STIRIDESET KOMUNISTOV ARETIRANIH V BEOGRADU JUGOSLAVIJA ŽELI DOBITI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH STO MILIJONOV DOL. POSOJILA Najnovejše policijsko nasilje v jugoslovanski pre« stolici. — Tekom transporta v neko predmestje je bil ustreljen dozdevni komunist Brazan Bra-zanovič. — Policija trdi, da je skušal pobegniti. R. M. Avramovič bo predložil ameriškim finančnikom načrte za razvoj jugoslovanskih železnic in pristanišč. BEOGRAD, J ugoslavija, 30. septembra. — Po-licija je aretirala včeraj štirideset oseb, med njimi dva državna uradnika pod obtožbo, da so komunisti ter da so snovali roparski napad na glavno pošto. Pred enim tednom je bil aretiran dozdevni komunist Brazan Baraznovič. Včeraj so ga transporti-rali v neko predmestje in pri tej priliki je bil ustreljen. Policisti zatrjujejo, da je skušal pobegniti in da so zato streljali za njim. To je v takem slučaju najbolj priljubljen izgovor. V New Yorku se mudi R. M. Avramovič, glavni inženir za jugoslovanske državne železnice ter predsednik družbe jugoslovanskih inženirjev in arhitektov. Sem je bil poslan, da dobi od ameriških bankirjev sto milijonov dolarjev posoj ila. Denar bi uporabili za razvoj jugoslovanskih železnic in pristanišč. Seboj ima vse tozadevne načrte, katere bo predložil ameriškim finančnikom in inženirjem. Jugoslovanska vlada namerava povečati naravni pristanišči v Kotoru in Splitu ter ju zvezati z železnico z BeogTadom. V načrtu ima tudi več železniških prog, ki bi tekle vzporedno od vzhoda proti zapadu. Ako bo kotorsko pristanišče izboljšano, bo kaj lahko tekmovalo z Reko in Trstom, glavnima laškima pristaniščema ob Jadranskem morju. Večinoma vse železnice, ki jih ima zdaj Jugoslavija, so bile zgrajene pred stetovno vojno ter tečejo od severa proti jugu, kar je v prvi vrsti slu-] žilo avstrijskim ciljem. PROF. DEWEY PODPIRA THOMASA Profesor Dewey je izjavil, da je nominiranec dobro usposobljen, in da je prost vseh zaplet-ljajev. John Dewey, profesor filozofije na Columbia vseučilišču, ki bo, kol j objavljeno pred kratkim, načelo-val gibanju, da se stvori novo liberalno stranko v Združenih državah. se je izjavil včeraj za Normana Thomasa, socialističnega no-miniranca za mesto župana. Odobrenje profesorja Deweya glede Thomasa je objavil Waltes Frank, član eksekutivnega komiteja Unije meščanov, ki je objavil stvorjenje nepristranskega komiteja, da podpira Mr. Thomasa. Mr. Dewey je sprejel podpredsedništvo tega komiteja, ki obstaja iz več stotin ne-socijalistov. Mr. Frank je rekel, da ne nastopa za Citizens unijo, da pa pričakuje, da se ji bo pridružilo veliko število članov te linije. Eksekutivni komitej unije je pred kratkim označil Mr. Thomasa kot najboljše osebno usposobljenega J PROCES V CHARLOTTE Versko vprašanje bo pri-lo najbrž na površje in tvorilo veliko vlogo tekom procesa v North Carolini. CHARLOTTE, N. C., 30 sept — Državno pravdništvo si je pričelo danes že vtretjič prizadevati, da procesira trinajst moških in tri ženske, ki so obtoženi umora policijskega načelnika Aderholta iz Ga-stonije. S tem bodo prišle zopet na površje najbolj dramatične faze delavskih zadreg v južnem koncu Združenih držav. Oba prejšnja poskusa, da se procesira obtožeice, sta se končala z neuspehom. Sedanji proces pa se bo prav posebno omejeval na vprašanje krivde ali nekrivde glede uboja Aderholta, če bo zagovorništvo usr '"> s svojimi zahtevami. Možnosti za to pa so zelo majhne, ker je celo vprašanje industrijalnih razmer na Jugu odvisno od verskega vprašanja, ki bo mogoče nadkri-lilo vsa druga vprašanja. Državno pravdništvo namreč trdi, da so se obtoženci, kojih številni med številnimi županskimi kandi- j so priznani komunisti, zarotili, da dati. — V administraciji kriminalne justice v mestu New Yorku je dosti škandalov, katere je treba očistiti, — je rekel profesor Dewey pred kratkim. Thomas je prost' vseh zvez in stikov, ki bi ovirali župana, da izvrši svoje delo. STRASNA NESREČA FRANCIJA HREPENI PO MIRU Francoski vojni minister zagovarja skrčenje glede službene dobe. *— Pravi, da je narod sedaj varen. PARIZ. Fraheija, 30. septembra. Vojni minister Painleve. ki je podelil križ Častne legije opustošeni vasi Badonvillers r Vogezih, ▼ bližini Nancyja, je včeraj poudarjal, da je odkritosrčna želja Francije uveljaviti mir In da je sedanja vojaška organizacija dosti močna, da zagotovi varnost naroda ter njenih kolonij. — Sedanji trenutek. — je rekel Painleve. — je zares skrajne važnosti za svetovno zgodovino, kajti Evropa se nahaja na razpotju, kjer je treba miru za politiko zbližan j a med narodi. i Minister Je nato nadaljeval: — Nikakega zbližan j a pa ne more biti brez odkritosrčne želje po lojalnem sodelovanju. Čeprav je Franci)«, vedno v skrbeh glede svoje varnosti, so vendar njene metode take, da raskrivajo njene ,miro- >r-1« KJHDHMH PRVA SLANA V PALISADE PARKI) STONY POINT. N. Y., 30 sept.— Prva slana je padla v Bear Mountain reservaciji in okolici in se pojavila prvič v dolini Hudsona južno od Newburgha. Major Welch je objavil pred šestimi tedni, da so pričeli črički peti in to pomenja po nazorih naravoslovcev, da bo pritisnil prvi mraz v teku šestih tednov. Napovedovanje potom teh živali se je še vedno obi-stinilo v parku, kjer se je pojavila slana včeraj zvečer in danes zjutraj. RACE POVZROČILE NESREČO DUNKIRK, N. Y , 30 septembra. Mrs. Dewy Wilt iz Jamestowna se je vozila s svojim možem v avtomobilu. ko jima je priletela nasproti jata rac. Njen mož se je hotel izogniti racam ter pri tem zavozil v jarek. On je ostal nepoškodovan, d očim se je njegova žena smrtno ponesrečila. ljubne namene. Dosti se je govorilo v zadnjem času glede oihejitev oboroževanj In ponavljam, da ni še nobena dežela na svetu lav.šila toliko uspešnih omejitev kot Francija. ko Je sklenila skrčiti termin svoje vojaške službe za eno leto. Pri Eveleth, Minri. se je završila strašne nesreča. Štiri osebe so mrtve, peta pa nevarno bolna v sled monoksidskih plinov, ki so uhajali iz motorja, ki je gonil električno napravo. Mrtvi so 57-letni - Frank Lavrič, njegova žena 56-letna Ivana l_.av- rič, njuna 23-letna hči Mary Lav- , . „ . i Gardner, da vodi posebno zaseda rič in 2-letni Robert Frank Bradač.' ______ vnuk LavriCevih. ubijejo Aderholta. Nadalje trdi državno pravdništvo, da je navzočnost gotovih delavskih voditeljev pravcata nevarnost za občino in da je bil vsled-tega Aderholt upravičen povesti , oddelek policije proti glavnemu stanu unije. Zaovorniki pa trdijo, da ni policija zadostno zavarovala linijskega, glavnega stana in da so bili člani unije upravičeni braniti svojo lastnino. Postave države North Caroline določajo, da mora vsak pričevalec verovati v Boga, ki ga bo kaznoval, ali že na tem svetu ali pa pozneje, če bi pričal pokrivem. Dosti oseb, ki jih namerava poklicati zagovorništvo za priče, je pa brez konfesije te res pravi, da ne verujejo v nobenega Boga. Procesu bo zopet predsedoval sodnik Barnhill, katerega je imenoval nje sodišča v tem slučaju. | Obrambov pa bosta vodila Frank Flowers in Smith, katerima bo pomagalo šestero drugih odvetnikov. Izbira porote bo trajala najbrž ves ^eden, zanimanje za ta proces je splošno. 24-letni sin Frank Lavrič se nahaja v More bolnišnici, toda zdravniki imajo le malo upanja, da bo okreval od posledic plina. Oče je šel v klet popravljat stroj, mati in hčerka sta mu pa najbrž pomagali, kajti njuni trupli so našli poleg njegovega. Otroka so našli mrtvega v spalnici, d očim je ležal sin omamljen pri vratih, vode-čih v klet. Ob šestih zvečer je prišla h hiši Mrs. Antonija Tonka z Gilbert, Minn., ker Ji pa na ponovno trkanje ni nihče odprl, je poklicala soseda Williama Trenholma, ki je vdrl v hišo. Plina je bilo pa toliko, da sam Mr. Tre n holm ni mogel ničesar o-praviti. Sele ognjegasci, opremljeni s plinskimi maskami, so rešili mladega Lavriča. otroka in prinesli trupla ostalih treh članov družine na prosto. Pokojni Lavrič zapušča v Milwaukee hčer Mrs. Jennie Bradač ter brata in nekaj sorodnikov v Keewa- tin, Minn. PARIZ, Francija, 30. septembra. Pogrebne obrede je opravil Rev.j ge n0bene besede niso čuli do da-Anton Leskovec. HURIKAN OB OBALI ALABAME Hurikan divja ob obali Alabame. — Veter piha j z naglico petdesetih milj na uro. — Ladje so v ve - j liki nevarnosti. t PENSACOLA. Fla., 30. septembra Tropični hurikan. ki divja zdaj ob Mehiškem zalivu, kamor je prihrul od Bahamas otočja južne Floride, je proizvedel močne vetrove ob obali Alabame. Iz forda St. Joe so sporočili, aa je dosegel tam veter naglico petdese- ! tih milj na uro in da je potrgal vse telefonske žice med raznimi občinami. Barometer še vedno pada. JACKSONVILLE. Fla.. 30. sept. — ' Severczapadna Florida in ozek del Alabame ob Mehiškem zalivu sta se pripravila danes na tropične viharje, ki so se izognili floridskemu polotoku potem ko so divjali nad Bahamas otočjem Vremenski urad je izjavil da bo udaril hurikan z veliko silo nekje med Florido in obaljo Missisippija, vsled česar je prebivalstvo te po- j krajine vprizorilo vse odredbe proti možni nevarnosti. Po krajih ob vsej obali je barometer neprestano padal, in občine so bile popolnoma ločene od sveta, ker so bile pretrgane vse brzojavne in telefonske žice. Neoficijeino se ceni. da je divjal vihar z naglico 45 milj na uro v spremstvu številnih nalivov. SNOVANJE ŽIDOVSKE I REPUBLIKE Del Biro Bidjan dežele,! kjer nameravajo osno-i vati židovsko republiko, j je večji kot je cela Fran- j cija. ŠTIRJE LETALCI __PONESREČILI Pilot W. H. Emery in trije potniki so se smrtno ponesrečil, ko j e aeroplan padel na tla v megli. KANE. Pa. 30. septembra. — Hardy Emery iz Bradforda. Pa., p.lot in trije potniki dva moška in ena ženska, si bili ubiti v bližini tukajšnjega kraja, ko se je razbil aeroplan Emeryja. Z izjemo Emery j a niso mrtvih takoj identificirali Nesreča se je pripetila nekako eno miljo od tukaj. Prebivalci okolice so rekli, da so slišali aeroplan krožiti nad glavami v gosti megli, ravno pred nesrečo, kajti pilot si je ccivdno prizadeva pristati. Motor pa se je ustavil in aeroplan je priletel na neko polje. Trije moški so bili ubiti na licu mesta. Ženska pa je umrla pozneje v bolnici. * W. H. Emery je bil veteranski dirkaški letalec ter imel dosti ur letanja za seboj. Udeležil S3 je tudi številnih dirk, dosedaj brez vsake resnejše nezgode. Šele v zadnjem času pa je stopil v trgovsko letanje. Emery je bil poročnik v armadi, kjer je dobil svojo letalsko izvežba-nost ter je bil častnik v rezervnem letalskem zboru, ko je zapustil aktivno službo v redni armadi. ŠTEVILO UKRADENIH AVTOMOBILOV Vrednost $81.200.000 je predstavilo 116,000 avtomobilov, ki so bili ukradeni tekom preteklega leta, kot javljajo številke, katere je obelodanila zavarovalna družba. Od skupnega števila je bilo mogoče dobiti nazaj 85 odstotkov, vslfd česar je znašala čista izguba nekako dvanajst milijonov dolarjev. Če se porazdeli to svoto med lastnike avtomobilov, znaša izguba manj kot en dolar. ADVERTISE in "GLAS NARODA" ŠPIJ0N JE USMRTIL ŠTUDENTA Učenec višje šole je postal žrtev domnevane ga suhaške^a špljona Usodepolno rano mu j prizadel z nožem. BLOOMINGDALE, Ind., 30 sej. Delmara Oliphanta. starega oserr najst let ter dijaka krajevne višj. šoie, je do smrti zabodel Vaine Li: cas tekom hudega prepira, ki je završil v bližini tukajšnjega kraja. Delmar Oliphant je baie bi tranec Elmera Oliphanta. bivšega načelnika armadnega football klu-bar Prepir je nastal ko je več moških. ki so bili baje ogorčeni nad dozdevnimi aktivnostmi Lucasa kc! vladnega prohibicijskega inforrr.an-ta, pretilo, da ga napadejo. Oliphant je bil v družbi študentov, ki so iskali povod za prepir. Lucas je baje skočil iz avtomobila ter vihtel kos cevi, s katero se jih je skušal ubraniti. Priče izjavljajo, da je Oliphant stopil proti njemu ter mu rekel: Vrži proč cev in se bori pošteno! Lucas je vrgel cev vstran ter potegnil nož, s katerim je zabodel dijaka. NORBECK BO ODŠEL _ V BOLNICO WASHINGTON. D. C . 30. sept. — Senator Norbeck iz South Dakote, ki se ni počutil posebno dobro tekom celega lanskega leta. ker jr bil poškodovan v neki avtomobilski nezgodi, je odšel v Baltimore, kje-se bo podvrgel operaciji. On je šeA tjakaj le na opazovanje ter se bo vrnil semkaj, če ne bodo smatrr.„ zdravniki operacije za neobhodno potrebne, da glasuje glede premične carinske klavzule v torek. Senatorja Norbecka smatrajo z? nasprotnika administracije v terr prav posebnem boju. Obljubil ji, farmarskemu bloku, da bo v senatu ter glasoval zanj, ko bo padla odločitev. SUŠA PRENEHALA V ANGLUž LONDON, Anglija, 30. septembra. Po sedem in tridesetih dneh neprestane suše je padal včeraj dež preko obširnega ozemlja južne in za-padne-Anglije. S tem je bila končana suša, ki je porazila vse vremenske rekorde tekom zadnjih eno in sedemdesetih let. London je dobil sicer le ponižen dežek, a po dolinah T ha mesa je lilo v potokih na razsušena polja. Deli južne Anglije niso dobili niti ene kapljice dežja. 0 C0STI NE VEDO ŠE NIČESAR ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "QLA8 NARODA". NAJVEČ JI SLOVEH8K1 DNEVNIK T AMERIKI. MOSKVA, Rusija, 30. septembra. Sovjetska vlada bo proglasila v Bi-ri Bidjan pokrajini, ki meji na Mandžurijo ob reki Amur, avtonomno židovsko republiko, ki 4x> imela ozemlje, večje kot Francija. Komisija ameriških agronov, ki se je danes vrnila v Moskvi po štirih tednih preiskovanja te pokrajine, je predložila poročilo sovjetskim oblastim glede možnosti tega ozemlja v poljedelske in industri-jalne svrhe. Komisijo je poslal tja ameriški židovski pomožni .komitej, ki ima svoj glavni stan v New Yorku. Ta organizacija se je interesira-la za ustanovitev židovske republike, ki naj bi bila ustanovljena v Bio Bidjanu in v kateri bi bilo prostora za cel milijon ruskih Židov, ki so dosedaj stradali ter so bili za svoj obstoj odvisni od pomoči, ki jo dobivajo od svojih sorodnikov v Združenih državah. Sovjetska vlada je izjavila, da bo premestila pet tisoč židovskih družin v to ozemlje in da bo ta pokrajina oficijelno nazvana kot židovska socijalistična sovjetska republika. Imela bo iste avtonomne pra- nes zvečer o francoskem letalcu Dieudonne Costu in Maurice Bel- vice kot jih imajo druge sovjetske narodne manjšine. lentu, ki sta odletela v petek zvečer ocl tukaj, da preletita Rusijo ter skušata doseči nov rekord glede poleta brez prestanka. Newyorškemu odseku načeljuje Felix Waburg, znani bankir, ki je izdal že več milijonov dolarjev te- Oflnesla sta s seboj dovolj gazo- kom preteklih par let ter pomagal lina, da jima bo zadostoval za vož- ] mnogobrojnim židovskim družinam njo petdesetih ur. na Krimu in ▼ Ukrajini ^CEaBnnrr^sL (jg) DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr šujemo nakazila v dinarjih in lirah po aledečen j ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Dia. 600 ........ $ 9.30 Lir 109 ........... | 9.79 1,000 ........ $ 18.40 " too ........... fll.SO j " 1,800 ........ | 46.75 M 800 ........... $18.80 9,000 ........ $ 90JW M 600 ........... $27.40 * 10,000 ........ $180.00 " 1000 ........... $64.29 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, ope-šarjamo, da. smo vsled sporazuma s naiim tveeam m starem j kraju v stanu enižati pristojbino ta taka ieplaSila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; ra $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedene, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo fte boljfte pogoje. Pri velikih ■ilih priporočamo, da m poprej i nam aporantmete glede nakssila, IZPLAČILA PO POiTI eo REDNO IZVftftCNA V DVCPI DO TRM TtONll BUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZJ PRISTOJBINO 754. 5AKSER STATE BANK 91 OOBTLANDT STREET, NEW JOIK, & (L Telephone i Boretoy D390 - f"Hmjr ečji slovenski dnerol^^^ I TT JL T^^b A f^Tie largest Slovenian Dafly1^^ T Združenih dri.r.h j I' ■ ■ ' /1 ^^ I /M. M^ ■ ■ ■ ■ /1 |g the United State«. T*!::: S3 VXJLijTlLk-J JiJ1 jHLXJ^JLIl Z« New York celo leto - $7.00 Q ^^ ^^ I aIvl1 Holiday.. L ^ i"t" *7-00 J List slovenskih 1 delavcev v Ameriki. jL 7S-°°° | TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Becoad Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York. H. T, ander Act of Congress of March 3, 1879__TELEFON: CHHLS:EA~3878 ""no. 23e. — ŠTEV~2*e. ~__NEW YORK TUESDAY, OCTOBER 1. 1929. — TOREK. 1. OKTOBRA 192S__VOLUME XXXVIlT — LETNIK XXXVIL U i A 8 NARODA" NEW YORK TUESDAY, OCTOBER 1, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Madžarske revizionisticne komedije. j "Glas Naroda" 1 Owned and Published by STLOVENTC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) r ran it Sakser , President Louis Benedlk, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: SIS W. 18th Street, Borouffh of Manhatam, New York City, N. Y.) "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ------$7.00 in Kanado ___________________________.48.0C Za pol leta _____________________________43.50 Za pol leta .................................$3.00 Za Inozemstvo za celo leto.......47.00 Za četrt leta ...........................,41.50 Za pol leta ....................—......„$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej in je blvaliiče naznani, da hitre jo najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 5878 WBWgat^;^,.^;;,^ NOV PROCES Včeraj se je pri<"el v Charlotte, X. C,, drugi proces proti uradnikom in članom Nat iona le Textile Workers l'nimi zsstran umora policijskega šefa Aderholta v Gasr t oni ji. Kako znano, so kompanije izgnale štrajkarji iz konr panijskili hiš, nakar so postavili štrajkarji šotore, v k;^ rerih so stanovali in zborovali. Ko so se nekega dne pripravljali na demonstracijo, je tolpa k unpanijskih hlapcev navalila na šatorišče. Štrajkarji ko se postavili v hran, počilo je par stro" lov. in policijski načelnik Aderholt se je zvrnil mrtev na lla. Ker v North Carolini ni postave, ki bi prepovedova" la nošnjo orožja, so bili večinoma vsi štrajkarji obdolženi. Aretiranih jih je bila velika množica, izmed katerih so jih pa i:sbrali šestnajst, ki so baje usmrtili policijske' ira načelnika. Ta obtožba je smešna, kajti v Aderholtovem truplu je tičala ena sama krogla. Šestnajst morilcev potemtakem ni moglo biti. pač pa samo eden. Pozneje se je oblast toliko unesla, da je obtožila urno* ra trinajst moških, dbtože!icr. obtožene samo uboja. Proces je bil zastrantega odgoden, ker je eden porotnikov znorel Državno pravdništvo se je namreč posložilo nena" vadnega sredstva trotnika tako preplašil, da se mu je zbledlo. Če ne bo državno pravdništvo v zadnjem hipu spoznalo, da porotniki ne bodo izrekli obtožbe glede umora, bo zahtevalo obtožbo glede ttf>oja. Tudi s tem bi bil cilj deloma dosežen, kajti organizr nik Rothermere ne izvedel, kako . , , . - , ... . i T3 i i • i i- grd fiasko je doživela njegova za- ram delavci in med njuni organizator Fml Beal bi bih stay ain da se z 2adeyo l0000 are_ spravljeni za VtH' let na varno. i brnih žebljev že peča sodišče. 8 tem bi I>i 1 zadan organizaciji končni udarce in 1o--- ^ , , - j • . • • . - RAu BI IZVEDEL za naslov moje ,e vse, kar nameravajo tamosnji podjetnik« m tamosnje. jvanka k£r2ič mg Jje oblas ti. , zapustila dne 18. septembra. V svojem oglasu si pa pisala, da ti je mož pred par leti umrl, dočim jaz že vedno kopljem "ta črnega". Javi se, da vem kaj ukreniti z najinimi otroci. — John Keržič, Bfcx 726, Forest City. Pa. <3x 1-3- DUNAJ. Avstrija. Zaravnokar^ se vršeče zasedanje Društva narodov so Madžari hoteli pripraviti evropsko javnost na zahtevo po neobhodni reviziji trianonske mirovne pogodbe in za popravo po madžarskem pojmovanju nemogočih in nesmiselnih meja današnje "okrnjene" madžarske države. Kot stožer temu prizadevanju so bile prirejene v avgustu v velikem in sijajnem obsegu svetoštefanske slavnosti, ko so hoteli madžarski nacionalisti vsemu svetu pokazati neomajno zahtevo madžarskega naroda po revizij. Ta trdna volja bi se morala spontano izjaviti na slavnostih od 18. do 20. avgusta, ki bi na praznik zaščitnika Ogrske, sv. Štemana, morala doseči vrhunec z reprodukcijo madžarskih osvobodilnih bojev iz leta 1848. V ta namen so Dili povabljeni na slavnost odlični francoski, angleški in nemški novinarji, da bi poročali evropski javnosti o brezmejni nesreči madžarskega naroda in o krivici, ki je zadela s trianonsko mirovno pogodbo. Madžarski nacionalisti so vse pripravili v največjem stilu. Bivši gledališki direktor Evgen Heltai je do najmanjših podrobnosti iz-režral igro osvobodilnih bojev, porabil le v to vse rekvizite državne opere, najel legijo glasbenikov ift igralcev ter naročil 10.000 srebrnih žebljev za zastavo madžarskih re-vizijonistov, ki bi morala nositi napis: "In hoc signo vinces — Ro-theremer". Vse je bilo izvrstno pripravljeno, razvil pa se je iz vseh priprav samo okromen škandal in fiasko, o katerem razpravljajo madžarski listi že vse od narodnega prazni-I ka, svetoštefanskega 20. avgusta. Proslava, ki bi morala biti obiskana od sto tisočev, je pod tro-dnevnim deževjem doživela popoln neuspeh. Dasi se je slavnostna predstava dajala tri dni zapored, jo je vsako pot za volje plohe obiskalo komaj tisoč ljudi. Finančni polom je bil neizogiben in že drugi dan so se pebunili igralci, glasbeniki in delavci, ki so hoteli imeti obljubljeno plačo. Stalno deževje je napravilo samo na opernih rekvizitih škode okoli 20 tisoč pen gov,— domnevanih sto tisočev iz vstopnine pa ni bilo. Naposled so sodne oblasti zaprle še direktorja Hel-taija, ki tvornici ni mogel plačati naročenih srebrnih žebljev za Ro-thermereovo zastavo. Po tem dovršenem polomu pa je začelo časopisje iskati opravičilo zanj. Pravijo, da je vse podjetje s početka preganjala zia useda, ki }e dosegla svej višek v trodnevnih nalivih, tako da je šla vsa slavnost dobesedno po vodi. Tuji novinarji, nevšečne priče veličastnega poloma, so iz kavaiirstva svojim lostom le na kratko poročali, da se toliko napovedana slavnost ni raogla vršiti zaradi izjemno slabeg avreme-, na. Madžarom samim pa je največ ; It žeče ne tem, da bi njihov zaščit- Inozemstvu pravega stanja stvari ne bo težko utajiti, ker znanje madžarščine je po svetu tako malo razširjeno, da skoro ni zapadno-evropskega novinarja, ki bi lahko čital in razumel jeremijado in ja-dikovanje madžarskih listov. Predsednik revizionisticne lige F. Herczeg je pa zavoljo večje varnosti izdal proglas, da "sveta" revi • zijska stvar nima nič opraviti -s škandalom 10.000 srebrnih žebljev in z neuspehom slavnostnih sveto-štefanskih bojnih iger, dasi je bilo vse prirejeno ravno v korist "sveti" revizicnistični stvari. Madžarskim gospodom ni preostalo drugega, nego prirediti bogat banket i-nozemskih novinarjem, da po možnosti prikrijejo grdi fiasko. Po ban ketu, ki je seveda sijajno uspel, pa so priredili izlete na posamezne točke češkoslovaške, jugoslovanske, avstrijske in rumunske meje, da novinarjem na licu mesia dokažejo nesmiselnosti trianskih meja. Svetoštefanske slavnosti so obenem pokazale pretiranost madžarskih nad, da se bodo široki sloji madžarskega ljudstva navdušili za revizinonistično gibanje. Zavoljo tega se je budimpeštanski mestni svet ostro in odločno izjavil proti podobnim svečanostim lahkomiselnih ljudi, ki da samo škodijo dobremu slovesu madžarskega naroda in spodkopavajo moč revizionistične misli. Vrhu tega je znani madžarski i-redentist Baltazar, škof reformirane cerkve, na sestanku duhovni-štva v Miškovcu krepko obsod:l današnjo madžarskG reakcijo, češ. da je edina v Evropi, kjer neomejeno vladata klerikalizem in fevdalizem ter delata sramoto narodu v pravnem, kulturnem in gospodarskem oziru. Ker je škof Baltazar velik apostol madžarskega ireden-tizma, so nacionalistični listi v veliki zadregi in pripisujejo oster škofov izpad proti vladi samo o-gnju, v katerega je zapadel vladi-ka med svojim govorom. Grozodejstva kitajskih banditry. _ i Sotr\idnik -United Press" na Ki«-, mozo in uspešno se'je boril proti j tajskem Randal Gould popisuje iz- ! cesarju Šun-Šinu iz rodovine Man- : t T 'i'vr- Peter Zgaga najdljivost kitajskih banditov, ki^ so se začeli specijalizirati na grobove bogatih Kitajcev. Kitajci caste svoje prednike tako, da je v deželi na tisoče krasnih mavzolejev. v katerih s shranjeni celi zakladi. Nihče ne straži grobnic in tako jih banditi nemoteno skru-nijo in plenijo. Lani je bil oplenjen grob cesarice matere Ču-Ši. Nekega jutra so našli grobnico blizu Pekinga vlomljeno in preiskava je dognala, da so i odnesli banditi iz nje mnogo draguljev in umetnin. Šanghajski listi pišejo, da so zdaj te dragocenosti na prodaj v neki veliki newyor-ški trgovini z zlatnino. Od lanskega leta so banditi vlomili v mnoge mavzoleje bogatih Kitajcev, med drugimi tudi v slavni mavzolej ministra Fu-Ren Šiša. Fu. trinajsti potomec svojega rodu, je bil minister cesarja Cena iz dinastije Mingov. Imel je sedem sinov, ki so praočetje sedanje velike rodbine Fu, broječe okrog 10.000 članov. džu. Tudi v njegovem mavzoleju je ! bilo mnogo draguljev in zlatnine. Ker banditi vse umetnine razbije-jo in tale, se je bati, da bodo ti dragoceni spomini popolnoma uničeni. Dopis. New Waterford. N. S.. Canada. 21. septembra t. 1. se je poročil Jacob Levstek z gospodično Milko Jamšek-ovo. Želimo jima v tukajšnji Slovenci v zakonu obilo sreče Veselilo nas je, da sta na dan poroke nas vse Slovence povabila ker tako se še nismo razveselili, odkar tukaj živimo. Udarili smo ga enkrat po dolgem času zepet prav po domače. Torej Jakob vama kličemo: in Milka, še enkrat bodita sre_na! Povabljenec. Samomor mladega mornarja. V Gružu si je te dni pogn.il kroglo v glavo mornar Jurij Apro. rodom iz Subotice. Noč od petka na .soboto je prebil v družbi svoje ljubice, zjutraj si je p? pognal kroglo v glavo. Kaj je gnalo mornarja v smrt. ni znane. Fant je bil hud meianholik. Neki član te rodbine, ki je slučajno potoval blizu Amoje v pro- ! : vinci Nana, je zagledal od daleč j v mavzoleju svojega prednika luč. j Ker je bil sam, se je vrnil in šele drugo jutro je prišel s prijatelj: k j mavzoleju. Njegova slutnja se je i potrdila. V mavzoleju je bilo vse raz metano. Mavzolej je vkleasn v skalo in ima dva oddelka. V prvem je sedel v velikem naslonjaču za marmornato mizo mrtvi Fu z vsemi i nviki svojega dostojanstva na gia • vi. Na njegovi čepici se je lesketal veiik briljant, cb straneh je pa bi-| lo mnogo krasnih biserov. Pas je | bil okrašen s 17 dragulji, nege so 1 počivale na dveh zlatih levih, a v I ustih je imel mrlič velik dragulj. I V drugem oddelku je sedela mi-j nistrova žena in tri njegove prilež-i nice, vse v krasnih svečanih obla-vilih. Ministrova žena je imela v laseh ptiča fenikia. okrašenega z velikim draguljem in pritrjenega z zlatimi iglami. Od dragulja in igel lo visele zlate rese, okrašene z biseri. Tudi ministrova žena je imela v ustih velik dragulj, pod nogami pa dva zlata ptiča fenikiia. Noge ministrovih priležnic so poči-va'e na zlatih pručicah. V ozadju drugega oddelka so bile spravljene STRASNA OSVETA VARANE-GA MOŽA V rodbini tovarniškega delavca Coudura v Parizu se je odigrala te dni pretresljiva tragedija, kakršne opisujejo samo naturalistični romani. v katerih je opisano življenje ljudi tako. kakor je v resnici. Gre za umor iz ljubosumnosti, katerega žrtev je postal zapeijivec morilčeve žene. 44-letni delavec Georges Coudur je živel s svojo ženo Marijo več let v srečnem zakonu. Kar se je pojavil delavec Ludvik Chartron. zaposlen v teti tovarni. Tudi Coudurjeva žena je bila zaposlena v isti tovarni in seznanila S3 je s Chartronorr.. Postala je njegova priležnica in dolgo sta imela skrivaj ljubavno razmerje. Coudur jc slutil, cia se mu je žena izneverila, pa je ni mogel zasačiti z ljub^kom. Ljubavno razmerje se je nadaljevalo tudi ko je bil Chartron kot delovodja poslan v podružnico tovarne v Issy-ies Mou- linnneaux. V Pariz se je vozil z av krasne svilene obleke, posute z dra- J tomobilom. gulji. SUBLJEV KONCERT ZA SLEPCE Brooklyn. N. Y. V nedeljo Je bilo v tukajšnjem Slovenskem Avditcrij-u svečano pra- jih prid je bila prireditev prirejena. Na poziv Rev. Winklera se je na- . to odpravilo po dvorani par sloven-znovanje. Od nas se je poslavljal ^ dek,et u ^ ponoyno ^^ operni pevec Mr Anton Subelj ter j tov'oIjne prisp€vke za ta blag in prt tej priliki pritrdil koncert, ko- 1 jega dohodki so bili namenjeni Do mu slepcev v LJubljani. Precej velika in običajnim razmeram odgovarjujoča dvorana je bila nabito polna, kajti koncerta se Je udeležilo kakih petsto oseb. Režija Je bila v dowrih rokah, zato se je ttHU vsa prireditev »vrtlla povsem gladko in v splošno zadovoljstvo. ' ; Kako poje štrbelj. mi skoro ni treba na tem mestu omenjati, saj ga jc menda slliala pretežna večina naiih ameriških Slovencev. Izza svo jega prihoda lanske spomladi pa do pretekle nedelji« Je priredil po raznih slovenskih naselbinah v Ameriki nad osemdeset koncertov ter Je prepotoval ves kontinent od vzhoda do eapftda. Prvi cMtl programa so tvorile bolj umetne pesmi, dočim je bil drugi daliPVBraxn^i posvečen najlepšemu, kar imamo slove&ci — naS narodni p^smi. S pretresljivo tragiko Je zapel i" ter vzbudil v poslušalcih Je f onimi, v ko- človečanski namen. Rev. Winkler je tudi pojasnil navzočim pomen slovenske pesmi in namen prireditve, nakar sta se pojavlja na odru nai pevec in gospodična Cerarjeva v'slovenski narodni noši. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. , Ploskanje in odobravanje je sledilo vsaki točki. Več pesmi je moral pevec ponavljati, dočim ga je mlada umetnica Miss Cerar spretno spremljala na klavir. Po koncertu je bil banket v spodnji dvorani Slovenskega Avditorija. Kot sem izvedel, bo prinesel nedeljski koncert slepcem nad dvesto petdeset dolarjev, kar je za naše razmere vsekakor lepa vsota. Lepšega slovesa kot je bilo nedeljsko slovo Mr. Sublja od Amerike oziroma newyorškth Slovencev, si skoro milsliti ne moremo. Vsaj«, ki so se količkaj žrtvovali v ta namen, naj bo v imenu otg-ših največjih revežev-slepcev. izrečena prisrčna hvala. Poročevalec. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Letos zopet pošiljam — CALIFORNLISKO GROZDJE iz Buffalo, >*. Y. 24 lbs. baksa net od $1.50 do S3 ; NEWYORSKO GROZDJE, (belo ali črno) od $40. do $75. tona. Se lahko naroči od 1/A do 12 ton R. R. kara. Kupec plača prevozne stroške in z naročilom se pošlje de- Za obila naročila se toplo priporoča dobro znani trgovec v Pa., W. Va., Ohio, N. Y. državah. MIKE KRAINZ GOWANDA, N. Y. Ko je pravnuk m nistra Fu vstopil s svojimi spremljevalci v mav-j zolej, je bilo vse izropano. Banditi so prizanesli uplu slavnega ministra in njegove žene, vse drugo so pa odnesli. Ministrovim priležni-cam pa niso prizadeli. Odlomili so jim spodnje čeljusti in odrezali prste, aa bi se mogli polastiti draguljev. Številni potomci ministrove rodbine so prisegli osveto bandi- , jr tom, ki so tako brezbozbirno osKru-grobnico. In res se Konečno je sklenil prepričati se. če ga žena res vara. Fingiral je bolezen ceš. da se mora tri tedne !e-čiti v zdravilišču Ecurboulc. Takoj drugi dan je žena obvestila svojega ljubčka. aa moža tri tedne ne bo doma. Mož je odšel naslednjega dne na vse zgodaj zjutraj z doma pod pretvezo, da ima v predmestju o-pravke. Komaj je odiel, se je pripeljal ženin Ijubiek v avtomobilu takoj za njim je planil v hiio varani mož. Začel je razbijati po f niV pradedovo grobnico. In res se | vratih in krieati. naj žena odpre, jim je posrečilo izslediti dva člana žena mu je res odprla in tekmeca Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je pole*, jočnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po re sečno restovanje. Sakser State Bank 82 Cortinndt Street - New York, N« Y. - r i ' «- _____■ — vlomilske tolpe. Okrajni sodnik ju je hotel dati takoj usmrtiti, toda redbina Fu ju je rešila, da bi zvedela še za druge člane. Izkazalo se i je, da je poglavar tolpe neki Yang in da šteje tolpa 35 članov. 11 so jih že prijeli, drugi so pa pobegnili v gore, kjer so nekaj članov rodbine Fu v borbi ustrelili. Nedavno je bilo zopet vlomljeno v mavzolej slavnega Čen-Čen-Kunga, znanega pod imenom Kot-ing. Čenav oče je bil Kitajec, mati pa Jpponka. Mož je bil znan kot največji pustolovec vseh časov. Polastil se je oblasti nad otokom For- sta si stala nasproti. Padlo je nekaj psovk in varani mož je potegnil iz žepa nož, s katerim ie prefezal za-peljivcu vrat. Po umoru je odšel na dvorišče, kjer je bil pozneje aretiran. Smrtno ranjeni Chartron je imel še toliko moči, aa je prišel do policijskega komisarijata, kjer je omagal in izkrvavel. Pred hišo se je zbrala množica radovednežev, ki so hoteli nezvesto žene linčati. Policija je delavčevo ženo komaj rešila. Epilog zakonseq tragedije se bo odigral pred poroto. jg... g if itefii nenuar iB^iiiiwirawK^pgWBjii'BiiiiiiitiB) M fliil IIMMHIBlil11 llllllflll1 Mali Oglasi imajo velik uspeh if mm B | I SI s j Prepričajte se! | ~ l'i nlii aftoži MlrT s »/TygH___« s Liga narodov je končala svoje deseto zborovanje. Deset let je že torej, odkar je bila Liga ustanovljena. Deset let že dela. pa še ni odžagala bajonetom končnic in odpravila s pušk petelinov. "Toda to bi že šlo nekako. Hujše bo z bojnimi ladjami, zrakoplovi In plini No. diplomate tolaži upanje, da bodo takrat, ko bo sedanje o-rožje odpravljeno iznajdeno in preizkušeno novo strasnejše orožje, ki bo skrbelo, da bodo sanje Lige narodov ostale le sanje. * Natakar go.stu. ki hoče plačati s čekom: — Čekov ial ne sprejemamo, gospod. Z bankami smo sklenili vzajemno pogodbo, po kateri mi ne sprejemamo čekov, banke pa ne prodajajo obedov x Mož z računom je potrkal na vrata — Ali je gospod notri"1 — te vprašal žensko, ki mu je odprla. "Da. notri je", je odvrnila z jako čudnim povdarkom. — Ali bi lahko govoril z njim? — Ne, nc morete. — Zakaj pa ne. čr je notri0 — Zato, ker ga šest me.secpv r<-bo ven. .v. Rojakinja iz države Wi?vconsin poroča, da ji je jako ugajala moja trtica The Cali of the Wild". V pismu omenja, da rita mojo kolono že doigo let. da se ni pa še r.ik-dar take nasmejala Prisrčna hvala za poklon in priznanje Je pač tako. da piš?m z življenja vse. kar pišem in to Je morebiti komu povšeči Radoveden sem, kdaj fte bo ona ' odzvala klicu divjine V New Yor-! ku se ponekod že vrte ma.šince, da i je veselje. Ko je odhajal angleiki ministrski predsednik Ramsay MacDonaid iz Anglije, je bila v pristanišču gosta, neprodirna megla. I Upati ie, da bo sijalo solnce, ko t bo dospel v Ameriko. In da. t,e bo s solnčno jasnimi j mislimi vi nil v Anglijo. * Scdnik si je oslinil prste ter pričel: ■ — Ne morem si misliti bolj nlz-. kotnega dejanja, kot je vaše. da ste zapustili svojo ženo. Ali se zave-. date, da ste pravi pravcati dezer-- ter? Obtoženec je odkimal ter dejal: — Gospod sodnik, ako bi vi jjo- I' znali to žensko tako dobro kot jo jaz. bi mi ne rekli dezerter. pač pa begunec \ * J Neki zdravnik je dognal, da pov- ■ zreta striženje la.i plešo. Zato so se j tudi ženske začeie izogibati briv-| cem in postajajo vedno bolj lasate. ' No. pa če bi bile samo lasate. bi jim nihče ne zameril. Naj imajo svoje veselje. Njihov talent za govorjenje bi bilo treba na vsak način pristriči in zmanjšati. * Neki nemški učenjak pravi, da je iznašel sredstvo proti morski bolezni. Kakšno sredstvo je to. ne vem. Se mi zdi, da brinjevec Še najbolj pomaga. Pa je vrag. da potniki pristen brinjevec. ki ga imajo seboj, že prej popijejo, predno se jih loti morska bolezen. * v Gospodar: — Odločil sem se, da vam povišam tedensko plačo za pet dolarjev. Uslužbenec: — Prosim, ako mi daste to črno na belem. Gospodar: — Ali vam moja beseda ni zadosti? Uslužbenec: — O pač. toda jaz rabim dokazila za mojo ženo. Ona je namreč pričakovala, da mi bo plača povišana za deset dolarjev. * Rusija namerava dati Židom posebno državo. Država bi bila republika, v kateri bi bili Židje sami gospodarji. Načrt ne bo uspel, kajti Žid noče samemu sebi gospodariti. Gospodari rad drugim, in sicer z najmogočnejšim orožjem na svetu — z denarjem. * Stari očanci so govorili: — Fant. nikar si ne izposojuj denarja. Vsako posojilo povzroča skrbi tistemu, ki si izposodi. To je bilo mogoče v starih časih, dandanes pa ni več. Dandanes povzroča posojilo skrbi-upniku, ne pa dolžniku. "QLAB NARODA" NEW YORK TUESDAY. OCTOBER 1. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY to D. 8. A. ^ KRATKA DNEVNA ZGODBA Jj ALEKSEJ REMIZOV: KROTKA ZENA Zdajci pa zavrSl vihar da se lomi drevjp v gozdu — in "on" je bil tu! "Si ml pripeljal svojo ženo?" Klim ni mogel od strahu izpre- \ govoriti. Ta pa se zakadi proti njej: ! tli zapustila in vse je prepadalo. i meni, da je Klimovka. Ona pa na-j Nekdaj sta živela mož in žena: Ulita je bila pobožna in krotka. Živela sta v ilotti dobro, v blaginji. Tedaj se je na k lj učilo, da je pritisnila nesreča v poslih; nič več ju ni zapustila nesreča v poslih, nič več ju gine---tudi svete Matere božje Je nastalo Šel je iz šume. Mrak se je nižal. Prispe mimo cerkve. Ulita se prikaže na pragu. Od groze možak ne more izreči niti besedice. "Pa zaklad?" Stdaj jima je klaba predla. Četudi se borii proti njej, nezgoda te pot-, lači in Klim je pežal. močan ni bil. Klim je 6el v kri«no. Ta čas se je tvar še pj^labšala. Zvečer se je vrnil pijan domov. Bolje, f'a se sploh ne bi bil vrnii. Ulita se mu i mili in to ga spravlja v nejevoljo. Ničesar ni, na kar bi se človek mogel še zanašati, ona pa že veruje v čudež! Niti besedice ne črhne nobenih očitkov ne dela, krotko gleda. Kakšna stanovitna vera! Z vernimi očmi zre v svet. Pri.icl Je v krčmo. Ves dan sedi tam; denarja nima in bi vendar r.id pil. Tako je zopet odšel in bil bi jako poparjen: nobenega bočja-ka in ničesar. kar bi mo«el prodati Kdor bi mi dal denarja", si misli, "temu bi hotel prodati svojo ženo ! " Zdajci mu pride nekdo naproti. "Na kaj si mislil" mu veli. "Co naj IX) pravici povem: Kdor bi mi dal denarja, njemu bi hotel prodati svojo ženo". ' D', biš ga. samo pripelji mi svojo i eno: cb zori vstanl in mi pri vedi • vojo žensko!" — in določi dan ter. mu označi ta in ta kraj. "Odkod pa vzameš denar?" "Zaklad ogromen zate, tam bo strašansko dosti denarja". redi z roke križ na čezenj odskoči. "Ha. malopridnež!" sikne in si pri tiska pesti na gobec, "nisi mi pri-vedel svojo babo, marveč mater Jezusa, Nazarenskega!" A sveta Bo-gorodico dvigne omoferij — on prašči — zemlja regne in razpoka se odpre: v to luknjo šine on ter iz- on pa Takrat se je ozrl vanjo kakor bi j hotel dejati: kakšen zaklad, kateri zaklad bi pač mogel biti večji od | tvoje vere? In krenila sta proti do- j mu. m živela sta — naporno, potr-: pežljlvo in težavno, vse pa je bilo \ vnovič sloga in lepo in šlo jima je i venomer bolje. Umetno izdelovanje draguljev. se najdejo tudi v prirodi. Z malenkostnim dodatkom kroma se ti kamni spremene v rdeče žlahtne korunde ali pa v rubine, dočim dasta železo in titam modre safirje. Tudi v prirodnih draguljih te vrste se najdejo iste primesi, kakor so pokazale natančne kemične analize. Moderna kemija pa je naravo v marsičem celo prekosila. Sijaj umetni!* draguljev je dostikrat večji kot prirodnih in v pestrosti baj-v umetni kamni daleč prekašajo izdelke narave. Ni je barve v mavridl, ki je ne bi bilo moči vdahniti umetnim draguljem. Od temno vijoličaste pa do ognjeno rdeče se razteza skala nebrojnih barvnih odtenkov, v katerih se iskre umetni žlahtni kamni, ki v stotinah dan na dan zapuščajo tovarne. Med najlepše spadajo vsekakor umetni spineli, katerih barve so vse bolj ognjene kot barve prirodnih. Zanje so posebej izračunali najbolj primerno obliko brušenja in dosegli na ta način briljantorr. podobne dragulje, ki v luči blešče v vseh mavričnih barvah hkrati. Tovarne, v katerih se izdelujejo dragi kamni, so opremljene z dolgimi vrstami topilnih peči. zakaj v vsaki peči je moči topiti samo po en kamen n:: cnkr.it. Temperatura v pečicah znaša ca. 2000 stopinj Celzija in proces traia dokaj dolgo. Čim oočasne.e se tale sestavine, ten: S VEN HEDIN: Via Dolorosa. KAKŠNO BO PRIHODNJE LETO Ime Sven He din pomeni znanstveno osvojitev velike puščave v notraji Aziji. Po odkritju Transhi-malaje si je Sven Hedfh zamislil le kratek odmor za nekaj let, preden je kanil zopet v svet. A velika vojna in obsežni politični preokreti v Aziji so postavili 3koro nepremagljive ovire. Toda mož njegove krep-kovoljnosti se ne da oplašiti. Oziral se je po mlajših znanstvenikih in .leta 1926 je pričel v Pekingu sestavljati največjo odpravo, ki se Je kdaj napotila v srednjo Azijo. Ek-spedicija še ni dovršila svojega delajte je Sven Hedin na pritisk svojih prijateljev privolil, da pošlje med ljudi spis o prvem daljšem od- kaj minut nato vznikne ob meni pl. Marschall. veder in pokojen kot običajno. Izrazim mu sožalje ob izgubi, ki smo jo vsi z njim vred utrpeli s tem, da je srekana antilopa Dikica doigrala svojo vlogo na našem mirovnem pohodu. Nesreča se je pripetila pred malo dnevi, ko je bila Nironova kolona na maršu in je Bergman nekaj kilometrov daleč od pota ustielil divjega osla. Pl. Marschall je bil šel tja in njegova zvesta ljubica Dikica ga je kakor običajno spremila. Nekako na pol pota se je antlopa okrenila in nje gospodar je pač domneval, da bo prav tako iziahka ko druge krati našla nazaj h karavani. Toda zveč r seku potovanja z naslovom "Moj ko sta Bergman in Marschall pri-pohed s Švedi. Neme« in Kitajci spela v novo taborišče, so Dikico sko7.i pustinjo Gobi. 1927—28. Evo popieši.1:. Drugo jutro zaian:: > ; vam odlomka: sli iskat, a vr-e poizvedb* Proroki za šajo. leto 1930 se že ogla- Povsod v priredi so na delu taj-, stavini sta samo kisik in aluminij, ne sile, ki nenehoma snujejo nova : ki ju nikjer na svetu ne manjka, živiljenja in nove tvarine. Ves svet} Sestava sama tedaj ne more bi-nalikuje ogromnemu kemičnemu ; ti tisto, kar daje draguljem vred- j bolj enoten in pravilen je izdelek laboratoriju, čigar pogonska sila je j noto. Mercdajne so niih oblika in solnce. ki s svojimi toplotnimi in j lastnosti. Vsi prirodni dragulji ka-svetlobnimi žarki pomaga ustvar- ; žejo. še preden so izbrušeni, neke jati zamotano sestavljene tvarine \ pravilne geometrične oblice. Dia-kakor: sladkor, škrob, beljakovine ; manti se najdejo kot dvojne če- j 13. december je napočil, dan. ki i bo v kroniki mojega življenja za-! znamovan s tremi zvezdicami. Spa-j da med moje najljubše spomine, kajti prinesel mi je -enega najlepših in največjih dokazov prijateljstva in požrtvovalnosti, kar sem jih kdaj doživel. Ob pol desetin Sine cirirtiii. Z;:-iii- je čakal železen posteljnak. Ob obeh stranicah .sta bila pritrjena i ijubne sprt » tu. dva šrttorska dresa. Postelja je bi- zarna n. Klicali in piskali toča puščava je ležala tiho in gluho u-v ni vrnila svojega plena. M nda >t je Dikica izgubila v gričevju. Prelahka je bila. da bi se bilo no trdin tleh sledilo za njo. Dikica je b.l;-ier ostala izgubljena, mi pa smo jo - - . ... Sku•>:;:! sij: s ■ lazili 7. na t® o, č.i je nrletela na - -lodstvo in bi! . v ka!:' Nemški astrolog Hoffmann je sestavil po legi zvezd evropskim državam horoskop Mož pravi da bo prihodnje leto za evropske države neugodno. (Jospodarski in imančni položaj bo kritičen Tudi v državah, k: so v svetovni vojni zmagale, bo velika brezposelnost. V Franciji in Angliji bo kupna moč denarja z?lo padla in tudi na mednarodnem denarnem trgu se obetajo velike per-turbacije. Drugi nemški astrolog Voight j< tudi mnenja, da bo prihodnje leto kritifno. Posebno gospodarski poležal srednje Evrope ne oteta nit* dcbiegn. Gspadarrtvu .-rerlnjeev-roprkih drž;r. se obeta se hujfa kn-za in srednji sloji b -do še bolj obubožali. Voigt napoveduje tudi več močnih potresov in železniških ka-:astre: Tretji astrolog Qrimm, i:i se e-glaša vsako ieto, je še večji pesi- m:s*. On eovori > wlifcih el^men-i .an'ii.1 .:a<.a. roiuu. luimišiCin ne-I rc1 iCibi letini ki gospo- jpo njegovem mnenju tuai poostreno r;..:rct!n/L m v !:ke '.emire. Dne 21 e.:-:» bra nastane solnč-n: mrk :n p:.-ledk . bodo elementa: nc k. epidemije In po-rnanjkat: ic ž.vil F.,č pa nam prinese prihodnje leto velik napredek v zr.rtn ,ti in pi vnetljive izume. | Žeie kon.un !• *.. .-«. bi splošni pcV-žaj nekoliko Izboljšal. Ojača bolan hrbet ali slabe obisti. ohHtfi' :• m-hci to « ■ r«-.ti...>-11 :„v'4< -n<- t»ov*i. ("i-.j.. . l . t« lan mli-l, r,- i ri-dii'i »•!• i»ij«* v in►»■*i i." »Sru^iii čin, k. živlli-n j«- . ■ \ .-li,.. ».;t. I.Judr'. ki iri»«- L»>J ii i h otiioli uli nuVr > <•- !• n... t «1-. <1 ' iti hr t > Toiiu. iii.kil*. •!.[ xtikij-tri,- /».-)>•.i«. V i trni priT»i-"iij«*,. J< tu ,\:r J>>hi» I* K lr< hlM. AU. rmw , i .,. r,r.ui "Nu- ir^-T.iii.- j,- .. j-' m«.j l>:t"-1 .r .-r.l*ii ii j.«z s- pfi^uttm jo i jt.':i1-r »»■! m«" j'- i-»Ik«> ti«.J»-', di m«»-rit mri;«' .lili l«-ž:ui ii,i tiji-niu. Hrrtjj floh«r, T> •» ■»•••m Ht-nj in i.- li!!ik'» <■ r,■ t:trudin: i .k.. h,tr.. " Nu«i.-Ti.r,. • i-ij.» j. v«" h 'ru'ivin:ih z z'l«-:.vUi Akr> ri «1*j-C.ijn.i vil- lrp«»v..-. tmi r»cil«* naj n.il'«"i <••! US \ <<. 7. /i,.i * n: «]«ti.-»<. >.\«lv.> i odprtini šatora: poročal mi je o po-l ložaju karavane. Hwang, Ting in i Liu so pristopili, da me povprašuje. kakč se počutim. In tudi nekateri naših služabnikov so izrazlU 1 svojo privržnost in svofje zanimanje. N. in druga gradiva živalskega in rast- ] tverostrane piramide in kocke, ru ■ linskega sveta Ta oddelek, dejali \ bini in safirji, pa imajo navadno o- ^ likosti in kakovosti, nakar se izbe- j brih bi: organski laboratorij narave, je j blikc šesterostranih stebričev. To ^ rej0 v določene namene. Približno j itme vsakomur odprt. Kogar zanima, sc so kristali, kakor pravimo. In baš V prav skrbne upravljanih pečicah , ia iz spalne vrotle in nekaterih bla-je moči izdelati dragulje, ki tehta- I zin V kašinirskih čevljih, ma jem jo cez 200 karatov in so pri tem 4 i kcvuliu in kuOmi sem lege! nanjo in do G cm dolgi ter 2 cm široki. Dob- | pokrili so rac* z veliko ovcino. Nosi-ljeni dragulji se takoj nato na- I z vsemi pritiklinami so tehtala i tančno preizkusijo glede oblike, ve- i vsaj toliko .kolikor jaz sam. Do- 40 kil je pritiskalo na vsako ram. ki so me nosile. Cim lahko seznani z njegovim ustroiem V njega svetlih delavnicah poje noč in dan pestro življenje in de- to kristalinsko stanje, ki napravi kamne prozorne in ukreše v njih svojevrsten ogenj, daje po &>ebi lo, ki je pa v marsičem tajno In ne- j brezpomembni tvarini tolikšno umljivo človeškemu razumu. Skrivnost draguljev. Poleg organskega laboratorija so v prirodi še drugi, ki stopni. Skriti leže globoko pod zemlje-, pod mračnimi ječečimi oboki, na katere pritiska težka gora. Dasi je v njih navidezno vse tiho, so vendar skrivaj na delu ,podzemeljske sile, ki tope in kristalizirajo, da v nedogledne dolgem času izdelajo nekaj drobnega bleščečega kamenja In kovin. V njih nastaja tisto, kai človek najvišje ceni: žlahtne kovine in žlahtno kamenje. Takisto živita dalje. Ulita nič ne ve o tem, da jo je prodal: vedno je ista. verna, on pa hodi potrt. Znoči 1 c. on pa ne zaspi, kadar pa za-dremlje, škriplje z zob.n?. Bliža se rok: sedaj jo mora odvesti. • Pojdiva", ji reče, "tam za polji leži nekje velik zaklad v zemlji. Urez tebe ga.ne morem najti, tako pa ga dobiva. Jako dosti denarja | človek se je že marsikaj naučil de biva. Saj sama vidiš, kako trda | v teh podzemeljskih laboratorijih, nama prede. Potem bova spet do- 1 Najbolj zanimivo med vsem pa je i stavljeni, bro živela". i vsekakor izdelovanje dragih kam- Zadnja leta Ulita sc je odpravila. Odrineta. | nov. Žlahtno kamenje je še vedno ' ±e ce]0 vrsto vrednost. V vseh kristalih so atomi razporejeni v nekem smiselnem redu, na-likujoč umetno sestavljeni zgradbi dočim so v nekris ta ličnih tvarl-so težje do- j nah na pr, v steklu — zgneteni brez vsake somernosti. Pri umetnem sestavi jen ju dragih kamnov gre tedaj v prvi vrsti za to, da se posamezni atomi razporede v tistem svojevrstnem redu, ki je značilen za ta ali oni kristal, in v katerega se urede atomi sami pod vplivom privlačnih sil, ki vladajo med njimi. Ako ta uspe, tedaj se umetno narejen dragulj v ničemsr ne loči od prirodnega. Tako pridobljeni žlah-ti kamni so enakovredni umetnim, ker sc iz istih snovi in enako se- 90 odstotkov se jih predela v teh nične svrhe. a le 10 odstotkov jih izbrusijo v okrasne dragulje. Zaradi izredne velike trdote se umetni , dragi kamni uporabljajo kot rezila ! za prav trde tvarine. ter za ležaje pri precijsklh merilnih instrumen-! tih in žepnih urah. V ceni je seveda med prirodnimi in umetnimi dragulji velikanska razlika in slednji pomenijo nevarno konkurenco. Zaradi tega so v podjetjih, kjer imajo opravka s pri- Klim hodi spred. Žal mu je: saj sta lepo složno živela! Toda kaj početi? Ob potu je stala cerkev. Ulita mu reče: "V cerkev grem molit, počakaj trenutek". "Le pojdi". Stopila je v vežo božjo. In kakor doma. — pred Bogorodieo: stala je in strmela — ne zine besedice, samo gleda predse in zaplaka. In takisto v solzah zaspi---Tu se je Materi božji zasmilila. Ogrnila si je omoforij ter odšla. Klim stoji, čaka svojo ženo in čaka. dokler ne pride (misli, da je njegova ženica >. In gresta na določeno mesto. Vendar "njega" še ni tam. je uspelo, sestaviti umetnih žlahtnih najdražje, kar imamo: ni čuda tedaj. če so ga že v starem veku skušali izdelovati in ponarejati. Uspehi pa so bili vedno zelo klavrni. Uspele so samo različne zmesi ste- kamnov, ki ustrezajo tem zahtevam. Med njimi so znani predvsem žlahtni korundi in spineli. Korundi so iz čistega aluminijevega oksida, spineli pa imajo vrhu tega prime sem bil zamotan nalik mumiji, ko stopili prvi nosači na svoje prostore. Heyder in Hummel, Norin in pl. Marschall so si na dano znamenje zadeli nosilnico na pleča in genili Cez 8 minut je sopil Mate Lama na Heyderjevo mesto, medtem ko so si ostali trije gospodje samo predeli na drugo ramo. Pozneje so popri-jell drugi nosilci: Liberenz in njegov sluga Charly kakor tudi Mon-golec Džangsun. Pohodni takt In teža sta zahtevala, da se je vsakih rodnimi žlahtnimi kamni, napeli vse s 7 minut menjavalo. Imeli smo torej klovine, ki so bile dragim kamnom ; šanega še nekaj magnezijevega ok- samo po barvi nekoliko podobne. Stic, ko se je razvila kemija, ki je med drugim preiskala tudi ustroj in sestavo draguljev, je nastopil preobrat. Veliko je bilo presenečenje. ko se je pokazalo, da drr^o kamene ni morda iz kakih zelo redkih in nenavadnih snovi, marveč da na-I staja iz čisto vsakdanjih prvin, ki jih je povsod v izobilju. Izkazalo se je. da kraljevski diamant ni nič drugega kot navaden čist ogljik, soroden premogu. Razkrinkani so bili rubini in safirji, katerih glavni se- STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC.. REQUIRED BY THI ACT OF CONGRESS OP AUOt'^T4 TfTt. of Olii Narod«, published dai>y except Sunday* and Holiday« at Xaw York N. T. for Oct. 1, 1929 Stat« of Naw York County of New York. bcrore me a Notary I utile in and for the State and County aforesaid, personally appoarfd Ludw«r fleRediic. who havlnj: been duly sworn according to law deposes and »ay» that he Is the Bualnets Manager of the Giaa Naroda, and thai the following Is.to th« be«t of his kuowltdg* and belief, a tr u« statement of the ownership, management (and if a. daily paper, the circulaUon) etc. of the aforesaid publication for th« data shown in the above caption, required U* the Act of August 24. IMS. embodied In section 441, Postal Laws and Regulations, printed on th« ravers* aids of thta form, to «11: 1. That the uamaa and addreaaaa of the publisher.editor, managing editor, and business managers aro: i'ubllsher. Slovanic Publishing Cosnpany. 21« W. IS Street, New York. N. Kditor, Janci Tsrček. 21« \Y. if Sireni. Xew Y©rk. N. Y. Managing Editor. J suet Teri^ek. 1-16 W. 18 Street. New York, N. Y. Business Manager, .T*udwlg Bsnadik. 216 W. l$ Street. New York. V Y. 2. That the owner* ara: (Qivs names and addreaaes of individual owners^ «r, IT corporation, give its iun« and names and addrsasea of stockholder« twrtig of I old i n* 1 per cant or mora at the total amount of stock) »Siuve-rtlc Publishing Compsny. 2l< \V. 18 St. New York V Y stockholder: Frank Sakser, SS Cortland t Strast, New York. X r. t. That the k now a bondholders, mortgage •*, and other security holders one-i fig or holding 1 par cent or nora of total asnount of bonds, mortgage*, or other ■•curiiiM are; *tfftriout«d through ta* mall* or otherwise, to paid sabscrtbcr* during th* *lz months prrredtng fte dale shown above la ................................ 7.2SO «Thi* Information to required from dally publication* only.) , LudwLf B*nedik. Business Manager Pw-'trn I« and *nb*rirrtw*l he-fore me thUt J*t dav of Oct. Alois StmiJ. Notary PwWle. ' -4- v sicia. S primesjo nekaterih kovinskih oksidov jih je moči nadahniti z vsemi značilnimi barvami dragih kamnov, tako z rdečilom, ki je lastno rubinom, in z modro barvo plavic, ki odlikuje safirje. Izdelovanje dragih kamnov samo po sebi ne bi bilo težko, če bi bilo vpraianje samo v tem. kako najti prave sestavine, jih staliti in jim dati pravo barvo. Ali snovi morajo poleg tega tudi pravilno kristalizirati, to doseči, pa ni lahka reč. Desetletja in desetletja so si kemiki belili glave s tem problemom, a poizkusi so vsakemu izpod-leteli. Šele Francoz Verneuil je prišel k cilju. Njemu je prvemu uspelo sestavljiti umetne rubine. Od 1. 1910 se umetni žlahtni komni izdelujejo že na veilko, čeprav samo nekatere vrste. Drugim kemija še danes ni mogla blizu. SIcer pa je izbira umetnih draguljev vzlic temu že zadosti velika, da se manjkajoči vzorci lahko pogrešajo. Kako jih umetno izdelujejo. Izdelujejo se umetni dragulji v bistvu takole: Prav na drobno zmleta glina se vsiplje navpično navzdol v zelo vroč plamen pokalnega plina. Tam kjer je plamen najbolj vroč, moli vanj koničasta ost neke negorljive tvarine, na katero pada glinasti prah ter se tali v ko megla drobne kapljice. Te kapljice pa od novega prahu čedalje bolj rasto ter se zlivajo1 druga v drugo, dokler ne nastane majhni hruiici podobna solza, ki jtvori enoten pravilen kristal, omejen s pravilnimi kristalnimi ploskvami. Ako se mesto navadne gline vsiplje v plamen čisti aluminijev oksid, tedaj nastanejo popolnoma brezbarvni kamni: beli, safirji, kakršni sile. da bi odkrili v umetnih produktih kake napake. Ali z vsemi pripomočki moderne kemije in fizike niso mogli dokazati drugega, kot da so si prirodni In umetni kamni do pičice enaki. Sem pa tja zaidejo v umetne kamne kake motne primesi, brez katerih pa tudi naravni drar gulji niso. Končno pa tovarne nimajo namena z umetnimi dragulji tekmovati prirodnim. marveč skušajo samo izpodriniti zanikrne steklene imitacije, ki so brez vsake vrednosti, in jih nadomestiti s cenenimi kamni, ki so razen po izvoru popolnoma enakovredni prirodnim. Komur gre bolj za estetično vrednost okrasja kot ea izvor bo z umetnimi kamni lahko dosegel enake ali še sijajnejše umetniške efekte. dvojno moštvo, ki se je vrstilo, tako da je slednji tovornik 7 minut nosil in 7 minul prost korakal. Uro sem držal v roki In velel obstati, kadar je čas potekel. Pisal sem tudi v svoj dnevnik kakor ponavadi. Mongolsko moštvo nI umelo stopati umerjeno. Na, njihovih plečih so bile kretnje sunkovito neenake. Občutek večjega miru in varnosti .sem ime) kadar so štirje Evropejci nastopili pod nosilnico. Naša procesija je p<.>if-i ini -nit no razvila. Pred menoj << < a ha is trije Mongoli, od ii. t. :.k nr. -e : c j eden. zdaj drugi zakrival solnčno oblo na horizontu i o straneh no.silncc so ezci.li K-. -pejci na kamelah M mgolov, lik. častna straža, za menoj pa je jahalo prvo mongolsko moštvo. Sedaj je šla uspešneje naprej. Solnce je zatonilo in napočil je somrak. Polagoma se bolj temni Hladno je. mraz mi prodira skozi kežuho-vino. Pred nami je videti svit ognja. Čim uzremo prvi šator — v njem so Norin, Bergman in pl. Marschall — zapovem ustaviti .čeprav je Larson postavil naš tabor 200 metro\ dalje. Toda jaz ne morem nič več. Dovolj mi je. Nosilnico polože v odprtino šctoia in dr. Hummel mrr nastani v segretem šutoru. medtem ko se postavlja moja jurta. Divno je bilo priti z rastočega večernega mraza v kurjen šatorl Tu sem ležal zdaj ko paša in sorejemal poslanike sosednjih naiodov. Sin je bil prvi. Sedel je ob moji postelji ter bil vselej ganljiv v svoji prijaznih. pametnih nasvetih. Zatem se je pojavil Larsonov visoki stas v Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. m itJAtBErsiSntwnfl Brez dobrega zemlje-vida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK Nekako čez poldrugo uro smo napravili 30 minut oddiha in nosilnico so položili tik prijetnega, zavet-nega ognja. Jaz sem bil pač edini, ki mi je bilo tega treba, kajti no-sačem je bilo pri delu dovolj toplo. Dokler smo počivali, je Heyder jahal naprej na Norinovem velblo-du ter nesel Lorson upovelje.^ naj j nam nemudoma pošlje vsaj 8 Mon- i golov naproti, da bodo nadomestili obe prvi skupini nosačev. Jezdili j naj bi. da bi čim prej prispeli do; nas. Po odmoru je stopal sprevod dalje skozi puščaVo. Liberenz je filma! in fotografiral. In priznati moram. da sem bil jako radoveden na J plošče, ki so se mogle razviti sto- ] prav v Hamiju. Ob eni smo obtičali na točki, kjer ; i so nam Saksauli nabrali goriva, j zanetili smo vnovič piamteč ogenj in zaužili tečen predjužnik: pra- ; žene antilopje obisti in zelen grah keks in presno maslo, čaj in sme- . t ano. > Ko smo se tako okrepčali, smo odtegnili naprej, in moja nosila se žugajo preko novih daljin neskončnega Gobija. Mento, Bonk, Matte Lama in Džangsurn me nosijo. Menjava se vrši sedaj vsakih 5 minut. Pol štirih je, in solnce se bliža ob-zoru. Prav pred seboj ga Imam. V labirint nizkih, temnih gričev prihajamo. Tla so tod valovita, vendar moji nosilci to bolj občutijo kakor jaz. Iznova preide pol ure. in pred nami se začrta gibka, slikovita četa jezdecev kot temačne silhuete na zapadajočem solncu. Deset naših Mongolov in Kitajcev, ki so nam poslani te SeUsteja naproti. Naglo dirkajo. Obstanemo. Oni razjašejo in štirje se takoj postavijo k no-silnici ter poprimejo z čilimi močmi. Koraki so jim kratki, pa urni. in brežuljki ob potu ginejo hitrejše nego doslej. Njih brzl stopaj pa ne drži enakega takta — podoba je, kakor bi človek veslal skozi zaliv. Zdajci se mi približa Bergman, mladikav. cvetoč, in ogoreL Mimo- 1 grede si krepko stisneva roko. Ne- / GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! i Naprodaj več kar PRVE VRSTE belega in črnega grozdja. Ne zakasnite to priložnost! BI {ZO J A VITE ZA < 'ENE! WALTER PRED0VICH 717 — 24 STREET SACRAMENTO, CALIFORNIA \[\ ___J 2 SkuPna IZLETA ^ priredimo to leto. Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo še dva skupna potovanja v stari kraj to leto na najnovejšem, največjem in najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — "ILE DE FRANCE" JESENSKI IZLET BOŽIČNI IZLET - 18. oktobra 1929 S. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zaaigu-rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila, glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. NIIAR NARODA* NEW YORK TUESDAY. OCTOBER 1, 192» The LARGEST SLO VEHE DAILY la V. ft. A. Skrivnost sestre Marlen. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ^ Za Glas Naroda priredil G. P. * Nadaljevanje.) ■HEMBMMBBI •I29BS88&' DtWli Republika Peru. Katja Je smehljaje pomigala nazaj ter metala poljube z roko. Ha-rald pa Je zrl sočutno In skrbno v obraz starega gospoda. Slednji Je dihal kot v krčih ter vračal poljube. — Pojdita z Bogom! — je vzkliknil ie enkrat hripavo. Na svidenje, očka! — je vzkliknila Katja, vsa vesela. Avtomobil se je odpeljal. John Vanderheyden pa je sedel še nekaj čsum, nepremično in s solznimi očmi ter zrl za vozom — Zadnjikrat tem jo videl, Bog s teboj, otrok moj! — je rekel pritajeno, dočim je krč pretresel njegove ude Nato pa so pridrveli ven poročni gostje, da še enkrat pomignejo odhajajoči dvojici. Stari gospod pa se Je medtem ojunačil ter se zopet vrnil med tvoje goste, počasi premikajoč se s svojim vozičkom. Medtem pa se je odpeljal poročni par v pristanišče ter odšel na krov Kolumbusa. kjer je najel razkošno kabino. Kmalu potem, ko sta dospela na krov, se je pričel parnik pomikati iz pristanišča. Republika Peru ne spada med južno-ameriške države orjaške razprostranjenosti Po obsegu je komaj tako velika kakor polovica Argentine in pet do šestkrat manjša od Brazilije. Vendar je s svojimi 1,400,000 do 1,900,000 štirjaškimi kilometri še vedno šest do sedemkrat večja od Jugoslavije. Površna cenitev njenega ozemlja najtočnej-še izpričuje, da se zemlja v tej deželi ne meri po četvornih metrih kakor v gosto poseljenih civilzira-nih državah Evrope. Ozemlja, ki so n. pr. tako velika kakor Belgija ali Nizozemska, se v Peruju premikajo sem ali tja z enostavnimi mej- I Kraljestvo Inkov je bila teokrat-■ ska monarhija, v kateri so zavzemali pripadniki Inkov najvišje po-| ložaje. Ljudstvo je imelo v pogledu dela enake obveznosti in dolžnosti. V tej uredbi vidijo nekateri realizacijo socialističnega državne-; ga ideala, kar ni povsem točno i Enake dolžnosti so vezale vse. a so i terjale od njih tudi enake pravice. Inki so imeli državno religije, ne-i kakšne vrste solnčni kult. Državni i jezi kje bil kešua, poleg njega pa so se v deželi govorila še druga narečja. Blaginja Inkov je bilo poljedelstvo. ki so ga visoko čislali. Smatrali so ga naravnost za sveto ob- Poročno potovanje mladega para je spremljalo najbolj krasno vreme in krasni parnik se je mirno vozil in vsled tega ni imel še noben potni morske bolezni. Na krovu je vladalo živahno življenje in Katji je minulo prvih par « ni kot v snu Harald je našel zopet svoje upanje, da bo zakon srečen in zadovoljen in tudi Katja je bila zaenkrat še srečna in zadovoljna kot mora biti sploh mlada žena tekom medenih tednov. Dallah je imela, dobre čase kajti gospodinja je bila izvanredno mila ter ni niti mislila na to, da bi zmerjala ali celo tepla. Tako Je potekel prvi del potovanja v najlepšem sporazumu. Ka-korhitro pa so pričeli dnevi enakomerno potekati brez razburjenja, se Je pričela Katja zopet dolgočasiti. Pričela je tiranizirati Haralda z vsakovrstnimi malenkostmi. Nekega dne ni bilo Daileh takoj tukaj, ko bi jo rabila njena gospodinja. Čedna, mlada Ačinzka je namreč našla med posadko vročega oboževalca ter se je nahajala v njegovi bližini. Katja se Je razkačila ter pričela očitati svojemu možu, ker ji ni dovolil vzeti se seboj Zobah. Izprva je jo skušal pomiriti, a ko se je še bolj razjezila, Je brez nadaljne besede zapustil kabino. Harald'ni namreč hotel, da bi Katja zmagala s svojo slabo voljo. Katja je zrla za njim z zlobnimi očmi. Zopet se je pojavil njen povračilni m malenkostni duh. Sklenila se je osvetiti za vse, kar ji je l>aje storil Harald. Od tega dneva naprej je izginilo popolnoma miroljubno in veselo razpoloženje mladih ljudi. Trajalo Je komaj tri tedne Ko se ni Harald skesano vrnil v kabino, je oblekla Katja posebno zapeljivo obleko ter odšla na krov, kjer so se ob tam času nahajali skoro vsi potniki. Ona je že dalj časa flirtala s par mladimi moškimi. Danes pa je btorila to bolj intenzivno in zavestno in kmalu pe bila obdana od celega šopa kavalirjev. bi ie davno radi dvorili. Ko se je vmii Harald. je našel Katjo sedeti med temi razburjenimi občudovalci. Postal je pozoren, pogledal ^vojo ženo ter obstal. Katja pa se je delala kot da ga ne opazi, čeprav ga je videla prihajati. Koketirala je posebno odločno z mladim Straatenom, ki je že dolgo živel na Javi ter imei sedaj hrepenenje po lepih ženskah ter sploh jo vseh užitkih kulturnega življenja. ' Par trenutkov je bil v dvomu, če naj napravi nagli konec temu prizoru ali če naj se dela, kot da ne zapazi ničesar. Tedaj pa je ujel na-gel, prežeč pogled svoje žene. Skoro se je moral nasmehniti. Poznal je Katjo dosti dobro, da ve, da ga hoče sedaj kaznovti ter napraviti ljubosumnim. Vsled tega se jc delal, kot da ne zapazi ničesar ter je šel mirno naprej. Harald jo je pustil nemoteno koketirati. Več dni je vladal reservi-ran ton med mladima zakonskima. Harald sicer ni opustil viteških pozornosti napram njej. a v splošnem je ostal formalen in vzdržljiv. Katja pa je seveda pričakovala, da bo napravil ljubosumen prizor ter se je tega naravnost veselila. V tem je šla celo tako daleč, da je iprizorlla nekega večera z gospodom Straatenom samotno promenado po krovu, v mesečini. Harald ni v prvem trenutku niti zapazil, da je izginila njegova žena Videl je le Katjo, kako je plesala s Straatenom. Starejša, suha dama, ki je videla njegove poglede, ga je vprašala z malicijoznim usme-vom: — Ali iščete svojo ženo, gospod Horst? Priklonil se ji je. — Seveda, rad bi plesal ta valček ž njo. — Morate iti tjakaj. Vaša žena dela namreč z gospodom Straate-Lom promenado v mesetini. Zopet se je priklonil, ne da bi izpremenil poteze v svojem obrazu. — Moja žena se hoče najbrž nekoliko ohladiti po plesu. Nato Je odkorakal počasi proti označenemu mestu. Nakaj časa pozneje pe videl Katjo stati ob ograji. Zapazil pa je tudi. kako Je mladi Straaton vroče poljubljal njeno roko. Hotel je poseči že višje, a tedaj je stopil Harald med oba ter potisnil Straatena precej energično na stran. — Ti si pač trudna plesanja, Katja? — je vprašal, navidezno mirno. Katja se je vendar nekoliko prestrašila njegovega nenadnega nastopa. Bilo je res krasno. Mali Holandec ji je namreč pripovedoval stvari, katerih nI še nikdar slišala od svojega moža. — Jaz sem le hotela nekoliko uživati mesečino, — je odvrnila ter pri tem precej hudobno ošvrknila moža s svojimi temnimi očmi. — Potem stori to v moji družbi. Gospoda Straatena pričakujejo željno številne neporočene dame kot plesalca. Ne pustite se motiti, gospod Straaten —, tukaj ste trenutno nepotrebni, kajti jaz hi bil rad bam s svojo ženo. Te zadnje besede je izgovoril Harald s tako pretečim in mračnim naglasom, da se je Straaten takoj opravičil ter izginil. Katja se je ozrla v svojega moža z blestečimi očmi: — Kaj pomen j a to? Zakaj si poslal proč gospoda Straatena? — Ker smatram za nedostojno, da delaš ž nJim promenade v mesečini ter se ne pustiš poljubljati le rok, temveč tudi lakte. Zmagoslaven usmev se je prikazal na obrazu Katje. Zadovoljno je vzdihnila ter govorila naprej: — Torej ljubosumen? Prijel jo Je zelo močno za roko: — čuvaj se. Katja! Le radi tvojega očeta sem imel toliko potrpljenja s teboj. Sedaj pa je dovolj. Jaz nisem človek, s katerim se je mogoče igrati! Nekaj časa sem povsem mirno opazoval tvoje koketstvo. Sedaj pa ne smeš niti enega koraka naprej. Ne pozabi, da si moja žena. Katja se je prisiljeno nasmehnila. — Torej ljubosumen? — je vprašala s prlčakujočlm pogledom. Njegove oči so počivale v njenih z izrazom, ki je bil zanjo skrajno ' neprijeten nimi korekturami ne menjavajo dr , veznosti. kateri se ni sme! odtevj-žavno pripadnost po lai mikih. f niti vladajoči monarh. O visoki V:ul-Kljub ogromni razsežnosti ima | turi Inkov priča še danes velika Peru samo štiri do šest milijonov cesta, k ise vleče po grebenih And prebivalcev. Dežela Peru je zelo bogata na zlatu, srebru, petroleju in bakru. Njena bogastva so tako velika, da bi lahko prehranjevala še enkrat toliko ljudi. Zato v Peruju ne tvori problema "ljudstvo brez zemlje",— ampak narobe: zemlja brez ljudstva. Kakor iščeta Japonska in Kitajska zemlje, kjer bi naselili preobilico svojih ljudi, tako išče Peru ljudi za poselitev svoje prostornine. Jedro prebivalstva so v Peruju kakor v malone vseh tropskih deželah Amerike Indijanci, ki tvorijo skupaj z mešanci petino vsega prebivalstva. Indijanci, praprebival-ci Peruja, so tisti, ki dajejo peru-i anskem ljudstvu značilno potezo. Plast Kreolov, ki zavzemajo danes najvišje položaje, ter daje deželi prezidente, ministre in diplomate kakor da bi bila Peru dežela belo-kožcev, je samo varljiv videz: po vsej pravici jim gre'naslov "la gen-te decente". Indijanci so od njih zelo oddaljeni. Ko je leta 1532. vdrl Pizarro s svojimi Španci v današnji Ekvador in Peru, je vladajoče ljudstvo Inkov skovalo iz Peruja, Ekvadorja, Bolivije in severozapadne Argentine ter velikih t^iov današnje republike Čile f ^jmno državo, ki je bila organizirana na komunistič-no-verski podlagi. Kakor v orijen-talih despotijah in v komunistični Rusiji so obvladovali življenje celo kupnosti in vsakega posameznika ogleduhi in uradniki. Na čelu vladajoče kaste pa je stal nekakšen bog kralj. Legenda pripoveduje, da so prejeli Inki oblast naravnost od soln-čnega boga. V njegovem imenu js položil temelj kraljestvu Manco Capac na gori Guanacaure pri Cu?.-cu. V resnici pa je podoba, da so bili Inki neznatno pleme, ki si ie podvrglo na visoki ravni Peruja sosedne rodove. Tako je potebnilo vso oblast nase. Izročilo govori o 10 do 13 kraljih te rodovine. Zgodovinske podatke imamo samo o nekaterih osebnostih, zlasti o petorici: Hui-racochi, Yupanki, Tupac Yupanki. Huavna, Capacu in Atahuallpi. Ti so bili, ki so bistveno pripomogli deželi do veličine in slave, o kateri se dandanes toliko govori in piše. Kraljestvo Inkov je doseglo nai-bujnejši razcvit pod vladarjem Huavna Capacom <1475—1525». Njegov naslednik Atatuallpa je izgubil 1. 1533. državo in življenje. Deželo so osvojili špapski konkvistadorji pod Plzarrom. Inki so izumrli, dežela pa je postala leta 1542, španska kolonij i z glavnim mestom Limo. V prvem času so spadali zraven še Čile. Paragvaj. Buenos Aires in Tierra Firme. Pozneje so se ti kraji odtrgali in postali samostojni. Nezavisnost Peruja je bila proglašena precej pozno, šele v drugi polovici leta 182!. Španski osvajači niso imeli težkega dela z zasedbo dežele. Pizarro je vdrl v kraljestvo s 102 pešcema in 62 konjiki. To se bo zdelo marsikomu čudno, vendar je resnica. da je uspel. Podobne zasedbe najdemo tudi drugod v zgodovini: Alekasnder je na sličen način stil kraljestvo Perzov. Indija in Kitaj -ska pa sta se podali smešno pičlemu številu evropskih čet. Na razvalinah kraljestva Inkov so Španci osnovali svoje vicekra-ljestvo, ki se je šele pred sto leti izpremenilo v samostojno republiko Peru, ne da bi se bila pri tem kaj preobličila gospodarska podoba dežele z ozirom na Indijance. Mesta in položaje, ki so jih prej zavzemali Inki, so zdaj prešli na Špance in Kreole. Ti so se zadovoljili s tem, da so praprebivalce dežele za silo pokristjanili, na zunaj pa hispanizirali. In tako je doletela Indijance žalostna usoda, da so morali pod zemljo v rudnike, medtem ko je poljedelstvo propadalo Ni čuda. da se je jel rod Indijancev bro organiziranega ljudstva, kjer pod temi pogoji hitro krčiti. Iz do-so bili preskrbljeni vsi skupaj in •vsak posameznik zase, kjer je bil prej zasiguran vsak član države, je nastala brezmočna množico posameznikov, ki so naenkrat prišli v zavisnost in so si morali začeti služiti kruha po rovih in v plantažah. Mešanci pa so dobili privilegirane položaje v obrti in industriji. | Kreoli, katere je proklamacija republike napravila za gospodr.iii dežele, pa niso znali braniti gospodarskih ugodnosti. Njihovo izseljevanje in življenje v svetu, izven pu-( ščav in pragozdov, jih je pomehku- žilo. Rajši kakor doma bivajo v j Limi ali Parizu, delajo dolgove in žive od upnikov. Njihove plantaže doma pa se krčijo in prehajajo če-| dalje bolj v tujo posest. Gospoduri! ! postajajo mesto njih Kitajci, air.e-j rikanci in Italijani. Poleg avtohtonih Peruancev. ki j so že sto in stoletja v deželi, je v Peruju še mnogo tujcev, ki so se naselili potem, ko je država pro-klamirala samostojnost. Treba jim je v čast povedati, da njihova aktivnost kljub temu, da žive v tropskih krajih, ni popustila. Postali so važni za vse gospodarstvo. Med tujci gre prvo mesto Italijanom. Čeprav jih je v Peruju jedva nad 20,000, uspevajo dobro, ker nimajo nasprotnikov. V Peruju niso naleteli na odpor kakor n. pr. v Mehiki pri Galjegih. tGaljegi. prebivalci nekdanjega španskega kraljestva v sevefbzapadnem delu špan skega polotoka. Ljudstvo je močno in krepko, resno in zelo verno, živi pa zelo enosts.vno. Zgodovina jih smatra za potomce Rimljanov. Gotov, Mavrov in drugih prvotnih prebivalcev današje Španije. Galje-gi se zaradi slabih življenskih pogojev doma radi izseljujejo v tujino.) potomcih severnih Špancev, ki jih po žilavosti daleč nadkrilju-jejo. Italijani so si utrdili v Peruju lepo eksistenco, posebno tam, kjer jih niso prehiteli Kitajci. Nagrabili so si premoženje in imajo danes vplivno besedo v trgovini, obrti in industriji. Precejšnja razlika pa je med stališčem Italijanov in Angležev. Angleži so bili tisti, ki so daii denar za ureditev države. Z njho- j vim denarjem se je začelo industri-jaliziranje Peruja. Stekle so prve železnice, začeli so se dvigati iz zemlje zakladi. Ker je bil položaj v finančnem pogledu obupen, ni bilo angleškim bankam posebno težko pridobiti si odločilen vpliv na potek stvari. To prednostno stališče v Angležev je trajalo tja do svetovne vojne. Tedaj so zamenjali njih vlogo Američani. Skoro vse nove in- j vesticije kapitala potekajo danes iz Amerike, Angleži pa se previdno u-mikajo. Že danes imajo Američani v finančnem oziru v deželi večjo _ moč kakor Angleži. Kretan je Parnikov Shipping News — i in Italijanov ! I element tudi Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO t se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA Oil POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Poleg Američanov so v Peruju vpliven Francozi, Španci in Nemci, čeprav igrajo slednji, kaj neznatno vlogo. Še večjo pomen od teh pa imajo Kitajci, ki so po odpravi suženjstva začeli poplavljati republiko in so se z veliko energijo vrgli na vse gospodarsko življenje, kjer se je pokazala potreba delovnih sil. Njih moč je postala namah tako velika, j da so se je začeli vsi plašiti. Zato je | republika kmalu zaprla dotok ru- j menemu življu kljub temu da šteje danes Peru najmanj 50,000 čistokrvnih Kitajcev in gotovo ne manj od pol milijona Peruancev, po katerih žilah se pretaka tudi a -zijatska kri. Navzlic tej poplavi tujcev je v Peruju še vedno dosti prostora za inozemce. Možje, ki nekaj znajo, imajo* v Peruju najlepše izglede za sigurne življenske pogoje in dobro bodočnost. Službo dobe lahko posebno mehaniki in inženjerji vseh strok, bončni uradniki in trgovci. Da si človek ustvari dobro pozicijo v Peruju, je potrebno samo nekaj aklimatizacijskega talenta. 2iv- COSULIGHLINE Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplyt;e: j SATURNIA j 16. OKTOBRA — 20. NOVEMBRA . 9. JANUARJA i! VULCANIA S 2. NOVEMBRA — 1. DECEMBRA 8. MARCA ! Saturnla in VubanUt i>rekasa v>e !bJ-i je svvta v razkoftju. udobnosti in na-i pllci ter nudi najboljšo s uil.o v ICvr. -jni 1'usrbn«; i-eiie za tja in r. iiaj. Več i novosti na. t<-h motornih ladjah \klju j {• no plavalni Imiz-i v drugem rajsredu. PliELPS BROS. i CO. Oil AgentJv 17 Battery Place. New York R DNI PREKO OCEANA Najkrajfta In najbolj ugodna pot aa ootovanj« na ogromnih varnlkih: MEXIQLE 9. oktobra. (11 A M.) FRANCE 11. okt.: 22. novembra (6. P. M. i <10 P. M. t ILE DE F) ANCE 18. okt.: 8. nov. <7 P. M > • 10 P M K*]kr*JAa pot po ietesntel V^&kU Je v poaebnl kabini z vaernl m .dem! ml udobnosti — Pljafa m aLavri* francoska kuhinja ! »redno nlake r«u» VpraAa'te kateregakoli . t>ooblaiten*ga ifinlt ^ FRENCH LINE 1» STATE STREET N L W YORK. N. Y. Ijenske razmere so namreč v Peruju dokaj drugačne kakor v Jugoslaviji. Prva ovira, katero velja premagati. je klima. O njej se lahko reče. da ni nezdrava, čeprav leži tik ekvatorja. Samo v nižinah na vzhodni strani And se pojavljajo tropske temperature, na obalah pa je vročina zaradi hladu, ki ga prinaša Humboldtova reka, skoro vedno znosljiva. V gorah omiljuje naval tropske vročine običajni planinski hlad. NAZNANILO ODPRL SEM OBRT ZA PLESKANJE IN POPRAVILA AVTOMOBILOV in se vam priporočam. H. DERGANC Jerome Auto Painting Co. 120-15 — 101st Ave., (Jerome Ave.) RICHMOND HILL, L. IsL, N. Y. Kako je v stari se potu-kraj in DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE u GLAS NARODA9' ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoratl v stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše r*..»igo-letne izkušnje Vam m' '»mor»nio daii najboljša poisj»nila in priporočamo vedPi le prvovrstne br.io-; parnike. Tudi nedržavljanl xam»-rcjo po-| tovati v stari kraj aa oblek, todU preskrbeti «! morajo dovoljenje za po^miTev (Return Permit) 1* Wash-ingtona, ki jc veljaven za eno leto. Brez permits* je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in hii se ne pošiljajo več ? stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja u permit m mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka, j« najbolje, da v prošnji označijo, naj jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripoščeni v to deielo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in tanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK (Dalje prihodnjič.) 2 oktobra: \quit»u:|; 3. oktobra; Hrnn. n, Chi rl«>ur^. I'.rrmtn 4 oktobra: Miijrst: , t^li^rtiourr Laplaiid. <"l:»-rl><»urj;. Ant»>rp»-n M irm»-f«.r;t. Cherbourg S. cktobra: !£<-p:Mi«' Oh*»rbourjj:, Bremen St Ixjui... »k. ll.iintiuri; » New Amsterdam, iluulbgni- sur Rotterdam Biantamano. Napoti, (;*•!><•-j v h. 9. oktobra: .M»-xiiirp IVimlaiul. ('herlxiiirc, Antwerjten K;u-!.«ruhe, Itremen Koma, Xajwjli. Cenova 12. oktobra: France. Havre L.uctzow, llretnen New York. Cherbourg .Hamburg Leviathan. Cherbourg. Hreineii 15. oktobra: Satumia. Tr>t 16. oktobra: Mauritania, r-herl-riurg 'irurt'c Washington, Cherbourg, Ttremm 17. oktobra: Stuttgart .RouSogn* »ur iter. Ure- in« n 18 oktobra: «1e hranoe. Havre f toiii'-ri<-. Cherbt-urg 19. oktobra: He^icenJam!, Cherbourg. Antwerp«! 1 tHi'bbti.«!. Cherbourg. Hamburg \ eejitJ..m, Boulojfije »ur Mer, Hut-trrdam Mini ekuMida, Cherbourg Ount«1 'irui.dr, Napoli, (Jcnova 23 cktobra: AvtUitiiUM, Chert»ourg I >r«->'!en. < "hei bourg, Hremerj lLef-.j:ut>-. Cherbtmrr, Itamtairg 24. oktobr* Hreiii-ii. i'herl-otirg. Itremen 25. oktobra: M., j* Mi.-. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Anlwert-en A .KUMH-. Nm»)!l, livnota 2d avgusta. M.ln.iuhee. Cherbourg Hamburg l er m 1-ouU ^r:,- ■« ,r Mer, Bremen .Vttie • a Cherbourg, firemen 30. oktobra: He! el gar ... ("herbourg Pr t-j.li!« lit Cardiiij;, Cherbourg, I're-ni» n Ke iaii< e. Cherbourg. Hamburg 31. wMtbra. Murii'-lirii, Cbert«»urg, Bremen JeHnikl izlet. — okt tS. "tla d« Frinc«" Boi'inl akupnl UUt, — f. d«c.. "II* da F-anca".