toanoonM Cena 1 Din Leto V. (XII.). štev 90 Maribor, sreda 22. aprila 1931 » JUTRA" zna a 'a/un neae e n praznikov vsak dan ob l6.ur Kačun pr> pošinem ček zav v Ljubi|ani it. 11 409 '»!'« mesečno ore »tian v upravi al oo oošti 10 Din. dostavljen n* dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase 8prejema tudi oglasni oddelek »Jutra' v Ljubl|ani, Prešernova ulica Sl. 4 Povzdiga tujskega prometa f? z nastopom lepih spomladanskih dni Jn vočigled bližajoči se poletni sezoni 2°Pst postalo tudi za nas veleaktual-no. saj je tujski promet važna panoga našega narodnega gospodarstva. V pon del jek in torek se je vršila v Beogradu redna spomladanska konferenca zastopnikov »Putnika«, službenih turističnih naših uradov iz inozemstva ter predstavnikov Zveze hotelirskih in gostilničarskih organizacij, predstavnikov banskih uprav primorske, dravske in donavske banovine in predstavnikov pristojnih ministerstev. Razpravljalo se je o vprašanjih organi «acije propagande za razvoj turizma v državi in v inozemstvu. Razpravljalo se je o vprašanju avtobusnega prometa pri nas in je konferenca sklenila, da bo društvo »Putnik« s svojimi zastopstvi ter v zvezi z ostalimi zainteresiranimi ustanovami podvzela akcijo na pristojnih mestih, da bo čim preje ponesen pravilnik za izvrševanje zagona o avtobusnem prometu. Zakon je posivljen na dobre in moderne temelj principe, vendar je brez pravilnika r£z vsake koristi. . konferenca je pa predvsem tudi Jtotovila, da so hremena. ki so pred- NemSki reformni načrti VPRAŠANJE ZNIŽANJA DELOVNEGA — MOŽNOST DEMISIJE BERLIN, 22. aprila. Državni kancelar dr. Briining se je vrnil s svojega velikonočnega potovanja in bo imel ministrski svet jutri svojo prvo sejo po velikonočnih praznikih. Dr. Briining bo sprejel ameriškega veleposlanika Sacketta in razpravljal ž njim o odnošajih napram Zedinjenim državam, nakar bo veleposlanik odpotoval v Washington, da poda svo.i vladi obširno poročilo. O pomenu teh razgovorov so mnenja različna. Politični krogi menijo, da se bodo pri tej priliki načela tudi vprašanja. ki se nanašajo na reparacijska bremena in na pričetek novih mednarodnih carinsko-političnih pogajanj. Ministrski svet se bo bavil jutri zlasti s sanacijsko akcijo vlade. Reforma se tiče številnih aktualnih problemov, katerih rešitev je skrajno nujna. V ospredju je predvsem vprašanje brezposelnosti. Pri tem gre za skrajšanje delovnega časa od 48 na 40 ur na teden, da bi bi- ČASA OD 48 NA 40 UR NA TEDEN. MINISTRA SCHIELEA. « lo na ta način zaposlenih več delavcev. Nadaljnje reforme se tičejo zavarovanja za brezposelnost in ustvaritve delovnih možnosti. Nujna je tudi rešitev kompleksa različnih agrarnih vprašanj. Važno poglavje tvorijo carinsko-poli-tični ukrepi, katerih uspešno izvedbo zahteva zlasti minister za prehrano, Schiele. Nazori o umestnosti njegovih predlogov so v vladi deljeni. Del ministrov stoji na stališču, da se mora kmetskemu prebivalstvu pomagati, drugi pa so zopet mnenja, da bi taki ukrepi izzvali represalije v inozemstvu. Posledica tega bo najbrže, da bo minister Schiele moral odstopiti. Tudi v državni upravi so potrebne razne reforme. Odločitev o vseh teh vprašanjih jutri na seji ministrskega sveta pa vsekakor še ne bo padla in bo moral imeti ministrski svet prihodnje dni še več sej. Bethlen o revizijskem orobiemu MADŽARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O POTREBI POLITIČNE IN GOSPODARSKE PREUREDITVE EVROPE U španskem kaosu BARCELONA, 22. aprila. V barcelonskem predmestju je bil na ulici ustreljen predsednik svobodnih sindikatov. Seva-giela. Večina profesorjev na tukajšnjem vseučilišču predava že v katalonskem jeziku. MADRID, 22. aprila. Minister financ je včeraj izjavil delegatom upravnega odbora Hipotekarne banke, da bodo vsi, ki puščajo španski kapital v inozemstvu, težko kaznovani. Pozval je vse Špance, ki so prenesli svoj kapital v inozemstvo, da tekom štirih tednov spravijo kapital zopet v Španijo. lika*8 avtohusn'm podjetjem, zelo ve-j a* neprimerno velika z obremenitvo On Gospodarskih panog, ter da .omogočajo pravilni razvoj te važne arpdnogospodarske panoge. Potrebno le, da se ta bremena čimpreje zni-ajo na znosno mero. Potom pravilnika in prakse pa je tudi potrebno pod-čirT1 manjšega števila ve* o t Da na* 0<*° iačja in čim rpiTif‘ na DodIa£i izkušenj iz- kle tako ze vse napredne države, nnH-Sf- ]ei Vz£azal0v da samo močna Podjetja lahko vrše reden promet, Zlasti tudi na progah, ki so sicer nerentabilne. vendar pa za turizem nujno potrebne. Konferenca je postavila načelo in bo fa sklep tudi predložen merodajnimi ?Wastim, da se naj vsa javna bremena jz avtobusnega prometa (trošarina na bencin, banovinske takse itd.) stekajo v celoti v sklad za izgradnjo in nopra-y»a cest. ker so naše ceste v jako slavni stanju, a brez dobrih cest si ni jnoRoče misliti razvoja avtobusnega ■Opleta. k ^pnferenca je razpravljala tudi o iz-hotelirstva. Sklenjena je bila BUDIMPEŠTA, 22. aprila. Na banketu, ki ga je priredila vladna stranka sno-či na čast ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu, ki praznuje lOletnico. odkar je na čelu vlade, je imel tudi grof Bethlen sam večji govor, v katerem se je bavil predvsem z revizijskim problemom. Izjavil ie med drugim, da so mirovne pogodbe v Evropi ustvarile novo orgatvzacijo, Društvo narodov. Mirovne pogodbe dele Evropo v dva tabora: v države zmagovalke in premagane države, dočim :e Rusija izključena iz skupnosti evror>«kih držav. Polagoma se Je pokazalo. '1r> obstojajo med obema skupinama velika nasprotja. Anglija in Ita- lija ste prišli do prepričanja, da na podlagi te delitve našega kontinenta razmer v Evropi ni mogoče ustaliti. »Sedaj se nahajamo«, je nadaljeval ministrski predsednik grof Bethlen, »pred novo politično organizacijo, ki bo pač tudi Madžarski priznala pravice in enakopravnost, ki ji pristo.ia. Zato moramo z vsemi silami delati na to, da sodelu-jtmo pri ustvarjanju te organizacije, ki naj nadomesti staro. Ako se Evropa reorganizira na političnem in gospodarskem polju, mora madžarska politika stremeti za tem, da se bodo upoštevale upravičene zahteve Madžarske. Stv °*,a kooperacija med organi dru-lirip *Putnik« ter organizacijami hote-ir, in srostilničarjev v cilju razvoja Panredka hotelirstva.' Sporazumno in postavili hotelirski »Vodniki« tufi^Pekti ter razporejali potniki in ^pnferenca sc ie tudi z vso odločen *VZrek,a za miino izpradnk orotffi Kočevje—Snšak. nax v10 ie konferenca razpra 0(}(je»K ^ jra ie pred'o7il nnčelnik Ka za turizem v ministrstvu, dr. n Kerjenski napoveduje zlom sovjeiou PARIZ, 22. aprila. Tu sta se sestala Vandervelde in Kerjenski. V razgovoru o prilikah v Sovjetski Rusiji je Vandervelde. vodja belgijskih socijalistov, zastopal mnenje, da je treba Rusijo priključiti mednarodnemu gospodarskemu življenju, ker Rusija na noben način ne more svoje industrij? tako raz viti, kakor je potrebno za kritje vseh njenih potreb. Kerjenski je to odločno zanikal in povdarjal da se ne sme verjeti friziranim statistikam GPU. So-vjetizem v Rusiji je obsojen na pogin, l o je možno sklepati že iz dejstva, da je biio tekom minolih 2 let dvoje milijonov ljudi prognanih v Sibirijo. Pomoč za zdravljenje rezervnih častnikov BEOGRAD, 22. aprila. V proračunu za 1. 1931 /32 je vnešenih tudi 450.000 Din za zdravljenje rezervnih in upokojenih častnikov v kopališčih. Pravico do te pomoči imajo oni, ki jim je kopališko zdravljenje potrebno radi bolezni, dob-I;enih v vojni. Prošnje treba oddati komandantu pristojnega vojnega okruga. Zizek, za organizacijo zveze vseh društev za pospeševanje turizma, iz razprave, ki se je ob tej priliki razvid-nosti’"‘crer,ca sc ie tudi z vso oaioc-ila, se bilo razvidno, da se mnogo tuj-W*°J2rek!a za milno izgradnjo že- sko-prometnih društev bori z velikimi uroiro Kočevje—Snšak. itežkočami materijalne narave, in da 0 na* 710 ie konferenca razpravljala 1 ie nujno potrebno, da se organizacija teli ustanov izvede čimurej zakonitim i oo toni. Mi v Mariboru in v celi naši pokrajin^ imamo velik interes na vprašanjih turizma, zlasti naš Maribor, ki je da-nes po izgubi tolikih oblasti in uradov bolj ko kedaj navezan na tujski promet. Zato moramo inicijativo konference v Beogadu zlasti v vprašanjih avtobusnega prometa le toplo pozdravljati ' * Drobiž iz Konjic Popis prebivalstva pri nas je podal sledeči rezultat: Hiš za stanovanje 207, poljedelskih gospodarstev 120, družin 329, prebivalcev 1427, od teh je moških 684, ženskih 743, torej imajo tudi pri nas, kakor v večini drugih krajih, ženske večino. Jugoslovanske narodnosti je 1306, nemške narodnosti 117, češke narodnosti 4. Objektivno ugotovljeno bi bilo število prebivalcev nemške narodnosti veliko manjše. Inozemcev imamo 28, i!o poverjeno gospodu Vehovcu, ki je tvojo nalogo tudi častno rešil. Dolga je bila pot, naporna vožnja, jastopi izmučni, kaj bi bilo z nami, če ne bi neumorna zdravnica skrbela za jaše ljubo zdravje. Tu je bilo treba as-jirina, tam Hofmanovih kapljic, drugje topet ovitkov, ali kaj drugega. Vedno je bil Rdeči križ takoj na mestu. Vsa čast gospej Schwarzovi za njeno požrtvovalnost. Gospod profesor Vasilij Mirk je lahko ponosen na svoje delo. Le, kdor se z vso dušo in železno vztrajnostjo loti težkega dela pevovodje, sme računati na uspeh. Ostati kljub temu še priljubljen pri vseh pevcih je umetnost. Hvaležni smo gospodu dirigentu, ker se dobro zavedamo, koliko je pripomogel k uspehu. Veliko so pripomogli k uspehu nadalje solisti. Mehki glas gospoda Živka je očaral publiko. Konjovičevo »Pod pen-džeri« je moral zbor skoro povsod ponoviti. Faganelijev lepo barvani bariton je ze- lo ugajal. Skoda, da nimamo prilike, da bi večkrat poslušali njegovo petje. Od simpatičnega basista, gospoda Jožeta Vlaha pa Še mnogo pričakujemo. Njegov polno zveneči glas vzbuja upravičeno upanje. Zbor je ostal ves čas turneje kos svoji nalogi. Dobro se je zavedal, da je turneja v prvi vrsti umetniški nastop, ki potrebuje zdrave, spočite ljudi. Pevski strokovnjaki so povsod časti-tali pevovodji za tako srečno izbrani spored. Izvajali smo Gotovčeva, Lajovčeva, Mirkova, Adamičeva in Devova dela; zastopani so še bili nadalje Hubad, Pavčič, Mokranjec, Šonc, Konjovič in dr. Krek. Najbolj je ugajal Hubadov »Potrkan ples«, ki smo ga morali skoro povsod ponoviti, nadalje Mokranjčev »VIII. Ru-kovet« ter Mirkov »Zeleni. Jurij«, s katerim je že ljubljanska Matica žela uspehe po Franciji. Moški zbor pa je neštetokrat moral odpeti narodne pesmi. Čim bolj »okrogle« so bile, tem bolj so ugajale. Preobširno bi bilo, ako bi se spuščal v kritiko posameznih nastopov. Mariborska glasbena publika bo itak v najkraj šem času imela priliko, da sliši program, s katerim je gostovala Matica — potem naj sama sodi. Opisati, kaj je doživel posameznik in čutil ob pogledu navdušene množice, je nemogoče. Žal nam je edino, da ie le sedemdeset Slovencev vse to doživelo. Ves Maribor, vsa Slovenija bi morala le en dan uživati gostoljubnost pri naših južnih bratih in sleherni bi čutil ono nevidno vez, ki spaja sever z jugom, vzhod z zapadom, ki je že obstojala, še pred-no smo se poznali in ki smo jo sedaj le vzbudili v dobri veri, da je postala trdna in nerazdružljiva, ki z lahkoto premaga vse težave. mariborsko glečaližce Sreda, 22. aprila. Zaprto, četrtek, 23. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Ab. A. Kuponi. Petek, 24. aprila ob 15. uri »Veriga«. Dijaška predstava. Znižane cene. Sobota, 25. aprila ob 17. uri »Začarana žaba«. Otroška predstava. Kuponi. Nedelja, 26. aprila ob 15. uri »Cirkuška princesa«. Kuponi. — Ob 20. uri »Leseni konji«. Znižane cene. Zadnjič. »Veriga« kot diiaška predstava se bo vprizorila v petek, 24. t. m. Pred predstavo, ki bo obenem Finžgarjeva proslava za dijaštvo, bo govoril slavnostni govor domači pisatelj prof. dr. I. Dornik. Cene od Din 7 do Din 2. Začetek ob 15. uri. Marica Lubejeva, mlljenka zagrebškega občinstva, bo po dolgem času gostovala v maribor. gledališču. Nastopila bo predvidno začetkom prihodnjega tedna in bo pela Silvo v Kalmanovi opereti »Čardaška kneginja«. Glasbena Matica. Dne 2. maja koncert Glasbene Matice v Unionu. V petek redna vaja! Ljudska univerza v Mariboru. V petek, dne 24. aprila, ob 8- zvečer, bo predavala ga. dr. Mira Vodvaržka-Kočonda, profesorica v Zagrebu ln odlična zastopnica modernega ženskega po-kreta o temi: »Novodobna Žena in zakon«. Raztolmačila bo problematičnost in krizo sedanjega zakona s stališča moderne žene. Radi neugodnih prometnih zvez med Medjlmurjem in Prekmurjem je že ponovno bilo kritike v javnosti, na žalost brez pozitivnih rezultatov. Sedaj, ko se pričenja zopet živahnejša gospodarska sezona, je vprašanje postalo še tembolj aktualno in akutno. Iz Medji-murja v Prekmurje Je treba z vlakom preko Ormoža in Ljutomera. Avtobus, ki vozi zjutraj iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo, pušča ob strani Turnišče, Dobrovnik in druge važne centre, kjer žive znani trgovci s svinjami in drugo živino. Iz Dolnje Lendave v Mursko Soboto pa avtobus zjutraj sploh ne vozi, in kdor hoče iz Dolnje Lendave v Mursko Soboto, kjer bi moral biti zjutraj, mora tja že zvečer in tam prenočiti. Sedaj čujemo, da je na ponovni poziv med-jimurskih gospodarskih krogov neko avtobusno pod;etje se odločilo uvesti redni avtobusni promet med Čakovcem, Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto, kar bo prišlo prav ne samo Medjimurcem, ampak tudi.našim Prekmurcem. Klančnik seveda taji. Friderik Klančnik, ki je bil v soboto zvečer pripeljan v Maribor in oddan v zapore sodišča, je bil včeraj popoldne od preiskovalnega sodnika zaslišan na podlagi Mohorkove izpovedbe, da je on ubil Kanclerja. Klančnik seveda vse gladko taji in trdi, da sploh ni bil zraven. Zaslišan bo sedaj v kaznilnici radi tega zločina na 14 let robije obsojeni Rudolf Kovač, nakar bosta konfrontirana Klančnik in Mohorko. Na državno tožilstvo pa je med tem prispela prijava kmeta Štefana Čelofige iz Gorice pri Račah, ki trdi, da mu je pokojna Mohorkova mati, ki je 1. 1929 s svojimi hčerkami stanovala v Gorici, sredi nov. 1. 1929 povedala, da je njen sin Rudolf prišel 9. nov. ponoči ob 11. k njenemu oknu ter ji zašepetal skozi okno, da je ustreljen posestnik Anton Fingušt iz Gorice št. 15. Res so našli na cesti med Gorico in Podovo Fingušta ustreljenega.'Takrat so zaprli v preiskovalne zapore dva moška, ki so ju ljudje videli s pokojnim Finguštom skupaj iti po cesti. Vendar se jima krivda ni mogla dokazati in so ju izpustili. Poizvedbe so se raztegnile tudi v to smer, dasi obstoja za enkrat še dvom glede Mohorkove krivde v tem slučaju, ker v nobenem dozdajnem slučaju umora, kar jih je Mohorko priznal, ni rabil strelnega orožja. Dijaškim gospodinjam na znanje. Že v božičnih počitnicah, ki so trajale cele tri tedne, so se slišale pritožbe staršev, ki imajo svoje otroke v mestih na stanovanju, da zahtevajo njih gospodinje mesečnino za ves mesec. Enake pritožbe prihajajo sedaj za velikonočne počitnice, ki so trajale od 1. do 16. aprila. Mnogo gospodinj je sprevidelo, da to ni pravično. So pa še tudi takšne med njimi, ki nočejo uvideti današnji težavni položaj državnega uradnika kot kmeta. Če pa pogledamo v vrste dijaštva, vidimo, da imata večino ravno zgoraj navedena stanova. Kako pridejo sedaj starši do tega, da redijo otroka petnajst dni doma in plačajo zato še za ves mesec hrano in stanovanje. Upamo, da bodo to upoštevale še ostale gospodinje. — Prizadeti. Za spremembo tatvine v kleteh in podstrešjih. Tekom včerajšnjega dne je bilo izvršenih več tatvin v kleteh in podstrešjih. Tako je v hiši Stolna ulica 1 nekdo s silo odtrgal ključavnico na dveh kleteh in odnesel iz njih več steklenic, med njimi 21 od radenske kisle vode (Glzelin vrelec). Skušal jih bo gotovo prodati, če jih že ni. Pozor! — V Klavniškl ulici 12 pa je kapetanovi vdovi Mariji Voš-ntakovi iz podstrešia odnesel iz pletenih košar razno posodo, knjige, perilo itd. Kakor je videti, se naši uzmoviči speci-jalizirajo na vse. Rizlko dela. V tekstilni tvornicl Jugoslavenski Zer-kovlč d. d. Tezno, se je včeraj popoldne ponesrečila pri tkalnem stroju 16letna Hedica Svec, ki je dobila na desnem nadlehtju tako težke poškodbe, da so jo morali z reševalnim avtom odpremitl v, splošno bolnico KINO gfcsgg Orafskf: -=^- Od torka dalje! Premijera v Jugoslaviji! 100% nemški zvočni velefilm? TRGOVCI Z DEKLETI NA DELU! (Bela sužnja) Maria Solweg. Oskar Homolka. Od danes dalje 100% sijaj, veseloigra VESELA DUNAJSKA DEKLETA Willy Forst. Lee Parry. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17.. 19.. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. url Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI APOLO KINO; Kinološke prireditve. Da se tudi v naših krajih postavi lovska pasjereja na primerno podlago, se bo v Mariboru ustanovila podružnica ljubljanskega društva ljubiteljev ptičarjev, ki bo imela nalogo pospeševati vzgojo in dresuro lovskih psov. Ustanovni občni zbor, ki je bil sklican na pobudo podružnice Maribor Slovenskega lovskega društva in nekaterih domačih kinologov, bo v soboto, 25. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«. V n e d e 1 j o, 26. t. m. ob 7. uri pa bo v hotelu »Meran« smotra psov in nato v loviščih Orehova vas—Slivnica vzrejna mladinska tekma, ki obeta postati zelo zanimiva. Odhod i* Maribora ob 9. uri z slavnega kolodvora. Omeniti bi še bilo, da se bodo napravili o nedeljskih prireditvah filmski posnetki. Z ozirom na važnost teh kinoloških prireditev je pričakovati, da se bodo udeležili naši prijatelji lovskih psov kakor tudi ostali lovci v velikem številu ne samo ustanovnega občnega zbora, temveč tudi nedeljske tekme, ki bo edina te vrste v tem letu v Dravski banovini sr’ >h. Naši domači pasjerejl se obeta, kakor vse kaže, nov razveseljiv razvoj, ki £a ie pozdraviti ne samo s športnega, marveč tudi z lovsko-gospodarskega stališča. Že doslej se je prizadevala agilna podružnica Maribor Slov. lovskega društva in z njo zlasti naša znana kinologi ravnatelja Pogačnik in K 1 o b u«j č a r, da zajamčijo naši lovski pasjerefl oni razvoj, ki je potreben, če hočemo naše lovstvo postaviti na zdravo podlaga Prebivalstvo RoŠpoba pri Kamnici 1 Po pravkar dovršenem ljudskem štetju ima občina Rošpoh pri Kamnici 1007 prebivalcev, med njimi le 10 Nemcev in še od teh je 8 inozemcev, 1 Poljak, in ) Američanka. Smrtna kosa. Na Teznu 16 je umrl sinoči lesni delavec Jože Malek, star 60 let, v bolnici pa, posestnik Jožef Purgaj iz Sv. Jurija o) Pesnici, star 46 let Spomenik slovaškemu književnik« na otoku Braču. Kmetje iz Selc na otoku Braču so u-vedli akcijo, da se odkrije spominska plošča dr. Kukučinu, slovaškemu knjižen niku in prijatelju našega naroda, ki je koi zdravnik storil za tamošnje kraje mnogo dobrega. Spomenik bodo odkrili 26. trn., na obletnico dneva, ko je bil dr. Kuku čin pokopan v Sv. Martinu Turčinskem n j Slovaškem. Angleški izletniki na našem primorjih se vrste po skupinah teden za tednom Te dni je priplul v Split parnik »Champion« z 417 angleškimi potniki, ki bode obiskali tudi Dubrovnik in Kotor in napravili še avtomobilski izlet v Črno gorc $|@va himalajska ekspedicija NA NAJVIŠJI VRH SVETA. — K IZVOROM GANGESA. Na veliko soboto je odpotovala nova britanska ekspedicija na Himalajo. Njen cilj je vrh planine Kameta, visok 25.447 stopinj, torej eden najvišjih planinskih vrhov na svetu, na katerega ni še stopila človeška noga. Fo ekspediciji na Mount Everest, ki ;e bila podvzeta leta 1924., je to prva britanska ekspedicija, ki gre ponovno raziskovat najvišje vrhove himalajskega pogorja. Ekspedicija bo izvršila poleg proučavanja vzponov ter vsestranskih raziskovanj še obsežno topografsko, botanično in fizikalno delo, sv°io pot in prebivanje pa bo filmala. Ekspedicijo tvori pet mladih ljudi, od katerih še nekateri niso dosegli 33 let, fekor kapetan E. Birnie, dr- R. Greene, R. Holdsworth, E. Shipton in F. Smythe. Ta poslednji je organiziral celo ekspedicijo in je tudi njen vodja. Če bo ekspedicija uspela, bodo stopili ti mladi ljudje na najvišji vrh na svetu. Vrh Kameta je za celih 1103 m višji od vrha Jonsong-a, ki je dosedaj najvišji vrh, ki ga je dosegel človek. Ogromen interes, ki vlada za to podjetje, pa še jača dejstvo, da namerava poiskati ekspedicija izvor svete reke Gangesa, ki je stvarno še vedno neraziskan. Izvir reke Gangesa ie nad vasmi Badinrat, Redarnat in Gangotri, katere obiščejo letno desetti-soči romarjev. Na tisoče teh romarjev T>omre za raznimi kužnimi boleznimi, ko Potujejo k izvoru svete reke. Kolikšno bogaboječnost vliva Indom izvir svete reke Gangesa, je mogoče razbrati iz teh besed neke prastare svete knjige Indov: »Oni, ki misli o snegovih Himalaje, čeravno mu ne pripadajo, je večji od onega, ki izvrši vse svete obrede v Bena-resu.' Oni, ki misli o snegovih Himalaje, bo oproščen vseh grehov. Vse stvari, ki umrejo na snegovih Himalaje in vse stvari, ki umrejo, misleč o njenih snegovih, so očiščene vseh grehov. V stotinah vekov je nemogoče razodeti slavo himalajskih snegov, kjer je živel Siva In kjer pada Ganges iz nog Višne, kakor vitka vlakna lotosovega cveta-« §e danes potuje na tisoče pobožnih romarjev, da bi videli večne snegove na Himalaji, kjer izvira Ganges, vendar pa niti najodpornejšim in najbolj vzdržnim ni uspelo priti do izvira, ki je nad že omenjenimi vasmi. Neki umrejo že na poti, drugi pa se zopet zadovoljijo že s tem, da dosežejo dotične vasi, katere ločijo od izvira neprestopni vrhovi. Tu so ledeniki, iz katerih tečejo potoki, ki stvo-rijo reko Ganges. Vrhovi okoliških planin so obdani z ledeniki, ki jih obkrožajo kakor stražarji. Perijodično se lomijo silne gromade teh ledenikov. Njihova teža znaša po milijon ton, ter se kot takšne rušijo na spodnje ledenike, pri čemur nastaja seveda nepopisen ropot. Nič manj kot devet ekspedicij je že poizkušalo, da bi prišle na Kamet. Prva, ki sta se hotela 1. 1855- povzpeti na Kamet, sta bila brata Schlagintweit. Šla sta s tibetanske strani, ali prišla sta samo do višine 22 tisoč stopinj. Druga eks-epdicija je bila organizirana 1. 1907. pod vodstvom dr. Lonstaffa- 1 ej ekspediciji pa se je zdelo plezanje na vrh sam tako opasno, da je opustila svojo namero. Tretja ekspedicija je bila podvzeta 1. 1911. Ekspedicijo so priredili kapetani Slingsby, Morrie in de Crepigny. Pa tudi ti so morali prekiniti svojo pot. Ko so se že nadejali, da jim bo kmalu mogoče doseči vrh, njihovi nosači niso mogli več vzdržati, ker so bili popolnoma izčrpani, nagajalo pa jim je tudi silno sl^ibo vreme. Slingsby je poskušal leta 1913. zopet, da bi izvršil, česar ni dosegel pred dvemi leti. Pri predpripravah pa je umrl. Leta 1912. je poskušala ekspedicija C. Meade pod vodstvom znamenitega alpinskega vodnika Franza doseči vrh Kameta. Ekspedicija e prispela do višine 23 tisoč stopinj, vendar pa se je morala vrniti radi velikega snega in neugodnih vremenskih razmer. Po isti poti so skušali še drugi priti na vrh Kameta, pa je bilo vsako prizadevanje zaman. Dr. Kellas in major Mor-shead sta hotela izvesti 1. 1920, kar ni uspelo nobenemu njunih prednikov. Prišla sta približno do iste višine, kakor ekspedicija Meade, dalje pa nista mogla. Klima Kameta, ki je njegov lasten proizvod, kakor ona na Everestu in Kan-chenjungu, je pokazala še enkrat, kako je strahovita in neizdržljiva, posebno nad 20 tisoči stopinjami. Strašni so bili predvsem vetrovi, ki butajo s strahovito silo s tibetanskih planot. Od vseh dosedanjih ekspedicij se je najbolj približala Kametu Meadea, ki je bila oddaljena samo 2000 stopinj od naj-višega vrha. Dalje pa vendar ni mogla. Sneg in vetrovi so preprečili njene namere. ki jih hoče izvesti sedaj ekspedicija Smythea. Spori Albanski profesor o *)ugo-slauijl In Albaniji SARAJEVO, 21. aprila. Te dni se je mudil tu albanski profesor Ašid in je glasom poročila »Jugoslavenske pošta« imel povodom nekega pogreba govor, v katerem je med drugim izjavil: »Velika je ljubezen in gostoljubnost, ki nam jo je nudila ta junaška in slavna zemlja, ki je že v dobi Dušana Silnega, pa tudi danes pod kraljem Aleksandrom Velikim od Boga določena kot zibelka in jutranja zvezda vseh balkanskih narodov in dežel. Ta ljubezen in gostoljubnost povečuje v nas samo vedno bolj našo bol, ker smo si svesti in ker nam ie znano, da mnogi nedostojni ljudje da-5es v Albaniji prodajajo duše in brez vesti interese svoje dežele Jn naroda, istočasno pa uživajo največje ugodnosti in ^ bogate s krvjo izmučenega tn siromašnega albanskega naroda. Nedolžne ‘iudi mečejo v ječe, ropajo, ubijajo, kriminalni tipi pa v imenu pravice, kt jo izdajalski gazijo z nogami, govore v frnenu Albanije. Zakaj? Samo zato, ker ti, ki so v ječah in preganjani, Iju-“iio Albanijo in svojo prijateljsko sosedo gosiavijo in so vedno podpirali nje-110 miroljubno misijo na Balkanu.« K-oncem govora je pozval vse navzo-au> poniolijo k Bogu za dobrobit Aioamje, Jugoslavije in balkanskih na- Ufcrajfnd v lugoslaul|f , v različnih krajih veli- ko število Ukrajincev. Delimo jih lahko v stin kategorije: UkraJIncl-Gallčanl, ki so Prišli .—3 desetletja pred vojno v »osno. Ti Ukrajinci prebivajo v Banja- luki in v okoliških vaseh, v vaseh okrog Dervente, Kozarca, Prnjavora, Nove Dubrave i. dr. Nekoliko stotin Ukrajincev je v Turbetu in Tesliču. V teh krajih se bavijo Ukrajinci s poljedelstvom. Mesta imajo slabe medsebojne zveze in so cele desetine kilometrov oddaljena od železnice. V Prnjavoru so Ukrajinci naj-zavednejši, dočim nimajo v drugih krajih niti prosvetnih društev. Vere so gr-ško-katoliške. Drugo središče Ukrajincev je v okolici Slavonskega Broda. (Ka-niža, Lipovljani, Piškorevci, Sibinj i dr.). Narod je bogatejši in naprednejši nego v Bosni. V drugi kategoriji so Ukrajinci-Rusini, autohtoni, ki so prišli pred 200 leti, pobegnivši pred preganjanji Katarine Velike. Ti Ukrajinci so naseljeni v Gjurgjevu, Kucuri, Novem Sadu, Starem Vrbasu, Ruskem Keresturu (kjer jih je 6000), Petrovcu, Rajevu selu, Sremski Mitroviči itd. Narod je materijalno dobro situiran, grško-katoliško duhovništvo pa ga vodi v ukrajinofilskem duhu. Grško-katoliški škof je autohtoni Rusin, dober ukrajinski verski in prosvetni delavec v Križevcih, dr. Njaradl. Kakor piše ukrajinski polmesečnik, pariška »Nezaliž-nost« (Neodvisnost), so hrvatski duhovniki naklonjeni ukrajinski akciji. Isti list Piše, da je 14 000 Ukrajincev, ki so prišli pred vojno, 20.000 pa autohtonih, torej skupno 34,000. Tretja kategorija je gali-ška inteligenca (zdravniki, odvetniki, u-čitelji in dr.), ki je raztepena po mestih Jugoslavije. Četrta kategorija so Ukrajinci iz Wranglove armade. Ukrajinci imajo svoja prosvetna društva (»Pro-svite« ali »Gromade«) v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu, Smederevu, Vel. Bečkerekii in Skoplju. Savez ukrajinskih organizacij ima sedež v Beogradu, Mariborski Motokhib priredi v nedeljo, dne 26. aprila, (v primeru neugodnega vremena 3. maja) pr- vi lov na lisico, katerega se lahko udeleži vsak prijatelj motosporta. Start ob 14. uri na Trgu svobode. Konkurenti se morajo oglasiti eno uro poprej, da prevzamejo legitimacijo za start. Lisica se bo spustila ob 13. uri. Proga za lov je cca. 30 km dolga in gre od Tezna—Ptujska cesta—Sv. Nikolaj—Hoče—Državna cesta—Tezno. Lisica označi pot s papirnatimi odrezki, posebno pa na križiščih. Zasledujoči konkurenti imajo za lov li&ice predpisan maksimalni čas 2 uri. Vozač, ki se tekom dveh ur po startu dotakne lisice kot prvi, oziroma drugi in tretji, in ji preda legitimacijo starta, glasečo se na ime, je zmagovalec. Ako se lisica tekom predpisanega časa ne vlovi, dobi lisica nagrado zmagovalca. Razen tega sta tudi dva nadaljnji nagradi. Vsi drugi udeleženci dobijo po prireditvi za spomin v pisarni kluba blanketo. Prijave je treba naznaniti tajništvu kluba, Gosposka ulica 37/1. Istočasno je treba plačati prijavnino in sicer za člane 20 Din, za goste 40 Din. Po lovu prosta zabava v gostilni Wrus v Sv. Miklavžu z razdelitvijo nagrad. Tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi se vrši nepreklicno dne 25. in 26. aprila v veliki dvorani Narodnega doma. Nastopili bodo težkoatleti iz Ljubljane, Celja, Zagreba in Maribora. ISSK Maribor v Celovcu. Belo-črni gostujejo v nedeljo, dne 26. aprila v Celovcu ter bodo odigrali s tamkajšnjim SK Rapidom prijateljsko tekmo- SK Železničar:Kastner & Ohier (Gradec) Revanžna boks tekma bo v petek, dne 24. aprila v Gradcu. Prvenstvena nogometna tekma Maribor: Svoboda, ki bi se morala vršiti v nedeljo, dne 26. t. m., je bila sporazumno preložena na 3. maja dopoldne. Novi svetovni plavalni rekordi. Jean Taris, francoski mojster v plavanju, je postavil v enem tednu tri nove svetovne rekorde in tako potolkel rekorde Arne Borga in Weissmii!lerja. Preplaval je 100 m v 59.8 sek., 300 m v 3:33.4 min. in 400 m v 4:47.4 min. Novi zimsko-sportni podsavezi. Včeraj se je vršil ustanovni občni zbor ljubljanskega zimskošportnega podsave-za. Izvoljena je bila naslednja uprava: predsednik Ante Gnidovec, tajnik Jug F., blagajnik Kuhar, odbornik dr. Kmet, inž. Koudelka, inž. Bloudek, Betetto, Avčin. Teritorij podsaveza obsega Dravsko banovino, razen ozemlja, ki je organizirano že v mariborskem in gorenjskem podsavezu. Izjemo bo savez napravil s Tržičem, ker želita oba tržiška kluba pripadati ljubljanskemu podsavezu. Za svoje prireditve bo podsavez uporabljal tržiški teren in Kamniške pianine. Sokolstvo Sokolsko društvo Krčevina-Košaki. Pripravljalni odbor je na svoji polnoštevilni seji dne 20. aprila sklentl, da se bo vršil ustanovni občni zbor Sokolskega društva Maribor III - Krčevina-Košaki v nedeljo, dne 3- maja ob 15. uri v krčevinski šoli. Dnevni red bo naslednji: 1. Otvoritev. 2. Poročila funkcijonarjev dosedanjega pripravljalnega odbora. 3. Govor, ki ga obavi br. profesor m župni podstarosta dr. Makso Kovačič. 4. Določitev članarine in pristop novih članov. 5. Volitev staroste, podstaroste, funkcijonarjev in odbornikov. 6. Zaključni govor (br. Tomašič Rado). Pripravljalni odbor vabi p. n. občinstvo iz domačega okrožja, svoje člane in članice ter vsaj zastopstva sosednjih sokolskih društev k udeležbi. Zdravo! Novo veliko sladkorno tovarno bo ustanovila v Curugn pri Novem Sadu angleška družb Walker. Občina bo dala na razpolago 1SOO ha zemtje za tovarno-Delniški kapital družbe bo znašal 70 mi-llijonov dinarjev« moderni Homer Beda današnje dobe sili ljudi k raz* nim poskusom, kako bi si vsaj za trenutek pomagali iz težke situacije. Na originalno misel je prišel neki pesniški genij v Berlinu- Ko se je vozil v tramvaju, slabo oblečen in skoro neobrit, je prosil potnike za trenutek pozornosti. Smatrali so, da je nekoliko napit in njegovega poziva niso sprejeli z najbolj prijaznimi obrazi. Tedaj pa se je iz neznanca pojavil — pesnik. Postavil se je z rokopisom v pozo in dejal: »Ce je mogel stari antični Homer prednašati svoje nesmrtne pesmi pred ljudmi, zakaj bi ne mogel novodobni Homer prednašati svojih duhovnih plodov v cestni železnici.« Občinstvo je utihnilo in pesnik je prečital pesem zelo aktualne vsebine: »Usoda brez poselnega«. Po recitaciji je snel klobuk in ga po vrsti pomolil potnikom. Hipoma se mu je v njem nabralo denarja za okrog 2 marki. »To je največji honorar, ki sem ga kedaj prejel za svoje pesmi,« je dejal moderni Homer, ko je na prvi prihodnji postaji z zadovoljnim smehljajem zapustil voz. Rmeriška aristokracija Kakor se zdi čudno, pa je vendar res, da ima tudi Amerika svojo lastno aristokracijo in tudi almanah, ki vsebuje seznam aristokratskih rodbin Amerike. Ameriška aristokracija sicer nima dednih naslovov, vendar je pa tekom razvoja dobila celo vrsto privilegijev, ki ji zagotavljalo izredno ekskluzivno stali-lišče. Že na prvih straneh amerikanskega almanaha so zaznamovana imena 400 najstarejših ameriških rodbin. Značilno je, da med temi 400 niso najbogatejše rodbine Amerike. Tako na primer rodbina Staywesamt ne šteje med denarne magnate Amerike, dala je pa prve guvernerje države New York. Finančni kralji Amerike lahko zahtevajo, da se jih šteje v skupino takozvanih »gornjih 10.000« v Zedinjenih državah, ne spadajo pa v seznam »400«. Med tem! 400 so samo potomci prvih odličnih kolonistov, ki so položili temeljni kampn amerikanske državne zgradbe- Med »400« in »10.000« je prepad, ki ga je tem težje premostiti, ker ni1 v Ameriki nikakšnih nazivov plemstva in jih tudi normalnim potom na noben način ni mogoče dobiti. Edin« možnost je v zakonu hčerke amerikanskega milijarderja s kakšnim evropskim aristokratom. Takšnim zakonskim parom se na široko odpro vrata v krog 400 a-meriških aristokratskih rodbin. Toda samo za mlado damo in njenega moža, zakaj amerikansko sorodstvo popAemeni-tene milijonarke se vkljub temu ne pripušča v krog »400«, Še ena o Marku Twa!nu. Mark T\vain v šoli ni bil med na!-pridnejšimi. Nekega dne pa je prišel lz šole in je pripovedoval očetu: — Papa, ali dobim en pence? Danes sem bil v šoli edini, ki sem učitelju na vprašanje odgovoril. Oče mu je dal en pence in nato vprašal: = Kaj pa je učitelj vprašal? Mladi Twain je odgovoril: — Učitelj je vprašal, kdo ni napravil naloge. O nadaljevanju razgovora med očetom in sinom zgodovina molči. ML Ženem V senci ZCMtovlttU 118 Toda, zdaj se je dvignila na tej barikadi tolpa demonov, oboroženih s sulicami, halepartami, polomljenimi meči, rapirji in vsake vrste kuhinjskimi in drugimi noži. Začela se je strašna borba. Ječanje, kriki besnosti, kletvice v vseh znanih in neznanih jezikih, streljanje samokresov in arkebuz — vse to je polnilo zrak svojih dvajset minut. Kraljevi vojaki pa so se med tem polagoma umikali. Monklar, obdan od plemenitašev, je bil ohranil svoj meč v nožnici, dočim so se bili oni, ki so ga obdajali, kakor obupani. Veliki profos je. .bil zdaj čisto blizu rokovnjačev, ki so divjali okrog njega. Njegovo vedenje in njegovi ukazi so deloma vrnili vojakom hladnokrvnost; poizkusili so še enkrat s poslednjimi silami, tako da so se zdajci umeknili rokovnjači- Takrat pa je pridrvela izza njihovega hrbta, iz globine Dvora Čudežev, nova tolpa kakor vihar. Bližali so se v sklenjenih vrstah, vsi v oklepih in dobro oboroženi, suka e meče in pištole in tuleč kakor sama smrt. To je bil konec... V par trenutkih je bila ulica pometena. Že je hotel bežati tudi Monklar, bledečega čela in z gnevom v srcu. Ta hip pa prime nekdo za uzdo njegovega konja, rekoč mu: »Zajeti ste, gospod! Vdajte se.« Monklar je videl, da so ga obkolili rokovnjači- V dalji je slišal šum svojih bežečih vojakov. Dvignil je oči proti nebu, kakor da bi iskal tam gori Boga, ki je bil klical k njemu... nato pa je obrnil pogled na moža, ki je na čelu rokovnjaške tolpe zapodil kraljeve vojake v beg, moža, ki ga je bil proglasil za svo:ega jetnika... In spoznal je Lantneja. Rokovnjači so slavili svojo zmago s strašnim krikom. Iznova so zapalili velike ognje. Okrog njih so posedli ranjenci, ki so jih že izmi-vale vlačuge in jih lečile z raznimi mazili. Okrog miz se je razvila orgija. Veliki sodi vina so bili postavbeni tu in tam, in naglo jim je iztekla rujna kri. Ob sleherni mizi so zdaj pripovedovali, kako imenitfto se je kdo bi! in koliko butic je razklal. Vse to je tvorilo čuden neskladen hrup; obvladovali pa so ga glasovi žensk, ki so objokovale mrtve. V ulici Siromakov in v ulici Montorgej so se bili razvili dogodki do malega enalko kakor v ulici Sv. Odrešenika. Bilo je gotovo, da si dolgo ne bo nihče upal napasti Dvor Čudežev. Rokovnjači so naštevali drug drugemu, kakšne ugodnosti jim nudi nenadejana zmaga, za katero so se imeli zahvaliti pred vsem razkritju Trikotovega izdajstva. Ragastan ni bil potegnil meča. Zadovoljil se je s tem, da je ostal neprestano v bližini Manfredovi, pripravljen ga ščititi v potrebi s svojim rapirjem, ki je bil v njegovih rokah strahovito orožie. Ko so privedli velikega profosa na sredo Dvora Čudežev, je nastalo med rokovnjači tako kričanje, da se je zdeio, kakor da hoče omajati veselično mesto do dna njegovih temeljev. Kolovodja in navadni rokovnjači so takoj obkolili Monklarja. ' Da ni bilo te previdnosti, bi se bilo zgodilo velikemu profosu mahoma isto, kar se je zgodilo njegovemu vohunu Trikotu. Toda avtoriteta poveljnikov je bila velika. Spričo njih ponovnih ukazov so se rokovnjači umeknili z renčanjem, podobnim renčanju gladnih dog, ki jim jemlješ že naglodano kost. Monklarja so zaklenili v pritlično sobo, eno izmed hiš Dvora čudežev. In voditelji so se začeli posvetovati, kaj bi bilo najboljše storiti z njim. Takoj po končani zmagi je vprašal Rcgastan Manfreda: »Tista ciganka, ki ste mi pravili o njej... Tista...« »Vem gospod,« je dejal Manfred- »Da; ali niste rekli, da bi jo lahko videl?« »Nedvomno.« »Torej, rad bi se seznanil z njo...« Manfred, ki ga je presenetila ta naglica,, se je vseeno sklonil in rekel vitezu, da ga rad povede na mesto h ciganki. »Prosim vas, torej pojdiva,« je rekel Ragastan z ganotjem, ki se mu je čudil m!adi mož čimdalje bolj. »Aha!« je mislil sam pri sebi, »vitez torej pozna staro copernico. ki me je vzgojila? Če pa je ne pozna, česa išče pri njej?« Par trenutkov nato sta stopila v cigansko stanovanje. »Mati,« je rekel Manfred, »evo tujca, ki vas že- li videti. Prosim vas, sprejmite ga dobro, zakaj dolgujem mu veliko hvalo.« »Dobrodošel mi je, sinko moj,« je odgovorila ciganka in povdarila to besedo s tako očividnim namenom, da je viteza kar izpreletelo. Ragastan se je nahajal v eni tistih minut skrajnega razburjenja, ko zadobe čuti posebno ostroto, ko postane um pronikljivejši in zadobi vsaka beseda, vsak znak in vsaka gesta usodno važnost. Obrnil se je k Manfredu. »Sinko moj,« mu je dejal; »ali hočete, biti tako dobri, da me pustite samega s to ženo? Oprostite.. ■« »Gospod vitez,« je odgovor! Manfred, »moja simpatij do vas je tolikšna in hvaležen sem vam tako zelo, da so mi vaše želje ukazi.!.« To rekši. se je prijazno naklonil ; Ragastan je gledal za njim, ko je odhajal, ter občudoval njegov vitki stas, lahkotnost njegove govorice ter umnost, ki se ie svetila v njegovih očeh..? ; : K, Bilo je že dalje nego minuto,-Odkar je bil Manfred odšel; vitez je zavzdihnil in se Obrnil h ciganki. Zdelo se tje, da ga motri ona s tisto brezbrižno radovednostjo, ki jo človek posveča osebi, ki jo vidi prvikrat. »Par vprašanj bi vam rad zastavil,« je dejal z rahlo drhtečim glasom. »Prosim vas pa, odgovorite mi z vso resničnostjo in odkritosrčnostjo. Alko ste revni, vas storim bogato .. -« »Govorite gospod,« je rekla ona, ne da bi se izražal v nje glasu le najmanjši sum ali razbit r:en je, »odgovarjala vam bom po svoji najboljši moči...« »Prihajam zaradi mladega moža, ki je pravkar odšel...« je povzel Ragastan mirno. > »Manfreda?« »Da... zaradi Manfreda! Ali mi hočete povedati, kje je rojen?« »V Italiji,« je dejala starka enostavno. Ragastanovo srce je podvojilo hitrost svojjh utripov. »Zdaj nič več dvoma o tem,« je dejal sam pri sebi- »Moj sin e! Moj sin! To bo srečna Beatrice!« In gasno je povzel: »In kje ste ga našli? V kateri deželi Italije?« . »Da, našli... ali pobrali... ali kako ste že prišli do njega!« »Ne razumem vas,« je odgovorila ciganka z naivno preprostim obrazom. »Manfred ni najden otrok.« »Morda sem se izrazil slabo... Rad bi vedel,kdo vam je dal tega otroka?« »Nihče mi ga ni dal!« Ragastan je skušal pronikniti v cigankino mistl toda ona je kazala povsem miren obraz. Povzel je: »Ponavl am vam, da sem vas pripravljen obogateti. Vprašajte me, česa si želite. Obljubim vam i naprej-« »Hvala vam gospod,« je deja'a ciganka patetično »Malce denarja bi bilo res dobrodošlo v mojem ubož* nem stanovanju. Ali hočete, da vam povem srečo?« ' »Hočem, samo da odgovorite: Manfred je ukradeno dete, kaj ne da? Oh, saj mi ni do tega, da izvem, kdo mi ga je ukradel...« »Motite se, gospod...« »Toda očeta mora vendar imeti. Ati ga vi poznate?« »Moj Bog! Kako ga ne bi poznala!« je vzkliknila ciganka z izvrstno melanholijo. »Njegov oče je neki napolitanski piemič.« »Napolitanski!« je vzkliknil Ragastan trepetaje. »Da -.. mlada sem bila... in tudi lepa.,. Ljubila sem ga... in moj Manfred je sad tiste kratke ljubezni...« Ragastan je padel na stol. Njegovo razočaranje je bilo strahovito. »Potemtakem je Manfred vaš sin,« je vprašai še enkrat. »Da moj sin je, gospod... Po očetu, ki ga niti rti poznal, sem mit dala ime Manfred, da mi je v spomin ...« »Toda mladi mož,« je povzel Ragastan živahno, oprimaje se poslednje nade, »mladi mož pravi, da niste njegova mati...« »Vzgojila sem ga v tej veri... ubogega otroka! On je tako razumen in toliko močnejši od vseh, ki ga obdajajo, da si je nazadnje vtepel vglavo, da mora biti sin imenitnih starišev... Srce bi mu strla, ako bi mu dokazala, da je sin navadne ciganke... Samo matj, gospod, je zmožna tolikih žrtev!..,« To rekši si je otrla ciganka dve solzi, ki sta se ji bili pocedili po licih. »Ah,« je povzela zdajci, »z njim ni tako, kakor na primer z Lantnejem! Ta ni moj sin, dasi me imenuje tudi syojo mater... On je v resnici pobrano dete - - • Njegov oče je bil Parižan, pa je umrl!« Ragastan je mahnil z roko, kakor da bi hotel reči. da je slišal dovolj. Smrtna žalost se je spustila na njegovo srce. Vstal je, izvlekel mošnjo in pomolil ciganki pest zlatnikov, ki jih je starka vzela, mrmraje nerazumljive blagoslove. Ragastan se je vrnil zamišljen med rokovnjače in pristopil k Manfredu, s katerim sta imela pogovor, o katerem bomo še poročali. Ko je vitez odšel, je sedla ciganka k vogaiu mize ter začela premišljevati. Lahko bj povedala gospodu Ragastanu rsnico,« je zamrmrala sama pri sebi, »in z enint mahom bi bila osrečila trnogo ljudi. Toda, kaj bijpomagalo meni, ako bi povzročila toliko sreče? Premislimo, kai bi se bilo zgodilo, če bi bila rekla gospodu De Ragastanu; Da, Manfred je vaš sin! Ugrabila sem ga jaz, da ustreženo gospe Lukreri:! ^ržiii. Toda ona je zdaj že mrtva!« OBVESTILO. Podpisani tvrdki Justin Gustinčič in Jugu d. z o. z. Maribor, Tatten-bachova ul. 14 sporočata cenjenemu občinstvu, da sta dosedanjega inka-santa Martina Lepinlka odpustili iz službe in mu odvzeli pravico inka-. siranja. — Justin Gustinčič in Jugu d. z o. z. ‘ 1143 Orehe kupuje po najvišjih dnevnih cenah Pin-ter & Fčssl, Maribor, Vodnikov trg 5. Kupim kompletno spalnico do Din 2.000, damsko kolo, zložljive železne postelje, obleke in razno posamezno pohištvo-Pismene ponudbe na M. Makor, Stu-denci, Aleksandrova cesta 1. 1145 Sobo in črkosllkanle, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Lepo zračno opremljeno sobo oddam. Vprašati v trgovini 1. Kravos, Aleksandrova c. 13. 1091 Javi na) se dotični ključavničar, ki se je predstavil v Mlinski ulici 21 za hišnika. (Ima 1 Y> leta starega otroka.) 1140 Trisobno stanovanje s pritiklinami v vili Vrbanove ulice 61 oddam. 1144 Restavracijo v letovišču in kavarno opremljeno za časa sezone dam v najem za Din 30.000. Veliko hišo na deželi v bližini m®5*2. P°I orala sadnega vrta, prodam za gotovino Din 40.000. Pisarna Rapid, Gosposka ulica 28. 1146 Učenko snre!me atelje za perilo Rupnik. Slo-veriskr ulica 20 1136 .Griffon* motorll najpopolnejši motorji sedanjosti.— Novost 175 cm*. 4taktni. Blockmo-tor. Hitrost 80 km na uro. Kvaliteta. Neverjetno nizke cene. JUGU d. z o. Z. — MARIBOR, 1121 Tattenbachova ul. 14. Služkinjo, - 21 do 25 let staro, zdravo in pošteno, vajeno vseh hišnih del, išče dobra slovenska družina. Ponudbe pod »Snažna« na upravo Večernika. 1137 Hišo z lepim vrtom, njivo in gospodarskim poslopjem prodam- Naslov v upravi lista. 1058 ,Grrffon* motorji 250—350 cm*. Blockmotor 4taktni Najpripravnejši za zletne vožnje v dvoje. 218fi Kvaliteta. Neverjetno nizke cene. JUGU d. z o. z. —■ MARIBOR, 1121 Tattenbachova ul. 14. (t. SOKLlCi Z Maribor »J. iMtopnild se »prejme!« Inseriraite ..Veterniku*' Sanatorii w Mariboru GMpoaka ul. 49. Telefon 335«. Uituik ta vodja-primarij dr.Černič, specijalist za kirurgijo Sanatorii le najmodernejše urejen ra operacije tn opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran. kostnih in sklepnih vnetij; toniza-torlera za elektrlzlranl® po poškodbah in ohlapelostl črevest dlatermllo za električno pregrevanje Irt električno Izžiga -nje; žarnico »hala« za revmatična In druga boleča vnetja: »enterocleancr«-iem za notranje črevesne kopeli pri za-nekl. nanlhovanlu In za splošni telesni uodvlg. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.-. druid razred 80.^ tretil razr. 60 - ♦ Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik tzdalateUa iu uradnik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru Tlaka M«ribor*k» tiskar« d. d. predstavnik SI ANKO DtltLA t Maribora,