^ POLITIČEN LIST Zfl SLOVENSKI NAROD, V Ljubljani, v ponedeljek, 28. novembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ia praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, m polovico let* IS K, sa četrt leta «-50 K, xa 1 mesec 2K 20h. Vupravništvu prejeman: «a eelo leto 20 K, sa pol leta 10 K, ia četrt leta S K, sa 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani aa dom je dosUvnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Y-- J Upravništ I Vsprejemn m I I - • c r a 11 I TI nlllmelrov I V raklamnll I M h. - Pri .JL_zr Upravništvo je t Kopitarjevih ulicah štev. 2. naročnino, Inaerate In reklamacije. — ti n računajo enostopna petltvrsta (dolžina ■lllmetrov) ia enkrat 13 ta, za dvakrat II b, ae trikrat 9 h, za več kot trikrat I b. ' reklamnih noticah stane enostapna garmondvrsta — Pri večkratnem 0b}avl}en|a primeren popust. Vprarniikega telefonu iter. 188. r Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čei dvarliie nad tiskarna). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—iS. ure dopoldne. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Mer. 74. Enkefa o „Slov. Ijud. stranki"- Poslal nam je svojo mnenje mož, hi de luje že dolgo časa na časnikarskem polju. Njegova zasluga v prvi vrsti je tudi n. pr. sadna razstava v Radovljici, sa katero je ■anogo deloval in žrtvoval. 6. Ivan Fajdiga. Ako hočemo hiio zidati, pričnimo pri temelju in ne pri strehi. Temelj pa je naš gospodarski položaj. Zdi se, da je našsga političnega prepira naj več kriva naša gospodarska beda. To se si-eer ne izraža v rasporu neposredno, pač pa se ta motiv da a lahka zaslediti. Poglejmo v hiše, kjer v gmotnem oziru ni vse v najboljšem redu; večni prepiri in nssoglaaja v najmanjših rečeh. Zsradi tega se popolnoma strinjam z nasorom g. dr. V. G r e g o r i č a , da bi se naj Slovenci našli na financijelnem polju, na gospodarskem delu. Tudi sa nas Slovence je menda že pri-žel čas, da se osokolimo za velika financi-jelna podjetje. Poglejmo Nemce! V kratkih šestih zadnjih Istih je narastlo število pruskih milijonarjev za 5001 In Nemci so bili prvotno jako reven, ubožen narod. Kaj jih je dvignilo do današnjega blsgoslanja ? Pcgum in Bložnost v gospodarskih rečeh. V gospodarskem boju ao Nemci enih miBli, daBi imajo tudi oni svoje — klerikalce in liberalce. Zato n»predu]e|o, zato — zapovedujejo že skoro celemu svetu. Ako sa mi združimo na gospodarskem delu, to prav kmalu odpadlo tisto nesoglasje, ravsanje in kavsanje, ki nas smeši pred celim Bvetom. Lepi gmotni uspshi na vseh koncih in krajih bi nas spiijateljili in pobratili, da bi bilo veselje. Pri tem dalu pa no smemo poznati ne zavisti, ne osebnosti in ne tistega votlega Slovenska naselbina v Galiciji. Nekoč sem se peljal na progi S t r i j-L a v o e n o proti Karpatom. V muinski vasici T u h I i, že ne daleč od ogrsk« meje in visoko v Karpatih, Bem isetopil ter obiskal ondotnrga župnika D a v i d j a k a , enega fcmeči načelnikov starci uske stranko in iiobraženega moža. Med pogovorom mu na vprašanja njegovo povem, da som s Kranjskega. Nato mi on pove, da živi visoko gori v gorah nekaj drvarjev, katerim pravijo Nemci »Krainer«, Rusini pa » G r a n i «. Govore neki jezik, ki je ru-sinskemu zelo podoben, a vendar tudi toliko različen, da ee začetkom težko razumejo. Jaz ga dalje vpra£sm, kakšni ljudje so to, in on mi jih popiše: »Pjut i bjut aja", pijejo in bijejo sc. Iz vsega njegovega pripovedovanja mi je postalo verojetno, da so ti „ G ran i" Slovenci, Kranjci, in meni se ja takoj vzbudila želja, obiskati jih v njihovih praltsib. napuha, ki smešno povzdiguje osebo nad osebo. Pred vsem naj poneha tisto lokalno magnatstvo, ki dostikrat visoko dviga popolnoma nezaslužne ljudr^ad druge, ki so morda stokrat za blagor ljudstva. V nas naj priaeveč demokratičnega duha I Ako ima eden izmed nas kako koristno misel, oprimimo se je in privedimo jo do uspeha. V tem je čaBti in masti dovolj sa vse! V takih slučajih se da vedno najti način za odstranitev neljube vnanjeBti, ne da bi se pri tem osebno talilo zares delavne ljudi. To je slabo vplivalo na vse strani. => Zlasti ni Slovenci ne smemo biti izbirčni v osebah, ker se neredkokrat pripeti, da ima socialno „niže stoječi" boljše ideje nego pa takozvani „zastopnik boljše druibe" in ko imamo v tej dobi splošne narodne otrplosti le preobilo dokaiov, da je takozvana inteligenca postala nesposobna za pravo narodno delo. In zdaj še nekaj. Za izboljšanje medsebojnih političnih od-nošajev treba odločno izboljšati družbo. Sooialno izkvarjena družba ne more tvoriti krepke narodne mase. K medsebojni iskvarjeaesti pa največ pripomoremo sami. Najboljfii človek mnogokrat postane malopriden po brezobzirnosti dzuzih. Bodimo medsebojno prizanesljivi in motrimo javne in zasebne stvari s stališča srca in razuma. Pred vsem pa odstranimo iz druibe ali zatrimo v istej obrekovalce po poklicu, katerih je temveč v vsakem kraju, čimbolj so napete naše politične razmere. Eni stranki je oseba iz druge stranke ni j večja grešnica, dočim so če stokrat ne vidi — bruna v očesu svoje stranke. Ali treba navajati zgledov, ko jih je povsodi dovolj ? To vae silno kvari slovensko druibo in Toda za takrat mi je bila želja neizvršljiva, ker sem se moral vrniti še istega večera. Nekaj mesecev pozneje sem povabil nekoč nekega svojega prijatelja Slovenca iz Lvova iu odpraviva se v Karpate iskat „Granov\ Izstopiva v vasi Sinje-v o d z k o na podnožju Karpatov. s>injc-vodzko je miniatura Ljubljane. Vas leži na podnožju gričo, na katerem pa stoji namestu geadu stara cerkvica s pokopališčem. Okrog vasi se razprostira razleglo, nekoliko močvirno polje in pred njo se stekata dva potoka in tvorita reko Sirij. V daljavi jo obdajajo v polkrogu Karpati, katerih poslednji odlotrki se spuščajo skoraj do vasi. V Sinje-vodisku s W v CIIISCU. Zmaga železne roke Tiszove proti ob-strukciji razburja ogrsko politično javnost. A nikakor ni gotovo, če bo Tisza tudi žel sadove svoje zmage. Poražena opozicija se združuje in vsak dan narašča število njenih privržencev. Vojsko Tiszovih nasprotnikov vodi grof Apponji. A tudi iz tabora sedanjega ogrskega ministrskega predsednika uhajajo beguni v opozicionalno armado. Ako se ne bo do zopetnega zasedanja ogrske zbor- kupec in polovico leta ostanejo samo otroci in ženske v vasi, moški ao pa vai po kupčiji. KupSujojo največ 8 sadjem, katero kupujejo na Ogfskem in prodajajo po Galiciji in drugod. Navaden gospodar si prisluži na ta način na leto vsaj 400 do 600 kron, kar zadostuje, da izhaja a svojo družino. Ko prideva v Sinjevodzko, so bili Bojki doma in domači župan, na katerega sva s!u5»,no zadela, nama pove, d» je njegov sosed G r & n. Seveda rečeva takoj, r.aj nama pokaže hišo svojega soseda. Na pragu naju sreča pristna Rusinfca v narodni noši, v rderta našiti jopici in srajci z mnogim rusinakim lišpom, kateremu prarijo „na-mistje", po prsih iti okoli vratu. »Ali stanuje tukaj Gran ?« »Dj, moj moi je Gran.« »Ali je doma?« »Ne, včeraj je šel v goasd, priie za dva tedna.« »Odkod pa je vaš mož?« »Z Granskega.« »Kakšen jezik pa govori?« »Granski.« »Ksko pa vi govorite ž njim?« »Malo po rus!xo in malo po grausko.« »Aii znste tudi vi granato?« niče pomirilo razburjenje, smemo pričakovati dalekosežnih izprememb v ogrski politiki. Tudi na razmere v tostranski državni polovici dogodki na Ogrskem najbrže ne bodo ostali brez posledic, zlasti če bo Tisza dosegel trajen uspeh. Budimpeštanski list „A Map" objavlja razgovor svojega sotrud-nika s poljskim poslancem Abrahamowiczem. Po njegovem mnenju je Tisza dal tudi avstrijski zbornici zgled, kako ozdraviti naš parlament. Po Abrahamoviczevem mnenju bi morala tudi avstrijska zbornica začasno::iz-premeniti poslovnik, kar naj bi velja5jp3tojy liko časa, da odobri nov poslovnik, f/ A v ospredju zadnjih dogt^dkov^na/' Ogrskem so izgredi na budimpektansk^m: vseučilišču. Opoziciji se je posrečilo razburiti vseučiliško mladino. V petek zvečer,So zahtevali visokošolci na shodu, naj bodo zopet odprta vsa vseučiliška vrata, katera je zapovedal zapreti akademični senat. V soboto opoldne je posebno odposlaništvo visokošolcev naznanilo rektorju Danku ta sklep. Rektor je rekel, da ne more na svojo odgovornost izpremeniti senatovega sklepa, a obljubil takoj predložiti zadevo akademi-čnemu senatu v posvetovanje. S tem odgovorom pa dijaki niso bili zadovoljni. Na vseučiliških hodnikih so se jeli zbirati visokošolci. Neprestano so prepevali Košutovo himno in so tako preprečili predavanja kakor tudi promocije. Pred dvema letoma je bil ob nemirih izdan odlok, da policija tudi v vseučiliških prostorih ob izgredih skrbi za red. Policija je izvedela, da nameravajo visokošolci opoldne s silo odpreti velika vrata in potem skupno korakati na tehniko, da tudi tam preprečijo predavanja in pridobijo slušatelje za nadaljne izgrede. Vsled tega je policija pod vodstvom mestnega glavarja Jesenskega zastražila vseučilišče. Ko so dijaki zapazili policijo, so pričeli z oken in s hodnikov metati na policijo črnilnike, premog in sadje. Kos premoga je zadel mestnega glavarja in tudi več policistov, ki so bili ranjeni. Pitali so čuvaje miru z raznimi psovkami in zlasti, da so policaji krvniški hlapci. Jesenski je na to zapovedal 80. policistom vdreti v vseučiliško poslopje, sam se je pa podal k rektorju, da »N&koliko sem so naučila od moža.« Nato prično moj tovariš govoriti ž njo po slovensko, a zavijal jo nekoliko po gorenjsko. »D«, to ja granski jezik,« prati ona, »a nekoliko drug*čsn, kskor ga govori moj mož. Veste, granSkih krajev jo več,« prične nama pojasnjevati, »in moj mož je z gran-skega kritja, kateremu se pravi Trst.« »Ali ima mož kakšno gransko knjigo?« vprašam jaz dalje. »Nekoj jih ima,« odgovori ona, skoči v fciio in prinesa iz nje noki slovenskonem-ški boaadnjak. Torej ri bilo dvoma, da stanuje tukaj Slovence, toda ž njim govoriti je bilo nemogoče. Nato ava hotela napraviti izlet na goro P a r a 5 k o in mimogrede, ako mogoč«, poiskati in obiskati G r a n a. V Sinjevolzku ima neki žii velikansko parno žago. Za prevajanje leaa i 1 karp&tskih gor si je napravil majhno parno železnico. Štirikrat na dan gro vlak v goro in pripelje na številnih vozovih hlodo na žsgo. Dasiravno želcznica no prevaža ljudij, je vendsr žid iz prijaznosti pripel za naju majhen esebai voz na vlak in dr.Jali smo v gore. Ko se je želoz- mu poroča • svoji odredbi. Ko je prišla policija v vseučiliške prostore, so dijaki zapustili dvorane. Policija je zasedla I. in II. nadstropje, a v III. nadstropju ni šlo gladko. Dijaki so klicali policistom: „Vun z vami, ničvrednimi rabeljskimi hlapci" in policijskega nadzornika Lakega je neki dijak oklo-tutal. Laky je nato zapovedal policistom potegniti sablje. Policisti so jeli z golimi sabljami udrihati po dijakih, med katerimi je bilo tudi mnogo nedijakov, ki so bili navzoči pri promocijah. Profesor bogoslovja dr. Kis je prosil policijo, naj zapusti vseučilišče, a razburjenje je bilo tako, da bi policija pri najboljši volji ne bila mogla več zapustiti vseučilišča. Malo je manjkalo, da niso dijaki oklofutali tudi mestnega glavarja jesenskega, ki je govoril z rekterjem. V spopadu med dijaki in policijo je bilo mnogo nedolžnih oseb ranjenih, dasi trdi policija, da so bile ranjene le tri osebe. Na rektorjevo ielio je korčno policija zapuatla \Beučilišče. Rinjence so obvezali uslužbenci „Proetovol|oeg» reiilnega društva". Ko je zapuatila policija vseučilišče, je dal rektor cdpreti glavni uhod. nakar so tudi dijaki zapustili vseučilišče. Policija je zaprla štiri dijake. Vaeučiližki senat J a sklenil začaBno prenehati s predavanji in za nedoločen čas zatvoriti vseučilišče. Senat bo tudi proti vsem visokcšolcem, ki ao ee ude ležili demonstracije, uvedel disciplinarno preiskavo. Poizkušal bo izvedeti imena onih 30 visokošolcev, ki so tvorili dijaški odbor za vodstvo demonstracije. Namerava jih izključit'. P.-otestiral je nadalje, ker je poli cija »drla na avtonomno VieySilišče. V soboto zvečer je imelo 600 visokošolcev ehod. Protestirali so proti rektor jevem ooloku in pa, ker je policija vdrla na vseučilišče. Ob 9. zvečer so imeli dijaki zopet ahod, na katerem bo bili tudi opozici-onalni poslanai. Rusko - japonska* vojska. Japonci ie nimajo nobene glavne portarturske utrdbe. Ni priikrat, ko se od japonske strani poroča, da so sprednje zgradbe in jarki utrdbe E'lunšan zavzeti. To pcrcčilo so angleški listi rcztrobili v avet 25 t. m. Iz Tokia sa poroča, da ondi .pričakujejo" zavzetja utrdb Erlunšan in Sunsušan v najkrajšem času. Pred meaeci smo že rekli, da nobena trnjava ni nezavzetna in tako so bo tudi Port Artur držal toliko časa, dokler bodo njegovi brambovci imeli kaj streliva in hrane, ni pa izključeno, da sploh ne pade, če baltiško brodovje res izpolni svojo nalogo. Toda če trdnjav a tudi sedaj pade, svojo nalogo je že znatno izpolnila. Deset mesccav je zadrževala sovražnika in zadala mu veliko izgub. Okolu 70.000 Japoncev, ki oblegajo Port Artur, bi že davno lahko odločili japoniko zmago v Mandžuriji in japonsko brodovje, ki je bilo navezano na Port Artur, bi ie lahko Vladivostoku silno škodovalo ali ga pa že premagalo. Slava, katero so vrli branilci Port Arturja priborili si skoro v enem letu, pa ne bo zmanjšana, Ce bi tudi res prišlo poročilo o ka kem znatnem japonskem napredku pred Port Arturjem, o čemur pa opravičeno dvora i m o. „Morning Posl* je 26. t m. presenetila svet z „novico", da bo ruski topovi vstavili streljanje, ker posadki vsled eksplozij manjka streliva. V Tokiu, da so mneaja, da pride vsak čas od Port Arturja vele-važna veBt. Angleški listi bi silno radi videli, da bi Steselj kapituliral, zato pišejo, daje ie „uvi-del", d« je še dalje se upirati braamiselno in bi bil on »pripravljen" kapitulirati, le general S m i r n o v , povelinik Liotešana je tako trdovraten, da hoče vzdižati do zadnin kaplje krvi. General Kuropatkin je 26 t. m. brzo javil v Petrcgrad, da je od Steslja dobil brzojavko, kako bo Japonci dne 21. t m. podvzeli zopet naskok na Port Artur a da so bili popolnoma odbiti. Iz te brzojavke sledi, da Japonci Se no bone glavne portarturske utrdbe nimajo v rokah Nov japonski napad na Port Artur Iz Tokia poroča »Lokalanzeiger« dne 23. t. m.: Po danes došlem poročilu, J*ponci pred Port Arturjem napredujejo. Zasedajo izvrstne pomije na bazi pred vzhod nimi kikvanskimi griči. Sadaj napadajo jarke pred utrdbo tsundžu, vse je pripravljeno, da se dosežejo 36 črevljev visoki obkopi pred utrdbo. Obležni topovi, ki so postavljeni zadaj, obstreljujejo zgornji del utrdbe. Iz Tokia poroča Reuterjev urad a dne 2 7. t. m.: Sinoči se je vršil splošni napad na Port Artur. Generala Nakamuro in Saito stavo dila k napadu na ruske utrdbe čete, posebno izurjene v borenju. R a z v i 1 s e je krvav boj, mož proti možu. Vapeh še ni znan. Truplo Kuroktjevo? Berolin, 26. novembra. »Lokal-Anzeiger" poroča iz Mukdena, da so Kitajci obvestili glavni ruski stan, da je truplo Kurokijevo dospelo v Inkav. Baltiika eskadra. S u e c, 26. novembra. Devet ruskih transportnih ladij je ostalo ponoči pri vojnih ladjah v Grenkih jezerih, ker se je vožnjo ob električni razsvetljavi v zadnjem hipu opustilo kakor prenevarno. S u e c, 26. novembra. Danes opoludne je dospela semkaj vsa ruska eskadra ter se je usidrala v pristanišču. S u e c, 27. t. m. Rusko brodovje je odplulo, spremljano od egiptovskih obrežnih križark. Jahta »Emerald" je dobila dovoljenje, da sme pluti naprej. Njen cilj ni znan. Položaj v Mandžuriji. Ruski brzojavni urad poroča iz Mukdena dne 25. t. m.: Na celi fronti se praske nadaljujejo. Japonci, močni en eskadron ter nekaj kompanij so prekoračili most pri Ljaosiru, a so bili z velikimi izgubami prisiljeni, se umakniti v noči od 23. t. m. Reka Hun in Tajci sta zamrznjeni. Plitvina reke Ljao onemogočuje dovažanje živil od Inkava. Pomanjkanje železniških vozov pa otežkujoče dovažanje streliva in odvažanje ranjencev v Ljaojan in Daljni. „Rusj" poroča, da so imele tri stotnije obmejne straže dne 23. t. m. pri postaji Kajujan zmagonosen boj z 1500 Hunhuzi, ki so imeli 6 topov in katerim so bili na čelu japonski častniki. Hunhuzi so izgubili 200 mež. Brzojavka generala Kuropatkina od dne 25. t. m. poroča: Včeraj sta vedno namerjali nasproti si stoječi armadi ogenj svojih topov in pušk na utrdbena dela nasprotnika ter posamezne oddelke. — O dogodkih v noči na 25. t. m. ali danes nisem dobil poročil. niča UBtavila, sva izstopila in šla dalje peš. Ko vprašava po G r a n i h , nama odgovore, da dr varijo na neki gori, tako daleč, da je nama bilo nemogoče istega dne priti do njih. Ker pa nisem imel časa več kot eden dan, sem že mislil, da se mi ne bo posrečilo najti kacega G r a n a. Ko se vračava s P a r a š k s , se jaz nekoliko zablodim in v nekem jarku najdem dva H u c u 1 a. Starejši je stal oprt na svojo umetno opisano sekiro, od katere se pravi IIusul nikdar ne loči, pri vodi, ki mu je žuborela ob nogah. Oba sta izgledala divje, da bi se pri nas selalvas skrila pred njima, a sta bila, kaker sploh H u c u I i, srčno dobri duši. Približam se starejšemu ter ga poprosim vode. On me uljudno pozdravi in z največjo prijaznostjo postreže, za kar je dobil takoj desetico. Nato pričnsm ž njim rasgoyor in napeljujem besedo na Grane. — Slednjič mi pove: Tamo-le, na tej gori drvarijo neki ljudje, katerim pravijo G r a n i«. »Kakšni ljudje pa so to?« vprašam jaz. »Dobri ljudje, pošteni ljudje«, odgovori H u c u 1, »samo pri miru jih je treba pu stiti«. »Zakaj pa?« »Zato, ker bi ga nabili«. Med tem me je došel tovariš in jaz se poslovim od starega H u c u 1 a , ter hitiva v dolino. Vže sem obupal, da bi našel kakšnega G r a n a. V dolini sva nekoliko časa morala čakati na vlak in mad tem sva se sprehajala ob reki in slučajno razdelila, da sva bila vsak na enem bregu. »Pridi semkaj«, zakličem jaz čez reko, »vlak bo takoj prišel, da ga ne zamudiva". »Ni potreba hiteti, časa je še dovolj!« odgovori nepričakovano slovenski glas visoko nad reko v lesu. »Kdo si pa ti?« zavpije moj tovariš. »Jaz sem ljubljanska srajca!" odgovori on. „Ali ti je všeč tukaj?" .Ne, pri nas v hiški je lepše". »Zakaj ai pa semkaj prišel?" »Ker se tukaj več zasluži". Tako emo se nsksj časa razgovarjali trije Slovenci, ki bo be tako nspričakovano sošli daleS proč od domovin« v vzhodnih Karpatih. Toda vlak se bliža, moramo pretrgati razgovor in stopiti v voz. Kako daleč s« spusti alovenski delaveo, da sluti milijone poljskemu Židu in sebe preživi I Ll. Ruski brzojavni urad poroča iz Mukdena od 26. t. m.: Poizkusi Japoncev, spraviti dne 24. t. m. nekaj topov na grič Hu-antaj, so bili odbiti. Ruski prostovoljni lovci so zasedli gozd Haušan, ne daleč od Puti-lovega griča. Na vzhodnem krilu ruskem je bil konjeniški boj, ki se je končal za Ruse ugodno. Posebni dopisnik »Ruskega brzojavnega urada" poroča iz Mukdena dne 27. t. m.: Včeraj je bil odbit peti napad japonske brigade na Cinhenčen. Topniški boj še traja. Oddelek generala Rennenkampfa je izgubil 26. t. m. 9 mrtvih in 57 ranjenih. Japonski poizkus, obiti naše levo krilo, se je ponesrečil. Ker ne morejo Japonci doseči nobene zmage, oslabljuje to njihovo energijo. Ujetniki, ki se jim je v šali reklo, naj se vrnejo k svojcem, so dejali, da se jim pri Rusih boljše godi. Neka privatna brzojavka sporoča, da je napadel oddelek desnega ruskega krila dne 23. ponoči japonske pozicije ob Čanlinpavu ter zavzel dvoje poslopij, ki so popolnoma zgorela. Izgube Japoncev so velike. Rusi so izgubili 20 mrtvih in ranjenih. Kitajci v japonski vojski »Petersburgnkij Listok« prinaša iz II ir bina sledeče poročilo: »General Okasimo in polkovnik Sibato sta ustanovila v vasi Selin-tin, 85 km. ol postaje Simnintin, urad za nabiranje Kitajcev za japonsko armado. Pro-klamaeijo, v kateri se Kitajci pozivljejo. naj se pridružijo Japoncem v boju zoper Evropejce. so razBtrosili v več tiaoč eksemplarih. Proklamaeija pravi, da imajo Kitajci isto vero in skoro 'sti jezik ko Japonci. Takoj se je oglasilo 7000 Kitajcev, ki so dobili japonske uniforme. Pozneje se je to število vsled ne kega nesporazumljenja skrčilo na tisoč Vsak kitajski prostovoljec dobiva na mesec 40 diaov. »Prostovoljno milico", pošiljajo preko Inkava k armadi kjer jo uvrste v malih oddelkih med japonske stjtniie. Mukdenski dopisnik „Novega Vremena« toži, da je pomanik»nje stanovanj v Muk denu vedno večje. Tu so nastanjeni vai vo jaški, upravni in sdrtvstveni uradi. Tudi kitajsko prebivalatvo tišči v mesto, kjer stane ena mala aoba sedaj na dan 3 in pol rublja, med tem, ko je bilo poprej dobiti za par sto rabljev celo zemljišSe z mnogimi poslopji v najem za celo leto. Nemirovič Dančenko dolži kitajskega guvernerja v Mukdenu, da je na tihem spo-razumljen s Japonoi, ter trdi, da kitajski vojaki brez ugovora svojih višjih prestopajo v japonsko armado. Japonske čete iz Formoze eo dcšie na bojišče; na otoku jih nadomeščajo južno - kitajske čete. Japonske ladje odile — v popravo. Ruski brzojavni urad poroča iz Mukdena : Nekatere japonske ladje, ki so blokirale Port Artur, so odšle v Saaeho, da jih tam popravijo. Iz Japonskega prihajajo vedno nove čete pred Port Aitur. Japonoi bo za sedli Huangeusan, da si zavarujejo preskr-bovanj«. Ruski podmorski Solni. V neki njujorški pravdi se je dognalo, da je RuBija kupila od neke ameriške tvrdke več podmorskih čolnov tipa »Hjlland* ter pravico, da naredi na Ruakem 6 podmorskih čolnov istega tipa. Steselj je zdrav 1 Peterburg, 26. nov. Loadonski listi s o si izmislili vest, da je bil Steselj ra njen in da je umrl, zato, da bi potlačili s tem poročilo o Kurokijevi smrti. General Steselj je brs o j a v i 1 carju dne 2 4. t. m. inv tej brzojavki nič ne omenja, da je bil kaj ranjen. Aleksejev. Is Peterburga poročajo 27. t. m., da so včeraj razglasili reskript ki hvali Aleksejeve zasluge, ki si jih je Btekel kot vrhovni poveljnik, ter mu podeljuje Jurjevi red tretjega razreda. Baltliko brodovje. Del baltiškega brodovja plove sedaj proti rtu „Dobre nade", drugi del je prispel v Port Said, odkjer pojde skozi Sueški kanal v Indijski ocean. Ker se bo s prihodom baltiškega brodovja v japonske vode premenil ves položaj vojne in ker bi Japonci s pomočjo Angležev gotovo že prej radi poškodovali ruske ladje, moramo z največjo nestrpnostjo pričakovati, če bo moglo to brodovje srečno preplavati ta prekop, to pa toliko bolj, ker so Angleži že prej delali Rusom ovire v tem prekopu. Ker pa pomenja izguba pomorske bitke za Japonce splošen poraz vse japonske vojske, oglejmo si ladje ene in druge stranke. Japonska je imela šest oklopnic, ko je pričela vojno; od teh so se pogreznile tri, a druge so bile več ali manj poškodovane. »Mikasa" je izgubila 14 častnikov in 197 mož, znamenje, da je bila zelo pokvarjena. Sam Togo si je rešil življenje, takorekoč le po nekem čudežu. Samo ena oklopnica je sedaj brez vsake poškodbe, a njej nasproti postavijo sedaj Rusi štiri najmodernejše konštrukcije. Res je, da imajo Japonci več križark in torpednjač, a vprašanje na- staja, če bodo mogle v sedanjih zimskih časih kljubovati morskim viharjem. A pozabiti se pri tem ne sme, da se bile tri japonske križarke močno poškodovane v bitki z vladivostoško eskadro. Neka druga kri-žarka se je potopila, ker je zadela ob neko drugo; peta križarka bila je zadeta od ruskih granat, tako tudi neka šesta. Rusi pa jim postavijo nasproti 13 ladij, ki so skoro vse križarke moderne konštrukcije, a imajo nadalje na razpolago še sedem ladij v Port Arturju, od katerih sta dve močno poškodovani. Res je, da Rusija nima na razpolago ladij brez oklopov, kar pa gotovo ne bo imelo velikega pomena v bližnji pomorski bitki. Kakor razvidno, so se židje prezgodaj veselili nad porazom ruskega brodovja, ker v prihodnji pomorski bitki bo imela Japonska 14 ladij z oklopi, Rusija pa 24. Naravno, da bi bilo za Rusijo najugodnejše, ko bi mogla združiti vse tri eskadre, ko bi se Port Artur držal do januarja, oziroma, da bo zamogla takrat ruska eskadra v Port Arturju zapustiti to luke. Izključeno torej ni še nikakor, da bi Rusi ne mogli premagati japonskega brodovja. Slovenci na Dunaju. Slovensko katoliško izobraž društvo »Straža" na Dunaju je izvolilo na svojem I. rednem občnem zboru dne 20. novembra t. 1. siedeli odbor: Predsednik: D'. Pavel Valjavec, odvetniški kandidat, V/2. Matzleinsdoiferslrasse 76, IV /30. Podpredsedn k : I?an Prpvalnig, c. kr. železniški uradnik, XV./1. Kohlenhof/asse 4, III,/23. Tajnik: Ivan Kvas, VI/2. Gumpendor-ferstrasse 104, II /16. Tajnikov namestnik : Ivan Brodnik, III /2. G.'i?tnergasse 9, 4. Blagajnik: Jožef Kralj, XII./2. Eichen-Btrasse 22, II/8. B'agajnikov namestnik: Frančišek Dol-šina, VII/2. L?robm,fel Urstrasse 9, II/1.. 14. Knjižničar: Ff»nč"$ek Rabol, VII/3. LarchenfelderBtrasae 115, 1/6 Iz poročila blagajniKovtga smo izvedeli, da ima društvo imetia 170 K 10 h., od teh v hranilnici naloieaih 161 K 47 h. Za pregl' dovavca računov sta bila izvoljena gg.: Ignaoii Umek, XII / i. Rottnnayr-gasse 19, 2. in Frančišek Papež, XII /2. Echenatrasse 2ž, 3. Društvo ima doslej šele 27 knjig. ObSni zbor pa je sklenil, da si »Straža« najame, čim preje mogote, lastno stanovanje, kjer naj bi S9 uredila društvena knjižnica, kjer bi se vršile pavske vaje, predavanja in poučevanje članov. S tem je storila »Straža« na Dunaju za rojake v cesarskem mestu jako važen korak naprej. Da bi se le ta sklep mogel izvršiti v celem obsegu! — Članarina se je določila na leto 2 kroni, a imovitejšim se priporoča, da prispevajo k članarini še s kakim prostovoljnim darilom. — Za leto 1905. je doslej pristopilo k »Straži« 15 novih članov, stari ji ostanejo zvesti. PoBebno veliko navdušenje med »Stražam"' je vzbudil obisk državnega poslanca gospoda Josipa Pogačnika, ki ie kot »najmlajši redni član" društva »Straže" izpre-govoril navzoč m nekaj bodrilnih besedi, katerim je sledilo živahno odobravanje! Gospodu poslanou izrekamo preBrčno zahvalo! — »Straža" namerava prirediti 11. decembra »Miklavfcev večer". — Po občnem zboru ie zapel vrlo dobre združeni zbor »Straže" in »Danice" nekaj v srce se-gajočih slovenskih pesni pod izbornim vodstvom gespod« filozofa Marka Bajuka. K sklepu imamo še cmeniti, da je odslej sedež društva »Straže" v XV. okraju, Kohlenhc fgasss 4, III./23 ' Na delo krščansko ! Občinske volitve v Cniem vrhu nad Idrijo. Priprave za občinsko volitev so se vlekle več, kakor pol leta, ker je bilo treba vedno imenik volivcev popravljati. Med tem se je seveda agitiralo na obeh straneh, a nasilnost liberalcev pri agitaciji je presegala že vse meje. Kar po pet se jih je pridrvilo v kako hišo, pesebno k vdovam, da bi vjeli kako pooblastilo. Tuintam so bili tako vsiljivi, da so jih morali poditi iz hiše. Temu se obetali vse mogoče ugodnosti, drugemu grozili, da mu ne bodo oprostili sina od vojakov, tretjemu so obljubljali, da mu bodo dali dovoljenje beračiti itd. Na dan volitve, pretečeno sredo, so nadležni liberalni agitatorji lovili volivce po hišah in cestah, peš in z vozmi ter jih vlačili v županovo kuhinjo, da bi jih pri pijači pregovorili, naj volijo ž njimi' Zato je bil tudi volivni boj tako viharen, da takega še ni bilo v Črnem vrhu. Volitev je trajala z malimi presledki od 7. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Za mir je skrbela na šest mož pomnožena žendarme-rija. V volivni komisiji so imeli, kar je samo ob sebi umevno, liberalci večino, zato so zavrgli vsak naš glas, ako so imeli le naj- .Pmk>£ra 373. štev, tf,8loven.o«tw dn& 38. novembra 1904. manjši povod. Nekateri volivci so bili prejšnje dni klicani k sodišču samo kot priče radi nekega nemira; komisija jim je pa vzela pravico glasovanja »zaradi težke telesne poškodbe". Glavnega agitatorja so dvakrat poklicali iz Gorenje Avstrijskega, kjer se je mudil pri delu. In vendar vse te liberalcem ni nič pomagalo. Njihov poraz je bil tak, da nikdar niso takega pričakovali, zato so bili nekateri proti koncu popolnoma besni. Razmerje glasov naj pojasnijo številke. V peterih podobčinah so izvoljeni možje katoliško-narodne stranke. Dobili so skupno 119 glasov, nasprotni pa skupno 44 glasov. Le v eni podobčini je zmagal nasprotni kandidat z večino 2 glasov. Vsak razred je volil po tri odbornike in tu so dobili v tretjem razredu možje katoliško-narodne stranke 101, 103 in 104 glasov, nasprotni pa 34, 36 in 37 glasov. V drugem razredu imajo naši 23, 24 in 24 glasov, nasprotni 9, 10 in 12 glasov. Samo v prvem razredu so prodrli liberalci, in še tu le s pomočjo častnih občanov, ki so jih izvolili šele med pripravo na volitev. Dobili so 9, 9 in 10 glasov, naši pa 7, 7 in 7 glasov. V odboru je tcrej naš.h 11, liberalni 4 in to jih je spravilo popolnem* iz uma. Kako bi jih tudi ne ? Trdno so bili prepričani, da zmagajo. Omislili so ai že zastave, nabili topiče in pripravili boben, da bi kar najslovesneje razglasili svojo zasego. Vse je bdo lepo urejeno, a zmago je vihar razdejal. O ti preklican« Brnela. Zdaj se tolažijo s tem, da bodo volitve ovržene. Zakaj pa ? Saj so bili v komisiji razua enega satni modri liberalci, ali n.ao pravilno delali ? Na naši atrani ni vzroka za ovrženje. Pa saj se poznamo. Poglavitni in edini vzrok je za liberalce nepovoljen izid. Naj le poizkusijo drugič svojo srečo, mi jim povemo že daneB, da se jim v tem slučaju ne bo dosti boljše godilo, verjetno je, da celo slabše. — Ta volitev jih je pokazala v pravi luči. Preje so se radi hlinili in delali lepe, a zdaj so nastopili s zaničevanja vredno podlostjo. Stari možje eo priznali, da take razdivjanosti in surovosti, kakor so jo liberalci pokazali ta dan, če nikdar niso slišali. V prihodnje si bo vsakdo še bolj premislil, predno bo volil s takimi ljudmi. To ]e olika, naprednost in inteligenca, da bi se je moral sramoiati vsak, ki se ti stranki prišteva. — Zato so pa možje katol. nar. stranke takoj sklenili, da se v slučaju zopetne volitve udeleže v ša obilnejšem številu, I er nočejo tr peti, da bi jim gospodovala gum itianka, ki je v veliki manjšini in ki je poštene Cruo vršce s raznimi ne lepimi škandali pripravila v sramoto pred širšo javnostjo. Položaj v drž. zbora. »Konser. Correspondeni" poroča, da je v mbdočfcškem klubu velika večina sa na daljevanje obstiukcijt. Čehi hočejo baje cb struirati vse vladne predloge, tudi predlogo o podporah po uimah oškodovanim. Sestanek načelu kov držai nozborskih klubov se bo pečal najprej z vprašanjem, kednj bi priiel na dnevai red dr. Erlerjev predlog o vseučilišču v Inomostu in kedaj vladna predloga o vseučilišču v Roveretu. Posledice inomoških dogodkov. V zaporu j« še 40 italijanskih viaoko-šolcev, a izpustili jih bodo v kratkem Ii inomoškega zapora izpuščeni urednik scci alističnega lista »Popclo«, dr. Battisti, je bil v Tridentu n« kolodvoru siovemo sprejet. Košat o položaju. »Budapest« priobčuje Kofiutov članek o zadnjem Tiszovem činu. Košut prerokuje Tiazi, da bo edper zaradi zadnjega njego vega nastopa vedno večji. Košut nato pravi, da jo obstrukcija branila domovino in ma-žarski jezik. Obstrukcijo so vodili zgolj po litični nagibi, ki kljub vsem napadom pač niso bili tako zločinski, dn bi se moral iz premeniti ustavno zajamčeni zbornični poslovnik. Košut konča, da za posledice ni od govorna ( pozicija, mar seč vl*de. Tiszov banketni govor. V soboto zvečer je bil Tisza na ban ketu liberalnega kluba za notranje mesto Budimpešto, ki je bil prirejen na čast klu bovemu predsedniku dr. Kautzu. Na banketu je bilo 250 eseb, med njimi tudi več ministrov in dostojanstvenikov. Dr. Ksutz je v dolgem govoru tožil, da opozicija poizkuša dokazati večini, da ni dovolj narcd.;a. S>-vil je, ko je še nekoliko pograjal opozioijo, želetno Tiszovo roko. Ta je napovedal odločen boj opoziciji, katero so preje vsi dr žavmki negovali. Tisza je nato odgovarjal v daljšem govoru. Rekel je, d« se popolnoma Btrinja s Andraasyj8ni, da sa mora onemo-gočiti tehnična obstrukcija, a ščititi govorniška svoboda. Tega načela se hoče vedno držati. Omenil je tudi Siella, ki je trdil, da se ne smeta zapcsUviti pravica in zakon. Dve utvari sta bili pri poostritvi poslovnika merodajni: ali se ispremeni poslovnik ali pa se naj gleda mirno, kako bo tehnična obstrukcija uničila narod. Iijavi, da je iana- ti^ert, kadar vidi, da se igra z narodovimi tast tucijumi Končno je rekel, da ostane trden, no glede na to, kar 83 ša zgodi ž njim. Bij hoče s fanatizmom poštenega M> žara izvojevati. Boj za parlamentarizem je naslov približno 110 stranij obsegajoče knjižice, katero so izdali budimpeštanski »Atenejci« in jo hočejo v 150.000 eksem plutih razširiti po Ogrskem. Knjiž v Hamburgu. V Hanmurgu je bi B snasrekov »ečer k t« rega so se udeležili tudi m kateri »avstrijski« Nemci. Pri tej priliki so si odkrivali svoje rane in težave ter rešetali tudi ptujskega »Stajeroa«. Dejali so, da je tpko orožje, ka kršen je »btajerc«, za Nemce sramotno! Zapomnite si: Tako je plačilo i s • d a j i c ! š „Siidmarka" na delu. Dne 4 dee. otvorijo v St. Ilju od »Stidmarke« zgrajeni »Stllmarkhof«. š Poročil se je v Gradcu dr. Fr Čeh, zdravnik pri sv. Kunigundi z gdč Ado Trst tensehek, hčerko višjega poštnega kontro lorja. š Umrl je v Mariboru gojenec učite ljiSJa g. Leopold Kvedor, star 20 let. — Umrl je v Mariboru upokojeni strojevodja Janez Herman ti. š Imenovan je za obč. zdravnika v Ljutomeru Nemec dr. Moric Miche!it«cb. š Pogorela je v Iljaševoih kočarje Francu Jarcu hiša z gospodarskim poslopjem. Zažgala je poiestnikove hč<, igrajoč ee z žvepljenkami. š Roparski napad. Pri Bukovcu poleg Celja je napadla rudarjeva ženu Ne£a Tratnik 75Utno posestnico Nežo Rosman. Ko je Tratnikcva itarko tako obdelala, da se ni zavedla, ji je vzela 30 K in nekaj prtov, katere je nosila starka seboj. Starka je iz gubila mnogo brvi, vendar se sedaj zopet zaveda. Tratnikovo so aretirali. š Nemltvo v Inomostu je rešeno — ker mu je ptujBki obč zastop izrekel redi zadnjih dogodkov zahvalo in simpatije. Koroške novice. k Kotmaravas pri Celovou V sredo zvečer in četrtek dopoldne smo imeli hudo nevihto z gromom in bliskom. V četrtek ob kukih desetih je u d u r i 1 a strela v bližnjo podružnično cerkev v S t. Gandolfu, previUla sireho in cerkvene stene znotraj opraskal® na desetih krajih. — V nedeljo, dno 20. t. mes. priredila je naša Ciril Moto • dova podružnica letošnji ob č n i zbor v župnišiu, kjer se je zbralo reprifiakovano veliko ljudi in dva sosedna gospoda župnika. Po predsednikovem pozdravu in tajnikovem ter blagajnike vem poročilu je bil govor o u!rakvištičuih (dvoje žičnih) šolah, potem volitev odbora in pobiranje deneskov. Sklenilo se je, pozimi napraviti veselico, da nam bode potem mogoče, odposlati lepo svoto druibinemu odboru v Ljubljano. — Pevsko društvo »Zvezda« iz Hodiš je tudi prihitelo nas razveseljevat in navdušit s pro krasnim petjem. Kotmirčani, vzbudite se! Jeseniške novice. j žalosten pogreb je bil v soboto popoldne ob 3. uri, pogreb treh ponesre čeneev, ki so v podjetniški bolnici umrli valed opeklin, katere so dobili ob eksploziji v predoru. Pri pogrebu so bili trije uradniki s Hrušice in kakih 30 drugih ljudi. Pokopani so v skupno jamo zraven nesrečnih tovarišev na novem pokopališču. Nove irtve 10 : 1. Anton Rožič, oženjen, rojen v Baii št. 31, župnije Smar-tin na Goriškem, 16. okt. 1867. Umrl je 23. novembra ravno ob prvi obletnici, kar je bil poročen s pravoslavno Ano Trbojevič. Poročen je bil na Jesenicah 23. novembra 1903. 2. Anton Maričič, prav :Mi> g a t, tuli: Peter Feličič, star 24 let, neoženjen, doma iz Fabri, župnijo Jel-šane v Istri, umrl 24. nov. 3. Janez Udovič, rojen 1. 1881. v DomaČevcu, župnije Boštanj na Dolenjskem. Prišel je še sam iz predora, čeravno ves opečen. V nedeljo prej je bil še materi domu poslal 100 kron. Ko ga je pa mati zagledala vsega črnega in sežganega, zakli cala je: »Za božjo voljo, kakšen pa si ?« Odgovoril ji je: „Jaz Bem izmed vseh najboljši, pravijo, kakšni ao šele drugi !* Mati ga je spoznala samo po glasu. Umrl je dne 25. nov. Vsi trije so prejeli sv. zakramente za umirajoče. Koliko irtov je vseh? Dosedaj 14 mrtvih, a pravijo, da so še mrtvi v predoru. Pogrešajo 4; vbs trdi, da Iež6 na mestu nesrečo Dobiti jih ne morejo, ker se nihče ne upa tam delati. Samo v petek se je oglasilo 740 delavcev, ki so zahtevali obračun in knjižico, ne upajo si več delati v predoru. Iild uradne preiskave o nesreči v predoru bodo naznanili tudi oesarju. Pri uradni preiskavi bo bili mnenja, da so de lavci opazili ob varnostni svetilki vetrovnega kontolorja eksplozivne pline ter bo bežali nazaj, da preprečijo nadaljne prodiranje minerjev. Preddelavec Janez Mihelič skoro go tovo ni počakal znamenja ter je bil tako ne previden, da je šel s prosto lučjo v predor. To je povzročilo eksplozijo. Nid grobom nesrečnih žrtev napravija b p o m e n i k. Železniški minister Wittek je za ostale ponesrečencev daroval 1000 kron, stavbinsko podjetje E. Gross 3000 kron. Od dalavske zavarovalnico za slučaj nezgod dob6 vdove 60 odstotkov letne plače ponesrečeaih delavcev. Dnevne novice, V Ljubljani, 28. novembra. K naši enketl. »Narod", »Domovina« in »Deutsche Stimmen" bo — enih misli glede vseslovenske stranke ! »Deutsche Stimmen« hvalijo »Domovino«, da je s svojo ii-jftvo proti sedinjenju Slovencev v vseslovenski stranki ravno tako karaktarizirala, kakor ta glasilo nafiih vsenemesv. — »Domovina", kako moreš prenašati tako priznanje! »Narod" in »Deutsche Stimmen" sta v soboto prinesla oba notici, v ksterih se skoro dostavno enako pripoveduje, da je »Sloven čeve« enkete že konec. Človek bi skoro mislil, da je obe notiei pisala ista roka, tako sta si podobni po duhu in po smotru. A če smo zaradi pomanjkanja prostora nekaj dni odložili dopise, b tem še ni koneo enketi. Objavljali bomo dalje doposlana nam mnenja, a registrirali tudi izjave drugih listov, kajti to bo značilna in zanimiva zbirka, iz katere se bo videlo, kdo ima kaj smisla za vseslovenski napredek, in kdo ne! Posebno pomembno je dejstvo, da se je k enketi oglasilo mnogo mož iz ljudstva Penižkovo poročanje. »Narodov« judovski poročevalec Penižek dela b poročili v drugih listih z vsemi silami nato, da bi oslabil moč jugoslovanske opozioijt v drž. zboru. Zdaj je zatrobil zopet v »Narodne liste" lažnivo vest, ki jo je bil že prej zanesel v „Ntue Freie Presse", češ da je v »Slovanski zvezi« nastal razpor zaradi barona Heina. To je popolnoma izmišljeno. V seji »Slovanske zveze«, v kateri je po Pe nižokovem poročanju stranka, ki zahteva premestitev barona Heina, baje ostala v manj šini, se njegovo ime niti imenovalo ni, saj ima dovolj važnejšega zahtevati. Zipomnili si pa bomo ljudi, ki so v najvažnejših tre-nujkih padali v hrbet zastopnikom sloven skega narod. Oiebica barona Heina je pre-majhaega pomena. Ta osebica je le zadrega za osrednjo vlado, druzega nič. Narodni za-stopniki imajo važnejše opravke, kot se pe čati s to osebico. Odbor sa prireditev ra ista ve vajenskih del. Kakor je znano čitateljem našega lista, poslala je novomeška obrtna zadruga zgoraj imenovanemu odboru protest, da bi bil deželni predsednik baron Hein protektor razstave. Seveda je odbor ta protest sprejel s kislimi obrazi, posebno ni bil prav gospodom, ki bi radi napravili deželnemu predsedniku zopet nekaj prav ponižnih poklonov, tako ponižnih, da Be jim bodo najmanj še tri dni sline cedile. Seveda je dobila novomeška zadruga, kakor trdi bo- botna številka »81ov. Naroda« — točen od govor. Predsednik tega odbora, g. Š u b i o, pravi, da ne more sprejemati in odboru predlagali dopisov take vsebine. Priporoča pa obrtni zadrugi, naj svoje moči posveti edinole prospehu tamošnjega obrtnega stanu Seveda tudi svetuje, »naj zadruga druzega časa ne trati s prekoračenjem svojih pravil in z neplodnim prepisovanjem drugod se stavljenih političnih izjav«. Ts »t o č n i o d-govor«, kakor mora raz videti vsakdo, je popolnoma bfarokraški. Kadarkoli se o kaki stvari kaka zadruga ali obrtniki oglasijo, ta koj so o. kr. gospodje pripravljeni s dobrim svetom, čei, »ne meSajte se, vi prekoračite pravila ali sploh meje obrtnih zadrug«. Nji hovo mnenje je: »Obrtnik, tiho bodi! Kar ti rečemo, stori, drugo opravimo že mi vse« Vendar taki časi so minuli. Gospodje se bodo morali že privaditi in poslušati včasih kak obrtni glas. Novomeška zadruga je pro testirala, in prav je imela, kajti ta sadruga je najmočnejša na Kranjskem in plača največ prispevkov »Zvezi kranjskih obrtnih zadrug«. Ta „Z»eza" bo morala pre vseti nepokrite troške, katere bo priprava in razstava povzročila. Sploh bi se bilo pa tudi odboiovih sej za prireditev rasBtave vajen ikih del udeležilo več odbornikov novo meške sadruge. Le radi daljave in izgube časa to ni bilo mogoče. Kaj pa, ko bi po tem ti osebno protestirali proti baronu Heinn, da bi bil on protektor razstave, kakor je protestiral bivši tajnik Kregar? Ali bi jih bil tudi predsednik g. Š u b i c opo soril, naj ne prekoračijo piavil in »naj ne tratijo dracega časa« za tako politične izjave ? Prav je imela zadruga, ra je prote stirala. Pokasalo se je, da novomeški obrtniki res razumejo tok časa. Poka zali so že ob raznih prilikah, da io se vedno trudili v prospeh obrtnega stanu, ne pa ka kor nekateri odborniki odbora za prireditev razstave vajenških del, ki ne vedo, kaj so govorili pred dvanajstimi urami! »Živela Avstrija.'' Iz Trsta se nam piše: Ii Trsta so bili izgnani trije mladeniči, ker so ae pregrešili s tem, da so vzklikali: »Živela Avstrija« in izročili jih italijanskim oblastnijam. Neki Fran Giceotti, italijanski podanik, pa sme v „Lavoratoru" napadati ne sanja o „Avanti" pri našo državo, a Busichu se niti kakem izgonu, Se več! Rimski nesel je dne 21. septembra članek, v katerem je bilo nagromadeno različnih ialjenj naše avstrijske krone in v katerem Be je poveličevala „žrtev" Oberdanka in v katerem članku je bila ta »žrtev« proglašena muče nikom italijanske ideje, radi česar zasluži, da se ga obožuje. Ta članek je podpisal neki Labriola Artur o. In veste kdo je ta Arturo Labriola? To ni nihče drugi, nego oni Labriola, ki ima sedaj vsak ve čer v Trstu javne konference, za katere mu je dal dovoljenje tržaški redarstveni ravnatelj dvorni svetnik Busich! Smo pič v Trstu! Slovensko vseučilišče. »Politik« pri« naša članek, ki ni za to, da bi bilo slovensko vseučilišče v Ljubljani. Člankar zahteva, da se peleg laškega vseučilišča, ustanovi v Trstu slovensko vseučilišče. »Slov. katol. delavsko društvo v Ljubljani* je priredilo v nedeljo dopoldne v društvenih prostorih dobro obiskan shod. Zborovalci so soglasno sklenili na državni zbor peticije glede zakonite ustanovitve sta rostnega zavarovanja za delavse, o izpre-membi delavskih zavaroviln za slučaj bolezni in nezgod ter o bratovskih skladnicah. Nadalje se je sklenilo, naj zbornica izpre-meni popolnoma zastareli zborovalni in društveni zakon. Dvignili so tudi svoj glas za splošno, enako in direktno volivno pravico sa vse zakonodajalne in avtonomne zastope, in sicer za vse polnoletne avstrijske mcike in ieaske državljane. Končno za sahtevali slovensko vseučilišče. Peticije so utemeljevali tovariši: Gostinčar, Moškerc, Pubar in jurist Kremiar. Društveni predsednik tovariš Urbar je pa omenjal pogreba ponesrečenih delavoev na Jesenicah, katerega se je ude leiil kot zastopnik ,(slovenskega katol Skega delavskega društva", Društveni člani so izrekli željo, naj bi društvo priredilo vsak meseo shod in na teh shodih naj bi tudi ženske kot govornice zastopale svoje težnje in zahteve. Osebne vesti. Premeščen je sodni av-skultant gospod Fran Vidmar iz Gorice v Rovinj. Knes Hugčn Windlsohgreats je v soboto ob pol 4 popoldne v starosti 82 let u m r 1 v svojem gradu pri Planini. Pogreb bo v četrtek ob pol 11. uri v rodbinski rakvi v Haasbergu. Pokojni knez je bil veren katoličan, kateremu je tudi blagor naše dežele bil vedno pri srcu. Vsak, kdor ga je poznal, bo blagoslavljal njegov spomin. Za varstvo italijanščine. „Popolo Romano" pravi, da je italijanska vlada vedno izpolnjevala svoje dolžnosti za varstvo italijanščine. Italijani imajo svojo državo svojega kralja; oni, ki prebivajo zunaj mej kraljestva, imajo za hrbtom svoje brate, a sedaj nam pove vladni list, da vlada v Ita liji dela vse mogoče, da podpira zunanje Italijane. Mi bi gotovo ne imeli nič proti temu, ko bi nasproti nam tudi naša vlada delala enako. A ona, mesto da bi podpirala nas, podpira Lahe. Tako so Lahi podpirani od dveh vlad, a mi Slovenci smo prav od istih dveh vlad zatirani. Povsod tam, kjer imajo Lahi po naši slovenski zemlji v rokah moč, dajati nočejo našemu narodu slovenskih šol. Ko bi naša vlada bila modra, dala bi nam jih ona, a mesto slovenskih, sili nam povsod nemške. Italijani z italijansko vlado na eni strani, Nemci z avstrijsko vlado na drugi — eden in drugi se trudita, da bi nas potujčila, da bi nas raznarodila. Kako dolgo bo trajalo še to? Posledice IredentOvske demon stracije. V Pulju so priredili iredentovci demonsttaeije, ki so tako izgledale, kakor izgledajo vse, ko dajejo odduška svojim no tranjim čutom: sovraštvo do države, ki jih redi in ljubezen do države, kamor jih vleče srse. Da taki vzkliki ne morejo prihajati na ušesa c. kr. častnikov, ki niso Italijani, posebno prijetno, to je vendar naravno. V gledišču v Pulju, kjer bo se pripetile proti avstrijske demonstracije, igrala je od nekdaj godba vojne mornarice. Od zadnjih demon stracij pa je ta godba odpovedala sodelo vanje in e. kr. častniki se ne udeležujejo več predstav, vsled česar so morali sedaj gledišče zapreti. Naj omenimo sa danes, da so bili v Pulju prav c. kr. uradniki vojne mornarice in drugih c. kr. uradov, ki so pripomogli iredentovski stranki v Pulju do vlade, da more brezobzirno tlačiti državi zveBte Hrvate. Da so ti c. kr. bili na krivem potu, ko so podpirali iredentarje, priča nam najsijajneše sedanje stanje c. br. častnikov v Pulju. Sodni kancellst g. Fran D e k 1 e v a v Vipavi je imenovan oficijalom istotam. — Treščilo je na Vojskem v hišo mladoletnega Janeza Mrak dne 24. novembra okro 9. ure zjutraj. Hiša je zgorela docela. Požar je tudi najemnikom, ubogim drvarjem, uničil hišno opravo in živila. Škode je nad 3000 kron. Da bi bila Frančiška Grošel z otroci doma, bi bila strela zahtevala tudi človeške žrtve. Posestvo je zadolženo; posestnik pa je bil zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici", ki bode gotovo hitro izplačala zavarovalnino, saj dvakrat d£, kdor d d. hitro. Zraven pogorele hiše pa sta hiši št. 34 in 80, obe zavarovani pri „North Britisch", polici 13. maja 1904, številka 98.821 in 13. maja 1904, št. 98.822. Da nista do cela tudi pogoreli, se imajo lastniki in zavarovalnica zahvaliti možem, ki se z nevarnostjo lastnega življenja neumorno gasili podnevi in ponoči. Zelo smo radovedni, če bode rNorth Britisch" poslala tem možem kaj nagrade — obvestili smo jo o vsem. Mož gasilec se je tudi tako opekel na roki, da najbrže ne bode mogel dalje delati ž njo. — Viharji. V soboto so imeli v Trstu velik vihar. Bora je divjala z vso močjo. Valovi morja so preplavljali obrežja. — Iz Spodnje Italije prihajajo vesti o strašnih viharjih. Tak vihar je divjal v aobeto v Be netkah. V Torentu je toča pob la vso letino oliv. — Občinske volitve v Zagreba Pri sobotni ožji voiitvi za II razred je bil izvoljen kandidat neodvisnega meščanstva, dr. Pavel T e o d o r o v i č, s 378 gla sovi, Bulvan je dobil 288 glasov. — Poročila se je v Bali peči na Go renjskem poBestnikova hči Mici Dragan z g. Rudolfom Albisom, hotelirjem v Mariboru. — Hrvaiki sabor je sprejel indem nitetno predlogo. — Pomemben je bil dr. Frankov govor proti zvezi z Maiari. — Nova trdnjava. Iz Zidra poročajo, da namerava avstrijsko vojno ministrstvo je poplavila mnogo travnikov graditi trdnjavo na bregu Brguljama na otoku Moletu — Rasplsana je učiteljska službs v Vipavi. — Bistrioa odnešla je v kranjski oko-lioi pet jezov. Nekaterim posestnikom je od nesla toliko zemlje, da imajo 20 000 kron Škode. — Bora in njiv. — Pran Ondflček priredi 6 decem bra koncert v Kranju. Dne 1. decembra ima Ondfiček konsert v Gorioi, katerega pa naznanja samo z laškimi in nemškimi plakati, kakor bi v Gorici ne bilo Slovencev. Goriški Slovenci re bodo udeleževali odslej le takih prireditev na katere bodo vabljeni tudi s slovenskimi lepaki. — 401etnioo svojoga službovanja obhaja na Viču pri L ubijani nadučitelj g. Jakob Marn. O i dot ti o prebivalstvo mu priredi časten večer. — Vode so vsled zadnjega deževja povsod močno narasle. Sava kaže pri Zalogu visočino 0.90 m. nad normalom; na Barju so potoki deloma izstopili iz struge in Ljubljanica je na Barji prestopila deloma bregova. — Vremenske prorokbe sa de oomber. Po Falbovem vremenskem koledarju se mesec december odlikuje po svojem milem, a oblačnem vremenu. Temperatura je povprečno normalna. Deževalo bo v prvi tretjini meseca; potem bo pa ponehavalo Zadnje dni meseca bo mraz. Sneg bomo pa dobili najbrže začetkom in koncem meseca. — Predavanja. Pri Devici M a r i j i v P o 1 j u je včeraj predaval p. go spod Luka Smolnikar v ondotnem „Kat slov. izobraževalnem društvu" o mladeniški organizaciji. Na Preski je pa v nKat. slov. izobraževalnem društvu predaval „Zve-zin" član tovariš Leopold Puhar o zgodo vini in razvoju tiskarstva. Udeležba je bila pri obeh predavanjih jako obilna — Toiba proti poslancu Blanki nlju. Ces. namestnik Handel v Dalmaciji bi rad tožil poslansa Biankiaiji kot glav nega urednika „Nar. Lista". Drž. pravdni štvo v /jadru prosi drž. zbor, naj Biankinija izroči. — Vihar, ki je trgal slamnate strehe in premetal kozolce je bil 23 novembra v Črnem vrhu nad Idrijo. — Povodenj pod Ljubeljem Zaradi daievja v preteklem tsanu bo vode pri Sv. Ani nad Tržišem zelo narasle. Diiavna cesta je v dolžini 200 m poškodovana. Neki most je v veliki nevarnost. Promet je ustav Ijen. Poprava ceste bo veljala 40000 kron, ker bodo morali urediti struge hudournika, — Knez Hohenlohe je zopet izdal odredbo na kerist tedanje večine na tržaškem magistratu. Odredil je, da imajo magi stratni sluge ravno isto volivno pravico, ka kor dri. slui?e. — Sneg na Reki. Z Reke javljajo, da je bil tam v petek zvečer velk vihar z dežjem, ki je tekom noči še naraste! Ob eni uri po polneči je pričel padati sneg. — Napad na ravnatelja Dne 25. t. m. se ie vršila v Gorici obravnava proti onemu 47letnemu Antonu Uveku, rojenemu v Lokavcu, a stanujočemu v Aj do»š2ini, ki je dne 21. julija t. 1. z nožem nev&rno ranil tehničnega ravnatelja predli niče. Solimukija, ker ni ta ushšal njegove prošnje, da bi ga zopet nastavil v predilnici za paznika. C vek je bil obsojen na 15 mesecev teike ječe. — Prememba posesti. Dr. Tavčar in Ivan Hribar sta kupila graščino Hor ne g g pri Gradcu za 205 000 kron. Provi aije plačata 5 odstotkov. Sedaj menda dr. Tavčar ne bo več zabavljal, da so hoče kdo z graščinami bogatiti. — Občinske volitve v Trstu. Pri prihodnjih občinskih volitvah v Trstu bodo glasovali Nemci proti kandidatom ireden-tovske »Patrie*. —■ Na ielecnloi ponesrečil se je v Lemcnt Furnace, Pa , v Ameriki Slovenec Josip Jalovec iz i> u t n e priSv. Križu pri Kostanjevici. Pokopan je bil dne 8. novembra. — Ruska komisija v Trstu. Vče raj je došla v Trst ruska komisija, ki ima nalogo, da pregleda v inozemstvu razoe ar-zenale. Med člani komisije sla generala Brin ski in Dolgorukov. — O povodnji na Koprivniku v Bohinju se nam poroča: „Da voda preplavlja dolino, je krivo to, ker spodnji del ravnine nima jarka in tako se voda kar črez in črez razliva in tako otroci in drugi pasanti ne morejo v šolo, oziroma po poti dalje, ker glavna pot ravno črez to pod vodo stoječo ravnino vodi. Čas bi bil da bi vodni ali cestni odsek o tem kaj storil. Bilo bi dovolj ko bi vrezali le dve brazdi po dolini do roba, ko se svet nagne in voda bi odtekala. — Novih uradnlikih sluib bo s pri-četkom prihodnjega leta v Avstriji sistemi-ziranih 90. Na Kranjsko odpade: en računski svetnik, na Primorsko: en kancelist, en višji inženir, en okrajni glavar za novo ustanovljeno okrajno glavarstvo, en okrajni tajnik, en sanitetski koncipist, en okrajni živinozdravnik, na Koroško: en kancelist, en računski svetnik, en stavbinski svetnik, na Štajersko: en kancelist, en višji inženir, en stavbinski adjunkt. »Sooieta Olnnastloa". Tržaška policija je uvedla kazensko postopanje proti de satim članom raapuščenega italijanskega društva »Societa Gianaatioa" v Trstu. Polioija jih dolži, da so poizkušali odtrgati nekaj posestva od avstrijskega cesarstva. Ks>kor znano, ao meseca julija našli v prost ;rih »Sooieta Ginnastioa« dve bombi, nakar je bilo društvo razpuščeno in nekaj članov za pit h, iamed katerih ao jih pozneje več iz pustili. Najdene bombe, ki pa niso bile nabasane z rasitrelivom, so hoteli najbrže porabiti za napad proti nemškim šolam v Tr "tu, da protestirajo proti vladi, ker je italijansko pravno fakulteto ustanovila v Ino-mostu in ne v Trstu. — Častno svetinjo za 401etno zvesto delovanje jo podelila dež. vlada umirovlje-nemu ekspozitu č. g Aitonu V o n č i. — Goriške oeste v driavnem proračunu. Za preložitev seste ii P o d s a -b o t i n a v Oilatje in sa most na tej ceBti čet Pevmico je postavljen v proraiunu zne sek 5000 K; za zgradbo ceste iz Lokavca v Ajdovščino 4000 K; za občinsko cesto iz R o č i n j a na Kambre&ko 5000 K; za pre ložitev klanca na okrajni oeati M e d a n a -Prevali Muša 4000 K; sa preložitev ceite med Sv. Lucijo in Bačo 40000 K; za cesto z V r h p o 1 j a do Drnovka 3000 K; za cesto od M o 1 i n u t a cb Kožbanščeku 9000 K; za železen most čez Lijak ter uravnavo državne ceste na obeh krajih tega mosta 14.000 K; ca uravnavo Birse 23 000 K; za železen most čez Avšo v Červinjanu 20.000 K; za cesto iz B a č e skozi Klavže do Kneže 16 000 K; za obmejne ceste med Idrijo in S o č o 30000 K; za braniško cesto 7730 K; za preložitev drž. ceste med Kobaridom in Trnovim 14000 K; za uravnavo dri. ceate ob Idrijci od Uršnika pri Cingiju do Idrije na Kranjskem 30.000 K; za uravnavo Soče in Tera 21.000 K. Ljubljanske novice. Krščanska ženska zveza bo priredila v ponedeljek, dne 5 decembra M i k 1 a v i e v večer v gornjih prostorih Strelišča. Spored objavimo pravočasno. Prihodnji petek ima zveza predavanje ob pel 3. po poldne v navadnih prostorih. Poročena sta bila v soboto g. Matej Rasberger, elektrotehnik v vevški pa pirnici z gd3. Karolino Seražin. ,Dijak prosjak". Ta zanimiva opereta je v soboto na slovenskem odru popolnoma uspela, tembolj, ker se s tako odličnimi močmi še ni pela v Ljubljani. Oceno smo morali radi nedostajanja prostora odložiti do prihodnjič. GremiJ trgovcev ima 12. decembra ob 3. uri popoldne v „ Mestnem Domu«' svoj občni zbor. Drsališče za dijake. Na ledenišču na Kernu in na tivolskem ribniku bodo tudi letos imeli drsališče odprto proti običajni pristo bini 10 h brez drsalic. Aretiran js bil v neki tukajšnji gostilni 281etni prtddelavec Hrvat Pavel Tikel na Hrušici, ki je te dni pobegnil s 350 kro nami, katere bi bil moral izročiti trgovcu Rudoifa Zoretu. Jeseniški policaj ga je zasledoval in ga dobil v gostilni, kjer je bila delavčava ljubica natakarica. Dobili so pri njem še 50 kron. Poseben vlak s 700 hrvaškimi izselienci se je peljal včeraj popoldne mimo Ljub ljane. Iiseljensi so namenjeni v Ameriko. Umrli so: Marij« Ana Rodman, cerkveoikova žena, 76 let, Sv. Fiorijana ulice 10. Uršula Strucelj, Florijan-ske ulice 10. — V hiralnici: Ernest M e r h a r , bivši katarnar, 45 let. Tat v stolnem župnlšču. V soboto je ne-zran človek, ki je preje prosjačil v Župni-š3u, šel pod streho, tu je vlomil v neko podstrešno sobico ter odnesel tu shranjen stol. O pravem času so ga zapazili. Ukradeno blago je popustil ter se spustil v dir, da ga ni bilo megoče več prijeti. Novih hiš je bilo letos v Ljubljani zgrajenih 32. Repertoar slovenskega gledališča Jutri, v torek igrajo se prvič v sezoni , L e g i -j o n a r j i « , izvirna narodna igra iz Na • poleonove dobe, spisal Fran G o v e k a r godbo zložil Viktor Parma. Gospod piea telj je priljubljeno to narodno igro deloma popravil. Pri predstavi sodeluje operni moški zbor ter slavna ljubljanska društvena godba. Književnost umetnost. in * Tri ,Ave Marta" za 1, 2 ali 3 ženske ali moške glase ■ orglami, zložil in častitemu konventu uršulinskemu v Ljubljani poklonil Anton Foerster. V lepi mpravi ae t« tri ljubke skladba dobivajo kot op. 86. za 70 vin. * »Novi akordi", zbirnik z« vokalno in instrument*sno glasbo. Urejuie dr. Gjjmir Krek. Vsebina 2. številko I/, letnik« : 1. Jo sip Proch&ikB : „Valse-Impromptu« za klavir. 2. Anton Lijovio: »Peaem ml* de čarovnice« sa ženski zbor in klavir. 3 E nil Adamič : „Pom'adansim slutnja* za mtšjn zbor. 4. Josip frocfcaika: »Siug ptrla...« za en gin« in klavir — Vaobin« 3 številke IV. letnika: 1. E nil Adamič: „Zdobna korač niča« za klavir. 2. Antoa Lijovic: »Pesem deklice« za ženski zbor in klavir. 3 Benja min Ipavec : „Je pa davi slano* paia" za en glas in klavir. 4. Dr. Gojmir Krek: »K Booh-linovim slikam. 1 Spomladni d »a« za klavir. 5. Enil Adamič: »Dekletce, podaj mi roko" za mešan zbor. — Iihaja šsstkrat na leto vsakega meseca. C ja kaka izvanredna krtsotica. »Po večkratnih" obiskih «e »zaljubi" b:g«ti karalir v domačo hier. Konec vsbga ja, da pre si sta riše za njeno roko, ki sn mu redko odreče. Po poroki se poda »s ečen" mež s svojo ženioo na ž«nitovanjsko potovanje na ju?. Brzovlak ju popelje v Turčijo, kjer mlado ženo sprejmejo navidezni moževi aorodaiki. Temu sledi bogata gostija. Neka sladka pijača zaziblje »srečno" mlado žero v sladko spanje, iz ku.erega se vtbadi v turikem haremu. M irsikateremu izmed teh trgovcev se je posrečilo, v kratkem ča«n po dvajset žen na t»k način .osrečiti" V posameznih slufiajih, ki so prišli ra dan, se ie vendar poBračilo ruskemu koniulu, oprostiti obžalovanja vredne žrtve VeSina oa jih še~zdi huje po haremih obskurnih Tjrkov, a zidovi so predebeli, da bi kdo slišal tugova-nje neBrečne žrtve. Telefonska In briojavn« poročila. Dnnaj, 28 nov. Včeraj so bile pred ministrstvom velike demonatrae je proti novemu nižjeavstrijskemu šolskemu zakonu. Del demonstrantov je hotal ulreti v ministrstvo notranjih zadev ter v mestno hišo, a jih je policija z orožjem razgaala. Pri tem je bilo ranjenih več redarjev ter demonstrantov, od katerih jih je aretovanih devet. Opoldne je policija demonstrante popolnoma razpršila. Damonstracij se je udeleževalo 8000 oseb. Dunaj, 28. nov. Danes se vrši skupna ministrska seja v zadevi trg. nagodbe z Nemčijo. Čuje se, da se je doseglo soglasje. Grof Posadovski radi tega v ^kratkem odpotuje. Dunaj, 28 novembra. Danes bo tu ministrski svet, ki se bo bavil z zatvoritvijo italijanske fakultete. Mi ali se, da bodo dijakom vračunali tekoči semester. Dunaj, 28. nov. V Scbvvazu na Tirolskem je včeraj govoril dr. Gassmana. S jo. demokratje so shod razbili. — Dr. Lamišev shod v St. Vidu na Koroškem so tudi soc. demokratje razbili. Praga 28. nov. V »Narodnem domu" v Kraljevih Vinohradih se je zbrale včeraj mnogo dijakov, največ Jugoslovanov, da zavzamejo stališče proti novemu ogrskemu šol. zakonu. Shod se je izvršil mirno. A potem je šla množica preko Vencljevega trga na Prikope. Ker je bilo mnogo sveta, je hotela policija ljudi razgnati. En Dalmatinec na češki tehniki je zaklical: „Pereaut Nemci!", nakar ga je policija prijela. Množico je policija razgnala. Praga, 28 nov. Ker je bila v avli vseučilišča polita s črnilom deska z nemškim napisom, bo prepovedane vse deske. Budimpeftta 28. novebmra. Včerajšnjega shoda združene opozicije se je udeležilo več tisoč oseb. Po shodu so udeležniki z glasbo na čelu šli po mestu. Shoda soc. dem' stranke se je udeležilo 10.000 oseb. lnomost, 28. novembra. V deželnem kulturnem svetu je bil vsprejet predlog, naj sa 8 šolsko leto na kmetih opu3ti in nadomesti z nedeljsko šolo. Zagreb, 28. nov. V saboru se je začela razprava o novi financijelni nagodbi z Ogrsko. Curih, 28. novembra. Pri ljudskem štetju je bil predlog, da bi bilo izvrševanje zdravniške prakse prosto, odklonjen z 51.000 proti 22 000 glasovi. Pariš, 28. nov. V obč svetu jo atavil svetnik Heppenheimer predlog, naj se od pravijo po vzgledu Dijona vsa svetniška imena ulic. Pariš, 28. novembra. Ker je profesor Thalmas v predavanju zanilljivo govoril o devici Orleanski, je okolo 2000 vseučilišč-ni nov demonstriralo prod njeuim spomeni- kom. Socialisti so hoteli demonstraoijo mo 11'. Prišlo je do spopadov. Polieija je de-menstrante odganjala. Okoli 40 dijakov, med ujimi gin nekega generala, je bilo aretiranih Carigrad, 28. novemera. V raznih mestih M »le Azije ao se vršile demonstracije častnikov in moštva, ker jim vlada od junija fi- ni dala nič plače. Harbin 28. nov. Sem je došel iz Port Arturja neki inženir, ki pravi, da Japonci nimajo še nobene glavne utrdbe. Steselja je zadel košček granate, a je sedaj že zopet zdrav. Tokio, 28 novembra. Ie japonakege glavueg* taborišča peročajo : Pri z o p e t -nora splošnem napadu na Port ArturJaponcivsled trdo vrat nega odpora Rusov niso dosegli svojega cilja. Boj traja še. Peterburg, 28. novembra. General Kuropatkin brzojavlja: Dne 24. in 25. t. m. so pričeli Japonci opetovano z ofenzivo na ruski oddelek pri Cinčenu, a so bili vedno odbiti. Japonci imajo velike izgube. V nodi od 26. t. m. nisem dobil poročil. Druga Ku-ropatkinova brzojavka poroča, da so se vršile manjše praske z oddelkom podporočnika Sfritza, ki je sovražnika odbil in potisnil nazaj. London, 28. nov. (K. urad.) Iz Tokia poreč* Reuttrjev urad: V noči od 25. do 26. t. m, je ruska infantarija napadla Ja-pjnee v smeri preti Sintungunu, a j9 bila odbita. Napad ruskih konjenikov 25. t. ir. na d*fmi breg reke Hun je bil odbit. Dover, 28. nov. (K. urad.) Tri milje od tukajšnjega obrežja se je usidralo 5 ladij baltiškega brodovja. Včeraj so bile ruske ladje še vedno tu. Križarice se vedno poslužujejo metsloev svetlobe. Zahtevajte Zahvala. Zadnja naša slovesnost povodom jubileja v flast Brezmadežne se je, hvalo Bogu izvršila proti vsemu pričakovanju lepo in je torej naša sveta dolžnost, da se tem potom zahvalimo vsem. ki so kakorkoli k temu pripomogli — V prvi vrsti izrekamo najiskienejSo zahvalo presvetlemu gospodu kneioSkofu dr Ant. Bon. Jegliču, ki so radevolje prevzeli vodstvo sprevoda in imeli v cerkvi globoko v srce segajo« govor; iskreaa zahvala dalje vsem veleč, gospodom duhovnikom ljubljanskim in zunanjim, ki so s svojo navzočnostjo povzdignili slovesnost, po>ebej še tfospodom voditeljem Marijinih družb za ves njihov trud pri pripravah, dalje gK. bogoslovjem, čč. uršulinkam ter drugim pevcem za prekrasno petje med sprevodom iu v cerkvi, <'asti-tima predstojništvoma urSulinske in križevniške cerkve za razsvetljavo in olepšavo cerkva, vsem povabljenim družbam ia društvom, posebno še okoliškim, ki so se v tako častnem številu udeležili sprevoda, vsem onim gospodom lajikom, ki so z u teležbo pri sprevodu javno pokazali svoje katoliško prepričanje. — Slednjič se najtoplejše zahvaljujemo vsem, ki so na našo prošnjo razsvetlili onna svojih stanovanj, ter vsem onim članom ia članicam Marijinih družb, ki sa sodelovali pri sprevodu in s tem pripomogli do večjega sijaja naše slavnosti. Vsem in vsakemu posebej naj ves t-ud obilno poplača dobrotni Bog na priprošnjo brezmadežne Device Marije. Ljubljana, 25. novembra 1934 Odbor „Moške Marijine družbe". Ljudska pesmarica za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma je ravnokar izšla in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke masne molitve in trojne litanije. S^^OS^S © o n a i mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti S^^^S 10 vin- vei-Naroča se v prodalalnl »Katoliške?« tiskovnega društva" v LJUBLJANI. „Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako družino! S^^o^^S 19S7 1—1 Vabilo pristno Katbritotrjm Kneippovo sladno kavo Iupnik« Kseippa ta • Kathrelaer t« m l K občnemu zboru gremija trgovcev v Ljubljani due 12. decembra 1904 ob treh popoldne v mali dvorani »Mestnega doma". Dnevni rod: 1, Pozdrav načelnik*. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 3 Polaganje računa za 1 1903. 4, Čitanje pravil. 5 Razni predlogi. V slučaju nesklepčnosti se vrši nov občni zbor dne 14. decembra 1901 ravno tam, ob istej uri in z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen pri vsakem številu naviočih članov. Odbor. Hazgla^. Dne 1 decembra 1904 ob 10. uri dopoldne vril se v Radečah pri Zidanem mostu v no araki pisarni podpisanega sjdn ga komisarja prostovoljna javna dražba v zapuščino zamrlega Antona Kosohel 8D»dajo'ih ne jremičnin : 1.) vbž. štev. 30 83, 84 85, 92 in 94 kat. občne R gwiiiiiiinwwHinnmwiwiHwiiHinniiwiiimiitwwi = r Že skozi 19 let boleham na želodcu. Po poskušr\jah z različnimi zdravili sem začel leta 18SI6. rabiti Vašo tinkturo za želodec, f ki mi je vedno prav | rdobro služila kot učin- | •kujoče zdravilo, pa ne 5 le meni, ampak tudi I raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- S = daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, = | ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—29 f i Friderik Repolusk, | = iupnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. MiaaHno, = = 1H. dee. 1003. S Resnici čast! | Vaše ,,Železnato vino" se mi je pri | = mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, = | kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav | = posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- f = krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- § | rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato | = morem Vaše res izborno železnato vino iz § | lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih | | slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! 1 I Anton Žnidaršič, i = iupnik pri Beli cerkvi, p. št. Jernej, lioleniekt ~ :; 1. marca 1004. ~ | Naročila »sprejema proti povzetja In točno Izvršuje | | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana | i lekarna ,Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni = S zaloinik Njihove Svetosti papeža. f ......................................................................... Veliko zalogo absolutno zajamčenega •v pristnega vina priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi ce* Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. 1731 6 V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene, Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi. V Cerknici se proda Medenova hiša sama, ali pa tudi vse skupaj, pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Hiša stoji v sredi trga blizu cerkve na najlepšem prostoru, ter je posebno pripravna za gostilno, mesarijo in prodajalno. Več se izve pri 1 v a n M o d i c - u v Novivasi pri Rakeku. 1974 3—2 Z Sari # zajamčeno pristno 0 destilirano iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku Anionu ferlan di Giorgio RovinJ, Isfra- 18B7 12-6 Higieniško •razpraševanje stanovanj, tovarniških lo- 1962 12-2 kalitet i, t. d. m Vacuum Cleaner Peter Matelič zavod za snaženje stanovanj v ======= Škofje uiice št. 1. —— m MitfnrtnMiMttnraMii'***'.' .»-it iijffliiHMit >'»- cvt gS/r V»k«l t« K&*tJUi, f«t is*wbaBju »bj»(aKj- | f»t:n 4-titl'i*. — »JM.» Sreliftaj«. g,vti««taa i*vr«lt»' s»*e«Il na horsl. ____________ 1 Preproge, pohištvo se sprejema za snaženje in shranjevanje. 99 Monjar&na ileiiniska riružba J ns sa & } ^filkilii i!i Ii £3, Duit&j, u ilrs^ismi t PoJaanUa ? vseh goapod&rsklb in iln&afialli stvareh, pot®*« o kuumh vrednostili vseh SpokalaciJ»fella vr«d.uoatpi^ )(iaj»JvJ*r in voitnt nakvitt *a dos-ego koliko? j« pri popolni varnosti naliAortih glavitio 1 'ti 404 mv^i^mmmimmmit^t^^ rmnim^mz«''