Telefon št. lit.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.26 Din.
LITIKA
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Upra/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane T— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust.
St. 93.
V Ljubljani, sobota 24. aprila 1926.
Leto I.
24. IV. 1920.
Šesta obletnica Zaloške ceste. Krvave ceste stokrat križanega slovenskega jiroletarijata, zaznamovane s štirinajstimi mrtvimi trupli, oplojene in posvečene s trudno krvjo od težkega dela izžetih delavcev in s svežo krvjo nedolžnega osemletnega deteta.
Zaloška cesta! Rdeči mejnik v zgodovini delavskega postanka v Sloveniji, prva, z obilnimi in preobilnimi žrtvami plačana afirmacija delavskega prava.
-4. april 11)21) je dan, ki bo šele v teku zgodovine dosegel svoj pomen in veličino. Z Zaloško cesto so klili pod Listno slovensko takozvano ljudsko vlado sproženi smrtnonosni streli v živo meso, v živo utripajoča srca slovenskega delovnega naroda. Ta slovenski delavski narod, ki se je zbral oni veliki dan na predmestni Zaloški cesti neoborožen in le z namenom, da s svojo številno navzočnostjo tiho izpriča, da je tudi delavstvo tukaj in da je to delavstvo solidarno s štrajkajočimi železničarji, je pokazal, da se ne zna boriti s surovo fizično silo, da zna pa junaško umirati, tiho prenašati svojo težko bol, večno pa ohraniti sveti in svetli spomin svojim plemenitim žrtvam — in večno vztrajati v borbi za zmago stvari, za katero so bili žrtvovani.
Naj se naši sovražniki in uničevalci ne varajo: delavstvo ni pozabilo Zaloške ceste, jo tudi ne bo nikoli »pozabilo. Razočaranja slede razočaranju, vsako leto, vsak dan, skoro vsako uro je življenje našega delavstva težje in slabše. Mučijo ga dnevne krivice, sistematično njegovo hujše 'in hujše izkoriščanje in vgnetavanje, muči ga njegova Luštna nemoč, izdajstva in razočaranja v la*™ vrstah. V teh in takih razmerah so njegove misli, njegove skrbi 111 njegovi napori koncentrirani na mnoge dnevne težave in borbe, ki trenutno lahko zabrišejo njegov spomin na to, kar se je zgodilo na Zaloški cesti; toda ta spomin zaživi in zaskeli, da vsa zagori zopet njegova duša, vsako novo pomlad, čim se približa njegov vsakoletni najsvetejši fo naj višji dan: 24. april. Tisti, ki mislijo, da je bil ta dan leta 11)20 le žalostna epizoda, ki jo bo čas izbrisal, se motijo. Dokler bo delavstvo na tej zemlji vstvar-jalo iu trpelo, in še potem, bo to nabije, ki je razkrinkalo izbičanemu in prevaranemu proletarijatu laž-njivo obličje in kruto naturo vladajočega razreda njegovih strank, grudo njegovo vest, pulilo njegovo dnso, vžigalo njegov razum. Prepad med vladajočimi na eni strani tor zatiranimi, žaljenimi in ubitimi na drugi, je postal s tem dnem še večji in globokejši.
Slovenijo je takrat vladala klerikalna stranka, stranka »slovenskega ljudstva«, stranka krščanske ljubezni in usmiljenja. Z žvižgajočimi svinčenimi kroglami, namenjenimi v širšem loku, s sigurno, trdno 'nko v delavska srca, je ta stranka |J. ®*nla, iz kakšne tvarine je nje-
a j**bezen in kako zna širiti svoje usmiljenj
mi n romajo naše misli na g m mi ve padlih na Zaloški cesti. Ob < z d slezi ni š»> kamenitega spomina, m vrednega, vsa naša čustva objemajočega in naglašujočegn na Visa; v kamnu gu ni> ali v (lllSal, po_ Štenih in zvestih je spomin in je napis, večen, neizbrisljiv, žrtve’ naše
Radič hoče obračunavati.
Belgrad. .24. apnila. Radič si .ie svoj položaj na strankini konferenci ojačil in nemoteno razpleta svoje načrte. V vlado mislil na vsak način, ali kakor se zdi, se mu ne mudi posebno. Pod svoje okrilje lioče spraviti še ostalih pet desidentov, če vseh ne, vsaj tri, da bosta Superina in dr. Niikič, ki sta v Uzunovičevi vladi, osamljena in da bo Radič od obeh laže zahteval in izposloval de-inisijo. Za to mu gre največ, in v to .akcijo je vpregel Krajača in Krnje-
viča. Nadejati! se moremo, da bo v nekaj dneh Radič že prevzel te ali one vladne posle, ker se Uzunovič sam nagiblje k misli in spoznanju, da sam ne more dolgo vladati. Kako bo Radič nastopil proti korupcijonistom še ni znano, dasi se je na strankinem zborovanju zavzel za poštenost v državi. Ker se pa očita tudi radičev-cem nekaj mastno nečednih afer, bo Radič najbrž malo zamižal. Tudi tako gre in ostal bo čist!
Kritični angleški rudarski spor.
London, 23. aprila. Konferenca med lastniki premogovnikov in rudarsko komisijo se je popolnoma ponesrečila
London, 23. aprila. Po zaključku današnjih pogajanj z rudarskimi zastopniki, so lastniki izjavili, da. odklanjajo popolnoma, vsako razpravo o odločitvi enotne minimalne plače za celo deželo. Plače, kakor jih bodo prejemali rudarji po 1. maju, se jim 1>odo odikazale
PAŠIČ ZAHTEVA ...
Belgrad, 24. aprila. Pašič sicer ni občutljiv, ali Jovanovičeva pisma so ga v živo zadela in pravi, da bi Ljuba Jovanovič moral omejiti in preprečiti kampanjo proti Radetu in to že z ozirom na strankarsko pripadnost. Pašič torej ni več v ofenzivi, ampak v mučni defenzivi in začel je že pretiti.. Na vsak način bi rad osamil Jovanoviča in ga izključil iz stranke, še preden se vrši strankin kongres. Toda kakor je opažati med radikalnimi poslanci, se del kluba nagiba k Jovanoviču, del kluba pa k Pašiču. Borba bo težka i za Pašiča i za Jovanoviča. Vsekakor pa vse pričakuje razkol radikalne stranke.
NAČRTI OSAMLJENIH DEMOKRATOV.
Belgrad, 24. aprila. Demokratom zadnji čas slaba prede in vse moči so že napenjali, tla bi ali prišli v vlado ali se pa priklopili močnejši grupi. Posebno Prbičevič je ublažil vsa pota, da bi spravil svojo zavoženo politiko pod vladino streho. Za preiskavo korupcijskih afer se demokrati are navdušujejo posebno m ostro obsojajo Ljubo Jovanoviča, ki hoče razčistiti radikalno stranko, zlasti so užaljeni demokrati, ker se je lotil Jovanovič Pasica samega. Med demokrati splošno prevladuje mnenje, da bodo radikali izključili Ljubo Jovanoviča h stranke. Prihičevič je baje v tem slučaju zagotovil ! Pašiču vstop demokratov v radikalno stranko. To je torej poslednji načrt demokratov in zadnji poizkus rehabilitirati Prihičevič« in če bo
pri vstopu v rudnik. Je izven vsakega dvoma, da rudarji pori temi pogoji ne pojdejo na delo.
Danes se bo vršila konfereca rudarskih delegatov, na kateri se bo razpravljalo o nadaljnem stališču delavstva v tem sporu. Vršil se ho nato tudi razgovor s strokovno komisijo. Pričakujejo, da bo vlada sedaj taikoj posegla vmes, sicer je katastrofa neizbežna,
prilika in če bo potrebno še Žerjava.
ODPRAVNINA NEMŠKIH KNEZOV OGROŽA LUTHROVO VLADO?
Vprašanje odpravnino nemškim
knezom jo močno omajalo položaj Luthrove vlade. Socijalisti zahtevajo popolno razlastitev, nemški uacijonalci im monarhisti se pa temu upirajo. Vlada je izjavila, da predlog socijalistov nasprotuje ustavi in da bi bila zanj potrebna dvotretjinska večina. Nato je. Luther pristal na kompromisno formulacijo zakona, ki predvideva posebno sotlišče, kateremu naj vlada poveri ves kompleks teh vprašanj in ustanavlja postopek za razsojanje. V zakonodajnem odboru so pa v četrtak naenkrat socijalisti glasovali proti in potisnili vlado v manjšino. Socijalisti so tudi v časopisju povedali, da bodo nadaljevali boj za brezplačno razlastitev. Luther bo še enkrat poizkusil najti obliko, ki naj bi zadovoljila koalicijo in soci-jaliste, če se mu to ne posreči, bo v Nemčiji izbruhnil v kratkem notranji boj za glasovanje o tem vprašanju.
RUSIJA SE POGAJA Z BALTIŠKIMI DRŽAVAMI.
Riga, 23. aprila. Baltiške države izjavljajo, da so pripravljene skleniti posebne prijateljske pogodbe z Rusijo, z edino omejitvijo, da pogodbe z eno baltiško državo ne smejo biti naperjene proti interesom druge države. Te pogodbe se tudi ne smejo sklepati posamezno, nego skupno med vsemi prizadetimi državami.
so neunirjoče, kakor je neumrjoča ideja, za katero so padle.
Na dan Zaloške ceste romajo naše misli na poznane in nepoznane grobove teh in vseh žrtvovanih vseh časov in vseh krajev za luč in srečo človeških rodov. Brezkončno je število padlih v težki borbi za idejo, za napredek; in še vedno padajo. Padajo, in novi vstajajo, da z istim korakom in nesebičnim zaletom nadaljujejo pot in vzdrže v častni bor-bi. Ker neštevilna in nepremagljiva je naša vojska, vojska novih rodov in novih vekov, proti starim rodovom in starim vekom,
Zaloška cesta je posvetila in ovekovečila soeijalno borbo slovenskega prebujajočega se ljudstva. Sveta je ta cesta; na njenih krvavih tleh 1m> zgrajeno svetišče, vredno žrtev, ki so v prvi pomladi 1921) leta ii;i njej obležale. K teinu svetišču bodo hvaležne romale nove, srečne in svobodne generacije.
Strnimo naše misli in naša čustva.
In naše delu in naša dejanja.
Danes in vedno!
Slava vsem proletarskim junakom !
REFORMA KMEČKEGA DAVKA V RUSIJI.
Moskva, 23. aprila. Vlada pripravlja reformo kmečkega davka v Rusiji. Po tej reformi bodo revnejši kmetje popolnoma oproščeni davkov, bogatejši pa toliko bolj obremenjeni1. Deputacije malih kmetov so to reformo davčnega zakona toplo pozdravile.
MUSSOLINIJEVO SLIKO SO ZAŽGALI.
Genf, 23. aprila. Briisselski socijalisti so zadnje tedne na javnem zborovanju zažgali Mussolinijevo sliko in italijanska vlada je bila zato baje silno užaljena. Baje je moral zunanji minister oficijelno obžalovati ta čin pred italijanskim konzulom.
TUDI ČEŠKI AGRARCI ZA VIŠJE CARINE.
Praga, 24. aprila. Češki agrarci zahtevajo, da se zviša carina na žito ter v to svrho odpravi takoj dose-daj veljavno nižjo carinsko tarifo. Socijalisti napovedujejo tej zahtevi čeških agrarcev najstrožji boj. Zahteva čeških agrarcev poostrava do skrajnosti itak napeti notranji politični položaj češke republike.
TUDI RUMUNIJO BOLI.
Pariz, 23. aprila. Romunski poslanik v Parizu, Diamandi vidi v rusko nemškem paktu opasnost za romunsko državo in je v svoji skrbnosti poročal o tem ministrskemu predsedniku Briandu.
VANDERVELDE O ITALIJANSKI ZUNANJI POLITIKI.
Bruselj, 23. aprila. Sodr. Vauder-velde je predaval včeraj v socialističnem djaškem klubu o mednarodnem političnem položaju ter nagla-šal, da more zunanja politika Italije povzročiti velike nemire. O nemško-ruskih pogajanjih je pa izjavil, da ne nasprotujejo duhu locarnskih pogodb.
POGAJANJA ZARADI MAROKA.
Pariz, 23. aprila. Abd el Krim noče sprejeti nobenega predloga francoske in španske delegacije. Kedaj bo prihodnji sestanek, se ni določilo. Briand se medtem razgovarja s španskim poslanikom. Menda se mu je posrečilo, uveriti špansko vlado o •potrebi večjega popuščanja v maroškem sporu, zlasti v pogledu nove bojne črte. Abd el Krim vztraja namreč pri svojih prvotnih izjavah,
POVODNJI NA RUSKEM.
Berlin, 23. aprila. Po zadnjih ve^ steh je reka Moskva vsled naplavin ledu stopila čez bregove in povzročila ogromno škode v nekaterih okrajih. V guberniji Rjasan je poplavljenih nekaj vasi in popolnoma uničenih. Koliko je bilo človeških žrtev, še ni povsem znano.
NOVA ZRAČNA.ČRTA.
London, 23. aprila. Po zadniih vesteh se je osnovala v Pekingu zrakoplovna družba, ki hoče izvesti in izpeljati zrakoplovno črto Nemčija, Kitajska in Japonska.
Borza.
Danes notira Zagreb: Berlin 13.515 do 13.555 (13.517—13.557), Italija 228 dn 229.20 (228.025—229.225), London 275.975 do 277.17.»	(275.988— 277.18), Newyork
56.044—56.944 (56.65—56.95), Pariz 190 do 192 (190—192 (190—192), Praga 168.125 do 169.125	<168.184—169.184),
(turih. Belgrad 9.12 (9.12), .Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.27 (123.30),
Sfenaa 2.
.,1) E L A V S K A P O Li l 1 K A"
Ste?. 93.
Novi udarci kapitalizma.
Delniška družba Našioka, s tovarnami za tanin in s parnimi žagami, je s svojo motivacijo kot nedavno TPD »aznanila delavstvu, da jim zniža pla-eo za la odstotkov, češ, da sc podjetja drugače ne renti rajo in bi morala delati v svojo izgubo.
Delavci seveda niso pristali na pogoje družbe in družba je večini odpovedala službo. V Luši nah—<ijurd jenov-w m v Karlovcu so takoj prenehali z obratovanjem in delavstvo je bilo na cesti, prav tako v Ljeskvici, Podgn-adcu v Rosni.
Ostali delavci v podjetjih družbe, katerih družba ni odslovila, so poka-'zali požrtvovalni smisel za svoje sotrpine, popustili so tudi oni delo in šli v boj za delavske pravice solidarno z odpuščenimi. Družba je zaposlovala če« 3000 delavcev, dela jih samo 500 še, vseh 4500 je pa na cesti in brez kruha., ker vendar niso mogli pristati na krivične zahteve družbe, ki hoče na račun delavstva le povečati svoje premoženje; kapitalističnim družbam delavec ni več človek, noče mu več nuditi najnujnejšega kruha za trdo delo, kot stroj jim je, ki mora brezpogojno ubogati in slediti tendencam kapitalističnih krvosesov. Kdaj zasije zarja novega življenja delavstvu!
Perspektive narodnega gospodarstva v Rusiji.
Finančni problem, denarni obtok, krediti, budžet.
Po vzpostavitvi in udejstvovanju KEP -e se je začel zelo hitro širiti in večati obtok denarja. V prejšnjih letih zlasti v 1. 1923-24 ni bil sicer tako velik, toda danes se je podvojil in na-sastel od 890 milijonov rabljev ua 1 milijardo 581 milijonov rabljev. Tekoči računi so se istotako podvojili. Že v 1. 1924-25 so se dvignili na 811 milijonov, a danes so dosegli že 1 milijardo 733 milijonov rubljev.
Delovanje in cirkulacija kreditov in odbitkov zaznamujeta Isti velik napredek, kajti narastlu sta od 1.420 milijonov že na 2 milijardi 850 milijonov. Istotako je seveda tudi narastel budžet, ki se je povečal od 1,537 milijonov na 2 milijardi 242 milijonov rubljev, kar je približno 45.9%. Ako primerjamo to z budžetom iz leta 1913 vidimo, da je v 1. 1925-26 dosegel že 70%. Zanimivo pa je, da se budžet hitreje veča, kot produkcija in njen trgovski del.
Vse te številke, ki sem jih navedel nam določno in jasno kažejo smernice narodnega gospodarstva v Sovjetski Rusiji za 1. 1925-26. Sedaj pride samo še vprašanje: »Ali se pa bo to gaspodamko razvilo v Soeijalizem ali v kapitglizeml«
Te številke nam sicer ne odgovarjajo na stavljeno vprašanje; toda poglejmo še drugo statistiko!
V začetku 1924-25 se je celota vseli materielnih sredstev in virov porazdelila glede na pripadnost tako-le: Državi je pripadalo 11.7 milijard, zasebnikom 7.5 milijard od teh v prvi vrsti kmečki eksploataciji, 6.5 milijard pa različnim zadrugam. 62% pa je bilo soeijaliziranega. V dražbah (priv.) ta socijalizacija za. enkrat še ni bila velika povprečno 4%, večja pa je bila v mestih (97%), še večja pa pri industrijskih podjetjih (99%).
Sedaj pa poglejmo še produkcijo veleindustrije!
Država ia	zadruge.
Leto	Absolutne	štev. v odstotkih
1923-24.	5,562	milijonov	73,	3%
1924-25.	7.550	milijonov	79,	3%
1925-26.	9.186	milijonov	79.	4%
Zasebniki.
Leto	Absolutne	štev. v odstotkih
1923-24.	1.728 milijonov	23.7%
1924-25.	1.970	milijonov	20,	7%
1925-26.	2.334	milijonov	20,	3%
Vse statistike so računane v čer-
voncili.
Tako ugotovimo sicer majhen napredek, toda siguren in sicer kot absoluten, tako tudi proporcianelen. Koncentracija industrije pa je že danes hitrejša in intenzivnejša, kot je pa bila pred vojno. Uspeh trgovskega kolektivizma pa je še bolj impozanten i n karakterističen.
Leto Država Zadruge Vsota
1923-24.	2.942	mil	2.653	mi!.	5.595	mil.
1924-25.	5.475	mil.	4.753	mil.	10.228	mil.
1925-26.	6.342	mil.	5.490	mil.	11.832	mil.
Zasebna trgovina v absolutnih številkah.
Leto abs. štev. odstotki
1923-24	3.994	49,	6%
1924-25.	3.650	26,	6%
1925-26.	3.728	24,	%
Tako se je trgovina (državna in
zadružna) v Sovjetski Rusiji tekom zadnjih dveh let podvojila. Zasebna trgovina pa zaznamuje znatno padanje od 49.6% tekom dveh let na ‘24%! Relativna vrednost državne zadružne trgovine pa se je vidno dvigala,
To so v kratkem smernice narodnega gospodarstva Sovjetske Rusije. Počasi, a sigurno napreduje Sovjetska Rusija k socijalizmu, k rednemu .Sočijalizmu, ki nima nič skupnega s socijal izmom prerokov in utopistov.
P. Aleš.
K protestnemu zborovanju nameščencev in trgovskih nastavijencev.
Današnja kapitalistična doba, ki se noče več zadovoljevati z normalnim procentual-nim dobičkom, ki hoče na vsak način izve-čati svoje itak ogromne dohodke, ne izbira sredstev za dosego svojega namena. Ker si
drugače ne zna pomagati in ker drugih izhodišč nima, kajti poslužila se je že vsega, se hoče okoristiti na račun delavskih slojev, svojih nameščencev, in nastavijencev.
Kapitalistični razred, ki z vso pozornostjo zasleduje delavski pokret vseh slojev, se dobro zaveda svojih ugodnih prilik, kadar vidi, da so delavci, nameščenci in nastavljenci razdvojeni in razcepljeni, dobro ve, da' v takih prilikah najlaže razprede svoje izžemalne mreže. Iti tako smo doživeli zadnje mesece nešteta izrabljanja delavskih sil v Trbovljah, na Hrvatskem v tovarnah za tanin in drugod. Kapitalistični sistem je hotel delavstvu znižati plače, zvečati pa delovni čas. Posrečila se je v posameznih okrajih in krajih ta obskurna poteza kapitalistične mentalitete, zlasti tam, koder delavstvo ni imelo smisla za enotnostni nastop v borbi za svoje lastne interese spe-cijelno stanovskega značaja.
Lotili so se torej kapitalisti najprej delavcev samih, zadnjič je pa gremij trgovcev v Ljubljani navdušil za sklep, ki bi naj omogočil zvišanje delovnega časa pri trgovskih nastavljencih in nameščencih. Računali so namreč, da bodo trgovski nastavljenci kapitalistično premišljeno potezo mirno sprejeli in sprejeli pogoje delodajalcev. Ali zmotili so se. Nastavljence in nameščence je sklep gremija trgovcev žabodel v dno duše, da so pozabili na različne strankarske okolnosti in nastopili skupen boj proti neso-cijalnt in skrajno krivični nameri, ki naj bi na račun delojemalcev pripomogla do izdatnih in obsežnejših dobičkov delodajalcem. Shod pri „Levu“ je pokazal, da v nameščencih živo gori zavest solidarnosti in da so se vživeli v spoznanje, da je le v skupnem in enotnem odporu res odporna sila, ki more prekrižati račune kapitalističnih metod.
Na shodu predložena resolucija je bila soglasno sprejeta. Nameščenci bodo borbo za svoje socijalne politične pravice in za ohranitev 8-urnega delovnika krepko nadaljevali.
Pravijo...
da je pismeni dalmatinski napad Ljube Jovanoviča na 80 let starega Nikola Pašiča in njegovo žensko in moško okolico hudo razburil prizadetega starega, pa vendar tako čilega vladnega in radikal, sefa, ki je izjavil, da mu štejejo res 80 let, da je pa še vedno mlad in da mu je usojeno še dolgo in predolgo življenje, ker so v njegovi rodbini živeli vsi nad 100 in toliko let. Jovanovič je pa že v svojem 60 letu podvržen prepihom in ni sin stoletnih staršev. Po tej in taki izjavi torej lahko sklepamo, da bo mladi Nikola Pašič vladal Srbijo in Jugoslavijo še najmanj dvajset let, da se bo še enkrat oženil in rodil še enega Radeta in kar je glavno, da bo komodno preživel i Radiča, i Jovanoviča. To je pravzaprav naj-točnejša in najsigurnejša notranje politična prognoza današnjih in bodočih vladnih dni.
Križem sveta.
Debata v angleški zbornici o raz-orožitveni farsi. Ali je Evropa pripravljena na razorožitev, ali se samo šali in norčuje? O tem vprašanju je zadnjič debatirala angleška zbornica preden se je razšla na velikonočne počitnice. Sprožil je debato delav. poslanec Ponsonby, član bivše tabori teke vlade, ki zastopa volilce v velikem tovarniškem distriktu v Sheffieldu, kjer izdelujejo orožje in strelivo za armado ... Pon.sonbv je vprašal, kaj dela vlada z ozirom na prihajajočo pripravljalno razorožitveno konferenco lige narodov. Njemu se dozdeva, da iz vsega tega ne bo nič, ker nobena vlada še ni pokazala prave volje za razorožitev. Njeni volilci, ki so večinoma delavci v nmnicijskih tovarnah, izdelajo jo noč in dan granate, tanke ia oklopne avtomobile kakor še nikdar prej. Zdaj izdelujejo nov tank .s tremi topovi, ki gre povsod in ima skoraj ne-prodirno .jekleno steno. V drugi tovarni pa izdelujejo nove granate, ki lahko prebijejo to »nepredirno« steno. Ali je to znamenje razoroženja? Pon-sonby je tudi rekel, da je Anglija ua temelju lokann&kega pakta obvezana braniti francosko mejo pred razoro-ženo Nemčijo in nemško mejo pred oboroženo Francijo. To je absurdnost. Ako razorožitvena konferenca propade, mora Nemčija dobiti iste pravice do oboroževanja kakor vse druge dežele, ki so v ligi narodov.
Prvi maj v Varšavi. Poljski notranji minister je prepovedal vse obhode na prvi maj, katere ne bo dovolilo notranje ministrstvo. Socijal isti so odbili skupno proslavo prvega maja s komunisti.
Ameriški komunisti v tajništvu i nteruaci jona.le.	Zastopniki komuni-
stičnih strank v enajstih deželah s* bili zadnjič sprejeti v sekretarfjat tretje internacijonale v svrho, da s* razširi moč zunanjih komunističnih skupin. Ameriški, japonski in kanadski komunisti tvorijo eno enoto.
Socijalni položaj žene v BrookIvini. Izmed desetih žensk, ki so dosegle starost 14 let, morajo delati tri za pr* hranitev. Tako poroča trgovska zbornica. Izmed štirih oseb, ki delajo za mezdo, je ena ženska, V Brookljrau
je najboljša žitna kava!
Reklame
ne potrebuje
O.Bernatouič
ker se blago radi svoje kvalitete in cene sam« priporoča.	$3
Jack London:
Železna peta.
17
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalja.)
Srečala sem Kolonela Ingrama pri neki cerkveni slavnosti. Bil mi je dobro poznan že nekaj let. Našla sem ga za velikimi palmami in gumijevimi drevesi, seveda, ne sluteč, da sem ga iskala. Srečal me je s konvencijonelno prijaznostjo in vljudnostjo. Bil je vedno eleganten, diplomatski, taktičen in pazljiv in z ozirom na to je vzbujal njegov pojav najbolj odličen vtis izmed vseh gospodov družbe. Celo spoštovanja vreden vodja univerze je izgledal poleg njega neznaten in neeleganten.
In vendar sem našla Kolonela Ingrama v tistem položaju, kot neprimenih strojnih delavcev. Tudi 011 ni bil svoboden. Tudi on je bil privezan na Stroj. Nikdar ne bom pozabila spremembe, ki sem jo zapazila na njem, ko sem omenila Jacksonovo zadevo. Njegova smehljajoča prijaznost je zginila, kakor duh. Njegov obraz je bil naenkrat strašno spačen. Čutila sem tisti bojazljivi nemir kakor takrat, pri izbruhu čustev Jamesa Smitha. Samo Kolonel Ingram ni preklinjal. To je bil viden razloček, ki je ostal med njim in delavcem. Hvalili so ga, kot duhovitega in dovtip-nega moža, ali sedaj ni poznnal dovtipa. Pač pa je prežal semintja, docela nezavedno, kje bi našel priložnost, da bi ubežal; vendar, stal je med palmami in gumijevimi drevesi.
O, da, ni mu bilo prijetno pri zvoku Jacksonovega imena. Zakaj sem se dotaknila tega vpra-
šanja? Ni mu ugajala moja šala. Bil je slab in zelo nepremišljen poskus. Ali nisem mogla vedeti, da njegov poklic ne trpi nobenih osebnih čustev in računov? Svoja osebna čustva je pustil doma. Tu ima le poklicna čustva,
„Ali bi Jackson moral dobiti odškodnino?11
„Gotovo,“ je odgovoril. „To se pravi, jaz osebno čutim, da bi tako moralo biti. Ali to se ne tiče pravne strani k stvari."
Površno je zbral svoj razsejani duh.
..Povejte mi, prosim, ali se pravica tiče zakona?"
..Narobe sle se izrazili," sc je nasmehnil.
„Sila,“ sem vprašala in on je pokimal. „Ven-dar recimo, da v vsakem slučaju potom zakona spoznamo pravico."
„To je tisto protislovje pri celi stvari," je odbil. „Ne najdemo pravice, nego pravo."
„Vi govorite poklicno; sem vprašala. Kolonel Ingram se je zmedel, resnično zmedel, in zonet prežal bojazljivo, kako bi ubežal. Ali stala sem mu na potu in si nisem pripravljala, da ga zapustim.
..Povejte mi," rečem, „ako kdo svoia osebna čustva pomeša s svojimi poklicnimi, ni to ona vrsta duševnega izrodka?"
Ni bilo odgovora. Kolonel Ingram je ves nemiren zbežal in pri tem prevrgel palmo. —
Poskusila sem nato svojo srečo pri časopisih. Napisala sem priprost, brezstrasten in vzdržljiv članek o Jacksonovi zadevi. Ni bilo napadov na ljudi, s katerimi sem govorila; samo njih mnenje sem omenila. — Pisala sem o pravem stanju stvari, o dolgih letih, ki jih je pustil Jackson o
tovarni, o njegovem naporu, da je hotel stroj obvarovati škode, o nesreči ki je nato sledila i« o njegovem sedanjem obžalovanja vrednem položaju. Trije dnevniki, kakor tudi oba tednika mojega članka niso sprejeli.
‘ Obrnila sem se na Percy Layton. Bil je od univerze graduiran in se je posvetil časnikarstvu. Bil je poročevalec enega izmed treh najbolj vplivnih časopisov. Nasmehnil se je, ko sem ga vprašala po vzroku, zakaj se časopisi trdovratno branijo omeniti Jacksona ali njegovo zadevo.
..Uredniška politika, je rekel. „Mene to sicer ne briga nič, To je stvar urednikov."
„Kakšna je ta politika," vprašam.
..Solidarni smo s korporacijo," je odgovoril-„Tudi če plačate oglas za to. bi kaj takega ne priobčili. In Če bi kdo izmed nas poskusil kaj takega vtihotapiti, bi zgubil mesto. Ako plačale desetkratno pristojbino, ne posreči se vam tega obelodaniti."
„Kako pa je z	vašo	lastno	politiko, vprašam. „Zdi se, da je	vaša	funkcija ta, da na po-
velje vaših delodajalcev poročate resnico m pišete tako, kakor od njih zahtevajo korporacije. ‘
„To ni moja stvar."
V tem trenotku	je bit	videti	neprijazen. Nato
pa	se je razveselil,	kakor	da je	našel izhod.
„Jaz sam ne pišem nič neresničnega. In pišem po svoji vesti. Seve, v teku dneva je mnogo si nasprotujočega. Ah. vedite, to spada zraven," je pristavil malomarno.
,.In vendar pričakujete, da boste nekega dno sedeii pri uredniški mizi in vodili politiko?"
(Dalje prih.)
O T •
i /si/S j !
;
m
Dnevne novice.
Vedno nedosegljivo v kakovosti ostane
Schicht -ovo milo znamke „3elen.“
Kaiti nič na svetu nas ne more napotiti da poslabšamo naše najboljše, kakovost našega mila.
Mogoče bi nam biio poceniti naše Jelenovo milo s tem, da bi ne porabljali „tako dobre" surovine. Ne storimo tega, kaiti nam ni samo na tem, da proizvajamo „dobro temveč nam je na tem, da proizvajamo
mno
najboljše milo!
tlela. 215.1;$ žen za mezdo. Ženske so zaposlene skoraj v vseli poklicih, ki jih opravljajo moški. N. pr. ena je pleskarica mi tapetniea, dve sta čolna-riei, ena .je mornarka, dve sta upraviteljici pokopališča, tri opravljajo službo železniškega premikava, 25 jih je poljskih delavk. Sedem in devetdeset jih je izjavilo, da opravljajo delo pri-staniščnega delavca. Nato slede ženske, ki se pečajo z lovom ali so pa vodnice, voznice, steklarke itd.
Zračna črta Turin-Trst. Pravkar je bila. otvorjena redna aeroplanska črta iz Turina v Trst in obratno. Le-tala imajo posebne kabine in pasažir-Ji ter pošta bo potovala vsak dan po zraku med omenjenima mestoma. Razdalja je 325 milj in poleti bodo trajali Pet ur in pol. Pasažirska pristojbina iz Turina v Trst znaša 25 lir.
Vihar ubil 50 oseb v Indiji. Silen vihar, imenovan tornado, ki je zadnjič divjal v Madarituri, je uničil sedem vasi in ubil 50 oseb. Več sto oseb je ranjenih.
Dunajska policija proti gladovni m
umetnikom. Ravnateljstvo dunajske polici .je je sklenilo epidemijo gladovnih umetnikov s tem preprečiti, da ne bo nobenemu več dovolilo gladovnih produkcij.
Bombni atentat v kitajskem, gledališču. Na Kitajskem, v mestu Hok Šan so bandidi v gledališču vrgli pet bomb. Nesreča je bila velikanska. Gledališče se je podrlo, 20 ljudi je zasutih, 150 težko ranjenih in več .sto lahko ranjenih.
Mati je dala zapreti svojega sina.
Vr New Yorku je A. Stewart dala zapreti svojega 18-1 etn ega sina Robert Stewarta, da ga obvaruje nesrečnega zakona. Stewar.t se je par dni prejo poročil. Mati ga je dala aretirati, češ, da , ji je ukradel za 4000 dolarjev draguljev', s katerim je financiral svojo ženitev.
Samomor med velikonočnimi lilijami. iMary Gobetz .so na velikonočno nedeljo našli mrtvo v sobi, polni plina, .ežala je na postelji in okrog nje je llo v«,« polno običajnih velikonočnih r i.). Gobetz je bila gledališka pevka v New Yorku.
rh.vssen, nemški magnat, umrl.
August rhyseen, jeklarski magnat iz Porurja, ,ie umrl v starosti 85 let. • Tliys«e.u je bil poleg Stinnesa eden največjih kapitalistov v Nemčiji. Za-
pustil je okrog sto milijonov dolarjev premoženja.
Rimski listi poročajo, da so italijanske banke formirale konzorcij, ki odpre kredit v os egu 24,000.000 dolarjev za Grško. Kredit se upotrebi za nakupovanje vojaških :Ln civilnih potrebščin.
Igralec igral mrtveca in umrl na odru. Resnična tragedija se je odigrala na odru v podeželskem mestu Car-men de Arenoo v Argentiniji. Igrali so italijansko dramo »More Civele«, v kateri se glavni igralec zastrupi v zadnjem dejanju. Igralec Demetrio Ber.noldo je vzel dozdevni strup in občinstvo je burno aplavdiralo, ko se je zgrudil. Aplavz je trajal dalje, toda utihnil je kakor bi odrezal, ko se igralec ni hotel dvigniti, da bi se poklonil. Bernoldo si je iz še nepojasnjenega vzroka izbral moment za samomor, vzel je pravi strup in umrl na odru med aplavdiranjem občinstva.
Luther Burbank, slavni znanstvenik, ki je bil zadnje dni nevarno bolan, je menda prestal najhujše. Zdravniki javljajo, da je bil v torek veliko boljši.
Pojasnilo. Star slepar:	»Gospod
urednik, vi ste me baje imenovali v vašem listu sleparja.« — Urednik! Naš list prinaša same novosti!«
•
Iz ženske gimnazije: »Verujte mi, gospodična, da je meni ljubše deset dijakov, kakor ena izmed vas!« — Dijakinja: »Meni tudi!«
da eden par nogavic x IIgoni la »Minko (rdečo, modro al| Zlato) K; \al
»ključ«
traja kakor Štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali, Nogavice brez žiga ‘\,kl]u£* ao ponarejene.
Kultura.
Drama.
Sobota, 24.: »Idijot«. Predstava v spb-min. obletnice Putjatove smrti. Izv Nedelja, 25.; »Deseti brat«. Izv.
Protekcija, korupcija, to so najčednej-šc čednosti naše uprave in te čednosti so pripomogle, da se naša uprava prišteva med najbolj vzorne na svetu. Ne gre za kvalifikacije, ne gre za zmožnosti, to vse je nepotrebna navlaka poglavitno je in najbolj potrebno, da človek, ki sedi v upravi in ki naj vrši odgovorne in zavozlane posle, pripada partiji, ki je v vladi, ki je za ujedinjenje, pa rnagari še za sporazum. Formeino imamo uradniški zakon in uradniške kategorije in plačilne stopnje, idealno papirnato izvedeno po kvalifikacijah. Ali to velja samo za „piebs“. Patricijem je to odveč, zanje kategorije ne veljajo in so zanje nepotrebne, in tako je danes, da na najvišjih mestih v ministrstvih sede patriciji, ki bi sicer po zakonu ne mogli doseči niti 111. kategorije uradniške skupine in ki bi komaj odtehtali za služitelje, pa dobivajo mastne plače, dnevnice in ne vem kaj še, ker o vsem tudi nihče ne ve, pa so svoje dni komaj s težavo pretolkli ljudsko šolo, ali še tiste samo pol. Šefi, pravijo, da ne potrebujejo kvalifikacij, čemu tudi, ko pa dela lahko podrejeno kvalificirano uradništvo. Samo da ide, i da živi i radi partija!
V vsaki državi, ki boleha na notranjih krizah in v katerih ni mogoče zavesti moralnega ravnovesja med strankami, je opažati, da se najbolj gnile in najbolj neznatne stranke stalno navdušujejo za nekako diktaturo, to vse, ker v svoji užaljenosti in v svoji onemoglosti ne morejo do odločilne besede in se ne morejo maščevati nad svojimi močnejšimi političnimi nasprotniki. V naši državi doživljamo vsakovrstne krize, tako da se iz kriz več ne spoznamo. Vlade se menjavajo kot ljubljansko vreme, uprava je zavožena, ljudstvo pa trpi in trpi in pada v vedno globljo gospodarsko propast.
In nihče ne zna rešitve, nihče se za rešitev tudi ne briga, ministrom je več za svojo lastno udobnost, kot pa za koristnost naroda, strankam je več za politično oblast, kot pa za resnični narodni in državni blagor. In taka stranka je tudi demokratska. V svojih govorih in obljubah stalno govori o delu za narod in za državo in nedavno je hotela vsakega, ki je količkaj očital vladi, politi z žveplom in ognjem. Ostala je osamljena in danes osamljena rovari in ugibijc, kako bi prišla v vlado. Ker ji je pa izpodle-telo, ne ve, kako bi se izmotala iz kritične situacije. Danes prisega na centralizem, jutri že koleba k avtonomiji, in hajnovejša njena metamorfoza pa je, da kliče v usodnih dneh svojega propadanja diktaturo. S tem upa, da bo diktatura v Sloveniji poverjena demokratom, da bi mogli v svoji onemoglosti realizirati vse maščevalne načrte proti Korošcu, škofu, Puclju in • rnagari še Zupaniču. Joj, kot bi še ne bilo diktature.
Demokratje vedno kričijo, kako silno so zadovoljni in kako se jim dobro godi kadar so v opoziciji. Iz njihovih listov pa se jasno vidi, da jih sitno peče, ker se živ krst ne zmeni za nje in da se radikali raje bratijo z radičevci in celo koketirajo s klerikalci kot pa z našo veliko demokracijo! Tudi prerokovanja „Jutra" o politični smrti g. Puclja se še niso izpolnila. V ostalem se je pa tudi državno nameščenstvo oddahnilo, ker se tudi grožnje objavljene v „Jutru“ za enkrat ali pa sploh nikdar ne bodo izvršile.
Gustinčič je objavil' v „Kmečko Delavskem listu" pismo iz Trsta, ki je polno duhovitih opazk o „Delavski Politiki" in q Gustinčiču samem. V tem pismu je namreč tudi rečeno, da bi radi napadali Gustinčiča, pa se očitno ne upamo. Gustinčič komaj čaka, da napiše kdo kako veliko in posebno modro monografijo o njegovih delih, njegovem življenju in o njegovi dobi. Privoščimo mu jo, posebno če je taka, kakor ta iz Trsta. Le v toliko bi bil lahko nekoliko manj boljše-vik, da ne bi dovolil takih piramidalnih lapsusov, kakor je ta, da se ga ne upamo napadati. Gustinčiča ne napadamo zato, ker se nam kot dobrosrčnim in popustljivim ljudem smili. — „Se bo že popravil in vnesel" — pravimo navadno in gremo mirno preko njega. V toliko naj torej Gustinčič tisto tržaško pismo po tntiožnosti popravi.
Prejeli smo in lojalno priobčujemo: Prosim cenj. uredništvo, da z ozirom na dopis v 4. in 5. številki ».Mladine«, priobčen v vašem listu št. 91, letnik I. z dne 22. aprila 1926 objavi sledečo popravo: »Del. Politika« je začela z objavljanjem Londonove »Železne pete« takrat, ko je bil članek že stavljen, Vsi c d moje odsotnosti iz Ljubljane nisem mogel v zadnjem trenutku vzeti nove korekture, ker bi tisk, ki se je že tako dolgo vsled raznih drugih okoliščin zavlačeval, moral
ustaviti. O kaki nelojalnosti, katero mi pisec očita; ni govora. Kar se pa tiče hranitve meščanskega časopisja, naj pisec članek znova prečita. Mogoče ga bo pa v drugič bolje razumel, zlasti, če si še .prečita J. P. kritiko »Mladine«, ki je izšla, v isti številki »Del. Politike« v neposredni bližini name naperjenega članka,	Bratko	Kreft.
Opomba ur. Stavku: »hoče braniti meščansko časopisje« je bil glagol braniti pomotoma zamenjan. Stati bi moral glagol brcniti, kar odgovarja tudi na.dalj.nemu smislu odstavka.
Cvetlični dnevi. Lansko leto so razna društva prirejala po ljubljanskih ulicah ob ponudbi cvetlic nabiranj* prispevkov za razne namene. — Z ozirom na tozadevne upravičene pritožbe občinstva objavlja policijska direkcija, da bo dovolila take prireditve samo v slučajih, kjer bo v tozadevnih prošnjah nedvomljivo dokazano, da se.bo čisti pribitek uporabljal le v dobrodelne namene. — Prošnje, v katerih ta okolnost ne bo na verjeten način dokazana, se bodo zavrnile.
Priporočamo našo domato
Kolinsko cikorijo
Spopad med poslancem in vojvodo.
V Prokoplju sta svoje dni napravila pismeno pogodbo v vsej Srbiji znani vojvoda Pečanac in poslanec Spasojevič, v kateri se je vojvoda zavezal, da bo pri agitaciji podpiral poslanca, Te dni je bil pa poslanec Spasojevič v kavarni in okrog njega večja družba samih prič omenjene pogodbe. Vojvoda je zahteval pogodbo nazaj. Tedaj mu je pa Damčevič iztrgal palico iz rok in ga z njo udaril. Vojvoda je potegnil revolver in začel streljati v zrak, nakar se je začel pravcati pretep; vojvoda je podrl na tla, čeprav je že star, Dančevida, vojvodo pa ostali. Tekla bi bila kri, da niso orožniki obkolili kavarne in bojevnike pomirili. Napad na priljubljenega vojvodo je izzval silno ogorčenje.
Blaž Škof je pisal svoji ljubici poetično pismo, v katerem jo je za božjo voljo prosil za prijazen sestanek in še kaj... Med drugimi poetičnimi cvetkami je napisal tudi tole: „To pismo naj gre od hiše do hiše. naj Tebe ljubica poišče, prelepa si, prekrasna si, pretepe Tvoje so oči, na lase roke bi položil in Boga bi jaz prosil, naj mi ohrani Te. Sprejmi srčkan pozdravček in poljubček." Pismo je zaleglo in Blaž Škof je užival sladke urice v ljubezni in čisto je pozabil da je na zemlji in ne nekje v čudežnih višinah. Šla sta po lepi spomladanski poti... nasproti pa prikorakali trije fantje ... „Tako, Micka in ti Blaže!" in že je začelo padati po ubogem Blažetu, ki v sladkem zavzetju niti ni mogel razumeti položaja, niti v začetku ni občutil teže udarcev. Micka jo ie udarila čez njive... Blaže pa stokal pod pestmi in dolgi curki krvi so mu lezli čez obraz in oči. Obležal je na cesti in sanjal, sanjal o Micki
zbudil se je pa v bolnici z zavezano glavo in namesto Micke je ugledal pred seboj usmiljeno sestro, ki mu je zravnavala vzglavje. „2e spet ste tu?" „Ja.“ je zategnil Blaž Škof. Kajti v bolnici ga že poznajo. Zadnjič mu je zmečkalo stopalo, malo kasneje mu je pa padel na glavo kos opeke. Ali srečo ima vendar in je še pri življenju in na Micko tudi še misli.
Dijaki na šoli v Cetinju stavkajo Se 20 dni in zavod jo zaprt. Dijaki so hoteli te dni iz zavoda, s silo jih je pa tiral nazaj profesor Kopa in jih prav grobo zmerjal. Prišlo jc do pretepa med dijaki in profesorjem. Bajc je profesor staknil precej gorkih. Posledica je bila, da je 'bilo zaprtih še 32 dijakov; skupno jih sedaj že sedi 70 in je ostalim vsak izhod prepovedan.
Psevdo advokat. Po Sloveniji je dalj časa pohajal Boleslav Polanjko, ki si je nadel advokatski poklic in so predstavljal raznim upnikom, da jih poceni zastopa in si izgovoril tudi primerne provizije; ko si je že nabral primerno svoto, je seveda izginil, kaj mu je pa drugega tudi kazalo!
Smola je smola. V Gajevo ulico je zašel mlad fant, zašel je v hišo in v
hiši prodajal dva dežnika, lepa žon.ska dežnika, prodajal poceni, po 30 dinarjev dežnik, češ, denarja nimam in sestra me čaka zunaj. In skoro bi mu verjeli in skoro bi mu dežnike odkupili. Ali v hiši je bila tudi ženska, spoznala je dežnike in ker jih je spoznala, jih je hotela nazaj. Iztrgala jih je fantu iz rok, natančno popisala svoj-tstva lastnine. Kaj je pomagalo fantu? Pobegnil je, pustil je dežnike in brez denarja izginil, ker se je bal, da ne pride v roke neprijetnim gostom.
Razposajeni ponočnjaki. Matevžu Žkrjancu so v Žebljarski ulici štev. 11 ponočnjaki nabili in podili komaj zgrajeno drvarnico. Ponočnjake so zalotili in bodo občutno kaznovani.
Razkritje velike tobačne afere v ICjelmi. V Bjelini so prišli na sled veliki tihotapski aferi, Gre se za ponarejevanje tobačnega in cigaretnega papirja Okoli 20 oseb je bilo aretiranih. Organiziram! je 'bila velika akcija za rezanje in sploh za pripravljanje to-1 baka, ki se ni razločeval od tobaka, ki je bil rezan v držav, tovarnah. Tobak je bil prodan med, tamošnje prebivalstvo. Glavni krivci so Mehmerija Si-limovič in žid Ivan Vinterkonu. Zaple-hjen je bil ves tobak in tič.000 dinarjev.
V Kinu »Ideal« so aretirali nevarnega tatu in vlomilca, oblečenega po najnovejši modi, ki niti sam ne ve več za svoje številne grehe. Baje je bil vreden tovariš zloglasnega tatu Markiča in z njim skupaj delil različne »milodare« okradenih trgovcev in posestnikov.
Dobro se je preskrbel. V avtomo-bilno garažo v Slomškovi ulici je vlomil dobro verzi ran tat in odnesel avtomobilsko uro, avtomobilno orodje, sesalko in dvigalo za avto ter dve odeji. Izginil je brez sledu in tako oškodoval garažo za 2000 Din.
Srečo je imela. Brzovlak iz Zaloga proti Ljubljani je vrgel v jarek delav-
ko Pavšič. Strojevodja je vlak ustavil, delavko naložil v službeni vpz in jo oddal v ljubljansko bolnico. Izkazalo se je, da je delavka imela srečo. Zračni pritisk jo je podrl in prav nič se ni poškodovala, le prestrašila se je.
Velik škandal
marsikdo j če je pijan! Kaj takega se mu ne pripeti kmalu, ako pije brezalkoholne sokove, ki jih dobi za smešno nizko ceno v vsaki množini pri osrednji zadrugi »Brezalkoholna Produkcija", Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10.
Šport,
Nadaljevanje prv. nogometnih tekem.
V nedeljo, dne 25. t. m. se prvenstvene nogometne tekme za ljubljansko okrožje, ki se bližajo že svojemu koncu, nadaljujejo. Ob tej priliki nastopita dva para in sicer ASK Primorje : SK Jadran ter naša Svoboda proti ŽSK Hermes.
Pričakuje se predvsem prav zanimivo borbo med prvima dvema kluboma. Jadram bo na vsak način skušal, da se vsaj kolikor mogoče dobro odreže. Na drugi strani bo moral Akad. SK Primorje, ako noče ostati na 3. mestu v prv. tabeli, napeti vse sile, da si za-sigura zmago. »Svoboda« bo morala istotako kot v tekmi proti Jadranu pokazati ono pravo športno borbenost, zavest in ambicijo, ki ji je potrebna, da prepreči previsoko zmago nasprotnika. Hermes deloma ni samo defenzivno dobro moštvo, nego se zna tudi dokaj žilavo boriti.
Tekme se vrše deloma na igrišču Ilirije, deloma na igrišču Primorja v sledečem redu: Ob 13.30 ASK Primorje rez. : SK Jadran rez., ob 15.15 SK Svoboda : ŽSK Hermes, na igrišču ASK Primorje, ob 16.45 ASK Primorje I : SK Jadran I. na igrišču SK Ilirije.
Tužnega srca javljamo prebritko vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, ded, brat in tast, gospod
Ferdinand Stare
okrajni sodnik v pokoju.
danes dne 22. aprila 1926, previden s tolažili sv. vere, v 81. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 24. aprila 1926 ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Erjavčeva c. 16, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. masa zadusnica se bo darovala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani v ponedeljek, 26. t. m. ob 9. dop.
V Ljubljani, dne '22. aprila 1926.
Dr« Leo Stare, dvorni svetnik, Dr. Egon Stare, odv. v Trstu, Bruno Stare, ravnatelj, sinovi.
A. Star6, grajščak v Mengšu, F. Stare, grajščak na Kolovcu, brata.
Ferdinanda Majaron, Celestina grofica Paulncci, Lujta Stare,
hčere.
Dr. Danilo Majaron, odvetnik, Mary Stare roj. Heyrow*ky,
zet in sinaha.
Ferdinand Majaron, odvetniški kandidat, Mira, Leon In Egon Stare,
vnuki in vnukinja.
Posebna obvestila se ne razpošijajo.
Naicenješa in najveeja zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, šivalnih strojev i. t. d. Shranijo se preko zime. Prodaja tudi na obroke.
Ceniki franko! SpT s.
„TRIBUNA“ F. B. 'L*.
tovarna, dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.	____
■ uu.iiiii.-m—I— • •	m ******'1 m	-	~	fut
3	Modne kaoigarne	in šooijote	L
v veliki izbiri in po ugodni ceni
n a j dl	e t e
v obče znani nad	50 let ob-
stoječi manufakturni trgovini
R. Miklauc
„Pri Škofu"
Ljubljana
Zunanjim naročnikom ee počje tudi po pošti.
Produkcija - krema za čevlje.
Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le »Produkcijo kremo* za čevlje. 130
Sodrugi!
Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah in gostilnah „Delav-sko Politiko“. Naj ne manjka v nobenem javnem lokalu »Delavska Politika**! —
M. RAUCH
trgovina otekla
Celje, Prešernova ul.
priporoča steklo za oknna, zrcala, slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd.
Na drobno!Na debelo!
MODROCE
iz najboljšege domačega in češkega platna, posteljne mreže, otomane
in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Ljubljana, Krekov trg 7.
Priznano najsolidnejša domača tvrdka
J0S. ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova cesta 3.
Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. Bogata izbira vseh vrst izgotovljenih oblek, ra-glanov, površnikov, dežnih plaščev etc. po izredno nizkih cenah. Lastni krojaški atelije.
Točna postrežba! :—: Solidne eene!	95
Proti gotovemu jamstvu daje tudi na ugodna mes. odplačila.
“i SPLOŠNO KONZUMNO DRUŠTVO „P0SAVJE‘
&	V	ZAGORJU	OB	SAVI.
iL
&	Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorju in Velenje.
^	Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po naj-
nižjih dnevnih cenah. — — — Član lahko postane vsak.
g Pristopnina Din 2*50	Deleas	Din 50*—
i 194	RAVNATELJSTVO,	s
V Samopomoči je rešitev
*
Pristopite
/a člana občekorist. stavb, in kreditne zadruge Jj
,st Rn in Dom*
Oglejte si
njeno prvovrstno kolonijo ob Tržaški cesti
v Ljubljani
Delež Din 250 -	Pristopnina	Din	50-
| Začasno je zadružna pisarna y »Zadružni banli" Alehsandpoua c. 5
v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl
Politike« (odgovoren Josip Pastorek!
odgovoren Mihael Rožanec.
PRODUKCIJA!
Kupujte le
„Produkcija“ km „Produkcija“ mast „ Produkcija1 plavilo ,,Produkcija“ čistilo (Produktol)
Lastni Izdelki »Produkcije** osrednje nakupovalne, prolzv**!**
dajalne zadruge v Ljubljani
Glavni in odgovorni »rednik: Rudolf Golouh. - Izdaja konzorcij »Delavske
» Ljabljaui. - Za tiskarao