALO USNJENO GALANTERIJO Spoštovanim obiskovalcem BOUTlQUE v palači hotela TRIGLAV v Kopru in naši poslovni stavbi v Ljubljani želimo prijetno in uspešno novo leto 1969 NARAVNA v MINERALNA VODA ROGAŠKA SLATINA DON AT mox ■ • ' VRELEC EKSKLUZIVNA GLAVNA, £ A LOG A T 15 S T UL. RISMONDO 9 TEL. 761R8A Z deželnim prispevkom bodo omilili finančno krizo V pokrajinski umobolnici predvidevajo za leto 1969 nekaj nad 619 milijonov lir stroškov zemlje po 1,5 kub. m prostornine do višine treh nadstropij, Izven teh področij pa na vsak kv. meter samo po eno desetino kubičnega metra prostornine. Tudi oddaljenost od ceste je v obljudenih središčih manjša kot izven njih. V števar-janu namerava občinska uprava sklicati nekaj sestankov z občani, da bi jim pojasnili namene in posledice zakona. V teh dneh strokovnjaki opravljajo meritve na terenu, da bi izdelali načrt. Nekateri svetovalci so priporočili, naj občina skrbi za ohranitev sedanje urbanistične ureditve samega središča s trgom pred cerkvijo: odbor je pojasnil, da je ta kraj pod zaščito zavoda za spomeniško varstvo. Prj glasovanju o začrtanju obljudenih središč sta se vzdržala svetovalca manjšine in en svetovalec večine. Občinski svet je nato sprejel formalni sklep o namestitvi občihške knjižni^,,,y„.StRv 675 tisoč za vse šol sko leto. V mladinskem zavodu Duca D’Ao-sta v Gradiški predvidevajo za prihodnje leto za 56 gojencev nekaj nad 56 milijonov,, lir. V zavodu za najmlajše (Prima infanzia) .v' Gprlcd, kjer imajo, o-troke v starosti do treh let, znašajo stroški, na otroka dnevno od 3000 do 3600 lir in predvideni skup ni stroški za 1969 naj bi znašali nekaj nad 16 milijonov lir. Deželna uprava je določila za vse te pokrajinske ustanove skupno 70 milijonov lir svojega prispevka S to podporo bo omogočeno normalno delovanje zavodov in bodo lahko tudi vzdrževalnino v posebnih primerih nekoliko znižali. Iz goriške bolnišnice Med nogometno tekmo v Moraru se je ponesrečil včeraj popoldne 18-letni Roberto Devinar iz St.an-dreža, Kraška ul. 43. v goriški bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju zaradi zloma desne noge in drugih poškodb. Včeraj zutraj so pridržali za 20 dni na zdravljenju v goriški bolnišnici tudi 25-letnega Luigija Rus- n? in mlekarne bodo prodajale kruh in mleko tudi za naslednji dan. V sredo, 1. januarja 1969: Vse tr-: govine bodo ostale ves dan zaprte. I Urnik trgovin za Novo leto Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da velja ob priliki novolet-nih ,prazf)jlwy. aa .Jfsovirje na Goriškem naslednji urnik: " V ibrčk, 31. dfccembra! Vse trgovine lahko podaljšajo zvečer za ...r... ...... ................ 'P'W to*‘svoje“bčštov^ftje:■'Mesnice med katerimi bo tudi štsverjanska. kodo odprte tudi popoldne. Pekar- Obnovili so občinsko komisijo za izdajanje trgovskih obrtnic in za potujočo trgovino, ki jo po novem sestavljajo Ivan Koršič, Jožef Prn-č!č, Drago Komjanc in Franc Kotnic. Obsežno so nato razpravljali o ureditvi položaja občinskih nameščencev. Stalež predvideva za občino števerjan štiri osebe: tajnika dva uradnika in cestarja. Razpisal! bodo natečaj, da bosta uradn:ka postala stalna, eden kot uslužbenec na stalnem mestu, drugi pa kot dodatni uradnik, vendar pa bodo morali kasneje tudi na drugo delovno mesto namestiti uradnika, ker je na občini dosti dela. V diskusiji so svetovale) ugotovili, da ni moč spremeniti staieža, pač pa je potrebno urediti pravni položaj nameščenega osebja. Odbor je nato svetovalce seznani: s pismom Oskarja Bratuža iz Portoroža, ki se je bil pritožil zaradi prekopa groba svojih staršev na pokopališču v števerjanu. Podpisnik je bil zagotavljal, da je še prj ZVU v Kojskem plačal pristojbino za 25 let, vendar pa zanjo nima potrdila. V odgovoru je župan opozoril podpisnika, da se je občinska u-prava ravnala p0 pravilniku, ki govori, da grobar deset let po pokopu lahko grob prekoplje po lastni uvidevnosti in presoji, ne da bi bil dolžan za prekop kogarkoli vprašati. Bratuževi starši so umrli že pred 30 leti in za njihov grob niso ni plačali. Odgovor so mu poslali v decembru. Kar zadeva pokopališče je žu- mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v organizaciji «C. A. Seghiz-zi», ki je tudi letos prav dobro uspelo ter pritegnilo še večje zanimanje od prejšnjih let. Pisec poudarja višjo glasbeno kulturo slovanskih pevskih zborov, od kate-ih se morajo domači zbori še marsikaj naučiti. Sergio Tavano piše o furlanski pesnici Novelli Cantarut-ti, Camillo Medeot pa nadaljnje svojo serijo člankov o goriških duhovnikih. ki so bili internirati med prvo svetovni vojno. Revija nadalje poroča o srečanju z županom iz Gradca v okviru sodelovanja in medsebojnega spoznavanja sosednjih dežel. Urednik De Simone pa poroča o svojih vtisih, ki si jih je stekel ob nedavnem obisku na Češkem. V kroničnih poročilih je govor o najvažnejših dogodkih zadnjih mesecev na Goriškem in med drugim poroča tudi o vsedržavnem novinarskem kongresu v Gorici in Gradežu. Ob zaključku je v reviji tudi kratek povzetek vsebine člankov v slovenskem in nemškem prevodu. Ribijevi avtobusi za Novo leto Avtobusno podjetje Ribi iz Gorice sporoča da bodo jutri, 1. januarja 1969 njegovi avtobusi vozili po naslednjem voznem redu: Gorica - Milan: vozi normalno. Gorica . Gradiška - Tržič: odhod iz Gorice ob: 8, 12.30, 15 in 19.; odhod iz Tržiča: ob 9, 13.30, 16 in 20.10. Gorica - Gradež: odhod iz Gorice; ob 12.15 in 18.15; odhod iz Gradeža ob 13.30 in 19.30. Davki no na vpogled na obeini v Sovodnjah Na županstvu v Sovodnjah so o1 včeraj 30 decembra na vpogled dokončno potrjeni davki, ki jih bodo pobirali v letu 19e9. Za dobo 5 dni so na vpogled občinski davki raznih vrst. Za 8 dni pa so na vpogled državni davki (zemljiški, na hiše, dohodninski in dopolnilni). KLUB ((SIMON GREGORČIČ* Gorica vabi na predavanje inž. Viktorja Klanjščka, predsednika Goriške turistične zveze o TURIZMU NA KANINU in o DANAŠNJI POLJSKI Predavanje bo 3. januarja ob 20.30 ter bo opremljeno z diapozitivi. ttitiliiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiitmmii.mm,,,,,,,.itiimiitiiiinniiiMM.iimiiiimtniiin.. PPM ETAN.) E NESNAGE NA SILVESTROVO Običaji južnjakov, ki ne spadajo v Gorico v Zupanov odlok svari na stroge kazni za kršitelje V zadnjih letih opažamo, da se vedno bolj širi tudi v Gorici na vada, ki je običajna v južnih delih države, da na Silvestrovo, ob slovesu od starega in vstopu v no- predpisov in občinskega pravilnika, prepoveduje odmetavanje ne ceste in na kakršna koli druga občinska zemllitia, črepinl. raznega blaga in odpadkov vseh vrst, ker to pred- vo leto pomečejo družine skozi ok- stavlja nevarnost za zdravje in varno na cesto vso staro ropotijo :n j nost občanov. Kdor se bo prekršil proti takim predpisom, bo kaznovan po zakonu. čestokrat tudi nesnago, ki jim je v stanovanju v napoto. V začetku so to delali samo tisti občani, ki so sicer vedno bolj številni, kateri so se priselili z Juga, zadnje čase pa so jih začeli posnemati tudi nekateri drugi. Ker je to v nasprotju z najosnovnejšimi zdravstvenimi predpisi in predstavlja tudi nevarnost za ljudi, ki se vračajo ponoči na Silvestrovo domov ter lahko dobijo kak težak predmet na glavo z vsemi posledicami, je goriški župan, na predlog občinskega zdravnika dr. Gregoriga in poveljnika mestnih stražnikov, izdal odlok, s katerim se na osnovi obstoječih zakonskih pan dejal, da ga bodo v prihodnje liiiMiiiiiMiiiiiiiiiliiiiiiilMimiiniliiiiiniiMKiiiiiiiiiimniniiiiiiiiiiiiiiiuitiimiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiininnililiiiiiimirmimmiitMiiiiiiiMiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiii O PROMETNI KAMPANJI Priporočila prometne komisi/e za varno vožnjo za praznike Do sedaj je lelošnja kampanja še kar zadovoljivo potekla ter ni bilo na Goriškem veejih nesreč odkar se je začela Letošnja kampanja za varnost prometa ob božičnih in novoletnih praznikih, ki se bo zaključila v ponedeljek 6. januarja, do sedaj še kar dobro poteka, saj nismo imeli, vsaj na Goriškem, kakih večjih nesreč v razdobju od 23. t. m. pa do včeraj, kar je pač dokaz, da so propaganda za varnost in drugi ukrepi učinkoviti. Kot smo že omenili, je imela posebna pokrajinska komisija dne 20. decembra dopoldne na pretek turi sestanek, ki so se ga udeležili vsi tisti, ki imajo s prometom opravka. Ob tisti priliki so odobrili ali priporočili vrsto ukrepov ki naj omogočijo večjo varnost prometa v tem obdobju, ko se ta precej poveča. Pri tem so posvetili veliko važnost sodelova n.ju občinstva pri prometni kampanji, ker le s sodelovanjem ti- stih, ki cesto največ rabijo, lahko dosežemo upoštevanje in izpolnjevanje prometnih predpisov. Komisija je izdala tudi vrsto pri poročil za varno vožnjo. Tako je priporočila v primeru goste megle znižanje hitrosti, uporabo neslepe čih luči, čim večjo omejitev u-stavljanja vozil v megli ter strogo upoštevanje cestnih prometnih znakov. Kadar je led je treba vo- ziti počasi, postaviti na kolesa gume z žeblji ali verige, voziti z nizko brzino in zavirati z motor- jem ter ohraniti večjo razdaljo med vozili v isti vrsti. Kadar je sneg: voziti počasi, in počasi ra- biti tudi zavore; v ostalem vel j .>jo predpisi kot za primer ledu. Podobna oriporočila veljajo tudi kadar dežuje; na avto cestah pri poročajo prižgati neslepeče luči ka dar dežuje tudi podnevi. Kadar piha ve-ter je treba zmanjšati br zino, ki jo je treba vskladiti z jakostjo vetra ali burje ter paziti tudi na vetrne sunke, ki prihajajo od strani. Krmilo je treba držati dovolj trdno in v pravilni drži, ter upoštevati tudi pravilno razdaljo med vozili v koloni. V smislu teh navodil in določil so dali navodila tudi vsem organom. ki skrbijo za varnost prometa, ki morajo gledati na to, da jih upoštevajo vsi tisti, ki rabijo cesto. Kot rečeno je doslej prometna kampanja še kar dobro potekala. Seveda bo treba še posebno paziti za novoletne praznike in prihodnjo nedeljo in ponedeljek, ko bo prav gotovo promet tudi na Goriškem še znatno narasel, kakor se je zgo dilo tudi druga leta. Kino^. (•urica CORSO. 17.00—21.00: ((Sissignore*, U. Tognazzi in M. G. Buccella; italijanski kinemaskopski film v barvah. VERDI. 17 — 20: «C’era una volta il West->, H. Fonda in C. Car-dinale; kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 14.00-21.15: «11 fantasma del pirata Barbanera«, P. Ustinov in S. Plehette; ameriški barvni film. VITTORIA. 17—21: «Lo strangola-tore di Boston«; T. Curtys in H. Fonda; ameriški kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17—21: «Silvestro e Gonzales... sfida alFultimo pelo*; kinemaskopska risanka. Tržič AZZURRO. 17.30—22: ((Straziami ma di baci saziami«, P. Tiffin, Ugo Tognazzi in N. Manfredi, v kine-maskopu in barvah EXCELSIOR. 16—22: «Roma come Chicago«, J Cassevetes in G. Fer-zetti; kinemaskopski film v barvah PRINCIPE. 17.30: «Meglio vedova«, V Lisi G Ferzetti in P. Mc. Em-meri; kinemaskopski film v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Pontom Bassi, Raštel 26 tel 33-49 TR2IC Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna al «Reden-tore«, dr. Fitz in Enneri, Ul. Ro-selli 23, tel. 72340 RONKE Danes je odprta lekarna «All’An- gelo» S Olivetti, Ul. Roma 22 — tel 77019. ^jt l Vbvm bitc'tlnilioni t la tVmbtvosn tŠPO^t; mmmm St H jj TfntTdl .... nji BREG-FLAMINIO 2:0 (1:0) Tudi favoriti so klonili: Brežani zimski prvaki flREG: Favento, Rodella, Maver; Bertesina, Sau, Leban, Bassanese, Zonta, Valentič, Visintln, Grahonja. FLAMINIO: Parovel, Ordinano-vich, Zullch, Sellati, Zacchigna, Tremul, Ghez, Jacopino, Unigardi, Campanella, Russignan. KOTJE: 7:7 (5:3 za Flaminio). 60DNIK: Pecchiari. Tudi Flaminio je podlegel močni enajsterici Brega. Klasični rezultat 2:0 je zagotovil Brežanom deseto zaporedno zmago in naslov zimskega prvaka m. kategorije s kar petimi točkami naskoka nad neposrednim zasledovalcem, ki je prav Flaminio. Od nedeljske tekme smo si pričakovali mnogo in nismo ostali razočarani. Vsekakor močna živčna napetost pri obeh ekipah ni dovolila, da bi moštvi prikazali vse znanje. Borba je bila namreč osredotočena na rezultat in je le od tega zaviselo, če se bo Flaminio še naprej .potegoval za vstop v višjo kategorijo ali se bo prepad med prvim (Breg) in drugim (Flaminio) v lestvici še povečal. Igralci Flaminia so globoko čutili tekmo in so dali vse od sebe. Na kratko rečeno so Tržačani pokazali igro, primerno položaju, ki ga zavzemajo v lestvici. Brežanom pa ni šlo le za re- 1 zultat in prvo mesto, ampak tudi ! za prestiž. V prvih devetih tek- [ mah, kjer si je Breg privoščil nasprotnike kot so Virtus (tedaj še med favoriti), Libertas Barcolana, Campanelle in še vrsto drugih, se Je Brežanom zahotelo, da »i zaokrožili število zmag. Toda na "ra-ta je potrkal Flaminio, solidne moštvo, ki Je računalo na to tekmo nič manj kot Breg. In tukaj r.e moremo mimo, da ne pohvalimo tudi trenerja Giorgia Šušlja, ki je kljub pomanjkanju igrišča (zadnje čase so igralci trenirali na nekem travniku pod Dolino, kjer so tla zelo slaba, nagubana in polna jamic) in kljub razburljivemu vzdušju, ki je zavladalo med vsemi prebivalci Brega, ko so nam iztrgali domače igrišče, tako vestno in dobro pripravil Igralce, ne samo fizično in tehnično ampak tudi psihično, da so bili zmožni zaigra’i v še tako važnih tekmah z največjo dozo koncentracije. Da se povrnemo k nedeljski tekmi, moramo reči. da sta obe enajsterici zagrešili več začetniških i.a- ! pak. To predvsem v škodo Flaminia, ki je prejel drugi gol na najbolj neumen od vseh načinov, | na katere se lahko, gole dosega Vendar razen zadnjega dogodka Je vse odpustljivo kajti priča tmo bili izredno agonlstlčni tekmi. Borba ni prenehala do zadnje minute. Za to so poskrbeli predvsem napadalci Flaminia, ki so se zavedali težke naloge in so jo tudi dobro Izvedli, kajti vso tekmo ms) m rovalj in so ostro pritiskali na brežanska. vrata. Toda obramba ni popustila ln je vestno čistila kazenski prostor ter zalagala napad s številnim! odličnimi žogami Iz previdnosti pa je trener držal spredaj samo tri Igralce in sicer Zonto. Valentiča (ki Je prevzel mesto oo-škodovanega Švare) in Grahonjo. Zato so Imeli Tržačani z njimi več krat lahko delo, toda odbite žoge sta na sredini igrišča prestregala neutrudljiva Leban in Bassanese m tako so bila vrata Flaminia stalno ogrožana. Tehnično je Flaminio pokazal nekaj več kot Breg ln je gojil u-spešnejšo skupno igro. Toda to ni zadostovalo in pri nogometu zmaga kdor pošlje v nasprotnikovo mrežo več žog. In Brežanski napadalci se strogo držijo tega. Kronika. V uvodnih minutah se poženeta obe ekipi v napad. Flaminio je bolj napadalen in spravi nekajkrat v zagato brežanske branilce. Toda obramba vzdrži. Tudi napadalci so postali bolj prisebni in sledila je vrsta prodorov in dolge minute Obleganja Parovelovih vrat. V 25’ je Visintln streljal v kot. Parovel je skočil v prazno, žogo Je obramba odbila, a le do Valentiča, ki jo je med gozdom nog poslal v mrežo (1:0). Flaminio nemudoma ostro odgovori in v 28’ ima Campanella izredno priložnost za Izenačenje, toda sam pred vrati zgreši. Minuto kasneje je Sau ponovno rešil o-brambo kapitulacije. Flaminio še vedno napada ln Brežani to nekoliko v stiski. V 36’ je zmedeni •HllllimilimMHHIimiUIIIIIIIIIIIMHHlIllllllllllllHII Rodella skoro zakrivil avtogol, žo- I tata. Zacchigna reši na črti. V 32’ ga je šla v kot. protinapad Flaminia. Campanella V drugem polčasu sO Brežani Pa Plovno zgreši vrata iz ugod-ostreje pritisnili, obramba Flami- nega položaja, tokrat z glavo. Zad nia pa 'je bila vedno na mestu. Igra se je razživela, vzdušje pa >e postajalo vedno bolj napeto. Po vsaki minuti ki je pretekla, so postajali upi Tržačanov medlejši. živci pa so še držali in napadi Flaminia so postajali vedno nevarnejši, tako da že v 10’ je Favento s krasno parado v plovnem skoku rešil brežanska vrata in prik-aišal avtorja nevarnega strela Campanelle na veselju. živci so začeli popuščati, igralcem Flaminia se je že poznala u-trujgnost Brežani so prevzeli pobudo v svoje roke in začeli po- nje minute so bile res dramatične. Igralci Flaminia so izgubili glavo in pri tem so precej utrpeli napa- PRIMORJE-LIBERTflS PROSEK 2:0 (1:0) V vaškem proseškem derbiju zmaga za ekipo Primorja Primorje je zastreijalo enajstmetrovko PRIMORJE: Štoka, Rebula, Pres-si, Francola, Hervatič, Cadelli, Del Bene, Stock, Verginella, Zužič, Co-slevaz. dalci Brega, saj je bil Visintln ne- LIB. PROSEK: Stocca, Bolcich, štetokrat grobo zrušen na tla, v i Babich, Kocjan, Cotterle, Vatta, 43’ pa je Tremul zverinsko brcnil I Dagri, Percovich, Cumet, Metelko, v trebuh Valentiča, ki je moral za- j Hervatič. pustiti igrišče. (Incident ni imeli KOTI: 6:3 za Primorje, posledic in Valentič se je Kmalu SODNIK: Zorzetich. opomogel). Malo prej pa je prav STRELCI 28’ p, p. avtogol Per- Valentič podal Grahonji žogo, s katero je dosegel drugi gol. Vsi 1-gralci Flaminia so bili na orežan- d. p. Coslevaz (enajst- mrzlo vreme Isrišee skj polovici igrišča, le Sellati je j pUpoinoma ledeno. Gledalcev pri bil na svojem delu, Parovel pa sil'-'*-—- covich, 16’ metro v ka). OPOMBE: ! bližno 15(1. V 37’ p. Žanov pa je presenetil vseh in v:a- ; y zadnji tekmi prvega dela pr-tarčni imel časa niti ^steči v^vra- venstva je Primorje z 'TO odpra- je dovolil priti na rob kazenskega novno oblegati Parovelova vra- i B!T I streljal' enajstmetrovko: ta. V 21’ je Bassanese Izven kazenskega prostora krasno streljal Jn Parovel se je odlično oddolži! Faventu. Dolg aplavz je pozdravil njegovo parado. V 22’ je nastala zmešnjava pred vrati Flaminia in malo je manjkalo da Vtsintin n] podvojil rezul- p. je Verginella za- Vodstvo šd Breg želj svojim igralcem, igralkam, članom, simpatizerjem, podpornikom m predvsem tistim, ki kljub neugodnim vremenskim prilikam pridejo ob nedeljah zjutraj zvesto bodrit naše barve, srečno novo leto 1969. ta, ko se je žoga že kotalila v mre žo. Gotov je bil namreč, da bo žoga, ker je Grahonja streljal iz neobičajne daljave, šla ven. Grahonja pa... Po zaključnem žvižgu je navdu- vilo proseški Libertas • si je tem zagotovilo naslov ^zimskega prvaka». Rdeče - rumeni so kljub temu, da so stopili na igrišče v okrnjeni postavi, v celoti zadovo- j ljili, čeprav bi morda lahko z šeno občinstvo preplavilo igrišče in večjo odločnostjo v napadu lahko sprejelo v svojo toplo sredino, trud- ! dosegli še višjo zmago, ne, a vesele in nasmejane o- i Primorje je solidno zaigralo v i braze zimskih prvakov. 'obrambi, kjer se je od'i 'val Her- še posebno so bili zadovoljni Fa- , vatič. Tudi vratar Štoka, čeprav ni vento, Rodella in Bertesina. Prvi, imel izrednega dela, se je izka- ker že četrto tekmo ni prejel gola, Rodella in kapetan pa, ker so ju vsi, enodušno proslavili za najboljša na Igrišču. LOKI zal, predvsem v visokih posegih. V nedeljo se je posebno izkazala sredina igrišča primorja s Cadelli-.jem, žužičem in Del Bene’em. Pro-‘ seska trojica je namreč bila v stal- (11111 f 11111111111111111111M11111111111111111111111 ■ 1111111 ■ 11111111111 ■ 111111111111111 ■ ■ 111111111 L| 111111 ] 1111111 f 11111111111 ■ 1111111111111111111 (I ■ 1111111111111 ■ 1111111111 f 11111111111 ■ 1111111111 ■ t«1111 UNION-LIBERTAS OPČINE 2:0 (0:0) Oba gola v drugem polčasu rillBf'(id II < '« UNION — Pavatič, Pasquala, Gombač, Kramersteter, Raimondo, Morabito, Framceschlni, £flnjgssa, Mamillo, Cok!''f’' 1,11,1 LIBERTAS — Stepancich (od 30’ d p. Vallepullini), Del Vescovo, Dandri, Vascotto, Barnaba, Udo-vich, Vo$ci,, Tu-ntar, Ruzier, Zudi-ni, Bertok. * SODNIK: Blessano. Kotje 10:3. STRELCI: v 26’ ni 30’ d. p. Ca-niassa (Union). Prvi del prvenstva je končan, manjkajo le še nekatere neodigra-ne tekme. Vseeno pa je prvenstvo že dobilo svojo podobo. Vsa moštva so že pokazala česa so zmožna ter v kolikšni meri se lahko potegujejo za boljša mesta. Med kandidati za boljšo uvrstitev je tudi podlo-njersko moštvo Uniona, ki pa je v začetnem delu prvenstva igralo s kaj spremeljivo srečo. Vseeno pa bi se lahko z nekaterimi spremembami in spopolnitvami lahko pre-rimlo med prvo peterico ekip. V ekipi ne bi bilo treba spremeniti mnogo. Potrebno bi bilo najprej s!‘Twvt a (O $|i* (ti 4*1 Truant, La in agoriizma ne manjka. Toda to ni dovolj za nastop na tem prvenstvu. kjer se vse ekipe borijo zg na bi prestopile v višjo kategorijo. Važno jč le prvo mesto, vse drugo je brez pomena. Važno je morda le za navijače, da se hvalijo pred drugimi z boljšim plasmajem lastnega moštva. Union pa mora predvsem skrbeti, da izgubi manj tekem, šele potem lahko misli na svoje navijače. Ti pridejo le, ko slišijo, da je moštvo prejšnjo nedeljo zmagalo ter upajo, da se ,bo to zgodilo tudi tokrat. Ako pa, ko so oni prisotni, pride do poraza, nastopa Union potem po tedne in tedne brez nikogar, ki bi jih spodbujal in bodril. Tako ni prav nič čudno, da 'so i-gralci malodušni tudi takrat, pokažejo kaj dobrega. Večkrat brez volje ko vidijo, da bodri nasprotnika tudi večstoglava množica. že to vpliva slabo na ekipo, ki se razen tega večkrat znajde tudi v slabi formi ter ji tako manjka moralna podpora. Tekma z enajsterico Libertas Op- 4 • ‘ ' HlMtft * ‘Vf v cev dokazalo, da jih kriza, ki jih je zajela že pred tremi' tedni," Že ni zapustila. Razen nekaj elementov, ki prevladujejo V Všaki tekmi, ostali ne najdejo pravega ritma ali pa igrajo z ne vedno enakim stan- j predek. Vsekakor ni premoči in vsako nevarno akcijo gostov so prestregli na sredini igrišča, kjer se je pred vsemi izkazal Cadelli. Cadelli je tako še enkrat potrdil odlično formo, pa tudi da je gotovo eden ključnih igralcev Primorja. Poleg tega, da se je izkazal na sredini igrišča se je več krat pomika! v napad in je z od ličnimi predložki iskal prostega tovariša. Večkrat pa je tudi sam iskal pot do zadetka od daleč in je zato večkrat požel zaslužen a plavž navijačev. Za Cadellijem naj omenimo še žužiča, ki je v nedeljo igral v zanj nenavadni vlogi leve zveze. Zužič je odlično opravil svoje delo. Dobro je kril svojo polo vico igrišča. Njegovo deio pa sprednja trojica ni izkoristila, vsekakor pa ima Zužič zaslugo za prvo e-najstmetrovko, katero pa je Verginella zastreljal. Naj omenimo se Del Beneja, ki velik talent in igro. Res škoda, da ta tehnično nadarjen igralec, ko je na dobrem položaju za zaključni strel, vedno išče prostega igralca, čeprav je akcija v kazenskem prostoru. slevazu, ta poda na desno krilo Del Beneju, ki predloži popolnoma prostemu Verginelii, strel sled V PRIJA TCLJSKI TEKMI Tesen poraz borovcev v tekmi z Mariborom 66 Bor-Maribor 61:66 (26:32) BOR: Fabjan 3, Spacal 22, Sirk 12, Ambrožič 20, Kodrič, štokeij. Kafol, Zavadlal 4. njega prestreže Perkovich in žoga j MARIBOR: Gerbec 3, Veble 4, Be -inlrofni: u i*f» ' 9 rvhn/VrviIr 1(1 T.nrffor 3 Pini: se zakotali v mrežo 1:0. V 37’ prodor žužiča, Cotterle napravi prekršek v kazenskem prostoru nad žužičem in sodnik ne more spregledati očitne enajstmetrovke. Verginella pa ne izkoristi net 2, Globačnik 10, Lorger 3, Fink 16, Juranovič 12, Kuntu 12, Tatalovič 4. KAZENSKI STRELI: Bor 5 na 18; Maribor pa 2 na 8. kaj uravnovešeno 32:26 v korist Maribora 66. V nadaljevanju se položaj na igrišču ni bistveno spremenil. Borovci so se precej potrudili v obrambi in so prestregli nekaj podaj, kar je omogočilo začetek hitrih protinapadov, ki jih je Spacal uspešno zaključeval. Pod košema se je izkazal Ambrožič, ki je večkrat po- £ njeK0V Strel k0n' «oBpo0pVold“iiiSz°eMpoV SS£ i SeHrtJ KateS ca 12 en vrat' | bor 66. Slo je za lepo srečanje,' soigralcev. V 10’ drugega polčasa ima Pri- j v katerem sta ekipi prikazali le-, prvi vtis, ki ga ima gledalec, ko morje priložnost povišati rezultat, ; po košarko. Obe moštvi sta nasto- j prisostvuje’ takim prijateljskim ’tek- ko Verginella predloži Del Bene- , pili z okrnjenima postavama, ki j mam, pri katerih borovci navadno ju, ta da Coslevacu, ki se pa pre- , pa sta se odlikovali po uigranosti, i nastopajo proti močnim nasprotni, nagli in njegov strei se konča vi- , začetek tekme ni bil naklonjen kom, je zelo pozitiven. V takih soko nad prečko. domači ekipi, ki se ni takoj pri- tekmah plavi igrajo res lepo, spro- V 16’ drugi gol. Kot za Primorje, lagodila hitremu ritmu Mariborča- ščeno in uspešno, medtem ko se v Paraboličen strel Cadeliija se od- nov V 10’ so slednji vodili z re- srečanjih promocijskega prvenstva bije od prečke do Kocjana, ki z zultatom 17:4. Ambrožič, ki je pri- gibajo brezidejno in v obrambi sa j mireiMHiu o,- r°k° odstrani žogo. Sodnik spet po- šel na igrišče zadnji trenutek pred ne postavijo nasprotnikom dovolj je zopet pokazal ! kaze be*° piko. Tokrat izvede e- pričetkom srečanja, se ni hitro strnjeni. lep pregled nad najstmetrovko Coslevaz. ki ne zgre- ugrel. Od tod tudi določena mera I V vrstah Bora so zaigrali zelo š> cilja. Primorje se s tem za- statičnosti pod košem borovcev, v! oobro Ambrožič Iti Spacal, ki se davolji ter v nadaljevanju le nad- obrambi katerih je prišlo do pre-1 sicer ni odlikoval pri kazenskih, zoruje nasprotnika ter z Verginel- j c-ejšnjih vrzeli. Te so seveda gostjo' strelih, saj je realiziral koma i dva l-o in predvsem Cosl-evazom se £ P u - marljivo izkoriščali in dosegli pre 1 meta na deset razpoložljivih, sta prikazali zelo lepo igro CORDENONESE: Santarossa; Marson, Zaia; Martin, Gardonio, Endngol.; Pezzot, Puppi. Endrigo II., Zilli, Piva. PONZIANA: Dapas; Kodrig, Norbedo; Bigotto, Sluga, Ferrini-Barnaba, Ravalico, Ulcigrai, Flora, Famento. ^ SODNIK: Silvestri (Gradiška) Tekma med domačo ekipo Corde-nonese in Ponziano iz Trsta je bila, kar se golov tiče, sicer povsem sterilna, _ toda izid brez zadetkov ne .odraža pravilno dogodkov na igrišču. Kljub izidu 0:0 sta nam reč obe enajsterici zaigrali izredno lepo. Prikazali sta zelo hiter in dinamičen nogomet, v katerem pa se nista odlikovali samo obe obrambi, ampak tudi oba napada, ki sicer res nista svojega obilnega dela znala pretvoriti v zadetke, zato pa sta bila zelo nevarna in prodorna. Enajsterici sta predvajali zelo domiselno in pestro igro, poteze posameznih igralcev so bile jasne in enostavne, vsi pa so imeli' položaj ves čas popolnoma v svojih rokah. Morda izid z delitvijo točk ni povsem zadovoljil Tržačanov, treba pa je poudariti, da so ti naleteli v igralcih Cordenoneseja na nevarne nasprotnike, ki so zaigrali zelo uspešno in so bili svojim gostom povsem enakovredni. Ponziana - Maianese Dvoboj je bil tudi izredno ko- Spilimbergo — Maniago rekten, za kar ima precej zaslug Mossa — Audax sodnik Silvestri, ki je tekmo vo- Gemonese — Edera dil res dobro. Reanese — Cordenonese V skupini A prve amaterske ka- Pro Gorizia — Cormonese tegorije so dosegli v tem kolu na- Brugnera — Mariano slednje izide: Sandanielese — Sacilese škimi vrati, je bilo treba čakati kar 10 minut preden je prišlo do prvega nevarnejšega strela proti vratom. Obe obrambi sta se namreč izkazali kot najboljša dela obeh ekip in sta dobro čistili vse nevarnejše akcije pred svojima vratoma. Monfalcone je imel največjo priložnost „„ . , , • ., - --------- za dosego gola v 18’, ko je Morel- na .z.ogo’, toda s(K'nil< ugovorov ni lov strel v samem kazenskem n™, upošteval, ampak je priznal izid 1:0, zaradi protestov pa je kaznoval Di Davida in Baccarija Ozračje se je razgrelo in nekaj minut kasneje je Di Davide nekorektno brcnil Ridolfija, toda sodnik m postopal proti Tržičanu V 20’ je Triestina izid povišala in si s tem praktično zagotovila zmago. Giacomini je podal v sredo pred vrata, med Ceschio in Rigonatom je skočil Tumiati, ki je poslal mimo nepremičnega Di Davida žogo med vratnice. Odslej srečanje praktično ni bilo več zanimivo. Triestina je sprožila še nekaj nevarnih napadov, ki pa so ostali neizkoriščeni. Ko so se gledalci že razhajali je v zadnji se-kundi Sadar pred svojimi vrati u-stavil žogo z roko in sodnik je dosodil enajstmetrovko, katero je Ci-clitira že po zaključku'tekme spremenil v gol. Derbi, ki je bil za obe ekipi zelo pomemben se je tako končal z zmago bolje pripravljene in uglašene^ Triestine. Monfalconu ostane tolažba, da je v zameno za poraz dobil vsaj nekaj denarja v svoje dokaj prazne blagajne. Gledalci so v prvi deseterici. Izmed ostalih Ju goslovanov se ni nihče uvrstil na boljša mesta. Med Italijani pa je bil najboljši Ceccon Mario, ki se je uvrstil šele na 33 mesto. LESTVICA L VVirkola (Nor.) 78 - 73 (218,7 toč.) 2. Raška (ČSSR) 76,5 - 74,5 (215 7) 3. Matouš (ČSSR) 77,5 - 74 (210) 4. Queck (V. Nem ) 74 - 74 (209,9) 5. Schmidt (V. Nem.) 78 - 72 (209,6) 6. Hohnl (ČSSR); 7. Divila (ČSSR); 8. Belousov (SZ); 9. Zajc (Jug.) 75,5 - 69 (199,31 in Bachler (Avs.); 33. Ceccon (It.) 71 - 68 (177,5) itd. CIPO VIANI- VESNA 2:2 (1:1) Križani z nepopolno postavo izsilili neodločen rezultat Sulčič in Mandanicci sta morala z igrišča: prvi je bil poškodovan, drugi pa izključen - Tudi Sardini poškodovan STRELCI — v 2’ p.p. Visintin E. prekrška izključil Mandaniccija, 40’ je bil izključen tudi Rosati. (GV), v 30’ Tence B. (V); v 5’ d.p. D’Agnolo (GV), v 35’ Tence B. (V). GIPO VIANI — Giugovaz, Muie san, Vicini, Visintin, Ramani, Col lavecchio, Visintin E., D’Agnolo, Rosati, Villini, Savarin. VESNA — Gardini (Rado Tence), Verzier, Tretjak, Sulčič S., Rabusin, Mandanicci, Košuta Z., De Michele, Švab, Tence B., Milič. SODNIK — Marconi iz Trsta. KOTJE 3:3. OPOMBE — Sončno, a mrzlo vreme, igrišče v dobrem stanju, gledalcev približno 150 (pretežno Križanov). V 4’ p.p. je sodnik pismeno opomnil Borisa Tenceta zaradi ugovarjanja, v 38' p.p. je Gardini zaradi poškodbe na nogi prepustil mesto Radu Tencetu, v 7’ d.p. je sodnik opomnil Mandaniccija, v 15’ se je Silvano Sulčič poškodoval po obrazu, tako da je bil nesposoben Maniago-Mossa Audax-Gemone.se Sacilese-Spilimbergo Cordenonese-Ponziana Edera-Brugnera Mariano-Pro Gorizia Cormonese-Reanese Maianese-Sandanielese 1-1 3-2 1-1 0-0 0-0 3-0 0-0 1-0 Maniago LESTVICA 14 8 6 0 24 6 22 Mossa 14 5 7 2 22 19 17 Edera 14 4 9 1 18 13 17 Spilimbergo 14 6 4 4 14 20 16 Brugnera 14 5 6 3 18 14 16 Sandanieliese 14 5 5 4 18 14 16 Pro Gorizia 14 5 5 4 9 9 15 Cormonese 14 4 7 3 16 9 15 Ponziana 14 4 7 3 12 11 15 Sacilese 14 5 5 4 16 18 15 Audax 14 5 3 6 15 17 13 Cordenonese 14 4 4 6 15 19 12 Mariano 14 4 4 6 12 14 12 Reanese 14 4 3 7 11 15 11 Maianese 14 3 3 8 10 17 9 Gemonese 14 0 4 10 6 27 4 PRIHODNJE KOLO certi (Novellini). CRVENA ZVEZDA: Dujkovič (Kajganič); Krivokuča, Jeftič; Pavlovič, Dojčinovski, Klenkovski; An-, . i . ,. - , . , tonijevič, Ostojič, Lazarevič, Ači- namrec plačah za vstopnice skoraj. movič, Mihailovič, pet milijonov lir. | STRELCI: prvi polčas - 4’ Anto- ..""""""" ..................I«■■■■ ...........111...Hilli,,,,. V SMUČARSKEM TEKU NA 15 KM za igro in je moral zapustiti igrišče, v 28’ je sodnik zaradi namernega SREDNJEEVROPSKI NOGOMETNI POKAL Crvena zvezda premagala Atalanto z izidom 5:1 (2:0) V četrtfinale tega tekmovanja se je uvrstila Crvena zvezda ATALANTA: De Rossi; Popi, No | nijevič (CZ), 43’ Lazarevič (CZ) dan; Dordoni, Dotti Bertuolo; Na- drugi polčas - 18' Novellini (A) stasio, JSironi, Clerici, Lazzotti, In- 22’ Lazarevič (CZ), 32' Ostojič (CZ) Italijan Franco Nones zmagovalec na Švedskem Dobro sta se uvrstila tudi Italijana Serafini in Kostner OESTERSUND, 30. — Na medna rodnem tekmovaju v smučarskem teku na 15 km dolgi progi v Oester-sundu v severni Švedski je olimpijski zmagovalec teka na 30 km iz Grenobla, Italijan Frana) Nones, zopet zabeležil pomemben uspeh. Premagal je vso skandinavsko tekaško elito (brez Fincev) in zasedel prvo mesto pred odličnim Švedom Rissbergom in drugimi severnjaki. Nonesov naskok na cilju je bil 13 sekund. Odlično formo italijanskih tekačev sta potrdila tudi Serafini in Kostner, ki sta se v močni se- vernjaški konkurenci uvrstila na odlično 6. in 7. mesto. Lestvica teka na 15 km je bila namreč taka: L Nones (It) 2. Rissberg (šve.) 3. Andersson (šve.) 4. Halvarsson (šve.) 5. Lundemo (Norv.) 6. Serafini (It.) 7. Kostner (It.) 8. Groenninger, (Nor.) 9. Johansson (Šve.) 10. Hedstroem (Šve.) 55’24” 55’37” 55’44” 55’51” 56’19” 56’30” 56'38" 56’39” 56'55” 57’04” 4(1’ Mihajlovič (CZ) SODNIK: Gruber (Avstrija). Srečanje se je odvijalo pred 7 tisoč gledalci, na igrišču, ki je bilo prekrito z 10 cm debelo snežno odejo. Beograjska Crvena zvezda je v okviru tekmovanja za srednjeevropski pokal premagala Atalanto tudi v povratni tekmi osmine finala na svojem domačem igrišču in to z visokim izidom 5:1. Ker so Jugoslovani zmagali že v prvi tekmi (4:2) so se tako uvrstili v četrtfinale z dokaj visokim skupnim izidom 9:3. Čeprav je bila v kakovosti obeh enajsteric velika razlika, sta moštvi kljub temu prikazali na zasneženem igrišču in pred razmeroma maloštevilnim občinstvom lepo in zanimivo igro Italijani so se pretežno le branil, in edini gol, ki so ga dosegli, je morda bolj presenetil nje, kot pa Jugoslovane. Novellini ga je namreč dosegel v enem izmed zelo redkih protinapadov in še to iz skoraj nemogočega stranskega po ložaja. Italijani so v prvem delu tekme igrali dokaj uspešno. Sicer so se res skoraj ves čas izključno branili, toda to so opravljali uspešno in ko je Novellini izid zniža, na 2:1 je kazalo, da bo prišlo do velikega presenečenja. Toda slabo igrišče je Hetite močno utrudilo in so v zadnjih 20 minutah povsem popustili, nakar so domačini zagospodarili po vsem igrišču ter dosegli še tri gole.1 Nedeljsko tekmo Vesne je treba čimprej pozabiti. Začela se je zelo slabo in nervozno, vrhu tega pa je Križane presenetil gol gostiteljev, ki so ga dosegli iz nenevarnega ko ta. Gostje so se seveda pognali v protinapad, vendar njihovi prodori niso bili uspešni, ker jim je pred vsem manjkala sredina in zato ni bilo potrebne povezave. Tudi napad je popolnoma odpovedal: Zmago Košuta, De Michele in Rabusin so se znašli v črnem dnevu in nobena poteza se jim ni posrečila. Na sre čo je bil Boris Tence zelo živahen in prav z njegovih nog so prišle najbolj nevarne akcije. Poudariti je tudi treba, da je morala Vesna nastopiti brez dveh stalnih igralcev Manjkal je prosti Coltellino, kate rega odsotnost je celotno moštvo ob čutilo, manjkal pa je tudi Godemo, ki je bil do sedaj skoraj vedno naj boljši mož v prednji peterki in je nasprotnikom delal precej preglavic. Žal moramo ponovno kritizirati sodnika, ki je spregledal (upajmo, da ne namerno) očitno roko igralca Vianija. [gre ni ustavil in prav s tem igralcem se je rodila akcija, ki je stala Vesno drugi gol. In ven dar sta bila kar dva nasprotnika v očitnem offsideu, kar sodnik ni o pazil. Zadovoljni z rezultatom so se go stitelji zaprli v obrambo, kar je iz. koristila Vesna, da je siloviteje pri tismla na njihova vrata. Uspeh teh naporov ni izostal ker so Križani po obeh prejetih golih izenačili, ven dar se jim, kljub priložnostim, ki so jih banalno zapravili, ni posrečilo spraviti na kolena sicer trdo v vratne, pa čeprav ne preveč močne nasprotnike. Delno pa moramo delni spodrsljaj Križanov pripisati tudi poškodbi Gardinija, katerega je sicer uspešno zamenjal Rado Tence, in predvsem Silvana Sulčiča, ki je nerodno padel in se tako udaril po Obrazu, da je moral zapustiti igrišče, kamor se ni več vrnil. Z njegovo odsotnostjo je ekipa izgubila na prodornosti in živahnosti, vendar se je Križanom, ki se niso predali usodi, vseeno posrečilo izenačiti stanje in sicer v 35’ d.p., ko je barve Vesne branilo (po poškodbi Sulčiča in izključitvi Mandaniccija) le devet igralcev. V 2’ je napad Gipo Viam prodrl v kazenski prostor Vesne in si izsilil kot. Strel je nekdo usmeril z glavo proti Gardiniju, ki je žogo odbil do Visiritina, ki je brez težav pretresel mrežo V 30’ je Vesna izvedla nevarno akcijo, ki jo je načel Sulčič na sredini igrišča, Milič je žogo podaljšal do Švaba, ki jo je prepustil Tencetu Sledil je močan strel z roba kazenskega igrišča, ki je presenetil nasprotno obrambo in vratarja. V 5' d.p. sodnik ni ustavil igre zaradi očitne roke in nasprotniki so izkoristili delno nepazljivost Križanov, ki so ponovili napako tudi ob offsideu. Le Tence je pritekel iz vrat, vendar osamljen kot je bil, ni mogel preprečiti gola. . v 35’ pa dokončno izenačenje Križanov s prodorom Miliča po desni. Dolg predložek pred vrata je Tence z glavo usmeril v vrata, -idar mu je skrajni branilec n;n zamikov prekrižal račune Todvr ie za trenutek, žoge vratar ni zadržal in Tence jo je porinil do dna rarrie. mu,“....................................... ■ m n iiiii lunini n n, m imi|||||M||||||| NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI JUGOSLAVIJE 1968 BJEDOVA, CERAR, VATERPOLISTI DO dnfniebS nšportni dnevnik «Sportske novosti« je že 19 leto Cerar m ’e ve®na «lasov šla Ljubljančanu Miroslavu na k niu v nL™iU olimpijskemu zmagovalcu v telovadb vaji hiii o-Jv«- - ze sestič osvojil ta naslov. Pri ženskah derkn3, np,YlsJi naslov le dve kandidatki, toda svetovna rekor vserkostVaJen“ ,na 800 Zen Nik0,ič ^ dobila !e 3 glasove m! ' n 'e,.Pa ]eJ?re'.,ela DJurdja Bjedov, plavalka, ki je osv£ Med L ?ijstah igrah v Mehiki zlato in srebrno kolaino Sata oCisk0 P°\eg?vali za P™ mesto vaterpo isu koinfna? iPj’lka kola>na) m košarkarji (srebrna olimDiiska f « «* olimpijskemlTfprvl MOŠKI LESTVICE ... 1- Cerar (telovadba! 161 glasov; 2. Šurbek (namizni toric neu 3ikoš°a7k\S(27k06°rfn\4‘%te -DŽa-iv (”°§?met) 31; 5. Da-(vaterpolo) 4; 3. Farčič (atletika™! 'egjanje) ln stipančič ŽENSKE 1. Bjedov (plavanje) 327; 2. Nikolič (atletika) 3. EKIPE reprezent^crsroj^62^1^3 SFRJ 177; 2’ Košarkarska ara “^^«tVrn. (košarka). Partizan (nogomet) državno - \ 8 4x100 m mešano (plavanje) N'g^as zenska rePrezen*anca George Bernard Shaw □ □ □ ČUDEŽNO MAŠČEVANJE V Dublin sem prispel petega avgusta proti večeru in se takoj odpeljal k stricu, kardi-nalu-nadškofu. Kot večini čla nov naše družine mu primanjkuje čustvenosti; do mene o-sebno pa je neizprosno hladen. Ker ne vzdržuje spremstva, so ljudje prepričani, da mu strežejo angelčki. Odprla mi je starka, njegova edina služabnica. Povedala mi je, da je kardinal pravkar zaposlen v katedrali, vendar ji je naročil, naj mi pogrne v njegovi odsotnosti. Ker me je po nosu ščegetal neprijeten vonj po slanikih, sem jo vpra šal, kaj je pripravila za večerjo. Zagotovila mi je, da je vrgla v ponev vse, kar je v hiši njih svetosti dovoljeno ob pet- kih. Ko sem jo še vprašal, zakaj ob petkih, je odvrnila, da je petek postni dan. Poprosil sem jo, naj sporoči njih sveto sti, kako zelo upam, da jih bom imel čast v kratkem spet obiskati, in se odpeljal v neki hotel na Sackville Street, kjer sem najel sobo in povečerjal. Ko sem vstal od mize, sem šel ven In blodil po ulicah. Bil sem v gledališču. Glasba je bila odvratna, scena bedna. V neki restavraciji sem se pokrepčal in se vrnil v hotel. Poskusil sem brati. Zaman. Gostje so se vračali v sobe in zvoki korakov po hodniku so me odvračali od knjige. Kur na lepem sem zahrepenel po odkritosrčnem človeku in si zaželel, da bi pomešal svoje solze z njegovimi. Pogledal sem na uro. Bila je že skoro ena po polnoči. Luči na hodniku niso več gorele. Ogrnil sem si plašč in odšel iz sobe. Nekaj časa pozneje sem potrkal na vrata kardinalove hi še. V prvem nadstropju se je odprlo okno; lunin žarek je obsvetlil sivo glavo, pokrito s črno čepico. «Kdo je?» «Jaz, Ženo Legge.« «Kaj hočeš ob tej uri?» Vprašanje me je užalilo. ((Dragi stric!« sem vzkliknil. «Vem, nisi hotel, a mi vendar kažeš, da nisem dobrodošel. Spusti me v hišo, prosim!« ((Pojdi spat,« je rekel strogo. ((Zjutraj na svidenje. Lah ko noč!« Vedel sem; če bi požrl to zavrnitev, bi zjutraj ne mogel biti z njim prijazen; pa tudi nikoli pozneje ne več. Zato sem pričel z desno roko vihteti tolkač, z levo pa sem vztraj no zvonil, dokler ni na vratih zarožljala veriga. Kardinalov obraz je bil resen, skoro čemeren. «Stric!» sem vzkliknil in ga prijel za roko. «Nikar me ne oštevaj! Tvoja vrata niso ne- srečnikom nikoli zaprta. Nesrečen sem. Bediva vso noč in se pogovarjajva!« ((Zahvali se okoliščinam, nikar mojemu usmiljenju, ker so se ti vrata odprla. Zaradi sosedov mi je ljubše, če počenjaš neumnosti v moji delovni sobi kakor pa ob tej uri pred vrati moje hiše.« ((Plemenito srce imaš, stric!« «Edino osvežilo,« je rekel, ko sva stopila v zanikrno opremljen brlog v drugem nadstropju, «ki ti ga lahko ponudim — če si ga že ravno želiš — je prgišče rozin. Kolikor vem, so ti zdravniki prepovedali dražila.« «Joj! čisto sem pozabil na zdravnike! Pri večerji sem popil steklenico črnega vina.« «Zakaj neki si potoval sam! Tvoja mati mi je obljubila, da te bo spremljal Bushy.» «Eh! Busy ni čustven človek. Zraven je še strahopetec. Ni maral z mano, ker sem kupil revolver.« «Moral bi ti vzeti revolver in ostati s tabo.« «Zakaj ven in ven ravnaš z mano kot z otrokom, stric! Zelo sem občutljiv, zagotavljam ti. Razen tega sem sam pre- potoval pol sveta in menda ne rabim pestunje, če potujem na Irsko.« «Kaj nameravaš početi v ča su, ko boš tu?« «Stric,» sem odvrnil in si omočil lica z najslajšimi solzami, kar sem jih kdaj potočil. «Moje blodnje so končane. Vrgel se bom v naročje cerkvi, če mi ne boš odrekel pomoči. Beriva skupaj tretji del Fausta! Kajti končno ga razumem.« ((Obvladaj se vendar!« «Nikar naj te moje solze ne varajo. Miren sem in močan. Brž, privoščiva si Goetheja: Das Unbeschreibliche Hier ist getan; Das Ewig-Weibliche Zieht uns hinan.« «Daj, daj! Obriši si oči in molči. Nimam knjižnice.« «Zato pa jo imam jaz — v kovčku,« sem rekel in hotel vstati. «Dovoli mi, da grem v hotel po knjigo. Cez petnajst minut se vrnem.« «Naj mi odpustijo nebesa, če ti delam krivico,« je rekel. «Zdi se mi, da je bog naložil pokoro za nekakšen greh na tvojo nesrečno glavo. Toda ker si že tu, ti moram nekaj povedati, preden si bom privoščil malce spanja. — želim, da odpotuješ v Wicklow. Moji razlogi...« ((Pustiva razloge,« sem rekel in spet vstal. «Dovolj mi je, da ti želiš, naj grem Nemudoma bom odpotoval.« «Zeno! Ali bi — lepo te prosim — sedel in mi prisluhnil!« Nerad sem ubogal. ((Gorečnost je v tvojih očeh zločin, pa čeprav jo človek pokaže v tvoji službi,« sem rekel. «Smem priviti luč?« «Zakaj?» «Da si prikličem otožno razpoloženje, v katerem sem sposoben poslušati z neutrudljivo potrpežljivostjo.« «Sam jo bom privil. Bo takole zadosti?« Zahvalil sem se mu. «Zakaj te torej pošiljam v Wicklow. Prvič zaradi tebe samega. Ce boš ostal v mestu, se boš znašel čez teden dni v bolnišnici. Živeti moraš na deželi nod nadzorstvom človeka, ki mu lahko zaupam. Drugič pa zato, ker ti nameravam za upati nalogo, ki bi utegnila spraviti cerkev na slab glas, če bi se z njo ukvarjala vidna osebnost. Skratka, rad bi da bi preveril neki čudež.« Pozorno me je pogledal. «Ali me razumeš?« ((Popolnoma. Nadaljuj!« «Upam, da me res. Torej, štiri milje od Wicklova leži vas, Fo:ir Mile Water po ime nu. Župnik te vasi je oče Hi ckey. Ni mi treba posebej pripovedovati, da lahko čudež prizadene cerkvi več slabega ko dobrega, razen če spričo neovrgljivih dokazov celo nje ni sovražniki onemijo. Zato sem bil zaskrbljen, ko sem v nekem waxfordskem časopisu naletel na opis nenavadne manifestacije božanskih moči, ki naj bi se bila pokazala v Four Mile Water. Brž sem pisal o-četu Hickeju m ga prosil, naj mi pošlje poročilo o primeru...« ((Trenutek! Je to njegova pisava? Nič kaj moška ni videti.« «V prstih desne roke ga mu či revmatizem, zato mu njegova nečakinja — sirota, ki živi pri njem — opravlja tajniške posle. Torej...« «Kako ji je ime?« «Kate Hickey.» ((Koliko je stara?« «Fej te bodi, saj je še otrok! Nikar ne misli, da bi te poši Ijal k njej, če bi bila dovolj velika, da bi se ti utegnil zanimati zanjo. Bi rad o niei še kaj zvedel?« «Ne. Zamišljam si jo v beli tančici pri birmanskem obre du — poosebljeno podobo vere in nedolžnosti. No. in kaj piše častiti Hickey o strašilu?« “Ne gre za strašilo! Prebral ti bom mesto, kjer govori o čudežu. Hkhm Pred štirimi leti se je v naši vasi nase lil možak po imenu Wolfe Tone Fitzgerald, živinski padar. Živel je sam zase in je bil precej zanemarjen. Kadar je pijančeval — to je počel pogosto — ni v besedah spoštoval ne boga ne človeka. Bil je umazan, zapit, svetoskrunski malopridnež. Povrhu je bil še ateist in ga ni bilo nikoli k maši. Oprijelo se ga je ime Brimstone Billy. Na vasi je veljal za poosebljeno brez-božnost. Kakor veste, je naše pokopališče, ležeče na severni strani reke, že od nekdaj slovelo po deželi kot počivališče uršulink, fourmilevvater-skih puščavnic, in številnih drugih svetnikov. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO; TRST — UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni orectal 559 — i,oi)iii -z mi i \ - ,TT1. 0. 77 ! ..... ..........—-— ----— - vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 'para <5o‘štorih cUnarje?)g mesečn^lO^dfn^n ” UL SV’ FRANCIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA- mesečno Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljumjan _ 50l '!-2 0/l ori AS rvn.. ,!, / ‘etn° 100 ^ (10 00° starih farjev) _ PoštAi tekoči rato žalost™ ^ beseda - Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drurih pokrajin “ - - OGLASI: Cena oR|a.sov: Za vsak mm v širini eneaa stolne«- t™«««ih isn --------- ,.~KOC1 račun' Založništvo trža; Italije pri «Societš Publicitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO 800 Ur — “s, s*. “iEL «■»“ ■?»■. Jt Izdaja in tiska Založništvo tržaškega ttsir« Trst i ff ■■ p Pavla Hočevar: I libiiif /jf' it oz f s MM Svojevrstna je bila 8. dec. t. I. prireditev v tržaški dvorani «Pr-vi mhj». Pred 80 leti je naš otrok j p središču Trsta prvič stopil v slovensko šolo. Dala mu jo je Družba sv. Cirila in Metoda kot j dokaz narodne zavesti in odgovornosti vsega slovenskega naroda. Pred 38 leti pa je naš otrok zadnjikrat stopil iz poslopja te slovenske šole. Zaprl mu je vrata fašizem v prepričanju, da je s tem zadal smrtni udarec slovenskemu človeku v Italiji. Po drugi svetovni vojni je naš otrok ponovno stopil v svoje šole tudi v mestnem središču. Prizadevanje nekdanje C ^•,1 šole je rodilo uspeh — iskra Utrjene narodne zavesti je živo rlela tudi pod uničujočim fašističnim pepelom! V.,spomin na prvo CM šolo v Trstu in v priznanje neprecenljivega pomena CM družbe za obstanek tega dela našega naroda so se tistega večera sešli nekdanji u-čitelii in učenci in predstavniki nekdanje CM družbe. Fašizem nas je bil razkropil, različna so bila naša pota, leta so nam spremenila obraze — smo se ti še spoznali? Čudno mi je utripnilo srce, ko me je pozdravila prva med nekdanjimi učenkami — sedaj zrela žena. mati in babica .. .! «Ali me še poznate? Tolikokrat sem mislila na vas — Milka Cer-1 kvenikova sem ...» Pa druga: «Mene se ne boste več spominjali... V tretjem razredu ste me učili; da lepo deklamiram, ste mi rekli...» Pa tretja, četrta______ deseta... dvajseta... Kako rada bi si bila obudila v spominu like vseh in vsake posebej, sleherna je ohranila v srcu tople slike iz prvih šolskih let na Akvedotu. A kje so tisti časi? In spomin bledi. Le tu in tam so se mi iz daljave zasvetlikali posamezni liki: «Ali je to mogoče: ali res stoji pred menoj Kraljeva, nekdanja Prva Vila iz Kraljestva palčkov? Tista mala pevka, kakor angelček je “pela. «Res, pred petdesetimi leti je bilo to. Veliko sem pela, pozneje po naših odrih, takrat pa smo tržaški otroci gostovali v Ljubljani Kako lepo je bilo.'» K.Jaz sem pa... Večkrat sem bi la bolna, mama me je hodila opra j vičevat k vam ... Hudo mi je bilo, ; kadar nisem mogla v šolo ...» v'Kje so moje rožice’... Kolikokrat smo jo pele...» S to melodijo H? stisnila roko, povedala j jmc >o,' ^ so se nama zasolzile (j «Mc,, je pa učila Vida Kersni-: kova. Je še živa?» ((Mene pa lika Vaštetova, tako rada bi jo še videla. Roža Goli je bila takrat upraviteljica.» KPa učitelji v deških razredih: Emil Adamič, Ciril Petrovec, Še-j me . .. kako hitro so pomrli. ■ .» Se so se vrstile s spomini, odgovarjale mi na vprašanja o njiho-I Vi poznejši poti, o sedanji življenj-| ski postaji. Vsaka si je ohranila v srcu topel žarek iz prvih razredov ‘ šole na Akvedotu, žarek iz i svojega srečnega detinstva in žarek iz moje mladosti, iz dobe, ko je Slovenska beseda veselo vrela n ust mladine, ki se je usipala tz Ciril - Metodovih učnih zavodov, ali zanosno odmevala z naših ruskih in dramskih odrov, ali je rohnela na političnih shodih ter zahtevala za svoj narod pravico do izobrazbe in kruha. Roke so mi podajali še drugi, neznani celo po imenu. Kakor da je sleherni začutil mladost! Oglašali so se jim spomini iz vedno večje daljave. Plaho se je opravi- čevala: ((Oprostite, gospa; nisem bila vaša učenka, k Sv. Jakobu sem hodila. še pod Avstrijo je bilo. Kje je že to! Gospa Engelmanova je bila takrat upraviteljica. Kako se mi je storilo, ko sem jo zdajle slišala govoriti na odru! Prej so nas pa učile redovnice in v slabem poslopju je bila šola. Potem nam je Ciril-Metodova družba zgradila tisto lepo palačo. Se zmeraj se spominjam učiteljic, koliko iih. je bilo! Menda vse iz Ljubljane: Kmetova, Trdinova, Hartmanova, Baranova, Gantarjeva, Hernova . . ■ če je še katera živa, prosim, prav lepo jo pozdravite, prav lepo .. .» «Midva sva bila tudi učenca šentjakobske šole, pa ne v starem poslopju. L. 1912, ko so odprli novo zgradbo, sva šla prvič v šolo. Med. vojno sva bila tudi v meščanski. O, Ciril-Metodova družba je skrbela za našo izobrazbo! Vrščaj je bil tokrat upravitelj. Spominjam se tudi Engelmana, Jezerška... kateri so bili še?... Škabar. Omerza ...Ta «Tudi medve bi ms radi pozdravili, sestri Ferda Bidovca sva . ■. Obiskali bi vas radi. . . Vaš naslov prosiva . . .» Dih mi je zastal, beseda umolknila . . . Junak - mučenik je stopil med nas . . ■ Še so mi stiskale roko nekdanje učenke in učenci. Pogovori so se razpletali o živih in umrlih učiteljih, o dogodkih v šoli, o izletu na Učko, v Ricmanje, o naših meščansko - šolskih izpitih v Postojni, o trpljenju in doživljanju pod fašiz-mom', o poklicnih usmeritvah. Pa o Bidovcu in Marušiču v osmem razredu — junaško sta omahnila na žrtveriik pri Bazovici. Da. taki so bili spomini na zadnja šolska leta, vsi prepojeni z domoljubjem, upornostjo in vero v zmago pravice. Ciril - Metodovi u-čenci iz tistih let niso poznali brezskrbne mladosti in nemirne pubertete. Fašizem jih je zgoda) koval, zato tudi pozneje niso klonili in življenje jih nazadnje m prevaralo. di pozdrave najzaslužnejšega še živečega Slovenca iz Trsta dr. Lava Čermelja. Nekdanja učenka CM šole Olga Ban pa je še z občutkom recitirala svojo lepo, simbolično zajeto pesem «Naša šola* in med drugim ugotavljala: Bila je to njiva, Na njivi tej zrasla zlata so zrna. plevela bilo ni vmes. Na tisoče nas je bilo, ki šli smo z bogastvom te njive v življenje, ki šli- iz ljubezni do nje v trpljenje. Hitro, prehitro so minevale ure. Dolgo je, odkar se nismo videli. Pa ko smo se sedaj pogledali v oči in dušo, smo se zopet našli tam, kjer smo se nekoč ločili: v razumevanju skupnih ciljev m tegob, -j--.-, - - Misli so se povezovale tudi s se- Ko je prišel čas, so prisluhnili kli- , danjostjo. Pred svetovnimi spopadi cu zasužnjene domovine, šli med1 STn0 na osnovi votivnih izkazov in borce za svobodo in pravico in se I ljudskih popisovanj trdili: na Tr-vračali kot zmagovalci. Le dvema baškem živi med 230.000 prebival-njihovima součencema ni bilo da no, da bi jima bil sredi trpljenja kdaj zasvetil žarek veselja — kaj šele zarja dosežene zmage! Ferdinand Bidovec in Franc Marušič ni sta čakala vsenarodnega klica, od šla sta v borbo že takrat, ko jima je velela lastna vest, in prva sta žrtvovala mlado življenje. je tudi prišel danes, tamle sedi. ..» Prebujali so se spomini, nekateri jasni kot od včeraj, drugi medli, oddaljeni, včasih že nezanesljivi, še izza življenjske prevesnice. Med vedre spomine so se vpletali še drugi, drugačni, mlajši in trpki, saj so se rodili pozneje, v u-sodni dobi fašizma. Posamezno ali skupno s sošolci iz povojne šentjakobske šole so me pozdravljali zreli možje in se predstavljali: «Morda se me še spominjate? V osmem razredu ste nas takrat u-čili. Kako smo vas poslušali, vi pa ste tudi radi poslušali nas .. .» «Mene pa najbrž niste pozabili. Ziv sem bil kot sam vrag, križ ste imeli z menoj.... a pozabil vas nisem nikoli in vas ne bom.» kV zadnjem razredu smg biU Jn zgodovino ste nas učili. Pa toliko zanimivega ste nam pripovedovali. Kolikokrat sem si želel, da bi vsaj še ne zazvonilo...» Moja mama je bila naročena na vilenski svet*. Tudi jaz sem ga brala.* *Jaz sem pa . .. še veste, kako je bilo takrat, ko . . .* «Zakaj niso prišli Ribičičevi, Širok, Dimnik_______ Hartmanova, Do- lenčeva, Furlanova, Železnikova, Vrtovčeva, Lahova. Nagujeva ... in še drugi. So še živi? Katerih ni V6Č? ^ «Krkočeva je tukaj, žgurjeva je pa v bolnišnici, sem slišala.» «Se zdaj vas vidim v razredu. Vse ste nam hoteli dati, kar ste vedeli in čutili.» Presunilo me je: kdo je tisti, ki me je ohranil v takem spominu! A že sta se približali dve ljubki neznanki: Lep je bil pogled na prepolno dvorano. Z vseh obrazov se je razodevala zavest: Ciril - Metodova šola nas je oblikovala. Nekdanji u-čenci, ki so sedaj sami že vsak s svojo skrbjo pri družini, vsak pri svojem poklicnem delu, fizičnem ali umskem, se danes uveljavljajo kot pozitiven del slovenske skupnosti v Trstu ali drugje. Mar ni tako spoznanje največje zadoščenje nekdanjemu učitelju! Trenutek, ko me je iz kroga nekdanjih učenk iz Ciril-Metodovih šol pozdravila nepozna na žena in se predstavila Marija cev tudi 70.000 Slovencev (in Hrvatov). Prva svetovna vojna in fašizem sta ?tas redčila in fašizem se je rotil: na Tržaškem Slovencev ni. ščavi niso narod! Danes pa živimo in čutimo: na Tržaškem Slovenci smo, tu imata pravico živeti oba naroda. Ker smo Slovenci zaveden narod tudi kot lojalni državljani drugorodne Italije, bo skupno življenje srečno le v državljanski in narodni enakopravnosti. - Razhajamo se; še zadnji pozdravi, zadnji pogled v dvorano, še zadnji občutki — lepo je bilo, prisrčno in' iskreno, preprosto. Nič slavnostnih omizij, nič prazno donečih besed, ne osebnega poveličevanja, rte razkošne postrežbe. . . Saj je stala tam ob robu odra stara, dobro znana skrinjice, ki je nekoč zbirala stotinke, da je zbrala mili j one za reševanje naših obmejnih otrok. Ta skromna skrinjica bi še danes radti pomagala socialno o-groženim otrokom. Kakor stara, skoraj pohabljena elegija nas je še enkrat preireslo njeno vabilo: Mal položi dar domu na oltar! ZIMSKI MOTIV IZ TRBIŽA ...............................................i.....mu......................................................i...........................................................................................................................................................................................iiiii.imiiiiii.ih ZVONKO LETICA _) Fanorama današnje Španije Politične stranke in gibanja, ki obstajajo in delujejo, čeprav jih zakon prepoveduje, oče in sin bor- | Špance. To se tonske veje, ki želita priti na prestol, Študenti, ki nikakor ne mirujejo, močni ilegalni sindikati, u-porni Baski, nezadovoljni Katalon- radovednežev pravijo, naj se za odgovor obrnejo na njih — na mi je zgodilo tudi Bernetič, uvrščam med najlepše do-1 c; katoliška cerkev, ki v vsem tem godke v življenju. Saj sem s spo-1 svoje mesto — vse to deli po (a-M vnclprlnnnln navore te liUAno naMnrcM.a Honainia ima štovanjem zasledovala napore politične delavke, posebno takrat, ko je kot poslanka v rimskem parlamentu tako odločno terjala pravico našemu jeziku. Na tem pozne ■ življenjskem srečanju so nam uglaševale razpoloženje tudi slike s temnejšim ozadjem. Navzočnost nekdanje društvene delavke, vdove po dr. Abramu, zadnjem predsedniku CM podružnice v Trstu, in prisotnost vdove po Andreju Čoku. zadnjem upravi telju šentjakobske šole, umrlem v internaciji, je dalo naši ubranosti žaloben prizvok. Narodne pesmi, ki jih je tako lepo pel pevski zbor «Gallus», so se mehko prilegle našemu občutju. Toda ko so z odra «Zabučale gore, zašumeli lesi . . .*, smo se zdrznili in obstali kot uročeni. Marsikomu se je izvilo iz duše: najljubša Masarpkova pesem! še ni izzvenel zadnji zvok, že je zajelo dvorano navdušeno a proseče ploskanje . . . «Kje, mladost si moja ...» je še ponavljal zbor. Pesem je pretresala dušo, jokala je za našo mladostjo, jokala nad sedanjostjo Masarpkove domovine. Pa ms je zopet dvignilo: profesor Kolar iz Ljubljane je kot zadnji živeči odbornik nekdanje Družbe sv. Cirila in Metoda živo predo-čeval razmere, ki so zahtevale to obrambno organizacijo, in osebe, ki so takrat razumele duhovno in življenjsko nevarnost za narod in ustanovile Družbo. Sporočil je tu- litične panorame današnje Španije. Nad njo še vedno stoji senca generalisima Francisca Baja-monteja Franca, senca, ki vedno bolj bledi. Ko človek pride v to deželo le malo tega takoj opazi. Postopoma pa od dogodka do dogodka, od tega kar čuje, kar prebere v tisku, pa čeprav Je ta pod pritiskom o-mejitev, in od tega, kar mu uspe videti — .začenja počasi uvide-vati, da Španija nrie' tlkti'jiriVlač-m turistični plakat, ki vabi na corrido, na ognjevito seanso španskega plesa ter na opojno vino pod plavim nebom in soncem s sredozemskih in atlantskih obal. «VPRAŠAJ ŠPANCE* Sedel sem z znancem v Barceloni, v kavami, s terase katere se širi pogled na vse mesto In na njegovo veliko luko. Vsililo se mi je vprašanje, koliko prebivalcev šteje Barcelona. Odgovor sem dobil, toda takoj mu je sledila dopolnitev: «Večja je od Madrida, vendar so oni dodali Madridu tudi daljna predmestja, da bi se zdelo, da ima Madrid več prebivalcev.« Običajni lokalni patriotizem? Morda, toda prav gotovo tudi izraz dejstva, da se v Barceloni ne smatrajo za Špance, pač pa poudarjajo, da so Katalonci, pravijo da imajo lasten jezik (kar je tudi res) In ob nekaterih vprašanjih v samem središču mesta Iruna. Na to je oblast odgovorila z obsednim stanjem, z aretacijami ter v kraju San Felio de Guixols, v s tem, da je pripeljala sem velike letovišču na Costa Brava, severno policijske okrepitve, od Barcelone. Ko sem se odprav- I Do pred nedavnim je madrid-Ijal. da bi prvič odšel na corrido. ! ska vlada vse, kar se je dogajalo sem nekega drugega znanca vpra^ šal, kateri bikoborci gostujejo. »To moraš vprašati kakega Španca« — mi je odgovoril. — «Mi tu tega nimamo radiov Samo ob sebi se razume, da je bil on Katalonec, kot tisti iz Barcelone. Toda biti Katalonec pomeni včasih, stopiti tudi na barcelonske ulice in sodelovati v nacionalističnih demonstracijah ali pa deliti nacionalistične letake. Nekdo drugi, kj je .po poreklu i0t predela dežele severno od Portugalske, ' vam • bo 'prav tako rekel, da je «Gallego» (G&ljsijan^c) Jrit ne Spanec. NEMIRNA DEŽELA BASKOV. Potemtakem ni nič čudnega v vznemirjenosti severnih provinc ob obalah Biskajskega zaliva, nekje ob Bilbaa do San Sebastiana in še kaj niže proti Jugu. Te province predstavljajo ((deželo Baskov«, kj jih je nekaj stotisoč in ki se kličejo Euscadi in ki Francu in njegovim nekdanjim nacističnim prijateljem nikakor ne morejo odpustiti Guernice, ki so jo porušili do tal, kot ni niti on, Franco, pozabil, da so v daljnjem letu 1936 proglasili avtonomijo. V letošnjem poletju je bilo v deželi Baskov vroče. Zato se je Franco premislil m ni, kot po navadi, prebil svojih počitnic v gradu enega najlepših krajev san-sebastianske obale. Borbeni ba-skijski komandosi so umorili enega od krajevnih policijskih šefov ........n.... borbeni element v deželi. Odkar je, Franco zmagal v državljanski vojni, ni bilo, mladini nikoli dano, da sodeluje v javnem življenju. Oblast temelji v Španiji na star- . , KL.ua_p , Cih in skoraj nikoli ne boste na- njegovo predavanje z bučnimi pro- «^“a« ...... ...............................................................................................................m..................n. ieteli na kolikor toliko pomembne j- i JzkhkP «Ven z branilcem i in- se dogaja v deželi Baskov, »pojasnjevala«, češ da gre za delovanje ((komunističnih zarotnikov« Iz tujine. Sedaj pa takšno pojasnjevanje prihaja vedno manj v poštev, morda zato, ker nahajamo med najbolj. vztrajnimi zastopniki katere ideje zastopajo, mladi Španci čutijo, in tega ne skrivajo — da so legalni kanali politike za njih zaprti in preozki in da so že zdavnaj siti avtoritarizma. Španija, v kateri bi oni želeli živeti, bi bila republikanska in demokratična in to do tiste mere, do katere vsakdo od njih vidi to, kar se pod demokracijo razume. Idejo, da naj bi po Francu prišel na čelo države nekakšen kralj, mladina odklanja. Mladi delavci, visokošolci, novi- njenost. Tisti, ki to trdijo, zatrjujejo, da so se prepričali v to v začetku leta, ko je Don Juan (pretendent - oče) po 31 letih izgnanstva na Portugalskem prvič prišel v Španijo, da bi bil navzoč prj krstu svojega vnuka. Kolikšna je njegova dejanska popularnost v Španiji, ki očitno ni monarhistično razpoložena, ie težko reči. Toda to niti ni tako važno. Važen je — in to veliko važnejši — podatek o tem, da je on izkoristil svoje bivanje v Španiji za da narji in duhovniki so nezadovolj- ^°> se Je SI?ečal s č:m večjim n; nad omenjeno svobodo Izraža- številom vidnejših političnih iju- ideje nacionalne utrditve Baskov — katoliške duhovnike. Gre sicer za mlajše, vendar pa za ljudi v črnih kutah,, ki jih niti njihovi škofje ne morejo pomiriti. ...IN ŠE BOLJ NEMIRNA MLADINA španska' 'mladina ^postaja' najbolj »Amenški izziva Servant- Schrei- reči, da nja. So za pravico zbiranja, za svobodno sindikalno organiziranje, za pravico do stavke in za vrnitev k političnim M smi- slu mladi pravniki brezplačno bra- di. finančnih velikanov in latifun-distov, da bi od njih čul, kakšna je njihova cena v borbi za prestal. Prav tajco^pa ie hotel povedati. kaj je tu&i sam pripravljen nijo delavce", kb jih" prltirajo pred • Pri tem pa je zahteval, da sodišče zaradi njihove sindikalne dejavnosti, mladi časnikarji pa se trudijo izkoristiti časopis-ne stolpce v toliko, v kolikor to strogi zakon o tisku dopušča, študentovski nemiri in spori s policijo v Madridu. Barceloni, Salamanoi in v drugih mestih so na dnevnem redu. In zahteve, ki jih uporna mladina poudarja, se izražajo tudi v požiganju velikih slik generalisima ter v ostrih napadih na vsakogar, ki ga smatrajo, da je manj odločen, kot so oni. Prav gotovo se dolgo ne bo pozabil sprejem, ki so ga madridski visokošolci pripravili v marcu Jeanu - Jacquesu Servantu — Schrel-berju, direktorju pariškega tednika «L’Express» in avtorju knjige ss njegove pobude postavijo na eno stran tiske tehtnice, na katere drugi strani so že ponudbe njegovega sina. Družba, s katero se je pogajal, je bila dejansko zelo pisana: poleg bančnikov, poslovnih ljudi in gospodarskih strokovnjakov so bili tu tudi visoki vojaški funkcionarji, lastniki nekih časopisov, hkrati pa tudi mnoge zanimive o-sebnosti današnje politične opozicije, ki deluje v Španiji. Eden od teh je bil Enria.ue Tierno Gal-van, za katerega se trdi, da je ustanovil socialistično stranko, ki pa je neodvisna od španskih socialistov, ki žive v izgnanstvu. Tisti, ki so se tiste dni zan'mali za obiskovalce palače «La Zamota«, ber je bil v Madridu «na obisku monarhističnega gibanja Joahuina informativnega značaja«, vendar so Satrusteguija. enega od krščsnsko-mnogi ta njegov obisk sprejeli kot , c*Fm°l vedno ljudje, ki zahtevajo, ki hočejo, da se njihov materini jezik spoštuje. Jezilo jih je, da po več kot osemdesetih letih raznarodovanja beneški Slovenci še vedno ostajajo. D * « Predolgo tri bilo, pa čeprav bež- no opisati gorje, ki so ga pretrpeli zavedni beneški Slovenci tudi po končani vojni. Vendar moramo omeniti vsaj nekatere tovariše, ki niso klonili niti tedaj, ko so oborožene tolpe streljale in ubijale. V tem času so izgubili življenje Ivo Primožič iz Sv. Lenarda, Anton Si-bau iz škratovega, Andrej Juša iz Sv. Petra in Ludvik Rožič iz Pod-bonesca. Več drugih je bilo ranjenih in nekatere hiše naših tovarišev so pogorele. Zažgali so tudi sedež Demokratične fronte Sl oven-cev v Italiji v Sv. Petru oh Nadiži. Naši tovariši so bili pod strogo kontrolo in nekateri so se morali javljati sleherni dan na policiji. Pripadniki naše organizacije niso mogli dobiti potnega lista, da bi šli na delo v tujino. Zavednejše tovariše so trikoloristi še drugače mučili in jih sramotili, starejše ljudi pa strašili, da jim bodo vzeli pokojnino. V času tega terorja po končani drugi svetovni vofni so takratni trikoloristi vdirali tudi v stanovanja, pretepli na5e zavedne ljudi, jim razbijali pohištvo, jih grobo žalili, jih preganjali in jim kazali pot — v Jugoslavijo, kajti v Jugoslavijo da naj gredo tisti, ki so Slovenci, ker da smelo v Beneški Sloveniji ostati le italianissiml. Takšnih dogodkov je bilo v°!iko, nešteto. Sem spada tudi napad na župnika v Sv. Lenartu. * * * Mirovna pogodba je bila podpisana, mi smo jo sprejeli, da ohranimo mir v tem delu Evrope in v upanju, da bomo imeli tiste človečanske pravice, ki pritičeio manjšini in ki so nem bile zagotovljene tudi v ustavi. Prvega maja 1949 smo v največ-jem čedadškem gledališču imeli prvo konferenco Demokratične fronte Slovencev v Italiji, konferenco, ki se je je udeležilo 108 delegatov. Odmev te konference je prijel vse do italijanskega senata. Čeprav smo bili tedaj osamljeni, ker ni bilo za nas razumevanja niti med naprednimi italijanskimi strankami zaradi znanega razkola, ki je nastal ob kominformu, so se tradicije osvobodilne borbe v Beneški Sloveniji nadaljevale v okviru DFS. Naša mladina se je tudi organizirala, imela svoje sestanke, celo nogometno ekipo, ki se je srečavala z drugimi slovenskimi nogometnimi ekipami. Organizirane so bile tudi ženske v svoji zvezi in bile vedno pripravljene pomagati slehernemu beneškemu Slovencu Pozneje smo si ustanovili in začeli izdajati svoj list ((Matajur«, ki s svojo pisano besedo obvešča in hrabri našega človeka. Ustanovili smo si slovensko kulturno društvo «Ivan Trinko«, v katerem se beneški Slovenci srečujemo in razpravljamo o svojih problemih in o problemih vsega našega prebivalstva za njegovo boljše in bolj srečno življenje. M. K. iiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiuiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiii,m,n,I,iil|ilil|||u,n|||||||||||||||||||iui|||||||||||||||||||t Jules Verne in «Apollo 8» Ob uspehu ameriške tehnike in Nadaljnja podobnost med Verno-ljudi, ob temeljito pripravljenem in j vim fantazijskim poletom in resnič-lepo izpeljanem poletu proti Luni, nim poletom je bolj razumljiva, ker okoli nje in spet na Zemljo, nas je je bila razdalja med Zemljo in Lu-spomin popeljal za kako desetletje no v njegovi dobi enaka sedanji, nazaj, ko smo kot srednješolci ta- Kljub temu je vredno zabeležiti, da ko hlastno prebirali Salgarija, Ver-1 je njegova raketa z Zemlje do Lu- na in druge avtorje tedanje fantastične znanosti. In v tem nam je povsem logično prišlo na um dete, ki ga je napisal Jules Verne in sicer njegovo delo «Od Zemlje do Lune«. Na naglo smo do no v no prelistali nekaj strani in prišli do skle pa, da je bil sloviti francoski pisec tudi nekaj — preroka. Jules Verne je to svoje delo napisal pred sto in nekaj leti, saj je bilo prvič objavljeno 1865. leta, pa čeprav smo Slovenci prišli do njega mnogo kasneje. Tedaj je francoski avtor pisal o izstrelitvi vesoljske ladje, ki ni bila ladja, pač pa nekakšen naboj, proti Luni. V njegovi kabini so bili trije ljudje, podobno kot je posadka ameriške vesoljske ladje «Apollo 8» štela tri ljudi. Seveda so Vernovi kozmonavt: prišli do Lune in se vrnili na Zemljo, podobno kot Borman in njegova tovariša. Trije Vernovi kozmonavti so poleteli proti Luni iz nekega kraja v bližini Tampe, ki je le okoli 160 km stran od Rta Kennedy, od koder so proti Luni poleteli ame riški kozmonavti. Pa še nekaj, o čemer bi mogli reči, da je bil Jules Verne ((daljnoviden«. Svojo »vesoljsko ladjo« je francoski avtor izstrelil proti Luni decembra in to 1. decembra, medtem ko so ame riški kozmonavti odšli na pot 21. istega meseca Vernova vesoljska ladja je potovala do Lune in nazaj 12 dni in je pristala na Tihem oceanu, podobno kot ameriška «A-pollo 8», ki pa je potrebovala za pot tja in nazaj le 6 dni. Če pomislimo, da je Vernova fan tazija opisovala polet proti Luni in nazaj obilnih 40 let preden sta brata Wrihgt sploh prvič poletela z le talom, je že skoraj neverjetno, kako je Verne določil svoji raketi točno brzino. Vernova raketa se je lo čila z Zemlje z brzino 25.000 milj na uro, ameriška vesoljska ladja «Apollo 8» pa je skupno s svojo nosilno raketo prodirala iz gravitacijskega območja Zemlje z brzino 24 tisoč 200 milj na uro. Razlika je torej le 800 milj na uro. ne opravila 238.000 in nekaj mitj poti, vesoljska ladja «Apolk> 8» pa 225.000 milj. V svoji fantaziji je Jules Verne napravil vesoljsko ladjo, ki je bila podobna topniškemu izstrelku in je bila izdelana iz litega železa in obdana z aluminijsko zaščitno ploščo. Vesoljska ladja «Apol!o 8» je seveda napravljena iz najrazličnejših kovin, ki zdržijo velike temperature, toda v notranjosti je kabina «prevlečena» z neko aluminijsko litino, v glavnem pa je ogrodje kabine iz nerjavečega jekla. Tu smo precej blizu dejanskemu stanju in drugače ni moglo biti, ker Verne ni mogel uporabiti tudi raznih plastičnih mas, ki so jih ujjorabiii A-meričani, ko pa v njegovi dobi plastičnih mas še niso poznali. Veliko bolj zanimivo pa je to, da je bila, merjeno po Vernovih merilih, njegova vesoljska ladja ali bolje njegov izstrelek visok 12 stopinj, kar bi bilo obilne tri metre m pol. torej skoraj do centimetra enako, kot je visoka vesoljska ladja «Apollo 8». V zvezi s temi merili bomo navedli še eno zares čudno podobnost: Vernov »izstrelek« je bil težak 12.230 liber, »Apollo 8» pa 12.392 liber, to se pravi, da je Verne zgreši! le za 162 liber ali okoli 80 kg. Končno so Vernovi kozmonavti leteli bliže Luni, na razdalji samih 40 km, točneje na razdalji 25 milj, medtem ko je «Apollo 8« krožila okoli Lune na razdalji 70 milj. Toda tako amerišk’ kozmonavti, kakor tudi Vernovi namišljeni kozmonavti so na Luni videli le puščobo brez slehernega znaka življenja. Danes, ko smo na račun najnovejših tehničnih sredstev, na račun samega poleta človeka v bližino Lune, prišli do raznih spoznanj o tem sosedu Zemlje in ko že deset let premlevamo večje in manjše uspehe kozmonavtike, danes se nam morda nekatere primerjave z Vernom zdijo morda smešne, morda logične ali tudi ne, toda Verne je to pisal pred sto in vec leti. Rako smo osvobodili Genovo Nadaljevanje pripovedovanja Antona Ukmarja - polk. «Mira», poveljnika VI. operativne cone (Liguria) Miro Ukmar in skupina genovskih partizanov v družbi Palmira Togliattija in Pietra Nennija, ki sta prišla takoj po osvoboditvi na obisk v Genovo V jubilejni številki iMŠega dnevnika (od 22. decembra 1968) smo objavili pripovedovanje Antona Ukmarja — polk. «Mira» o tem, MAURI TRŽIČ (Monfalcone) Viale S. Marco 29 — Tel, 74 451 ☆ vošči vsem mnogo us pehov v novem letu CVETLIČARNA IN MESNICA KONJSKEGA MESA Š V A G E L J OPČINE, Narodna 78 - Tel. 221 482 voščita cenjenim odjemalcem srečno in uspešno novo leto URARNA IN ZLATARNA ČERNIGOJ TRŽIČ (Monfalcone) Ul. Duca d’Aosta 62 — Tel. 72-512 vošči vsem uspešno novo leto URARNA IN ZLATARNA V. BRATINA TRŽIČ (Monfalcone), Crrso dej Popolo 32 — Tel. 72 674 vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto STARA GOSTILNA S U B A N TRST, Ul. Coinici 2 - Tel 93-377 vošči cenjenim gostom in prijateljem srečno novo leto GRADBENO PODJETJE ZVONIMIR PE. FOT TRST, BARKOVLJE, Viale Mlramare 261/1 — Tel 66 076 vošči vsem srečno in uspešno novo teto KONFEKCIJA N E L L Y TRBlz - TARVISIO, Ul. Roma 21 želi srečno novo leto vsem odjemalcem R A D I O L U X F.lli RCSSI TRBIŽ - TARVISIO, Ul. Roma 23 vošči srečno novo leto in se priporoča RESTAVRACIJA oNASTRO AZZURRC« TRST Riva N. Sauro 12 želi srečno novo leto svojim gostom GOSTILNA »NINI« TRST, Ul. Valdirivo 32 Najboljša voščila za novo leto svojim gostom GOSTILNA hALLE TRE PORTE« TRST, Ul. Petronio 2 želi vsem srečno novo leto .... ;;;:!!!! !:::!!:! I ::::::::::::::::::::: PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CII EMIN DE FER baccarA ter priljubljena igra TRENTE ET OLARANTE : UNIVERSALTECNICA TRIE S'TE UL U. Saba 38 TRST Tel. 741-243 Vošči srečno in uspehov polno nov/o leto vsej svoji klienteli, prijateljem in znancem NIGIIT CLUB CABARET STRIPTEASE a:;;:;;; ATMOSPIIERE PARISIENNE a;;;!:;: V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprl« vse leto S pošt o vri n i m o h is ko vri I c o m voščimo srečno in plodno novo leto 1989 1 TRST, Piazza S. Giovannii 1 Samopostrežna trgovina jestvin Kerozen DANILO LEGIŠA SESLJAN 44 - Tel 20-153 VoSči cenjenim odjemalcem srečno novo leto trgovina čevljev ln MANUFAKTURE MARIJA LEG’ŠA SESLJAN 44 teli vsem uspehov polno novo leto PEKARNA in SLAŠČIČARNA LEGIŠA najemnik SIMČIČ SESLJAN 42 - Tel. 20-147 vošči cenjenim odjemalcem uspešno novo leto M. GOSTILNA L E G I S A ' 1 CEROVLJE 6 - Tel. 20-176 sncKiiirtnoM 20-176 teli cenjenim gostom srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN MARUŠIČ SALEŽ 20 - Tel. 229-125 vošči cenjenim odjemalcem uspehov polno novo leto
  • 55« II 1 lij i \ TRST Ul. Machiavelli 17 Tel. 38614 J.i' I i 1 i Stroji in kombajni za pobiranje pride Iki/r (pesmce.koruze.sladkorne pese in drugih kultur) POŽARE V A C >ISW UVOZ IN IZVOZ SUROVIN IN STROJENIH KOŽ Želi prijetno In plodno novo leto 1969 vsem cenjenim poslovnim prijateljem in znancem f i!L I! ■ A Seli vsem poslovnim prijateljem in .znancem uspešno novo leto TOVARNA AVTOMOBILOV in MOTORJEV 1 • MARIBOR Prijetno in uspešno novo telo 1969 vošči kolektiv vsem poslovnim partner jem in sodelavcem ter cenjenim uporabnikom naših proizvodov -■ 1 i KVALITETNO SVEŽE MESO.. VSE VRSTI SVEŽE PERUTNINE. SUHOMESNATI : //V MI.ECNI IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA MN A \ VAM NUDI PREK SVOJ m TRGOVIN NA ŠKOFIJA KI IJS V KOPRU Cenjenim odjemalcem in kooperantom vošči kolektiv prijetno in plodno leto 1969 in se vljudno priporoča še za nadaljnjo naklonjenost. GOSTILNA PIERINA GRILANC SALEŽ 59 - Tel. 229-113 vsem srečno novo leto želi * GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINE ALOJZ DANEU OPČINE, Proseška 11 Tel. 221044 vošči vsem srečno novo leto ■ TRGOVINA JESTVIN in TOBAKARNA LAURA CAVALLI STIVAN 12 vošči vsem srečno novo leto SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN GRUDEN DEVIN 50 - Tel. 20-839 vošči cenjenim odjemalcem uspešno novo leto PROLETER vse urste priključkov za: • melioracije • obdelavo zemljišč • setev • zaščito rastlin • prevoze v kmetijstvu • mehanizacijo gozdarskega dela e s KOVAČ Agregati za umetni dež or Sušilnice zn kmečke pridelke, živinsko krmo, povrtnino in sadje O S I J EK flCkOST ROJ ljJltl LJUBLJANA ■ IMU 1 Ril L 1“ LJ Z L_ /X ftrnizrod ni p"ogrom rsehuje celotno mehanizacijo za kmetijstvo in gozdu/»tro TRGOVINA JESTVIN ANTON ČOK LONJER 344 - Tel. 50-462 vošči vsem srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN V I D A U BANI 72 - Tel. 221-387 vošči cenjenim odjemalcem veselo novo leto INTERCOMMERSE GOSTILNA SOSIČ - VREMEC OPČINE, Narodna 65 vošči cenj. gostom novo leto srečno DROGERIJA VASILIJ GULIČ OPČINE, Narndna 48, ! IM PORT EXP0RT UMAG 'IT; Poslovnim prijateljem in znancem vošči kolektiv srečno in plodno novo leto 1969 vošči vsem srečno novo Leto s OCR Iplfl */ g'in iztra Č A Č A K na račun srojih članic prodajo in no k o po i državi in i inozemstvu [ TELEFONI: 51943 - 50065 Vsem, ki uporabljajo naše proizvode, poslovnim prijateljem in kooperantom vošči kolektiv prijetno in uspehov polno novo leto 1969 GOSTILNA PAVLIN GORICA Drevored XX. septembra 138 vošči cenjenim gostom srečno novo leto GRADBENO PODJETJE ;!j KLOBUCARNA Vošči vsem poslovnim partnerjem uspešno novo leto vošči cenjenim odjejmalcem polno uspehov v novem letu KARLO 3AN& družba z o. z. TRST, Ul. Maiolica 1/1 — Tel. 90821 GORICA, RASTEL 30 Želi poslovnim prijateljem in znancem srečno novo leto vošči vsem srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN CIGOJ GORICA, Ul. Crispi 17 vošči vsem srečno novo leto UVOZ — IZVOZ papirja, in grafičnih potrebščin P A P Y R O S TRST, Ul. F. Severo 10 — Tel. 36453 vošči srečno novo leto ji: KONFEKCIJSKA TRGOVINA B O N N E S Restavracija «AL CAVALLINO« GORICA, Drevored XXIV. maja 18 vošči cenjenim gostom srečno novo leto Trgovina čevljev «A L P I N A» GORICA, Korzo Verdi 78 - Tel. 25-17 želi vsem sreijno novo leto GORICA, Ul. Mamell vošči cenjenim odjemalcem uspešno novo leto RESTAVRACIJA NANUT Gorica, Ul. Trieste 118, tel. 3790 želi cenjenim gostom uspešno novo leto TRST, Ulica deilTstria 10 vošči cenjenim gostom srečno novo leto Urarna in zlatarna JERKIČ GORICA, Ul. Arcivescovado 3 vošči cenjenim odjemalcem uspešno novo leto EIcktromaterial, gospodinjski jjj stroji, vodne instalacije STANKO KOREN GORICA, Ul. Mattionl 11 j III želi vsem cenjenim odjemalcem III srečno novo leto TISKARNA J K KNJIGOVEZNICA ((GRAFICA GO RIŽI AN A» GORICA, Ul. Favetti 9 — Tel. 5766 vošči cenjenim klientom uspešno novo leto Gostilna GODNIČ - BATTI TRST, Strada del Friuli 339 - Tel. 28659 TRGOVINA JESTVIN TEODOR VELIŠČEK Gorica, Svetogorska 123, tel. 3285 želi vsem uspehov polno novo leto vošči vsem gostom prijetno novo teto GORIŠKA NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA GORICA, Ul. Don Bosco 104 - tel. 26-08 NAJVEČ JA ZALOGA TAPETNEGA PAPIRJA GORICA, UL. ASCOLI 1 Podružnice: Štandrež - Sovodnje - Gabrje TATJANA PANJEK T RST, Ul. Mazzini 7 — Tel. 221026 vošči vl>im članom in kmetovalcem na Goriškem uspehov polno novo leto želi vsem srečno novo leto vošči vsem srečno novo leto Kranjske klobase in kraški teran dobiš pri TOMAŽIČU vsak dan BIFE TOMAŽIČ TRST, Ul. Cassa del Kisparmio 3 — Tel 35301 Mednarodna špedicija Medfrnarodna špedicija Gradbeni in mizarski les, vezane plošče, furnirji, itd. ALOJZ KODERMAC GORICA MARIUCCIA SCOLLO želi vsem cenjenim gostom veselo in srečno novo leto Časa Rossa - tel. 31-62 - 36-77 - 36 78 S. JAZBAR GORICA - Časa Rossa - tel. 25-65 Te!ex: 46119 - Kodermac Gostilna OSTROUŠKA TRST, Ul. S. Nicolo 1 — Tel. 37918 voilči vsem poslovnim prijateljem in znancem mnogo uspeha v novem letu TRST- Lesno pristanišče Vošči cenjenim poslovnim partnerjem uspešno novo leto vošči vsem uspehov polno novo leto Vošči vsem poslovnim prijateljem srečno novo leto ::::::::::::: MESNICA KROJACNICA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA LUCIJAN PURIČ S M F R D r L LEANDRO CORETTI PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ŠTOLFA Viate XX Settembre 9 Nova najemnika ZACCHIGNA • MAKOVIC želita cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1969 TRST, Barkovlje, Viale Miramare 117 Tel. 23321 TRST Drevored XX. septembra 22 TRST, Ul. Donadoni 17 — Tel. 733249 Tel. 94 239 TRST — Viafe XX Settembre 38/A želi vsem srečno novo leto ter se priporoča Vošči vsem srečno novo leto vošči vsem srečno novo leto ŠTUKATURE — MAVEC - VSAKOVRSTNO ORODJE ZA PLESKARJE — TAPETNI. PAPIR IN BLAGO ZA “PREVLEKE Z ISTIMI VZORCE JL||I {'»♦♦n«) .»afcOB«! AH TRGOVINA ELEKTROGOSPODINJSKIH PREDMETOV JOŽEF KERŠEVANI GORICA - Korzo Italia 76 Tel. 26-34 želi vsem uspešno novo leto Trgovina z električnimi potrebščinami — radio-TV S O S S I OPČINE Ul. del Salici 1 — Tel. 221155 jjj vošči vsem srečnq,<(&WVi leto TRGOVINA JESTVIN MARIO OBERSNEli TRST, Strada del Friuli 119 Tel. 23453 >0« vošči vsem uspehov polno novo leto TRGOVINA JESTVIN-___________________ BRATA VIŠINI j J' fff »»«• I liKAL Ar.i ZRSILtU!. Roma 15 _ - j, vošči cenjenirplotffefaMl&lrfil %*peš', 3IDH <»> *H3VT>t/Ha vošči vsem srečno in uspešno novo leto ino novb—fep KMETIJSKA ZADRUGA TRST, UL. U. KGSCOLO 1, tel. 94-386 Poslovalnice: TRST, Ul. Flavia 62 — Tel. 99902 MILJE, Trg Curiel 1 - Tel. 98000 Vošči vsem cenj odjemalcem srečno novo leto TRGOVIN ’ ČEVLJEV URARNA — ZLATARNA RIBARNICA MARČELA PERTOT BARKOVLJE, Ul. Perarolo 2 Tel. 28415 ::: Zaloga drv, premoga ter ;;; opreme za kopalnice IVAN SAJOVIC GORICA, Trg Cavour 6 Tel. 45-96 ::: Želi vsem srečno novo leto ANTON MALALAN MARČEL GRAPIHIS - TRST Ul. S. Francesco 20 — Tel. 29477 OPČINE, Proseška 18 - Tel. 221465 vošči vsem srečno in uspešno novo leto Vošči vsem srečno novo leto Tvrdka JOŽEF SILA — Uvoz-izvoz Zeli uspehov polno novo leto Vsakovrsten les za predelavo in kurjavo ter jamski les. TRST, Ul. Milano 2 - Te|. 28944 Soc. S.A.C-A/I TRGOVINA ČEVLJEV Pekarna in slašč!čarna Z O RA ČOK Import-Export PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Vošči vsem uspešno novo leto OPČINE, Narodna 63 - Tel. 221046 IVAN METELLI TRST, Ul. Madonnina 21 Tel. 93845 NADOMESTNI DE1j vo6čj vsem uspešno novo leto jjj oolči svojim gostom prijetno ;;; _ . iii novo leto 1969 jj; ---------------— Tel. 225-349 jj;_______________________jj;--------------—---------- ,, iii ili trgovina jestvin vošči vsem srečno novo leto j;: DAMSKI SALON __________________________1 SLAVA BOLJUNEC - Tel. 97-641 jjj jjj želi vsem srečno novo leto 1969 =i; želi cenjenim odjemalcem jj'--------------------------ii! uspešno novo leto [j!--------------------------___________________________ vošči vsem uspešno novo leto iii TRGOVINA JESTVIN j/......................... BERCE BORŠT 67 - Tel. 228-225 jij j!! vošči vsem srečno novo leto Ili voSči V3em mn0°° uspehov v novem letu iii --........... HOTEL ((MARTIN« najemnik ALDO BLAŽINA PROSEK MESNICA HROVATIN TREBČE 214 i)! ZALOGA VINA TER TRGOVINI JESTVIN V ZGONIKU IN MALEM REPNU MARIJ RIOLINO vošči vsem srečno in uspešno novo leto SEMENARNA RADO ZORN PROSEK 160 vošči vsem uspešno novo leto DROGERIJA ROMAN DANEU PROSEK 154 vošči vsem srečno novo leto jjj vošči vsem uspešno novo leto :j; ;;;-------------— jjj jjj TRGOVINA POSODE FIORETTA PERTOT jjj vošči vsem srečno novo leto jjj GOSTILNA PAVLETIČ BORŠT — Tel. 228-152 ib vošči gostom in znancem jjj GOSTILNA «PRI MIČETU« TREBČE 17 prijetno novo leto jj; vošči vsem usPe™0 novo leto i::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::!!!::::::::::::::::::::::: i:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: ::::::: n» iiiiiii :::::::: wmm BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 1 V- S. P A. cvetličarna IVANKA TRST — Ulica dellTstria Tel. 95 052 vošči vsem srečno novo TRGOVINA VELJAK-ŠPORT D. □. GLAVNICA LIR BCO.OOO.OOO VPLAČANIH LIR 300.000.000 KROJAŠKI SALON S. KOŠUTA 5 IS •| 19 jj: TRST, Ul. dellTstria 13 -Tel. 44237 ji; ima vse potrebno za smučanje let0 IH ter za druge panoge Športa — :j: Kvalitetno blago po konkurenč-______ilj nih cenah. ;:: Priporoča se za obisk ter vošči vsem srečno novo leto : 1 CAPI A M M IMPORT EXP ORT LADIJSKA POPRAVILA - OSKRBA ZA LADJE 1 i numi1^ j “ želi srečno novo leto • :V TRST, Ul. Corti 2 (JI. N. Sauro 36-111, 36-955 tel. 29-978 vsem svojim poslovnim prijateljem TRST, Drevored D’Annunzio 11 Tel. 95 498 II Ijl vošči vsem uspešno novo leto TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKRED Kino - fotografski material «SEBOFLEX» TRST, Ul. Mazzini 53, tel. 733-361 IH I HRaus (@)OHica TRST - ČAMPO S. GIACOMO 11 - TELEFON 50-057 je vaS zanesljiv optik OČALA ZA VID, FOTOGRAFSKE APARATE, NALIVNA PERESA, TOPLOMERI ITD., VSE PRIMERNI PREDMETI ZA DARILA vošči vsem srečno in uspešno novo leto 1- r Seli srečno novo leto! VOSCI SREČNO NOVO LETO 196fljjj 3::;!::i:i':H:'::!::H!::::::::::i:::::::::!::Hi::::::::::::::::::Hi:::::::::i::::::i::::!:::!:i:i::i:::i::::i::i::::ii::ii::i::iii:jj$:i:i:ii:HiH::^^ ijj DROGERIJA VITTORIO TOSO nasl. T R S T — TRG S. GIOVANNI 6 — TEL. 93-603 jil vošči vsem srečno novo leto ||| 1----------------------------------------------------------------------------------------------------------!ii VSEM SLOVENSKIM POSLOVNIM LJUDEM, GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM IN ZLASTI SE SVOJEMU ČLANSTVU ZELI TRGOVINA AVTOMOBILSKIH NADOMESTNIH DELOV LORENZI TRST — ULICA S. LAZZARO 17 Telefon 24-225 VAM NUDI DELE IN NADOMESTNE DELE ZA VSE AVTOMOBILE: SVEČKE, TRIKOTNIKE, SVETILKE, AMORTIZERJE, PREPROGE, PREVLEKE, KROGLIČNE LEŽAJE, FILTRE ZA OLJE IN ZRAK VSE PO ZNIŽANIH CENAH V0SČ7 VSEM USPESNO NOVO LETO MIL ELEVTKOIKAKKET STRADA VECC11IA DELL’ 1 STKI A 2 SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE V TRSTU f uspešno novo leto 1969 RADIO TELEVIZORJI JEDILNI PRIBOR POSODA C.G.R. d.zo.z. LESTENCI PREDMETI ZA DARILA PRALNI STROJI HLADILNIK! COMMERCIO GENERALE RAPPRESENTANZE TRST — UL. GEPPA 9 — TEL. 37-940/28 332 VOSCI VSEM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU PEKARNA IN SLAŠČIČARNA VIKTOR ŠIRCA TRST — Strada vecchia dellTstria 2 — Tel. 812-223 vošči vsem uspešno novo leto KONFEKCIJSKA TRGOVINA f :H HOTEL « K R A S» REPENTABOR 1 — Tel. 227-113 BELTRAME i TRGOVINA JESTVIN IN ELEKTKO - GOSPODINJSKIH PREDMETOV ALGOR - ;V KMZMM VELIKI REPEN 85 Tel. 227-115 •T« » vošči vsem srečno in uspešno novo leto KRISTAL ::: PORCELAN ••• ŽELEZNINA ••• ORODJE OPREMA ZA KOPALNICE >n KUHINJSKA POSODA IKDILNI PRIBOR TUDI ZA HOTELE TRST - CORSO ITALIA 23 GORICA — CORSO VERDI 119 I vošči vsem cenj. gostom uspešno novo leto vošči vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto TRGOVINA ČEVLJEV MIaMda TRST — ULICA G. GALL1NA 3 vošči vsem uspešno novo leto SEMENARNA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE VLADISLAV MARINAC TRST — Strada vecchia dellTstria 64 — Tel. 810-211 vošči cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto TRGOVINA JESTVIN ALOJZ JERKIČ TRST — Strada vecchia dellTstria 64 — Tel. 810-210 vošči vsem uspešno novo leto •n**, i , T E C H N A — Import - Export TRST — ULICA GHEGA 2 - TEL. 35 901 RONCHI (Gorica) - VIALE SERENISSIMA l^r VRŠI VSAKOVRSTNE UVOZNE IN IZVOZNE OPERACIJE 1= I MANUFAKTURA IN PAPIRNICA MILAN SANCIN TRST — Strada vecchia dellTstria 60 — Tel. 811-205 šeli vsem srečno novo leto J -I I i -J i i S LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED v - s svojimi obrati v Bohinjski Bistrici, Bledu, Mojstrani in v Podnartu nudi svote preizkušene in renomirane proizvode: ‘?C ' * i. — žagan les iglavcev — žagan les listavcev — ladijski pod — stropne in stenske obloge — vrata vseh vrst — vezane opažne plošče za gradbeništvo — sredice za panel plošče — lesno moko — lesno embalažo vseh vrst — opremo avtomatskih kegljišč — vse vrste transportnih naprav — čeBlnike in — gradbiščne omarice v O VV fc r.' * jr \ < Porabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem in kooperantom vošči kolektiv srečno novo leto 1969 TRGOVINA JE8TVIN IN MEŠANEGA BLAGA KLAVDIJ ULIVETI RICMANJE 88 Seli vsem^ečno novo leto r TRGOVINA JESTVIN vošči vsem poslovnim prijateljem srečno novo leto SL HILARIJ CEJ Seli vsem uspešno novo leto RICMANJE 111 ELEKTROMEHANICNA DELAVNICA tSTELLAi f GOSTILNA KURET (Ex društvo) RICMANJE 6 vošči cenjenim gostom srečno novo leto Tel. 820-192 TRST — BARKOVLJE ULICA BOVETO 3 — TELEFON 3U26 uspešno novo leto I«- r i GOSTILNA IN MESNICA P E T A R O S BORŠT 60 - Tel. 228-151 vošči gostom in odjemalcem prijetno in plodno novo leto 1969 ANTON PERTOT TRST — ULICA GINNASTICA 22 — TEL. 95 998 TRGOVINA JESTVIN MIRKO HRVATIČ vošči vsem srečno novo leto 1969 BORŠT 27 vošči vsem cenjenim odjemalcem srečno in uspešno novo leto I MESNICA ZDRAVKO ŽERJAL BOUUNEC 41 - Tel. 228-123 vošči cenjenim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto 1969 i IS s Z\ 1 i PRIMORJE EXPORT išš s t »■> podjetje za promet blaga in storitev s tujino NOVA GORICA želi srečno novo leto 1969 v!.*" ....ilSiiiii«..BiaiilBIBIKSiS!9fBIBUiiiaBiliBliRiiZii^iiffitiiiHUHBilfiiiišilSišiBiiBIRHiie|a..... s::»»:SUI«š»H3š»»:iH * ■> ■ l u j JhteiwJU)fiQs Kfifie/u '■-■‘I' § ,ii ~IST ~ t. iVjffk (jjjll&ljlf vj. '•kjvv' ~ C m . ti, ., a „ . Tovarna plemenitih Jekel RAVNE NA KOROŠKEM S 350-LETNIMI IZKUŠNJAMI IZDELA VE ŽLAHTNIH JEKEL »•i i: 3 ..* E; .'Nl»niL______ 't SPECIALIZACIJ A DIREKCIJA: KOPER Pristaniški trg 3 TELEFON: 21-830 TfcfLEX: 34-117 carinjenje blaga transportno zavarovanje blaga kontrola transportnih dokumentov dodajanje ledu in uskladiščenje blaga redni zbirni promet iz eviopskih'centrov čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom agent organizacije IATA blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka in Koper I lil - : IN VISOKO LEGIRANA PLEMENITA JEKLA OGLJIKOVA LEGIRANA JEKLA JEKLENE ULITKE VALJANE PROFILE ODKOVKE IN KOVANE PALICE BRZOREZNO ORODJE PNEVMATSKO ORODJE. INDUSTRIJSKE NOŽE VALJE ZA HLADNO VALJANJE KOVIN VALJE ZA TOPLO VALJANJE CEVI VZMETI - LISTNATE IN SPIRALNE GRELNO ŽICO Opravljamo usluge za termično in mehansko obdelavo. Dajemo informacije in navodila za obdelavo, predelavo, termično obdelavo in uporabo naših jekel. ZLATARNA SPLENDENTE (ŠKERLJ) TRST, Ul. Fllzi 3 — Tel. 23379 vošči osem uspešno novo leto TRGOVINA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE W E R K TRST, C.po S. Giacomo 6 Tel. 744527 vošči vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto • sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini Poslovne enote v vseh republiških središčih, v vseh jugoslovanskih pristaniščih In na vseh obmejnih prehodih ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER CENJENIM UPORABNIKOM NAŠIH STORITEV ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1969 KOLEKTIV POŠILJA NAJ LEPŠA VOŠČILA ZA NOVO LETO 1969 Z ZELJO, DA BI SE VSI STRNJENO BORILI ZA TRAJNI MIR NA SVETU ::: cem srečno novo leto ::: ~ ::: .....iv‘n o r c, i o f....................................."............................s—....................s.......................-..............-............................ ZA VSE OKUSE V VELIKI IZBIRI ! FIMAR MLEKARNA IN KAVARNA LOREDAN AMELIA STRAMAR št. 103 ::: TRIESTE - TRST - Corso Italia 1 (Piazza della Borsa) Tel. 29-043 vošči vsem srečno novo leto š::::::::::::::::::::::::::::::::::!:::::::::: svojim cenjenim odjemalcem in znancem voščimo srečno in veselo novo leto 1969 ........."""i::::::;::::::::::::::::::::::::::::::::;::;:::::;::::;:::::;:: BRODOGRADILISTE "lil Poslovnim partnerjem in uporabnikom naših uslug vošči kolektiv prijetno in uspehov polno novo leto 1969 RIJEKA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE L ««»«#* i« DELOVNI KOLEKTIV VOŠČI SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM PRIJETNO 1969. LETO ji! PRIJATELJEM IN SODELAVCEM PRIJETNO 1969 LETO ........,._............. .................................................................-......................... 1 I Ir:::::: OTRŽAŠKEGA > H O < N C/3 5* > 0\ VO ON ZTT i faa 2S Kolektiv hotela «TR'.SLA V» hotela «TABCR» v in restavracije «MAHOROC» v Sežani pošilja lepe čestitke ob novem leto 1969 vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem In sodelavcem. Čestitkam se pridružuje tudi kolektiv restavracije «JADRAN» na Kozini. EXPORT IMPORT MIKLOŠIČEVA UL. 10 - Tel. 310-638, 311-335, 311-325, 311-326, 311-327 Telex Ljubljana 31379 Te'egram: SLOVSAD Hladilnice ZALOG PRI LJUBLJANI :!:••• BOHOVA PRI MARIBORU Zastopstva in skladišča MARIBOR, BEOGRAD, SUBOTICA. ZAGREB. VOLČJA DRAGA. KANAL. KOPER in BRČKO Zahvaljujemo se trgovskim zvezam v Avstriji in Italiji za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi za naprej! Tudi v bodoče kakor doslej se bomo skupno s kmetijskimi zadrugami, ki proizvajajo sveže sadje in zelenjavo za izvoz, s trgovskimi podjetji in predelovalnimi obrati trudili, da izvršimo solidno in takoj vsa naročila naših inozemskih komitentov z najkvalitetnejšim blagom. MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU ZELI KOLEKTIV VSEM CENJENIM DO BAVITELJEM ODJEMALCEM. POSLOVNIM IN STROKOVNIM SODELAVCEM I EXP0RT- IMPORT ZEMALJSKIH PLODOVA EXP0RT - IMPORT VON AGRARPRODUKTEN /, A UK KB. Praška Z/11 JUGOSLAVIJA Teleton oroi: Teleton Nr.: 36-012, 37-109, 37-309. 37 154 do 158 Brzoiavi: Telegrammadresse: «VOCE» ZAGREB Telex: 21110 Predstavništvo: ŠEMPETER (Nova Gorica) Teleton 21573 21373 IZVOZIMO: svježe i duDokosmrznuto vode i povrde vodne pulpe vodne sokove i koncentrate, te finalne proizvode konzervne industrije od suhog voda 1 povrda specijalizirani za izvoz dalmatinske višnje «maraske». vrganja oraha badema i meda UVOZIMO: svježe južno vode: banane, narandže, mandarine limune te razne sokove i koncentrate od južnog voda V lastita lubnka kSTUBICANKA« za proizvodnju vodnih sokova sirupa vodnih pulpi, alkoholnih i bez alkoholnih pica - V lastita hladnjača POSLOVNIM PRIJATELJEM IN PRIJETNO IN USPESNO NOVO SODELAVCEM VOSCi KOLEKTIV LETO 1969 industrija cementa in azbest-cementa ANHOVO anhovo OB NOVEM LETU 1969 VOŠČI KOLEKTIV MNOGO USPEHA VSEM DELOVNIM LJUDEM SVETA prijevoz putnika i roba u tu * i inozemstva Redovne autobusne linije - Medjunarorine linije za Italiju i Austriju Transferi sa sezonskih vlakova -Putovanja i izleti Mjenjačnica Prijevoz masovne robe Transport specijalnih tereta Teretne lini.je za komadnu robu Pazin, H Ispostave: Delnice, Krk, Senj, Cres, Rovinj, Crikvenica, Poreč, Buzet. Matulji Filijale- Beograd. Zagreb Predstavništva: Kopar, Pula, Zadar, Split, Dubrovnik Telefoni: 22 BOI. 22-805, 31-894, 22-551, 22-805 Telex: 24-231 iliiiiililHIil •■■Hi:! :::::::::: impol T iiiiiiiiiiiiiii: ::::::::::::::::::::::: INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV - SLOVENSKA BISTRICA Telex 033113 Teletor.: [Slovenska Bistrica 71-950 /1-951 71-060 — Mariboi 22-914 - Tekoči r-ičuni 5181 1-513 — Železniška postaja: PRAGERSKO' — Brzoiav: Impol Slovenska Bistrica IZDELUJEMO: IZ ČISTEGA ALUMINIJA IN ALUMINIJASTIH LEGUR PLOČEVINO, TRAKOVE, RONDELE, RONDEUCE, PALICE, CEVI, PROFILE 21Ct) VRVI, VRVI Z JEKLENIM VLOŽKOM. KONSTRUKCIJE OKEN. VRAT IN FASADNE ELEMENTE TER NOSILNE KONSTRUKCIJE. PRIJETNO IM USPESNO 1969. LETO VOSCI KOLEKTIV VSEM SVOJIM CENJENIM KOMITENTOM IM POTROŠNIKOM TEL. 2174 - 2266 - 2246 PRIPOROČAMO NAŠA KVALITETNA ISTRSKA VINA MALVAZIJA ■ REFOŠK BURGUNDEC. ■ PINOT MERLOT IN DRUGE PROIZVODE PREHRAMBENE INDUSTRIJE j*••»•••••••j*;;:;::**;;:::;:;:::jjjj:;:::::::::::::::::::: CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM VOŠČI KOLEKTIV PRIJETNO IN PLODNO NOVO LETO 1969 \ I O 2 E M A J L i R N I C A METALNA INDUSTRIJA ORODJARNA (El JE JUGOSLAVIJA Ul ( , ;.u Koristnikom naših proizvodov, poslovnim prijateljem in znancem vošči kolektiv mnogo lepih uspehov v letu 1989 KEMIJA-IMPEX IMPORT - EXP0RT ZASTOPSTVO INOZEMSKIH FIRM LJUBI JANA TITOVA 25 POB 4-8/VIII Izvažamo in uvažamo: KEMIKALIJE, ANILINSKA BARVILA, BARVE IN LAKE. KAVČUK; PLASTIČNE MASE; STEKLO, PORCELAN IN KERAMIKO; PISARNIŠKI MATERIAL IN STRO- JAVOR" PIVKA TEL. 75010 TELEX 34137 LESNA INDUSTRIJA JAVOR - LESNA INDUSTRIJA V PIVKI V SVOJIH OBRATIH V PIVKI, PRESTRANKU BAČU, COSTO J NI in ISEUbKEM NUDI ŽAGAN LES IGLAVCEV IN LIS1AVUEV VEZANE IN EANEI PLOŠČE, SIOLICNL SEDEŽE IN NASLONJAEA, POS IEEJE, OMARICE ZA ČEVLJE RA/.NE IIPE STOLOV sE PONBHE.I PRIMERNE /,A GOSTINSKE OBJEKTE. KOSOVNO POH1 SIVO. KAVČE, EOIELJE, MIZE, OPAZNE GRADBENE PLOŠČE 1 ER EURNIR VSEH VRŠI CENE KONKURENČNE POSLOVALNICE V LJUBLJANI. TAGR^U IN BEOGRACU - PREDSTAVNIŠTVO V SPLITU Vsem potrošnikom, poslovnim vrnateljem in znancem. vošči kolektiv prnetno novo leto 1989 JE, PAPIR IN KARTONE; TEKSTILNO BLAGO IN SUROVINE; INDUSTRIJSKE RASTLINE; NAFTO. NAFTNE DERIVATE, MAZILA. OLJA IN MASTI; USNJE. KRZNO TER USNJARSKE IZDELKE; MEDICINSKE IN FARMACEVTSKE IZDELKE TER MEDICINSKE INSTRUMENTE; LES. LESNE IZDELKE IN CELULOZO; OPREMO IN UTENZILIJE ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO, OPREMO ZA STROJNO. Ti L, KOVINSKO PRED. LOVALNO IN DRUGO INDUSTRIJO; KOVINSKO PREDELO- VALNO IN TEHNIČNO BLAGO; FOTOGR/ FSKE IN OPTIČNE APARATE TER PO-TREBSČINE; BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE VSEH STROK; ODPADKE VSEH VRST; GRADBENI MATERIAL; KNJIGE IN MUZIKALIJE; CESTNA MOTORNA VOZILA, NADOMESTNE OELE IN POTREBŠČINE; AKUSTIČNI APARATE JN ELEKTROTEHNIČNI MATERIAL. TELEX 31277 YU KEMIJA TELEFON: 313-266 (10 LE U) TELCZRAM- KEMIMPEX LJUBLJANA S SVOJIMI PREDS1AVNIŠIVI: BEOGRAD, DOBRINJSKA UMCA 3 ZAGREB, POD ZIDOM 3 RIJE KA, OOSITEJA OBRADOVICA 1 CENJENIM POSLOVNIM PRIJATEUEM IN SODELAVCEM VOSCI KOLEKTIV USPEHOV POLNO NOVO LETO 1989 ijSliljjatSSliiiiitHIiiiiiiiiiiiiniSiiiiinHiiiHiiiiinSHiiiiiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililimiilliiiiiiS: i:::::::::::::;::::::::::::::::::::: :::::::::::::::::::::::::::: i:;::::::::::::::::::::::::::::::::::::: I::::::::