vsem ženskam iskrena voščila ob 8. marcu Primorski QQSTISCE TOR; Ribje in mesne specialitete _ št. 56 (20.684) leto LXIX. apCLiaillCLC ..... i \\ I ter jedi o° \' s tartufi 1 «Vi dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Bertoki - Bertocchi, Tel: +386-5-639-25-95 Cesta med vinogradi 34 gostisce_turk@siol.net Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 8. MARCA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Ne samo z mimozo ali vrtnico ALEKSIJA AMBROSI Priznam, ni moj najljubši praznik. Zdi se mi, da se je mednarodni dan ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk, ki ga obhajamo že več kot sto let, v določeni meri izrodil. Sodobna družba ga je spremenila v nekakšen praznik cvetličarjev in prodajalcev čokoladnih bombonov, podobno kot valentinovo, zato me ne navdušuje. 8. marec je tudi dan »obveznih« okroglih miz in posvetov, na katerih vsakič ugotavljamo, kako je enakopravnost med spoloma, čeprav je zakonsko zagotovljena, v resnici še iluzija. Ravno zaradi tega je dobro, da o težavah in zapostavljenosti žensk čim več govorimo in zdi se mi, da je o problematiki nežnega spola v zadnjih letih - ne le ob našem prazniku - kar nekaj razprave. Povod zanjo so, žal, prepogosto novice iz črne kronike -nasilja nad ženami, partnerkami, hčerkami, sestrami in mamami je na pretek -, si pa tudi politika, javna uprava, podjetniki in drugi krogi problem postavljajo vse bolj pogosto. Kljub temu ostanejo mnoge obljube le na papirju, kot neizprosno kažejo podatki o zaposlenosti žensk, višini njihovih plač v primerjavi z moškimi, delovnih mestih, ki jih zasedajo, pritiskih, ki jih doživljajo, o naporu pri usklajevanju družinskih in delovnih obveznosti. Mnogo žensk se sicer prebije do vidnih položajev, cena, ki jo plačajo za uspeh, pa je običajno visoka. Zato, dragi moški, se danes ne poklonite vašim ženskam (samo) z mimozo ali vrtnico. Povejte jim, kako cenite njihov trud, njihovo zavzetost, njihov pogum. Prav gotovo si mnogi izmed vas v tem trenutku mislijo »saj to ona že itak dobro ve«, še ena ponovitev - danes, jutri in pojutrišnjem - pa ne bo škodila. rim - Medtem ko je razplet italijanske politične scene v gosti megli Grillo nad novinarje Berlusconi obsojen Bersani: »Naš predlog je dolžnost do državljanov« LJUBLJANSKA BANKA Hrvaška zdaj bliže Evropski uniji LJUBLJANA, ZAGREB -Hrvaška in slovenska vlada sta včeraj v Zagrebu parafirali memorandum, v katerem soglašata, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog Ljubljanske banke rešili v okviru nasledstva. Hrvaška obenem zaustavlja sporne sodne postopke, Slovenija pa bo hitro ratificirala hrvaško pristopno pogodbo. Memorandum sta parafirala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tone Kajzer. Memorandum bosta v ponedeljek podpisala Janez Janša in Zoran Milanovic. Na 3. strani gorica - Stavba je energetsko varčna Bolnišnica posodobljena, druga vprašanja odprta trst - MPS Antonveneta zapira podružnico Kaj bo s prostori v nekdanji TKB? RIM - Kar zadeva razvoj dogodkov na italijanski politični sceni tudi včerajšnji dan ni prinesel premikov, kvečjemu kakšno dodatno komplikacijo. Prvak gibanja Pet zvezd je včeraj v pogovoru za revijo Time sprožil žolčen napad na italijanske novinarje in medije nasploh. Povedal je, da njegovo gibanje hoče dobiti 100% parlamenta, nakar se bo gibanje razpustilo. Vsi bi mu morali biti hvaležni, ker je v gibanje usmeril vso ljudsko jezo. Če propade, bo nasilje na italijanskih cestah. Predlagal je samo eno javno televizijsko mrežo, druge naj gredo v zasebno koncesijo. Na 11. strani Kapljice v oceanu šepet ulice Montecchi /^18 Podružnico banke MPS Ban-caAntoniana v stavbi propadlega slovenskega bančnega zavoda Tržaška kreditna banka v Ul. Filzi bodo v okviru reorganizacije tretjega največjega italijanskega bančnega koncerna in prihodnje dokončne fuzije med grupacijo Mon-tepaschi in Antonveneto, zaprli, je našemu dnevniku potrdil območni direktor za tržaški in goriški trg Remigio Venier. Račune dosedanjih strank bodo preselili na glavni sedež na Borznem trgu, stranke pa se bodo seveda lahko odločile tudi za eno od drugih podružnic bančne ustanove. Na 4. strani Mafijske lovke v FJK Na 3. strani Monti s svojim kandidatom za Deželo Na 3. strani Zahodi Kras: »igračkanje« s pokopi Na 5. strani Solkanski fun park znova odprt Na 14. strani gorica Dopolnilna blagajna v Kulturnem domu GORICA - Uslužbenci goriškega Kulturnega doma so od srede februarja v dopolnilni blagajni, ki bo trajala do maja, vendar se pri tem vrstijo, tako da kljub hudi finančni stiski (od novembra so brez plač, izplačujejo pa jim socialne prispevke) zagotavljajo nadaljevanje kulturne ponudbe. V Dijaškem domu Simon Gregorčič pa so doslej kljub kriznemu trenutku izpeljali vse programe in bodo zagotovili tudi poletne dejavnosti zahvaljujoč se sodelovanju v okviru mreže z nekaterimi drugimi slovenskimi ustanovami. Na 12. strani Velika noč v Thermani Laško Cena vključuje: • polpenzion v dvoposteljni sobi standard, • neomejeno kopanje v hotelih Wellness Park in Zdravilišče Laško, • vstop v fitness, uporaba kopalnega plašča, • wireless internet v sobi, • darilni bon v vrednosti 10€ za wellness ali zdravstvenih storitev. Cena velja za imetnike Zlate kartice Thermana cluba. I ll THERMATMALašfeo WELLNESS PARK LAŠKO Informacije in rezervacije: Thermana Laško d.d., Zdraviliška 6,3270 Sl-Laško info@thermana.si | www.thermana.si 00386 3 423 21 00 9771124666007 2 Petek, 8. marca 2013 ALPE-JADRAN / gospodarska kriza v eu - Raziskava Euro Plus Monitor Slovenija 9. v območju evra po prilagoditvi krizi in 8. po javnofinančni konsolidaciji BRUSELJ - Slovenija se uvršča na deveto mesto med članicami območja evra po napredku pri prilagajanju izzivom krize, na osmem mestu pa se nahaja na lestvici ostrine konsolidacije javnih financ v obdobju od 2009 do 2012, kaže spomladanska dopolnitev raziskave Euro Plus Monitor, ki jo pripravljata organizacija Lisbon Council in nemška banka Berenberg. Bruseljski think tank in ena vodilnih nemških zasebnih bank sta vstopila že v tretje leto pregleda finančnega in gospodarskega stanja v Evropi, imenovanega Euro Plus Monitor. Sprva je ta vključevala le države v območju evra, lani pa sta izvajalca dodala še Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo. Tokratna spomladanska dopolnitev upošteva dodatne podatke od lani novembra objavljene letne raziskave, upošteva pa tudi morebitne popravke uradnih podatkov. Raziskava ugotavlja, da je pri uspešnosti prilagajanja na izzive krize še naprej na vrhu Grčija. Tej sledijo Irska, Španija, Portugalska, Estonija, Slovaška, Poljska, Italija, Malta, Velika Britanija in Slovenija. Slovenija se tako med članicami območja evra uvršča na deveto mesto, med vsemi vključenimi članicami unije pa na 11. mesto. Najbolj uspešna je Slovenija pri izboljšanju položaja v zunanjetrgovinski bilanci in krepitvi izvoza. V primerjavi z novembrsko raziskavo je Slovenija pridobila eno mesto. Slovenska ocena je vseeno precej nižja od najvišje ocenjenih držav. V splošnem velja, da so pri prilagajanju na izzive krize višje tiste države, ki jih je kriza najbolj prizadela in morajo, nekatere tudi zaradi vključenosti v program mednarodne finančne pomoči, sprejemati številne javnofi-nančne in reformne ukrepe. Poleg njih so v tej skupini še države iz srednje in vzhodne Evrope, ki so znane po svojem reformnem zagonu. Gre na primer za Poljsko, Slovaško in Estonijo. Na spodnjem delu lestvice po prilagajanju na krizo so zahodnoevropske članice, ki so bodisi reforme izpeljale že v preteklosti in jih kriza ni tako prizadela, bodisi pa v prilagoditvenih ukrepih zaostajajo. Čisto na dnu je tako Luksemburg, sledijo pa Avstrija, Belgija, Nemčija, Švedska, Finska, Nizozemska in Francija. Po ostrini konsolidacije javnih financ je daleč pred vsemi spet Grčija, kjer je višina prilagoditve primarne jav-nofinančne bilance (torej pred stroški servisiranja dolga) v obdobju od 2009 do 2012 presegla 14 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Precej za Grčijo je na drugem mestu Portugalska, nato pa sledijo Poljska, Irska, Španija, Velika Britanija, Italija, Francija, Slovaška in Slovenija. Med članicami območja evra je tako Slovenija osma, med vsemi državami v raziskavi deseta, njena ocena pa se je od novembra nekoliko poslabšala. Višina primarne fiskalne prilagoditve v Sloveniji je med 2009 in 2012 znašala okoli dva odstotka BDP. Evropski parlament v Strasbourgu arhiv Lisbon Council in banka Berenberg sicer ugotavljata, da je območje evra pri prilagajanju na krizne izzive na pravi poti. Če bodo članice območja skupne valute tako nadaljevale, bi bilo lahko krize do konca leta konec. Ob tem avtorji raziskave hvalijo dosežene uspehe ranljivih članic pri stabilizaciji javnih financ. Po strogem varčevanju v minulih letih v večini držav ne vidijo potrebe po bistvenih dodatnih ukrepih za zagotovitev fiskalne vzdržnosti. Najhuje naj bi bilo tako že za temi članicami, njihove javne finance pa naj bi se ob vrnitvi rasti hitro izboljšale. slovenija - Vlada Danes na mizi koalicijska pogodba? LJUBLJANA - Predstavniki potencialnih koalicijskih partneric so končali usklajevanja o področju dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti ter področju kmetijstva in okolja. Prvak DeSUS Karl Erjavec je ob odhodu dejal le, da so »vse rešili«. Začela so se še usklajevanja za področje pravosodja in kulture. Usklajevanja in pogajanja o oblikovanju nove vlade vodi poslanska skupine PS na čelu z mandatarko Alenko Bratušek vodi , se mudi tudi prvak DL Gregor Virant. Vsi udeleženci usklajevanj so bili redkobesedni. Poslanec SD Dejan Židan je ob prihodu dejal le, da pričakuje predvsem, da bodo »spili dobro kavo«. Sicer pa je spomnil na dogovor SD, da bodo izjave glede pogajanj dajali šele po sobotni konvenciji stranke, na kateri se bodo odločali o vstopu v koalicijo. Usklajevanja se bodo danes nadaljevala. Najprej naj bi potekala glede dela vlade na področju infrastrukture in notranjih zadev, zatem pa še za področje gospodarstva in šolstva. S tem naj bi potencialni vladni partnerji, ki naj bi bili o ključnih prioritetah vlade že usklajeni, programski del usklajevanj tudi zaključili. Tako je mogoče, da bo danes popoldne na mizi že čistopis koalicijske pogodbe, ki pa jo bodo v prihodnjih dneh prečesali še organi posameznih strank. V SD bodo to storili jutri, v DeSUS in DL v torek, v PS pa predvidoma sredi prihodnjega tedna. Potencialne koalicijske partnerice bodo morale dokončno doreči še listo kandidatov za ministre. Neuradno naj bi se že dogovorile, da bo PS pripadlo pet resorjev, SD in DL po trije resorji, DeSUS pa dva. slovenija - Financiranje občin za dvojezično poslovanje V letih 2013 in 2014 narodnostno mešanim občinam po 1,6 milijona € LJUBLJANA - Slovenska vlada je izdala uredbo o sofinanciranju občin na narodnostno mešanem območju za leti 2013 in 2014. Gre za območji, kjer živita italijanska in madžarska manjšina. Vlada je za obe leti določila, da bodo vsako leto v Mestni občini Koper in v občinah Izola, Piran, Lendava, Moravske Toplice, Dobrovnik, Ša-lovci in Hodoš skupno dobili 1.647.131 evrov. Uredba bo začela veljati takoj po objavi v uradnem listu. Sprejeta uredba določa namen porabe in višino javnih sredstev za sofinanciranje dvojezičnega poslovanja občinskih uprav in organov občin ter za poslovanje občinskih samoupravnih narodnih skupnosti v teh občinah, so še pojasnili v sporočilu po seji vlade. Ljubljanska Drama s predstavo Ko sem bil mrtev na gostovanju v Toskani FIRENCE - Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je včeraj začelo gostovanje v Pratu, kjer se je tamkajšnjemu občinstvu predstavilo z igro Ko sem bil mrtev, nastalo po nemem filmu legendarnega režiserja Ernsta Lubitscha. Predstavo v režiji Diega de Bree bodo v Teatro Metastasio Stabile della Tos-cana do 10. marca odigrali štirikrat. Ljubljanska Drama se je na gostovanje podala na povabilo direktorja pratskega gledališča in priznanega režiserja Paola Magellija. Predstave bodo odigrali v okviru abonmaja omenjenega gledališča. Igra Ko sem bil mrtev je zasnovana na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. Doslej je osvojila številne domače in tuje nagrade in ima za sabo že mnoga pomembna mednarodna gostovanja. Zmagovalca natečaja Slovenia Press Photo Šimen Zupančič in Luka Dakskobler LJUBLJANA - V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so razglasili zmagovalne fotografije natečaja Slovenia Press Photo. Nagrado za najboljšo fotografijo leta je prejel Ši-men Zupančič za fotografijo z novembrskega protesta v Ljubljani, nagrado za najboljšo reportažo pa Luka Dakskobler za reportažo o deklici, ki trpi za cerebralno paralizo. Zavod za promocijo fotografije SPP je letos že petič organiziral festival novinarske in dokumentarne fotografije Slovenia Press Photo. Del festivala je tudi fotografski natečaj za profesionalne in zahtevne amaterske fotografe, ki je priložnost za pregled najboljših fotografskih dosežkov preteklega leta. Žirija mednarodno priznanih strokovnjakov s področij fotoreporter-stva in fotografije pod vodstvom Jona Jonesa, direktorja fotografije pri reviji Sunday Times Magazine, je imela zahtevno delo, saj so slovenski fotografi na natečaj skupno prijavili 3176 fotografij. Poleg zmagovalne fotografije in reportaže festivala je žirija izbrala tudi zmagovalce in častne omembe žirije v petih kategorijah. Razstava fotografij zmagovalcev in dobitnikov častnih omemb bo na ogled do 31. marca. lipica - Kriminalisti ovadili šest oseb, med katerimi naj bi bila tudi dva nekdanja ministra Sporna dokapitalizacija V Lipici šest ovadenih arhivski posnetek LIPICA - Kriminalisti Policijske uprave Koper so februarja zaključili dalj časa trajajočo preiskavo in na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zoper šest slovenskih državljanov zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Do ovadb naj bi prišlo zaradi sporne do-kapitalizacije v Kobilarni Lipica. Preiskavo so kriminalisti pričeli na podlagi ugotovitev računskega sodišča, ki je revidiralo razmejitev javne službe in gospodarske dejavnosti v Kobilarni Lipica in njeni hčerinski družbi Lipica Turizem. Zaradi domnevnih nepravilnosti pri finančnem poslovanju z javnimi sredstvi je na pristojno državno tožilstvo aprila 2012 podalo kazensko ovadbo, ki jo je tožilstvo v dopolnitev odstopilo koprskim kriminalistom, so sporočili s Policijske uprave Koper. Med kriminalistično preiskavo so zbrali dovolj dokazov, ki utemeljujejo sum in potrjujejo ugotovitve računskega sodišča, da je odgovorna oseba javnega zavoda skupaj s funkcionarji državnih organov pri razpolaganju s proračunskimi sredstvi v letu 2010 omogočila nezakonito dokapitalizacijo gospodarske družbe v lasti javnega zavoda v višini 1,5 milijona evrov. S tem je bil oškodovan državni proračun. Za kaznivo de- janje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let. Da je med ovadenimi nekdanji direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf, so v službi za odnose z javnostjo Kobilarne potrdili, komentarjev pa ne dajejo. Kot poroča spletni portal zurnal24.si, naj bi policija poleg Rumpfa ovadila tudi dva tedanja ministra - Franceta Križaniča (finance) in Majdo Širca (kultura) ter tri predstavnike sveta zavoda. Širca je za ovadbo izvedela iz medijev in jo bo komentirala, ko bo z njo uradno seznanjena, je povedala za STA. Križanič pa je zavrnil vsakršno odgovornost za ta primer. Pojasnil je, da se kot takratni finančni minister s tem ni ukvarjal, niti ni bil odgovoren za delovanje takratnega sveta zavoda. Kot je za STA pojasnila članica sveta Kobilarne Lipica Vida Čadonič Špelič, o ovadbah nima nobenih informacij, je pa bil svet javnega zavoda lani seznanjen s kriminalistično preiskavo in o tem, na katerih ministrstvih je ta potekala. Direktor Kobilarne Lipica v času sporne dokapi-talizacije je bil Tomi Rumpf, ki je zaradi ugotovitev računskega sodišča oktobra lani odstopil, vlada pa je na njegovo mesto imenovala Boštjana Bizjaka. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 10. marca 2013 3 slovenija - hrvaška - Vladi potrdili memorandum Problem LB se bo reševal v okviru nasledstva Odprta pot za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem DZ LJUBLJANA, ZAGREB - Hrvaška in slovenska vlada sta včeraj v Zagrebu parafirali memorandum, v katerem soglašata, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog Ljubljanske banke rešili v okviru nasledstva. Hrvaška obenem zaustavlja sporne sodne postopke, Slovenija pa bo hitro ratificirala hrvaško pristopno pogodbo. Memorandum sta parafirala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tone Kajzer. Le nekaj ur kasneje sta nato obe vladi na sejah že tudi potrdili memorandum in za njegov podpis pooblastili premiera Janeza Janšo, ki opravlja tekoče posle, in Zorana Milanovica. Podpis bo v ponedeljek dopoldne na gradu Mokrice. Državi poudarjata, da sta odločeni čim prej doseči celovito rešitev tega vprašanja, zato se bodo nadaljevali aktivni pogovori pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Ba-slu. V času do rešitve vprašanja bo hrvaška vlada zagotovila zaustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami sprožili hrvaški Zagrebška banka in PBZ, ter zagotovila, da ne bodo sproženi nobeni novi postopki. Slovenska vlada se po drugi strani v memorandumu zavezuje, da bo nemudoma v državnem zboru sprožila postopek za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU, s ciljem, da se ratifikacija izvede čim prej. Janez Janša je po včerajšnji seji vlade pojasnil, da bo slovenska vlada nato memorandum najverjetneje ratificirala prihodnjo sredo, in sicer z uredbo, saj ratifikacija tovrstnega dokumenta ni potrebna v parlamentu. Zatem bo vlada poslala zakon o ratifikaci- ji hrvaške pristopne pogodbe v proceduro v DZ. DZ bo tako že lahko začel postopek ratifikacije, a končal ga ne bo, dokler s hrvaške strani ne dobijo listin o ratifikaciji memoranduma. Z Zagrebom je sicer dogovorjeno, da se izmenjavo ratifikacijskih listin opravi v nekaj dneh, je še pojasnil Janša. Po njegovem mnenju je ratifikacijo v Sloveniji realno pričakovati v roku meseca dni. Odzivi na memorandum so bili na obeh straneh načeloma pozitivni, a obenem so se pojavila ugibanja glede dejanske usode sodnih postopkov proti LB oz. NLB na Hrvaškem, ki iz samega memoranduma naj ne bi bila povsem jasna. Na vprašanje, ali je Slovenija popustila v tem, da ni zahtevala dokončnega umika vseh tožb proti LB, je Janša odgovoril, da je memorandum kompromis, Slovenija pa je z njim izpolnila svoj ključni interes, da se vprašanje prenesenih vlog vrne nazaj v okvir nasledstvenega sporazuma. Milanovic je po seji svoje vlade ocenil, da memorandum v nobenem pogledu ne škodi Hrvaški ter da z njim dobivata obe strani. Glede prekinitve sodnih postopkov je dejal, da je to »institut, ki v našem procesnem pravu traja omejeno«. Odzivi na slovenski strani so bili v glavnem zelo pozitivni - med drugim s strani zunanjega ministra v odstopu Karla Erjavca (DeSUS), predsednika OZP Jožefa Horvata (NSi) in predsednika OEU Romana Jakiča (PS) - in ob pričakovanju hitre ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe. Tudi evropski komisar za širitev Štefan Fule je pozdravil novico in ocenil, da je dogovor dober za obe državi in za širitev. Janez Janša arhiv Zoran Milanovič arhiv deželne volitve - V boju za predsedstvo FJK tudi Antonini (Montijevo gibanje) Doslej že sedem kandidatov Predsedniški kandidat Montijeve liste Alfredo Antonini TRST - Doslej znanim kandidatom za predsedstvo Furlanije-Julijske krajine se je včeraj pridružil tržaški odvetnik in univerzitetni profesor v Trstu in Vidmu Alfredo Antonini, pristaš liste Maria Montija. Gre sicer za kandidaturo gibanja Scelta civica (Državljanska izbira), ki je ena od frakcij volilne koalicije ministrskega predsednika vlade v odstopu. Njegovo zavezništvo se je v naši deželi razbilo na dva dela: stranka UDC bo, kot leta 2008, znova podprla Renza Tonda, Državljanska izbira pa se je odločila za samostojno pot in torej za kandidaturo 58-letnega Antoninija. Slednji nima možnosti za izvolitev, njegova lista pa mora za preboj v deželni parlament prebiti 4-odstotni volilni prag. Ta možnost se danes kot danes nasmiha le levi sredini (predsedniška kandidatka Debora Ser-racchiani), desni sredini (Renzo Tondo) in gibanju Beppeja Grilla s predsedniško kandidaturo Save-ria Galluccia. Preostali štirje doslej znani pred- sedniški kandidati se bodo morali zelo potruditi za preboj lastnih list v deželni svet. To so Marino Andolina (Levica, zavezništvo med SKP in SIK), Franco Bandelli (gibanje L'Altra Trieste), Stefano Salme (La Destra) in, kot rečeno, Antonini. Ti kandidati in Galluccio, ki niso zastopani v deželnem svetu, morajo za sodelovanje na aprilskih volitvah zbirati podpise. Prava volilna kampanja se dejansko sploh še ni začela, posebno ne s strani desne in leve sredine, kjer »kandidati in pectore« nestrpno čakajo na izsledke preiskave o domnevnih nepravilnostih z reprezentativnimi stroški svetniških skupin. Gre vsekakor za zelo kočljivo zadevo, saj pravni status preiskovane osebe, ki grozi deželnim svetnikom, nikakor ne pomeni, da temu sledi obtožnica, kaj šele sodna obravnava. Zna se tako zgoditi, da se deželni poslanec zaradi domnevne vpletenosti v preiskavo odpove kandidaturi, čez nekaj časa pa se izkaže, da je popolnoma nedolžen. Gostja v studiu RAI SLO nocoj Alenka Rebula TRST - Uredništvo slovenskega deželnega televizijskega dnevnika RAI je že nekaj mesecev nazaj obogatilo svojo ponudbo s poglobitvami aktualnih vsebin in predstavitvijo razpoznavnih gostov. Teden za teden so se od oktobra zvrstili ugledni Slovenci in Slovenke, ki živijo v Italiji, pripadniki slovenske narodne skupnosti, a tudi politični predstavniki iz matične domovine. Osrednja nit pogovorov z njimi je predvsem vprašanje ohranjanja temeljnih povezovalnih niti v slovenski manjšini, ponovno ustvarjanje zavesti pripadnosti narodu, poudarjanje enotnosti slovenstva. Pogled na ta izhodišča se izostru-je z gospodarskega, političnega, kulturnega, umetniškega, psihološkega in vsakršnega družbenega tlorisa. Nocojšnja gostja v TV oddaji bo pesnica, vzgojiteljica in psi-hoterapevtka Alenka Rebula, ki bo spregovorila o vzgojnih procesih, jeziku, ženski v sodobnem času, notranjemu osvobajanju človeka, nasilju in še o mnogočem, kar oblikuje ta prostor in življenje v njem. Oddaja bo na sporedu nocoj ob 20.50, kot vsak petek takoj po slovenskem televizijskem dnevniku na tretjem omrežju RAI. Osebje slovenskih šol na srečanje v Bocen TRST - Sindikat slovenske šole za učno in neučno osebje šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici organizira 11. in 12. aprila v Bocnu srečanje s predstavniki šolstva na Južnem Tirolskem. Odhod proti Bocnu je predviden za 11. april v zgodnjih popoldanskih urah, v Bocnu pa bo že prvo srečanje z gostitelji in nato večerja. Naslednji dan (12. aprila) so v jutranjih urah predvidena srečanja na Šolskem skrbništvu s šolskimi funkcionarji nemških, italijanskih in ladinskih šol. Nato bodo do kosila sledila srečanja v ločenih skupinah glede na posamezne stopnje šol, po kosilu pa je pred povratkom domov predviden še ogled mesta in muzeja krajevnega šolstva. Prijave so možne neposredno po elektronski pošti na sledeči naslov: sss.gor@gmail.com. Cena obiska Bocna na posameznika bo določena, ko bo znano okvirno število udeležencev. Okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it. črna kronika - Kriminalci iz Kalabrije »aktivni« tudi v naši deželi Lovke »'ndranghete« v FJK CATANZARO - Kalabrijska mafija, ki je znana kot »'ndrangheta«, je skušala prodreti tudi v Furlanijo-Julijsko krajino. To so preverili sodniki iz mesta Vibo Valentia, ki so ugotovili, da so se kriminalci klana Mancuso naslanjali na ljudi iz Kalabrije, ki so se preselili v Furlanijo. Zelo pomembno, če že ne odločilno vlogo so pri razkritju teh mafijskih lovk, imeli finančni stražniki iz Trsta. Slednji so ugotovili, da je »'ndrangheta« z izsiljevanjem in nasilnimi dejanji prisilila nekatere trgovske in turistične obrate v FJK, da so kupovali blago in hrano od mafijskih klanov. Šlo naj bi za sistematično izsiljevanje, pri čemer so se kriminalci posluževali tudi nekaterih »čistih« osebnosti, predvsem pri bančnih poslih, kjer je kontrola večja kot na drugih področjih. Glavni organizator teh nezakonitih dejavnosti je bil Agosti-no Papaianni, ki je deloval v sodelovanju z mafijskim šefom Cosmom Mancusom. Oba sta v zaporu, vseh aretirancev je skupno deset, kazensko pa so ovadili še dodatnih 76 ljudi. Finančni stražniki iz naše dežele in Kalabrije so po nalogu to- žilcev zaplenili nepremičnine in dobrine v vrednosti kar 35 milijonov evrov. V okolici Tropee (pokrajina Vibo Valentia) so preiskovalci zaplenili celo večje turistično naselje ter dve veleblagovnici, bencinsko črpalko, mehanično delavnico, pekarno in kavarno, ob tem pa še številne bančne račune ter hranilne knjižice. Turistično naselje, ki ga je po nalogu »'ndranghete« vodil priseljenec iz severne Afrike, je sestavljeno iz številnih turističnih rezidenc, dveh restavracij, bazena in zasebne plaže. Skratka gre za veliko reč, kot se spodobi za kriminalne združbe iz Kalabrije. Kriminalci so se v Furlaniji-Julijski krajini posluževali »tradicionalnih« metod izsiljevanja in ustrahovanja. Trgovcem in lastnikom turističnih lokalov ter objektov so najprej le »svetovali«, naj kupujejo izdelke od določenih trgovskih in pre-hranskih verig, če tega niso naredili, je sledilo ustrahovanje s posledičnimi nasilnimi dejanji, kot npr. požigi lokalov in podobno. Nekateri trgovci so bili celo prisiljeni, da so od zločinskih tolp kupovali hrano z zapadlim rokom trajanja. V akciji proti organiziranemu kriminalu iz Kalabrije so sodelovali tudi finančni stražniki iz Trsta 4 Petek, 8. marca 2013 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu bančništvo - Selitev strank na Borzni trg v okviru novega industrijskega načrta MPS Podružnico Antonvenete v stavbi nekdanje TKB bodo zaprli Ena od treh podružnic banke MPS BancaAntoniana, ki jih bodo v Trstu zaprli v okviru reorganizacije tretjega največjega italijanskega bančnega koncerna in prihodnje dokončne fuzije med grupacijo Montepaschi in Antonveneto, je tudi sedež v Ul. Filzi, kjer je svoj dom vse do propada leta 1996 imela Tržaška kreditna banka. To nam je potrdil območni direktor za tržaški in goriški trg Remigio Venier. Drugi dve izpostavi, ki ju bodo zaprli, sta na Trgu Ospe-dale in v Ul. San Cilino pri Sv.Ivanu, kjer je bila prav tako izpostava nekdanje TKB. »Odločitev za zaprtje teh treh izpostav je izključno posledica industrijskega načrta novega vodstva grupe Montepaschi Siena, ki predvideva zaprtje 400 izpostav v vsej državi (tudi v središču Gorice in v Tržiču) in vzpostavitev devetih državnih centrov, eden od katerih bo še naprej pokrival Triveneto in bo prevzel ime MPS Rete Antonveneta,« je povedal Venier. Podružnica v stavbi nekdanje TKB posluje uspešno, vendar je njeno vzdrževanje drago, saj so uradi na treh nadstropjih predimenzionirani za sedanjih 11 uslužbencev, ki jih bodo prerazporedili po drugih podružnicah v mestu. V bližini stavbe v Ul. Filzi so še tri druge podružnice Antonvenete oz. Montepaschija. Jih je, skratka, preveč za tako majhno območje. V praksi pomeni zaprtje to, da se bodo stranke avtomatično in brez nevščenosti preselile na glavni sedež Antonvenete na Borznem trgu, Venier pa je poudaril, da bodo lahko seveda dosedanje stranke izbrale tudi katero od drugih obstoječih podružnic, ki jim je bližja ali v kateri bodo našli dosedanje sogovornike, s katerimi so vzpostavile zaupen odnos. Do zaprtja podružnic naj bi prišlo v prihodnjih mesecih, morda konec aprila, vsekakor pred poletjem. Antonveneta je lastnik prostorov podružnice v Ul. Filzi. Katera bo zdaj usoda teh prostorov, nam Venier ni znal povedati. »Z vprašanjem nepremičnin se ukvarja ustrezni urad v Sieni, tako da vam ne morem povedati, kaj nameravajo,« je povedal. Gre vsekakor za prestižno lokacijo, ki bi jo lahko prodali ali dali v najem, najbrž kaki drugi banki ali finančni ustanovi. In tudi to je botrovalo k odločitvi, da se ji odpovejo, je razumeti. Po stečaju Tržaške kreditne banke je Antonveneta, tedaj še Banca Antoniana, propadlo slovensko bančno ustanovo prevzela 15. februarja 1997, po besedah sedanjih upraviteljev pa tudi obdržala veliko večino svojih slovenskih strank in strank iz Slovenije in s Hrvaške. Kljub prehodu v italijanske roke, je podružnica v Ul. Filzi vsa ta leta v dobri meri obdržala svoj slovenski videz. Vsi uslužbenci so Slovenci (mnogi Slovenci delajo sicer zdaj tudi v drugih podružnicah po mestu in okolici), na več mestih so dvojezični napisi, dvojezični so tudi izvlečki računov, ki jih slovenske stranke prejemajo na dom, v uradih so izobešene slike slovenskih umetnikov, kar pušča mnogim strankam občutek domačnosti, ki so ga uslužbenci ves čas tudi skrbno gojili. »Kot Furlan sem tudi sam občutljiv na vprašanja manjšinskih skupnosti in jih dobro razumem. Zato bomo še posebej pozorni, da vsem svojim slovenskim strankam omogočimo, da z nami, tako kot zdaj, še naprej poslujejo v slovenskem jeziku in komunicirajo, če si to želijo, z istimi ljudmi,« je povedal Venier in na naše izrecno vprašanje obljubil, da se bodo potrudili, da bi bila slovenščina javno izpostavljena tudi na glavnem sedežu na Borznem trgu, kjer naj bi se, kot rečeno, preselila glavnina sedanjih strank iz Ul. Filzi. »Na vse svoje uslužbence sem zelo ponosen. V teh nemirnih časih, v katerih je bila naša banka zaradi predvolilnih iger in zlonamernega pisanja državnih medijev, neutemeljeno prikazana kot rizična, kar v resnici sploh ni, ker sodna pot nekdanjih nezvestih upraviteljev ne ogroža finančne stabilnosti banke, so znali naši uslužbenci s svojo profesionalnostjo in zglednim poslovanjem obdržati vse stranke. V podružnici v Ul. Filzi nismo izgubili niti ene,« je Venier pohvalil svoje podrejene. A podružnice v Ul. Filzi ne bo več. A. Koren DZP doo-PRAE srl 2013 ©Vse pravice pridržane Podružnica banke Antonveneta v Ul. Filzi, zgoraj desno območni direktor Remigio Venier kroma tržaška občina - Med sinočnjo občinsko sejo Chavez razburil desnico Andolina (Združena levica) se je hotel spomniti venezuelskega predsednika, kar številnim desničarjem ni prijalo Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je začela s komemoracijami. Občinski svetniki so spoštljivo stoje prisluhnili besedam predsednika mestne skupščine Iztoka Fur-laniča in župana Roberta Cosolinija v spomin na pred enim tednom preminulega nekdanjega občinskega odbornika za kulturo in predsednika židovske skupnosti Andrea Maria-nija. Furlanič je omenil razstavo slovenskih slikarjev v nekdanji ribarnici, za katero si je Mariani kot odbornik za kulturo močno prizadeval. Cosolini je poudaril, da je Trst z njim izgubil sposobnega podjetnika, razgledanega človeka in odprtega kulturnika. Minuta tišine je objela celotno mestno skupščino v cenjen spomin. Povsem drugače je bilo z drugo komemoracijo. Ko je vodja Zveze levice Marino Andolina napovedal, da se bo spomnil venezuelskega predsednika Huga Chaveza, je v klopeh desnice završalo. Kaj pa ima on opraviti s Trstom? je vprašal vodja Drugega Trsta Franco Bandelli, in se odpravil proti vratom. Pridružila sta se mu vodja Ljudstva svobode Everest Bertoli in svetnik Prihodnosti in svobode Mic- hele Lobianco. Andolina je skušal odgovoriti na Bandelli-jevo vprašanje: »Financiral je delovanje otroške bolnišnice Burlo z več kot milijonov evrov.« Ko pa je uvidel, da so se protesti za njegov poseg kopičili, se mu je kratkomalo odpovedal: »Ne mislim, da je to primeren prostor za kome-moracijo tako velikega človeka,« je zaključil, kar je svetnik Ljudstva svobode Piero Camber cenil kot »provokacijo.« Na seji je Cosolini predstavil novega občinskega odbornika za finance in proračun Mattea Montesana, ki je prevzel mesto Maurizia Consolija. Prav Montesano je predstavil edina dva sklepa na dnevnem redu sinočnje seje, in sicer o spremembi pravilnika o knjigovodstvu, ki je bil odobren soglasno, in pravilnik o sistemu načrtovanja, programiranja in notranjih nadzorov. Tudi ta sklep je bil odobren. Pred tem je predsednik občinske komisije za prozornost Stefano Patuanelli podal poročilo o delovanju komisije in zaželel svojemu nasledniku Claudiu Giacomelliju (Ljudstvo svobode) dobro delo. M.K. sindikat - Bivši delavci Sertubija so tudi pripravljeni ustanoviti zadrugo in prevzeti tovarno Zahtevajo delo! Javne institucije in Confindustria se morajo spet lotiti vprašanja delavcev tovarne cevi Sertubi in je v ta namen nujna ustanovitev novega institucionalnega omizja za rešitev vprašanja številnih ljudi, ki so ostali na cesti. To je poudaril pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini na tiskovni konferenci na Velikem trgu, kjer so nekateri bivši delavci Sertubija tudi demonstrirali in razobesili transparent z zahtevo po delovnem mestu. Problem je v tem, da je od 136 delavcev, ki so bili v dopolnilni blagajni (spomnimo naj, da so ustrezni dogovor sklenili s sindikatoma Fim-Cisl in Uilm-Uil, medtem ko Fiom sporazuma ni podpisal), zdaj 38 v mobilnosti. V dopolnilni blagajni je torej ostalo 98 delavcev, med tistimi v mobilnosti pa so le nekateri našli drugo, sicer pre-kerno zaposlitev. Zahteva sindikata je, da javne institucije proučijo, ali je mogoče ponovno odpreti tovarno cevi (zdaj je v bistvu zapuščena, ker se je družba Jindal posvetila prodaji cevi iz Indije). Borini je namreč prepričan, da bo v Italiji povpraševanje naraslo, saj je samo dnevna izguba vode iz vodovodnega omrežja v višini 30 odstotkov. Pomembna je seveda vloga italijanske vlade, ki mora spodbujati povpraševanje po ceveh oziroma pripraviti načrt za obnovo Bivši delavci tovarne Sertubi zahtevajo delo kroma omrežja. Za odprtje tovarne bi potrebovali tudi energijo po znižani ceni in bi lahko do tega prišlo v povezavi z ukrepi za proizvodno preobrazbo škedenjske železarne. Nenazadnje bi potreben denar v začetni fazi zagotovila deželna finančna družba Friulia. Lokalne uprave morajo v tem okviru ugotoviti morebitne vlagatelje, ki bi prevzeli tovarno, je dodal Borini. Ko pa ne bi našli nikogar, je že 41 delavcev pripravljenih ustanoviti zadrugo in sami odpreti tovarno po dogovoru z lastnikom, tj. družbo Duferco. A.G. sindikat Tovarna Mase: socialni blažilci za zaposlene Pokrajinski tajnik panožne-ga sindikata Flai-Cgil Elio Gunt-ner je včeraj sporočil, da so podpisali pogodbo glede izredne dopolnilne blagajne za 77 delavcev, zaposlenih v tovarni suhomes-natih izdelkov Mase. Zaenkrat je vsekakor v dopolnilni blagajni samo 7 oseb, saj bo družba Mase, ki je dejansko šla v stečaj, poslovala še dva meseca. Stečajni upravitelj Giovanni Turazza bo medtem proučil tri prošnje, ki so jih prejeli za prevzem tovarne. V tem obdobju bodo torej zaposleni še delali, ko pa ne bi prišlo čez dva meseca do rešitve, bo stekla izredna dopolnilna blagajna. Spomnimo naj, da je pasiva družbe Mase 10 milijonov evrov, v 15 trgovinah pa zaposluje skupaj 78 ljudi. / TRST Nedelja, 10. marca 2013 5 zahodni kras - Togo izvajanje pravilnika o pokopališčih tržaške občinske uprave »Igračkanje« s pokopi Prosečana so morali pred dnevi pokopati v Zgoniku, ker je živel na Božjem polju, za pokojnika iz Naselja S. Nazario pa so dobili mesto na proseškem pokopališču - Cattaruzza pisal Cosoliniju Smrti, pogrebi in pokopi zahtevajo dostojanstveno spoštovanje, saj zadevajo najbolj intimno, najbolj občutljivo človekovo bit. Prizadenejo najožje svojce, sorodnike, številne prijatelje in znance, v okoliških vaseh, kjer se domačini domala vsi poznajo, pa celotno vaško skupnost. Ta se zbere na zadnji poti, da se v domačem krogu, na domačem pokopališču poslovi od člana skupnosti. Vsaj tako bi moralo biti, a žal ni vedno tako. Pred dnevi je bilo moškemu s Pro-seka, z družinskimi koreninami v vasi, z ožjimi sorodniki v vasi, onemogočeno, da bi ga svojci pokopali na domačem pokopališču. Ker se je bil preselil na Božje polje, na tisto območje, ki sodi pod zgoniško občino, so ga morali pokopati na zgoniškem pokopališču, ker tako naj bi »zapovedoval« tržaški občinski pravilnik o pokopališčih. Pa se je zgodilo, da so v istem času (istega dne) na proseškem pokopališču pokopali pokojnika z bližnjega Naselja S. Nazario. To naselje sodi skoraj v celoti pod katastrsko občino Kontovel, in bi ga morali zato kvečjemu pokopati na kontovelskem pokopališču, ker pa na njem »ni prostora«, so ga pokopali na proseškem. kroma Dogodka sta žalostno, v mnogo-čem skoraj jezno odjeknila v proseški vaški skupnosti. Kako je bilo mogoče, da je bilo Prosečanu onemogočen pokop na domačem pokopališču? To vprašanje je v zelo omikanem, a obenem tudi zelo trdem pismu zastavil predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza tržaškemu županu Roberto Cosoliniju in odborniku za podjetja, pri katerih sodeluje tržaška občina Fabiu Omeru. V dopisu je spomnil, da je bil pred leti, ob sprejemu pravilnika o pokopališčih, sprejet pisni in deloma tudi ustni dogovor s tržaško upravo o pokopih v okoliških vaseh. Nekdanji rajonski predsednik Bruno Rupel se dogovora dobro spominja.Bilo je leta 2004, ko je Di-piazzova uprava namignila na možnost pokopov domačinov na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani. Takrat je rajonski svet ostro protestiral, in z dogovorom je obveljalo to, kar je na območju Proseka zgodovinsko veljalo že stoletja: pokojnike z območja proseške župnije so pokopavali na Proseku, pa čeprav so živeli v vaseh in zaselkih druge občine. Pokojnike z Božjega polja, iz Devinščine, od Bri-ščikov in iz Gabrovca so pospremili na zadnjo pot na proseško pokopališče. Podobno je bilo takrat dogovorjeno, da bodo pokojnike z območja Brišč pri Križu še nadalje pokopavali v Križu, tiste iz Naselja S. Nazario pa na Kontovelu. Občinska uprava se je že prej obvezala, da bo razširila proseško pokopališče. Delo je bilo večkrat vključeno v triletni seznam javnih del, pripravljen Proseško pokopališče kroma je bil celo predhodni načrt, potem pa je zadeva - kljub vsakoletnim opozorilom rajonskega sveta, da je delo pre-potrebno - zamrla. Pred dnevi je občinska uprava prepovedala domačinu pokop na Pro-seku, češ da je imel stalno bivališče v drugi občini. S tem je dejansko kršila ustni dogovor izpred devetih let. Cattaruzza je v svojem pismu zapisal, da je »tako strogo izvajanje pisanih pravil nespoštljivo do humanih čustev, in je povsem skregano z zgodovinsko realnostjo majhnih vasi in zaselkov, kar bi lahko spet privedlo do trenj z občinsko upravo.« Zadeva bi namreč lahko imela hude posledice tudi na starejše občane, ki živijo v domovih za ostarele. Ob sprejemu v dom za ostarele, postane slednji tudi uradno stalno bivališče gosta. Ali mar to pomeni, da bo pokopan v kraju, kjer je nameščen dom za ostarele. Po spornem pravilniku bi morali - na primer - Prosečana, ki živi v domu za ostarele v mestu, pokopati pri Sv. Ani ... Da ne bi prišlo do podobnih absurdnih primerov je Cattaruzza pozval odbornika Omera in vodjo pristojnega občinskega urada na srečanje, na katerem naj bi se odkrito pogovorili o zadevi in dobili trezno rešitev. M.K. deželne volitve - Lista Levica Ob Iztoku Furlaniču tudi Vesna Bukavec V preteklih dneh je bilo že napovedano, da bo na aprilskih deželnih volitvah nastopila tudi lista Si-nistra - Levica, ki jo predstavljata Komunistična Prenova (SKP) in Stranka Italijanskih in slovenskih Komunistov (SIK) v podporo kandidaturi Marina Andoline za predsednika Dežele Furlanije-Julijske krajine. Koalicija komunističnih strank je sestavila seznam kandidatk in kandidatov za volilno tržaško okrožje, ki ga sestavljajo Iztok Fur-lanič, Vesna Bukavec, Roberto Cat-taruzza, Arianna Kozmann, Mauri-zio Coslovich, Liliana Pajola, Luigi -Gino D'Eliso, Francesca Scarpato in Gabriella Tull. Podpornike liste vabijo k podpisu za predložitev liste danes, 8. marca od 9.30 do 12.30 na Trgu Stare Mitnice ter na pokrajinskem se- dežu SKP v Ul. Tarabochia 3 (prvo nadstropje) od ponedeljka 11. marca do četrtka 14. marca od 0.30 do 18.30. Predsedniku tržaškega občinskega sveta Furlaniču se je na listi pridružila še ena Slovenka in sicer Vesna Bukavec (na sliki), ki je doma s Proseka. Gibanje 5 zvezd se predstavlja v Dolini Gibanje 5 zvezd se bo nocoj prvič predstavilo v slovenskih krogih. V prostorih Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik (Dolina 230) bo danes ob 20.30 srečanje, na katerem bodo delovanje in cilje gibanja predstavili poslanec Aris Prodani, tržaški občinski svetnik Paolo Menis in organizator skupine Dolina 5 zvezd Erik Rossone. Srečanje je namenjeno občanom, ki jih zanima delovanje gibanja in so pripravljeni aktivno sodelovati pri pobudah novoustanovljene dolinske skupine Gibanja 5 zvezd, piše v tiskovnem sporočilu Grillo-vega gibanja. Odprta knjiga na radiu V rubriki Odprta knjiga, ki jo Radio Trst A vsak dan od ponedeljka do petka ob 17.30 namenja zvočni upodobitvi literarnih del, bo od danes dalje na sporedu knjiga Jasne Jurečič Pasji dnevi. Avtorica svojih pet zgodb umešča v geografsko in kulturno različne prostore, vse pa povezuje tema nasilja in to v prvi vrsti nad žensko. Zgodbe iz knjige Pasji dnevi bodo v desetih nadaljevanjih podali Maja Blagovič, Lučka Počkaj, Miranda Caharja, Nikla Petruška Panizon, Minu Kjuder in Vladimir Jurc. Potovanje Oman in Emirati Zaradi bolezni sta dva potnika izleta PD v Oman in Emirate odpovedala potovanje z odhodom v nedeljo, 10.marca. Interesenti lahko pokličejo direktno agencijo Aurora, tel. 040631300. Srečanje o fiziku Brunu Pontecorvu Znanstveno-raziskovalna ustanova SISSA vabi danes dopoldne na srečanje-konferenco o italijanskem fiziku Brunu Pontecorvu, ki je večji del svojega življenja preživel v Sovjetski zvezi, kjer je bil med najbolj eminentnimi znanstveniki. O njegovem zelo pestrem življenju in raziskovalni dejavnosti predvsem v Italiji bo govorila raziskovalka Nadia Robotti. Začetek ob 11.30 v avli 132 ustanove SISSA na Tersteniku (Ul. Bonomea 132). Pontecorvo je izhajal iz znane judovske družine, njegov brat je bil Gillo Pontecorvo, znani režiser in filmski ustvarjalec. nabrežina - Uspešna akcija obmejne policije Romun z ukradenim bakrom Policisti obmejne policije so preteklo noč pri Nabreži-ni zaplenili večjo količino ukradenega bakra, ki ga je 25-le-tni romunski državljan nameraval pretihotapiti v Romunijo. Policisti so med normalno kontrolno akcijo ustavili dostavno vozilo fiat ducato z italijansko evidenčno tablico, ki ga je upravljal Romun M.Z.D. Takoj so opazili, da je vozilo zelo naloženo, po krajšem pregledu so odkrili, da prevaža večjo količino bakra, ki ga je voznik skušal skriti za starimi žim-nicami. Po krajšem preverjanju so ugotovili, da je bil baker ukraden v raznih krajih severne Italije. Za njegov prevoz je Romun tudi delno »prilagodil» dostavno vozilo, ki so mu ga policisti zaplenili. 25-letnega so kazensko ovadili zaradi kraje in prevoza ukradenega blaga. Vinjeni ljubitelj stav grozil policistom V lokalu z igralniškimi avtomati Friul games da Giovanni v Ul. Ginnastica se je vinjeni klienti glasno hudoval, da so igralni stroji »ponarejeni« in zaradi tega grozil osebju. Poklicali so karabinjerje, ki so ga skušali pomiriti, izven lokala pa se je besedno in fizično spravil nanje. Aretirali so ga zaradi upiranja javnemu funkcionarju. Baker, ki so ga v devinsko-nabrežinski občini zaplenili 25-letnemu Romunu 6 Petek, 8. marca 2013 TRST pristanišče - Predstavili študijo Uniontrasporti Neizkoriščen potencial Trst ima ugodno lego za razvoj izvoza, ki pa ga zavirajo še pomanjkljive zveze z zaledjem Tržaško pristanišče in njegove povezave z infrastrukturnnimi omrežji v Furlaniji Julijski krajini so bili v središču včerajšnjega srečanja na sedežu tržaške Trgovinske zbornice, kjer so predstavili študijo, ki je v pretres vzela infrastrukturni razvoj in učinkovitost logističnih storitev v tržaški pokrajini. Študijo je v sodelovanju s tržaško Trgovinsko zbornico izdelala ustanova Uniontransporti, cilj projekta pa je bil spodbuditi pripravo sredstev za ocenjevanje učinkovitosti tržaškega logističnega sistema s pomočjo določenih kazalcev. Dobro obiskano srečanje je uvedel predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki je izrazil željo, da bi upravitelji raznih infrastrukturnih sistemov s pomočjo te študije imeli na razpolago inštrument za analizo prednosti in po-mankljivosti našega transportnega omrežja. Po Paolettijevem mnenju je o teh temah treba stalno govoriti, saj je modernizacija infrastrukturnega omrežja potrebna in dobrodošla. Več o študiji in njenih izsledkih je v nadaljevanju povedala Iolanda Conte, ki je dejala, da so pri projektu uporabili pristop, ki uporablja obstoječa znanstvena orodja in sloni na več-kriterijski analizi problema (Multi-criteria). Govornica je dejala, da je poudarek študije predvsem na pristanišču in logistiki in da vsebuje kratko ananlizo trenutnih razmer v tem sektorju. Statistično so upodobili kazalce uspešnosti za različna pristanišča v Italiji in pristanišče Koper ter logistične infrastrukture. Opravljeno delo bo upraviteljem raznih infrastruktur omogočilo, da se soočijo z rezultati svojega dela in jih primerjajo z uspešnostjo drugih podobnih logističnih središč, javnim ustanovam pa, da imajo na enem mestu podatke, na katerih lahko gradijo svojo nadaljnjo strategijo, je povedala Iolanda Conte in dodala, da študija želi biti tudi neke vrste provokacija. Pri ocenjevanju učinkovitosti logistične infrastrukture, intermodalnih terminalov, logistike itd so pri Uniontransporti upoštevali več faktorjev: produktivnost, stroške pristaniških operacij, učinkovitost dostopnih poti in čas tovorjenja in raztovarjanja sredstev. V študiji so navedeni tudi primeri dobrih praks, v zaključku pa so naštete prednosti in pomanjkljivosti infrastrukture v tržaški pokrajini. Za vse zainteresirane bodo bržkone zelo koristne ugotovitve študije v podkrepitev tezi, da ima Trst zelo ugodno geografsko lego in da gre za območje, ki lahko vso svojo dejavnost usmeri v izvoz. Sicer pa ima naša pokrajina tudi kar nekaj pomanjkljivosti. Po ugotovitvah avtorjev raziskave bi morali okrepiti cestne povezave in povečati prostorske možnosti za razvoj pristanišča. Ob koncu uradne predstavitve študije, po kateri sistem regionalnih pristanišč in logistike sploh ni slab, se je razvila živahna debata, v sklopu katere so svoje mnenje in vizije izrazili tudi različni predstavniki javnih ustanov. (sč) včeraj - Dobrodošel obisk v našem uredništvu Malčki vrtca Marjana Štoke s Proseka dobro poznajo Primorski dnevnik Včeraj so uredništvo našega dnevnika v spremstvu svojih vzgojiteljic obiskali otroci otroškega vrtca Marjana Štoke s Proseka-Kontovela. Skoraj vsi imajo doma v družini naš dnevnik, ki ga že dobro poznajo. Njihovo radovednost o tem, kako dnevnik vsak dan nastaja in ga naročniki v zgodnjih urah ,dobijo na domove, je potešil odgovorni urednik dnevnika Dušan Udovič. Včeraj danes Danes, PETEK, 8. marca 2013 JANEZ, DAN ŽENA Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 18.01 - Dolžina dneva 11.30 - Luna vzide ob 4.12 in zatone ob 14.29 Jutri, SOBOTA, 9. marca 2013 FRANČIŠKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1005,0 mb ustaljen, vlaga 99-odstotna, veter 4 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. marca 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aqulinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 - 040 635368. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Il grande e potente Oz«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La cuo- ca del presidente«. CINECITY - 16.40, 20.05, 22.10 »Edu-cazione siberiana«; 16.30, 19.00, 21.30 »Upside down«; 21.10 »Argo«; 16.20 »Il principe abusivo«; 18.30 »Il gran- de e potente Oz«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il grande e potente Oz 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »Il lato positivo«; 16.30, 20.00, 22.10 »Amiche da morire«; 16.15. 18.15, 20.15, 22.15 »Spring breakers - Una vacanza da sballo«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Ci vuole un gran fisico«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Amiche da morire«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Anna Karenina«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il lato positivo«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30 »Ernest in Celestina«; 21.10 »Hitchcock«; 19.05, 23.15 »Mama«; 17.00, 19.30, 22.10 »Mogočni Oz«; 15.30, 18.05, 20.40, 23.10 »Mogočni Oz 3D«; 16.00 »Nesrečniki«; 20.45 »Podkupljeno mesto«; 16.20, 18.50, 20.50, 22.50 »Polnih 21«; 16.40 »Razbijač Ralph 3D«; 18.30, 22.55 »Tatica identitete«; 18.20, 20.25, 22.30 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 19.00, 21.15 »Il grande e potente Oz 3D«; 16.30, 20.15 »Upside down«; Dvorana 2: 18.15 »Tutti contro tutti«; 22.00 »Ar-go«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Spring Breakers - Una vacan-za da sballo«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Educazione siberiana«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50 »Il grande e potente Oz«; 22.10 »Argo«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Il lato positivo - Silver linigs playbook«; Dvorana 3: 17.00, 19.40, 22.00 »Il grande e potente Oz 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.10 »Amic-he da morire«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.10 »Educazione siberiana«. H Čestitke Naša režiserka JULIJA BER-DON je tri-letni študij odlično dokončala in doktor iz Leposlovnih ved na Tržaški fakulteti postala. Vsi na Gradniku ji čestitamo in ji želimo, da bi žela še veliko življenjskih uspehov. Na Opčine prišla je novica lepa, da se ANDREJ z Abrahamom po belih strminah potepa. Iz srca želimo ti, da bi še dolga leta užival in še na mnoga nazdravil! Vsi pri SK Brdina. Danes, 8. marca, praznuje naša prijateljica VANDA 70 let. Mnogo zdravja ji želijo Livija, Zorka, Angela, Meri in Magda. H Šolske vesti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sledeči naslov: sss.gor@gmail.com. Okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi na predavanje prof. Milene Košak Babuder »Učenja se je treba naučiti« (kako spodbujati k branju, učenju oz. samostojnosti in kako organizirati delo), ki bo v torek, 12. marca, ob 18.00 v prostorih OŠ F. Bevka na Opčinah. □ Obvestila OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Delavnice oblikovanja v marcu: Voščeni grafiti in Otoki s Krete. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote 8.00-13.00. BABY BAZEN Šc Melanie Klein prireja tečaje v bazenu za dojenčke in otroke od 1. meseca do 4. leta starosti. Tečaji, ki se bodo začeli v soboto, 9. marca se odvijajo na Pesku ob sobotah popoldne. Koledar srečanj: 9/3, 16/3, 23/3, 6/4, 13/4, 20/4, 4/5, 11/5. Vsako srečanje traja 45 minut in predvideva vstop za oba starša. Za urnike in vpisovanja: in-fo@melanieklein.org, tel: 345-7733569. KRU.T - obvešča prijavljene dedke, babice in vnuke, da je 2. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.T« v soboto, 9. marca, ob 10. uri, v društvenih prostorih. Informacije v sedežu ali po tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TRIESTEBELLA v sodelovanju z Italia nostra, Legambiente in Tra fiori e piante, vabi na javno razpravo »Mestne zelene površine in krajina - Od virov do problemov«, ki bo v soboto, 9. marca, ob 11. uri v konferenčni dvorani hotela Sonia pri Domju. BARKOVLJE - V nedeljo, 10. marca, po maši od 11. ure bomo počastili msgr. Škabarja ob obeležju na vrtu pri bar-kovljanskem portiču. DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 10. marca. Zberemo se ob 17. uri v prostorih SKD V. Vodnik. OBČINA DOLINA obvešča občane, da je od 1. marca v veljavi nov eko-koledar 2013/2014 in jih vabi, naj preverijo vrsto odpadkov. Posebno pozornost naj namenijo ločenemu zbiranju papirja in kartona (modra kanta) ter plastične embalaže, stekla in pločevink (rumena kanta). Kdor ni še prejel eko-koledarja, lahko pokliče brezplačno številko 800 -/ 329669 ali se obrne na naslov info@ital-spurghi.it. Ostale informacije o ločenem zbiranju na tel. št. 040-8329238. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 10. marca, ob 15.30 iz Padrič odhod avtobusa za nastop; v torek, 12. marca, ob 20.45 redna pevska vaja. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA vabi vsa društva, ki delujejo v občini, na sestanek za sestavo koledarja prireditev v letu 2013, v ponedeljek, 11. marca, ob 18.00 v sejni dvorani občine Dolina. AŠD SK BRDINA vabi vse tečajnike, da se udeležijo ob spremstvu učiteljev tekme Kekec na smučeh, ki bo v soboto, 16. marca, v Forni di Sopra. Prosimo, da se javite najkasneje do 12. marca, na tel. št. 340-5814566 (Valentina Strain). KRU.T obvešča, da v sredo, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Grade-žu. Informacije in vpisovanje v sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. TEČAJ ARGENTINSKEGA TANGA, valsa in milonge: SKD F. Prešeren v sodelovanju z društvom Tang-zone, vabi na predstavitveni večer tečaja v torek, 12. marca, ob 20.00 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Predstavitvi bo sledila krajša brezplačna poskusna vadba. Info: 348-0451875 (Alen). SKD VALENTIN VODNIK sklicuje v sredo, 13. marca, v društvenih prostorih občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADIKA vabijo na kavo s knjigo v sredo, 13. marca, na kateri se bomo srečali z Jolko Milič in mladimi prevajalci s tržaške univerze. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA obvešča, da v petek, 15. marca, zapade rok za prijavo k projektu »Težavno delo iskanja dela«. Projekt je namenjen ženskam, ki iščejo zaposlitev. CCYJ - KulturniCenterYogaJ anakan-da vabi na seminar »Dobro počutje sklepov z yogo, prehrano in masažo« v soboto, 16. marca, 9.30-12.30, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Sledi zaključno kosilo (predčasna prijava). Info 333-4236902, 040-2602395. E.F.T. V DRUŠTVU F. PREŠEREN v Bo-ljuncu - delavnica tapkanja bo potekala v soboto, 16. marca, od 15. do 19. ure v društveni dvorani. Vodila bo izvajalka E.F.T.-ja 3. stopnje Barbara Žetko. Info: 347-2787410 ali 335-8478333. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na celodnevno delavnico na temo »Družinske postavitve«, ki jo bo vodila dr. Silvia Miclavez, članica vsedržavne organizacije »ACLI - Associazione Liberi Costellatori Italia«. Delavnica se bo vršila v soboto, 16. marca, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. 347-4437922 ali 334-7520208. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v torek, 19. marca, ob 18.30 in v drugem sklicanju v četrtek, 21. marca, ob 20.00, v društvenem sedežu v Babni hiši, Ricmanje 64. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje v sredo, 20. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih Gregorčičeve dvorane v ulici Sv. Frančiška 20. FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da zaključni večer Video natečaja Ota Hrovatin bo 29. marca, ne pa 22. marca, kot je bilo v programu. ZSKD IN SLOVENSKI KLUB vabita na matinejo ob svetovnem dnevu poezije, ki bo letos posvečena Marku Kra-vosu, v Ljudskem vrtu De Tommasini v Trstu v soboto, 23. marca, ob 10.30. Ob 11.00 bo na Ul. S. Francesco 20 Pomlad odprtih vrat - dan odprtih vrat slovenskih ustanov, ki tam delujejo: TK, NŠK, ZSKD, SKGZ, SPDT. Ogled prostorov, razstave, otroška urica v sodelovanju z ZTT, akcijske cene, glasbene točke in še marsikaj. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 3392241221 (Tamara); 347-0741740 (Ervin). / TRST Nedelja, 10. marca 2013 7 SKD VESNA VZPIEVALD ANTONČIČ STOJAN GOSTILNA BITA DNEVA ZE APERITIV OB 17.30 ob 18.00 komedija v izvedbi KD Brce iz Gabrovice pri Komnu VSE O ŽENSKAH Avtor: Miro Gavran Režija: Minu Kjuder in Sergej Verč ... sledi DRUŽABNOST... Nedelja, 10. marca 2013, v Ljudskem domu v Križu SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev in pogovor ob izidu knjige Bogomile Kravos SAG - TRST O izjemno uspešni amaterski gledališki skupini bosta govorila direktor SGM Ivo Svetina in avtorica, prisotni pa bodo tudi člani vodstva te skupine Sergej in Ivan Verč ter Boris Kobal. Srečanje bo danes v petek 8. marca ob 18.00 v Gregorčičevi dvorani (UI.S. Francesco 20/11). Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncerta revije PRIMORSKA POJE 2013 V petek, 8. marca, ob 20.30 bodo v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah nastopili: Združeni zbor ZCPZ - Trst, Oktet Aljaž - Sv. Anton, ŽeCPS Zgonik, DePS Kraški slavček-Krasje - Nabrežina, ŽePZKD Korte, MePZLipa - Šempas, VoS Radost - Godovič. V soboto, 9. marca, ob 20.30 bodo v Marijinem domu v ul. Risorta v Trstu nastopili: MePZ Klasje - Bukovica - Volčja Draga, MePZ Maestral - Koper, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, MoPZ Lopar, Oktet Pffarci - Idrija, MoPZProvox. S Izleti VINITALY 2013 - ONAV TRST organizira v nedeljo, 7. aprila, ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vinitaly. Prijavite se najkasneje do torka, 12. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 333-9857776. KRU.T - v počastitev 8. marca - vabi v soboto, 23. marca na izlet »Strasoldo spomladi: cvetje, vode in gradovi«, z Loterij a 7. marca 2013 Bari 18 14 50 74 11 Cagliari 66 67 11 50 60 Firence 86 38 48 89 88 Genova 40 89 85 69 73 Milan 12 79 63 48 67 Neapelj 5 78 20 23 7 Palermo 42 29 74 62 87 Rim 3 6 52 51 2 Turin 13 26 11 25 71 Benetke 75 82 69 32 64 Nazionale 89 40 6 36 4 Super Enalotto Št. 29 26 32 42 46 78 82 jolly7 Nagradni sklad 1.894.983,66 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 50.721.475,18 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 2 dobitnika s 5 točkami 142.123,78 € 682 dobitnikov s 4 točkami 420,38 € 24.262 dobitnikov s 3 točkami 23,53 € Superstar 21 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 42.038,00 € 130 dobitnikov s 3 točkami 2.353,00 € 2.397 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.127 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.166 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Založništvo tržaškega tiska z T T 1 v sodelovanlu s Slovenskim stalnim gledališčem ogledom čudovito ohranjenega srednjeveškega naselja in priložnostnih stojnic. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela). 0 Prireditve DRUŠTVO ZVEZDA vabi danes, 8. marca, od 19.30 v Ljudski dom v Podlo-njerju na tradicionalni večer ob mednarodnem dnevu žena s kulturnim programom v izvedbi Tatjane Malalan in Irene Pahor ter večerjo in glasbo. NERAZVEZLJIVE NITI umetnice Magde Starec Tavčar: Ad formandum in združenje Juliet vabita na otvoritev likovne razstave danes, 8. marca, ob 18.00 na Ad formandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72). OB DNEVU ŽENA vas Založništvo tržaškega tiska in Slovensko stalno gledališče vabita na ženski klepet z Le-ljo Rehar Sancin in Tatjano Rojc. Dobimo se danes, 8. marca, ob 20.30 v foyerju balkona Kulturnega doma. PRIMORSKA POJE 2013 - ZCPZ-Trst, ZSKD Trst-Gorica-Videm, ZPZP, ZSKP-Gorica in JSKD RS vabijo na koncert danes, 8. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah: Združeni zbor ZCPZ-Trst, Oktet Aljaž-Sv.Anton, ŽeCPS Zgonik, DePS Kraški slavček-Krasje-Nabrežina, ŽePZ KD Korte, MePZ Lipa-Šempas, VoS Radost-Go-dovič; v soboto, 9. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu: MePZ Klasje-Bukovica-Volčja Draga, MePZ Maestral-Koper, MoPZ Srečko Kumar-Kojsko, MoPZ Lopar, Oktet Pr'farci-Idrija, MoPZ Provox. SKD LIPA iz Bazovice - Prešerno skupaj 2013 - vljudno vabi danes, 8. mar- pogovor z LELJ0 REHAR SANCIN s predstavitvijo knjige NOJEVO PERO zgodbe o slovenskih ženskah, ki so na tej strani nekdanje _meje pustite pomenljive sledi..._ srečanje vodi Tatjana Rojc danes, 8. marca, ob 20.30 foyer balkona Kulturnega doma ca, ob 20.30 v Bazovski dom na srečanje Ko ženska lepo misli - kulturne kapljice za 8. marec; sodelujeta Anita Fro-glia - razstava ročnih del in Marjetka Popovski - besedni in glasbeni utrinek. SKD LONJER KATINARA vljudno vabi na praznovanje mednarodnega dneva žena, ki bo danes, 8. marca, ob 19.30 v ŠKC v Lonjerju. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev in pogovor ob izidu knjige Bogomile Kravos o delovanju izjemne amaterske gledališke skupine SAG v Trstu. Govorila bosta direktor SGM Ivo Svetina in avtorica, prisotni pa bodo tudi člani vodstva te skupine Sergej in Ivan Verč ter Boris Kobal. Srečanje bo danes, 8. marca, ob 18.00 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20/II). VČERAJŠNJA DEKLETA vabijo na ogled razstave ročnih del Prihod pomladi v dvorano ZKB na Opčinah, ki bo odprta 11., 12. in 13. marca, od 10. do 17. ure. Otvoritev bo danes, 8. marca ob 12.30. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC vabi vse žene in dekleta na praznovanje mednarodnega dneva žena danes, 8. marca, ob 20. uri v gledališče F. Prešeren. PREŠERNO SKUPAJ 2013 - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor, SKD Grad: sobota, 9. marca, ob 20.00 v Prosvetnem domu na Op-činah, osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa z odprtjem razstave risb dijakov srednje šole S. Kosovel, plesno gledališka predstavo »Prost bo vsak?«, idejni koreografski projekt Daše Grgič, sodeluje gledališka igralka Nikla Petruška Panizon, video Luca Quaia; glasbeni utrinek Eva Ška-bar (harfa) in Vera Sturman (violina), gojenki Glasbene matice iz Trsta; sobota, 23. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Primorska poje. SALSA PARTY IN NE SAMO... na Pro-seku - v soboto, 9. marca, od 21. ure dalje v kulturnem domu na Proseku - zabavni plesni večer z Josejem Gar-cijem - plesni klub Soy Cubano. Vabljene vse generacije! MLADINSKI KROŽEK DOLINA v sodelovanju z Malimi kitaristi iz Brega, vabita na koncert za 8. marec »Glasba je ženska« v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri v mladinskem krožku v Dolini. Koncert bo obogatila violinistka Antonia Ivanciuc. Vodi koncert Lorenzo Buono. Toplo vabljeni. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na ogled dokumentarnega filma režiserja Paola Damossa »Pogum molka - Pater Placido Cortese« v nedeljo, 10. marca, ob 18. uri v Avditoriju v Devinu. Film bo predstavil Ivo Jevnikar. Pri pobudi sodelujejo duhovniki občine Devin Nabrežina. SDD JAKA ŠTOKA vabi na ponovitev igre S. Mrožka »Na odprtem morju« (režija Gregor Geč), ki bo v nedeljo, 10. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek - Kontovel. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi v nedeljo, 10. marca, ob 18.00 v srenjsko hišo v Gročani na Prešernovo proslavo s predstavitvijo knjige Zgodbe mojega življenja. Sodelovali bodo: av- torja Drago Slavec in Boris Pangerc ter MoPZ V. Vodnik. Prireditev poteka v okviru pobude Prešerno skupaj v sodelovanju z društvi vzhodnega Krasa. SKD VESNA v sodelovanju z VZPI Evald Antončič Stojan priredi praznovanje ob Dnevu žena v nedeljo, 10. marca, v Ljudskem domu v Križu: ob 17.30 aperitiv; ob 18.00 komedija v izvedbi KD Brce iz Gabrovice pri Komnu Vse o ženskah (avtor Miro Gavran, režija Minu Kjuder in Sergej Verč); družabnost. Toplo vabljeni! VZPI-ANPI DEVIN-NABREŽINA IN SKD IGO GRUDEN obveščata, da je v KD Gruden v Nabrežini do nedelje, 10. marca, na ogled razstava »Ko je umrl moj oče: Risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji«. Urnik: delavniki 16.0018.00, v nedeljo, 10. marca 10.00-12.00. DSI vabi v ponedeljek, 11. marca, v Peter-linovo dvorano, Donizettijeva 3, na odprtje razstave »Umetniki za Karitas«. Sledila bo okrogla miza z naslovom Umetnost za dobrodelnost. Sodelovali bodo: Vesna Benedetič, Mira Ličen Krmpotic, Anamarija Stibilj Šajn, Jožica Ličen in moderator Jurij Paljk. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED sklicuje v ponedeljek, 11. marca, v Štalci v Šempolaju občni zbor, 1. sklic ob 19.00, drugi ob 20.30. Ob zaključku o.z. praznik včlanjevanja. RICMANJSKI TEDEN: 12. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša odprtje razstave »Ži-vopisano« ilustratorke Žive Pahor, predstavitev Magda Jevnikar, glasbeni utrinek MePZ Mačkolje, vodi Matej Lazar; 14. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani komedija v tržaškem narečju »Pacchi d'America, virgola...«, dramska skupina Proposte teatrali, režija Luciano Volpi; 15. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša »Čestitke, profesor!«, pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem, vodi Mairim Cheber, glasbeni poklon Tamara Avdejchik; 17. marca, ob 15.00 na dvorišču hotela La Fontana (v primeru slabega vremena v Kulturnem domu) koncert PO Ricmanje, vodi Aljoša Tavčar; 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani nastopata ZMePZ Slavec - Slovenec, vodi Danijel Grbec in gledališka skupina KD Brce, Gabrovica pri Komnu s komedijo »Mira Gavrana vse o ženskah«, režija Sergej Verč in Mi-nu Kjuder. OB IZIDU nove pesniške zbirke »Sol na jezik« Marka Kravosa Založništvo tržaškega tiska vabi na aperitiv z avtorjem, v Tržaško knjigarno v četrtek, 14. marca, ob 11. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju z VZPI-ANPI vabi v petek, 15. marca, ob 20. uri na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče: Risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji«. Urnik: v soboto, 16. in v nedeljo, 17. marca, 10.00-13.00, v ponedeljek, 18. in v torek, 19. marca, 16.00-19.00. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PRO-SVETA sporočata, da bo zadnja predstava Gledališkega vrtiljaka »Jurček«, ne bo na sporedu 17. marca, kot je bilo napovedano, pač pa v nedeljo, 24. marca. OTROŠKE URICE v NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri v četrtek, 21. marca, »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! 0 Mali oglasi RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA, z večletno izkušnjo, išče delo kot hišna pomočnica, tudi za likanje, 4-5 ur dnevno, v jutranjih urah. Tel.: 3334970923. 38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. AKACIJEVE KOLE za vinograd prodamo, možnost prevoza. Tel.: 040420604 ob večernih urah. BOLNIČARKA s slovenskega Krasa išče delo za nego starejših oseb ali za varstvo otrok; tel. 00386-40-272290. DAJEM V NAJEM komaj prenovljeno malo stanovanje na Kozini. Za informacije 392-2225821. DAJEM V NAJEM pokrito garažo za avto v Ul. Donadoni, v kateri je prosto- S Poslovni oglasi NA PROSEKU v Kulturnem domu jutri, 9. marca, od 21. ure za vse generacije SALSA PARTY IN NE SAMO... z Josejem Garcijem. ra za shrambo in motorno kolo. Tel. 040-213385. PODARIM avto citroen ax še v voznem stanju, možnost vpisa v seznam sta-rodobnih vozil. Za informacije pokličite tel. št.: 339-6084148. PRODAJAMO stanovanje v Divači, 70 kv.m. Za informacije kličite na tel. št.: 392-2225821. PRODAM hišo pri Domju s 600 kv.m. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 3495477622. PRODAM vrstno hišico (Girandole): velika kuhinja, dnevna soba z lončeno pečjo, velika spalnica, enoposteljna soba, kopalnica z oknom, shramba-pral-nica, majhno podstrešje, 300m vrta s shrambo za orodje. Prenovljena, lastno ogrevanje, klima. Tel.: 347-4599511. PRODAM štiri ljubeznive osličke (samo ljubiteljem živali!). Zainteresirani pokličite tel. št.: 339-2622683 ali 3388961853. PRODAM drobilnik (biotrituratore) bosch axt rapid 2000. Malo rabljen, v odličnem stanju. Tel. št.: 040-281887 (ob uri kosila). Id Osmice COLJA JOŽKO IN LJUBA vabita na osmico v Samatorco 21. Tel. 040229326. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje št. 34. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299800. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. Prispevki V spomin na Albino Milič darujeta Bruno in Zvonko 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Albino Milič darujeta Mirko in Sonja 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na bratranca Ančkota darujejo Gičko, Gaby, Drago in Zora 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 30,00 evrov za AŠD Mladina, 30,00 evrov za ŠD Vesna in 30,00 evrov za SKD Vesna. V spomin na Carla Vato darujeta Pavel in Anica 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Slavo Peric daruje nečak Walter Gon 60,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Slave Peric darujejo Bogomil, Giuditta in Sandra 60,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na teto Slavo Peric darujejo Franko, Slavica in Boris 200,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Fani Rebula darujeta Laura in Gičko (Gabrovec) 15,00 evrov za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Fani Rebula darujeta Ankica in Drago 30,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na dragega Ančkota Tence-ja darujejo soletniki '29 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na dragega Ančkota Tenceja daruje Srečko Sedmak (Dolenc) 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Marta Sedmak vd. Košuta daruje 15,00 evrov v isti namen. V spomin na dragega Ančkota Tence-ja daruje Soča Košuta 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. 8 Sobota, 9. marca 2013 TRST / dan žena - Danes vrsta prireditev in praznovanj ob mednarodnem dnevu žensk Osmi marec: boj proti nasilju nad ženskami Mednarodni dan žensk bo tudi letos v znamenju številnih prireditev in pobud, za katere bodo poskrbeli javne uprave, stranke, združenja in skratka civilna družba. Namen pobud bo ovrednotiti ženske in njihovo pomembno vlogo v družbi, katere so neločljiv sestavni del. V ospredju bodo njihova prizadevanja in boj za enakost in za pravice ter proti diskriminaciji, še predvsem pa bo poudarek na boju proti nasilju nad ženskami oziroma na preštevil-nih ženskah, na katere se je spravila moška roka. Tržaška Stranka komunistične prenove je predlagala, da se letošnji 8. marec posveti vsem ženskam, ki so bile žrtve nasilja moških. Politični odbor SKP je ostro obsodil vsako obliko nasilja nad ženskami in predlagal vsem občanom, naj danes v znak protesta proti nasilju nosijo na obrazu rdeč razpoznavni znak. V Ljudskem domu pri Sv. Sergiju pa bo danes praznik včlanjevanja v Stranko italijanskih komunistov, na katerem bodo obeležili dan žena. Praznovanje se bo začelo ob 18.30, sledila pa bo večerja za financiranje SIK v Trstu. V dvorani tržaškega občinskega sveta bodo na dan žena nagradili zmagovalce 9. mednarodnega natečaja za žensko književnost »Citta di Trieste«. Govorile bodo predsednica ženske konzulte Ondina Ghersin, predsednica natečaja Carla Mocavero, članice žirije, predstavniki lokalnih uprav in drugi gostje. Občinska komisija za enake možnosti pa prireja ob dnevu žena branje Konvencije za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) na nekaterih tržaških šolah. Pobuda bo potekala v različnih dnevih na šolah Savoia Duca di Genova, Volta in Petrarca. Na sporedu so tudi glasbene in plesne pri-reditve.Združenje M.E.T.A prireja danes v Ul. Alpi Giulie št. 10 (Altura) večer, posvečen ženskam s koncertom glasbene skupine The Jacket's Band, nato bo nastopila Elena s svojo kitaro. V mestnem gledališkem muzeju Carlo SchmidI bo ob 17.30 v dvorani Bobi Bazlen nastopil pianist Silvio Sir-sen, ki bo izvajal skladbe Fanny Mendelssohn-Bart-holdy Hen-sel, Clare Wieck Schu-nann in Agathe Backer Grondhal. Vstop je prost. Italijanske pošte v Trstu bodo mednarodni dan žensk proslavile z javnim srečanjem, namenjenem razpravi o vlogi žensk v svetu dela in prostovoljstva ter o problematiki nasilja nad ženskami. Srečanje bo v poštnem muzeju (Trg Vittorio Veneto št. 1) ob 10.30, vstop je prost. Italijanske pošte so med drugim sporočile, da je na Tržaškem 61,7 odstotka direktorjev in 74,1 odstotka osebja ženskega spola. Sindikat upokojencev Spi-Cgil bo danes dopoldne pri Sv. Jakobu (v Ul. Frausin št. 17/a) delil mimoze, medtem ko bo popoldne ob 15.30 tradicionalno srečanje na sedežu Spi-Cgil na Drevoredu Campi Elisi št. 38/b. Na sedežu finančne družbe Friulia v Ul. Locchi št. 21/b bo ob 18. uri pobuda »Ekonomija je ženska«, ki jo prireja združenje AMU. Na srečanju bodo predstavili projekte za mikrokredit, ki jih izvajajo v nekaterih afriških državah. Demokratične ženske bodo od 16. do 18. ure na Borznem trgu govorile o ženskah, delile letake s 5 predlogi DS v korist žensk ter spodbujale kandidaturo evropske poslanke Debore Serracchiani za predsedniško mesto Dežele FJK. Pri Sv. Ivanu bodo nenazadnje razna združenja in društva praznovala mednarodni dan žensk v centru za združevanje v Ul. San Cilino št. 40/2. Tema letošnjega praznovanja bo boj žensk za zaščito in varstvo okolja. Na Opčinah Primorska poje Nocoj in jutri bo na Tržaškem ponovno za-donela pesem zborovske revije Primorska poje. Prvi koncert revije v FJK bo drevi ob 20.30 na Opčinah v cerkvi sv. Jerneja. Peli bodo Združeni zbor ZCPZ Trst, Oktet Aljaž - Sv.Anton, ŽeCPS Zgonik, DePS Kraški slavček-Krasje, ŽePZ KD Korte, MePZ Lipa Šempas in VoS Radost - Godovič. Naslednji koncert pa bo jutri prav tako ob 20.30 v Marijinem domu v Trstu, kjer bodo nastopili: MePZ Klasje, Bukovica-Volčja Draga, MePZ Maestral Koper, MoPZ Srečko Kumar, MoPZ Lopar, Oktet Prfarci, MoPZ Provox. ženske - Niz Espansioni Umetniški pogled na položaj žensk Okrog besede razvita (evoluta) se bo vrtela letošnja druga izvedba »ženske« umetniške prireditve Espansioni, ki bo tudi tokrat v žarišče postavila umetniško izražanje pripadnic nežnejšega spola. Žanrsko različno in pestro prireditev organizira več kulturnih združenj (UDI, ArteVita Gente Adriatica, Društvo POEM; Gruppo 78, Maremetraggio, Stazione Rogers in drugi), njihov skupni imenovalec pa je, da jim predsedujejo ženske. Več o letošnji izdaji tega dogodka so njegove idejne snovateljice povedale na tiskovni konferenci na sedežu tržaške Državne knjižnice, ki bo gostila vsa srečanja. Ester Pacor, Lucia Krasovec, Gigetta Tamaro in druge so predstavile vsebino pobude, ki bo na treh srečanjih postregla z glasbo, performansami in drugimi oblikami vizualne umetnosti ter z branjem avtorskih poezij. Dogajati se bo začelo v sredo, 20. marca, v Državni knjižnici, ko bodo ženske različnih poklicnih profilov predstavile vsebino in osrednji moto letošnje prireditve Espansioni - Stopimo iz okvirja omejenosti. Kot smo slišali na predstavitvi, se bo vse vrtelo okrog pomenov besede »razvita«, nastopajoče pa bodo na umetniški način obravnavale položaj ženske v družbi. Na dan otvoritve bo na sporedu tudi poetična perfor-mansa, za katero bodo poskrbele štiri pesnice. Ta dogodek se bo začel ob 16.30. Pol ure kasneje bo sledil glasbeni intermezzo, za katerega bo poskrbel duet, ki ga sestavljata Elsa Martin in Marco Bianchi. Prvo umetniško popoldne pa bo zaključila vizualna umetnost, ki jo bo podrobno predstavila umetniška kritičarka Maria Campitelli. Drugo srečanje bo na sporedu v sredo, 27. marca, in sicer ob isti uri (začetek ob 16. uri). Ženske intelektualke bodo predstavile različne iniciative, ob 16.30 bo publiko s svojim nastopom razveselila solistka in vio-lončelistka Andrejka Možina, pol ure kasneje bomo lahko pobliže spoznali sedmo umetnost, za konec pa še enkrat vizualno umetnost, ki nam jo bo tokrat približala Elisabetta Bacci. Zadnje srečanje iz tega ženskega ciklusa bo v četrtek, 4. aprila, program pa bo vsebinsko zasnovan tako, kot na predhodnih seansah. Občinstvo bo namreč lahko uživalo ob glasbi, likovni umetnosti in predavanju, ki v žarišče vsakič postavlja aktualne teme. (sč) bazovica - Nocoj na pobudo KD Lipa kava s knjigo - Matineja v Tržaški knjigarni nekoliko drugače Ko ženska lepo misli ... Zadišalo je po kavi Jutri na Opčinah osrednja prireditev niza Prešerno skupaj Slovensko kulturno društvo Lipa organizira drevi srečanje ob slovenskem kulturnem prazniku in dnevu žena Ko ženska lepo misli ... kulturne kapljice za 8. marec. Društvo iz Bazovice želi ovrednotiti vaške ustvarjalce in je že večkrat ponudilo priložnost damačinom, da pokažejo svoje izdelke in ročna dela iz raznih ustvarjalnih področij in je z njihovimi razstavami obogatilo kulturni utrip v vasi. Danes se bo predstavila domačinka Anita Froglia, ki že več let ljubiteljsko izdeluje raznolika ročna dela, tudi za prodajne razstave. Ob razstavi pa je društvo povabilo v goste tudi gospo Marjetko Popovksi, pevko iz Izole, predvsem pa ljubiteljico slovenske ljudske pesmi, običajev in ljudskega petja. O sebi pravi, da rada poučuje in razveseljuje poslušalce s svojim petjem. Ob petju pa bo postregla tudi s svojimi poezijami, saj je tudi pisanje poezij del nje. Srečanje z ustvarjalkama bo v Bazovskem domu ob 20.30. Nocojšnji večer spada v sklop pobud Prešerno skupaj, ki ga organizirajo slovenska kulturna društva vzhodnega Krasa od Repna do Gročane in ki se bo nadaljeval jutri, v soboto 9. marca ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah z osrednjo prireditvijo, ki jo bodo oblikovali dijaki srednje šole S.Kosovel z Opčin, gojenki Glasbene matice iz Trsta ter Nikla Petruška Panizon in Daša Grgič s plesno gledališko predstavo Prost bo vsak? V nedeljo v Križu komedija Vse o ženskah SKD Vesna v sodelovanju s kriško sekcijo VZPI-ANPI Evald An-tončič-Stojan organizira ob slavljenju dneva žena v nedeljo, 10. marca, v prostorih restavracijie Bita v Križu, priložnostni aperitiv s pri-četkom ob 17.30 in ogled komedije VSE O ŽENSKAH ob 18.uri. Avtor komedije je Miro Glavan, rešiserja sta Minu Kjuder in Sergej Verč, izvaja pa jo gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Ogled komedije priporočajo tako ženskam kot moškim. Kulturno društvo Brce oz. njegova gledališka skupina sta nastali leta 1997, ko sta, na željo nekaterih posameznikov, Sergej Verč in Minu Kjuder zbrala peščico domačinov navdušenih nad gledališčem. Skupina, ki šteje približno trideset članov, vsako sezono pripravi novo pre-miero. Posamezne uprizoritve so širom po Krasu prejele mnogo nagrad tako kritike kot gledalcev, dvakrat so nastopali tudi v Parizu in prejeli so tudi priznanje, ko so predstavo pred leti izbrali za nastop na osrednjem ljubiteljske gledališkem festivalu v Ljubljani. Predsednik in umetniški vodja gledališke skupine je Sergej Verč. Novi pokrovitelj srečanj Fabrizio Polojaz razkril cel kup zanimivosti o proizvodnji in trgovini s kavo Na sredini literarni matineji v Tržaški knjigarni beseda ni tekla o literaturi ali umetnosti, ampak o aromi opojne črne pijače, ki jo zvesti obiskovalci srečanj Na kavi s knjigo lahko srkajo vsako sredo zjutraj. Pokrovitelj jutranjih srečanj poslej ne bo več podjetje, ki je tržilo kavo pod blagovno znamko Qubik, ampak podjetje s kavno blagovno znamko Primoaroma. Ob okušanju nove arome so obiskovalci prisluhnili Fabriziu Polojazu, vodji tržaške pražarne in velikemu poznavalcu kavnega sektorja. Gost nam je razkril ozadje italijanskega espressa in Trsta kot mesta kave. Voditeljici matineje Nadia Roncelli (Mladika) in Martina Kafol (ZTT) sta gostu (na sliki Kroma) postavili cel kup vprašanj, na katera smo dobili zelo zanimive odgovore. Slišali smo, da je trgovina s kavo v Trstu začela naraščati že v začetku 19. stoletja, v tem stoletju pa je Trst s kavo oskrboval pol Evrope. Desetine podjetij se je ukvarjalo s prodajo, zastopništvom, skladiščenjem in čiščenjem ter s prevozom in praženjem kave, zaradi katere so se odpirali vedno novi lokali. Danes je Trst eno pomembnejših središč podjetniške dejavnosti z okoli petdeset podjetij, vezanih na kavo. Velja omeniti tudi, da imamo v Trstu tudi eno izmed treh tovarn, ki v Italiji dekofeinizirajo kavo. Po-lojaz nam je postregel tudi s podatkom, da v Trstu kar 50 % delež BDP prinaša kavni sektor, ki je v mestnem gospodarstvu zelo razgiban. Vodja pražarne Primoaroma je v nadaljevanju opisal tudi postopek predelave kave - od pranja kavnih zrn do sveže pražene kave v naši skodelici. Gre za zelo zahteven postopek. Zanimiv je podatek, da je dobra kava zelo odvisna tudi od tistega, ki jo pripravlja. Dobavitelji kavarnam izročijo kavo v zrnu, nakar je od kavnega aparata in osebe, ki stoji za njim, odvisno, kakšno kavi-co bomo spili. Kava se pije po vsem svetu, a vsaka kultura ima svoje navade pri pripravi in uživanju, je dejal Fabrizo Polojaz in dodal, da ima njihovo podjetje vedno v mislih tržišče, za katerega pripravlja kavo. V Nemčiji namreč pijejo filter kavo, v balkanskih državah dajejo prednost turški kavi, v Italiji pa izključno espressu, za katerega so značilne pena, aroma, okus in vonj. Poleg videza, barve in vonja se pri okusu upoštevajo tu- di kislost, rezkost in grenkoba, smo izvedeli na včerajšnji matineji ob kavi. Zanimiv je bil tudi tisti del pogovora, v katerem nam je gost razkril trgovanje s kavo na borzi. Cene namreč stalno padajo ali rastejo, kar kupcem kave ne prinaša zagotovljenega dobička. Beseda pa je tekla tudi o organski bio kavi, ki jo pridelujejo s posebnim ekološkim postopkom. Tokratni gost nam je zaupal, da je večji del kave pridelan na ta način, težava pa je v tem, da države, v katerih so plantaže, nimajo dovolj denarja, da bi poskrbela za bio certifikat. Sredino srečanje Na kavi s knjigo ni postreglo s kakšno knjižno izdajo, je pa ponudilo obilico koristnih in zelo zanimivih informacij, ki bi jih bržkone lahko strnili v manjšo knjižico. (sč) / MNENJA, RUBRIKE Petek, 8. marca 2013 9 ŽARIŠČE Manjšinska politična zrelost na preizkušnji Julijan Cavdek Zgodba, ki se že nekaj mesecev piše na političnem prizorišču je tokrat močno udarila tudi v našo sredo. Vsedržavni politični pregibi, krize, spremembe so imeli vse do danes neko večjo ali manjšo razdaljo od nas. Včasih je bilo to, kot da bi se zares vse dogajalo samo v Rimu. Danes pa ni nobenega dvoma več, da je ta razdalja izginila in je ni več. Tudi mi smo pod vplivom hude gospodarske krize in vse bolj vešči digitalnih medijev ter družbenih omrežij, ki presegajo časopise, televizijo in radio ter omogočajo skoraj neposreden stik med volilno bazo in političnim vodstvom te ali one stranke oziroma gibanja. Sicer je moje mnenje, da je politično situacijo, ki se je pokazala po februarskih vsedržavnih volitvah, veliko bolj oblikovala prisotnost političnih akterjev, tako volivcev kot »kandidatov«, na digitalnem prizorišču kot pa gospodarska kriza. Ravno ta raven omogoča bistveno prozornost in kakovostnejšo ozaveščenost, ki je obenem potencialno bolj objektivna. Seveda je pri tem tudi druga plat medalje, kjer je na istem mestu mogoče zaslediti tudi veliko populističnih pristopov, ki običajno v tradicionalnih medijih ne najdejo prostora. Komu prisluhniti in kaj brati, zahteva torej večjo pripravo in treznejše razmišljanje. Vse to je v tej prvi volilni preizkušnji pljusknilo tudi v zamejski prostor. Rezultati so vsem na dlani in jih ne gre še enkrat ponavljati. Glede na izide, ki so se pokazali v slovenskih občinah, lahko vzamemo na znanje, da je narodnostni faktor postal izredno šibek in ne zadostu- je več za zagotovitev določenega število glasov. Ni torej dovolj, da se na listo neke stranke ali nekega gibanja vključi slovenskega kandidata in potem to avtomatično zagotavlja določeno volilno doto. To se je februarja jasno pokazalo in slovenska poslanka v italijanskem parlamentu je bila izvoljena zares za las. Sedanji razplet je potrebno resno in tudi hitro razmisliti, saj so že tik pred vrati deželne volitve in ni izključeno, da bomo še jeseni spet poklicani na volišča. Niso dovolj nikakršni apeli k politični odgovornosti, saj je v teku bitka med dvema zelo različnima pristopoma do politike. Na eni strani imamo starega, na drugi pa novega, ki sta težko uskladljiva. Je pa to stvar, ki se nas sicer tiče, a veliko bolj moramo tokrat razmisliti o naši politični kulturi, o načinu kako se kot Slovenci v Furlaniji Julijski krajini podajamo na volitve in kako se bomo ravno aprila udeležili deželne volilne preizkušnje. Februarske parlamentarne volitve so dokazale, da nismo kot skupnost sposobni modrega oziroma premišljenega pristopa. Vse bolj tekamo za razno raznimi strankami in listami. Vsaka novost nas nekako zavede ali omami in še tistega šibkega volilnega jedra, ki je bil razdeljen na dvoje ali kvečjemu na troje, je vedno manj. To se mi zdi zares huda nevarnost, saj je na tak način še toliko bolj vsej javnosti očividno, da ne premoremo neke politične pokončnosti oziroma premočrtnosti. Besedi morda zgledata nekoliko stari in zastareli, pa vendar se mi zdi, da sta še vedno aktualni. Kot skupnost se ne moremo kosati s številčnostjo, še v tradicionalno slovenskih občinah se številke krčijo in resno vprašanje je, če zadnji vlak za resno manjšinsko politiko ni že odpeljal. Politična razdeljenost in razcepljenost v naši sredi nas je pripeljala do tega, da je popolnoma enako, če volimo listo, kjer so slovenski kandidati ali če jih ni. To pa je hudo zaskrbljujoča stvar. Seveda je potrebno upoštevati tudi, da volivec ne oddaja več svojega glasu, le zato ker je tam nekdo, ki ima slovensko ime in priimek. Pogledal bo, kakšen je program tiste stranke ali gibanja, kakšni so predlogi, kaj zagovarja na področju dela, gospodarstva, bioetike, sociale, itd. Po drugi strani kot skupnost, bolj kot kdaj koli prej, nujno potrebujemo politično predstavništvo, kar zahteva bistveno bolj kakovostno in resno politiko ter ko-renitejše spremembe tudi znotraj naše skupnosti. Prvi pokazatelj, če smo tega res sposobni, bodo ravno aprilske deželne volitve, ki so za našo narodno skupnost zelo pomembne, ker nikoli kot tokrat ni bila izvolitev slovenskega predstavnika bolj vprašljiva. Bodisi zaradi uveljavitve novih političnih gibanj, kot zaradi zmanjšanega števila deželnih svetnikov, je izvolitev v Deželni svet odvisna od pametnega oddajanja glasov in preferenc. Ali je naša politična pripravljenost v tem smislu zadostna? Kaj bi pomenilo ostati danes brez predstavnika v glavnem predstavniškem organu dežele Fur-lanije Julijske krajine? Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Pri v Sv. Jakobu se pripravljajo na ustanovitev novega društva: »Na željo naših šentjakobskih rodoljubov je vaditeljski odbor »Tržaškega Sokola« sklical sestanek. Odbor je namreč najbolj poučen o stanju telovadnih moči, ki so podlaga dobremu uspevanju društva. Udeležba je bila zelo povolj-na, saj se je brez posebne reklame zbralo nad šestdeset oseb, med katerimi je bila zelo častno zastopana naša mladina. V imenu Tržaškega Sokola je otvoril ta sestanek brat dr. Šavnik, ki je takoj v začetku svojega govora poudarjal, naj se njegova nekatera pesimistična naziranja ne smatrajo napačno, ampak le v informacijo, da bodo mogli navzoči dobro presoditi v kaki obliki naj se Sokol ustanovi. V jedrnatih besedah je razjasnil, kakšno naj bode vsako sokolsko društvo, kaj je temelj, če hoče resnično uspevati v smislu sokolske ideje. Opozarjal je navzoče posebno na težkoče, na katere se mnogokrat ne ozira, kadar se ustanavlja to ali ono telovadno društvo. Zato je treba vedno pred ustanovitvijo pomisliti, če je zadostno število vztrajnih, požrtvovalnih in zmožnih vaditeljev, ki so duša in steber Sokola. Podal je na to še dobre nasvete glede telovadbe članov, obrtnega in trgovskega ter šolskega naraščaja. Po teh izvajanjih se je razvila obširna debata, v katero so posegli mnogi navzoči, izražajoč svoja mnenja z ozirom na obstoječe razmere. Slednjič se je sklenilo, da se ustanovi pri Sv. Jakobu samostojen Sokol ter v ta namen v najkrajšem času skliče še en sestanek v svrho izvolitve pripravljalnega odbora in predložitve pravil pristojni oblasti ter da se sestavi približen pregled rednih in podpornih članov. Nadejamo se, da ustanavljajoče se društvo združi pod svojem okriljem častno število telovadcev, a tudi podpornih članov, vsem pa priporočamo železno vztrajnost, ki je temelj vsakega društva!« TA TEDEN A PHIMOBSf DHEVHIK T BI... III JLIL . II ■ m ■ I k I I ■ ■ . I i -'■■-■ I I ■ I I I ■ I . . I PRED 50 LETI Huda zima otežkoča delovanje naših kulturnih društev: »Prosvetno društvo S. Škamperle pri Sv. Ivanu pri tem ni izjema. Januar in februar sta že mimo, danes smo sredi sezone, vendar se svetoivansko društvo, žal ne more pohvaliti z izredno bogatim obračunom svojega dela. Velika zasluga društvenega odbora je, da se je v preteklem novembru oddolžil spominu priljubljenega pevovodje, vsem dobro znanega kulturnega delavca Frana Venturinija in počastil desetletnico njegove smrti z izredno uspelo proslavo. Vsem bivšim pevcem so še živi v spominu nadvse uspeli koncerti svetoivanskega pevskega zbora širom po Primorju in v matični domovini, ko ga je še vodil pokojni Fran Venturini. Žal se je v letih po njegovi smrti zbor razšel. Vendar so bivši pevci brez ugovorov in z resno požrtvovalnostjo spet prihiteli na vaje, ko je odbor pripravljal Venturinijevo proslavo in pod vodstvom Ignacija Ote zapeli v spomin svojega priljubljenega učitelja. K uspešni organizaciji proslave, na kateri so nastopili tudi združeni pevski zbori s Padrič in iz Boršta pod vodstvom Cvetka Grgiča, sopranistka Ljubica Berce - Košuta in Ernest Švara, ki je imel govor o Venturiniju, je vsestransko pomagala Slovenska prosvetna zveza. To je bila za društvo glavna prireditev v tej sezoni. Za člane pa je odbor v decembru priredil družabni večer, združen z miklavževanjem in na silvestrovo že tradicionalni ples v dvorani stadiona Prvi maj. Po skoraj dveh mesecih trajajočem mrtvilu je društvo v teh dneh priredilo uspelo predavanje Aljoše Žerjala o potovanju po Dalmaciji s predvajanjem kratkometražnih filmov. Kakšni pa so načrti? Najprej se misli društvo oddolžiti svoji svetoivanski rojakinji in pripravlja za ta mesec večer Marije Mijotove z recitacijami njenih pesmi. Drugih konkretnih načrtov za bližnjo prihodnost še ni. Zelo živahno pa je udejstvovanje mladine, predvsem na športnem področju. Veliko število mladih članov društva se namreč vneto udejstvuje v raznih športnih panogah in so skoraj vsi vpisani v ŠZ Bor.« odprta tribuna - Razprava o naših jezikovnih problemih Vprašanje glagola privoziti Vesela sem vsakega prispevka, ki odpira vprašanja in pripombe k našim jezikovnim problemom in žal mi je, da so tako redki. O jeziku se je v Primorskem dnevniku v zadnjih časih dvakrat oglasil edini prof. Miloš Pahor, vendar samo načelno. Drugačen je prispevek Erike Jazbar, v Žarišču 1. marca letos. Načenja zelo zanimivo vprašanje o pravilnosti ali »zgrešenosti« glagola privoziti. Ta glagol sam po sebi ni napaka. Lahko ga uporabimo v zvezi privoziti z veliko naglico (npr. v križišče) ali pa tudi od Trsta do Ljubljane lahko kdo z zelo hitro vožnjo privozi (pridobi) 10, morda tudi 20 minut. V tem zadnjem pomenu privoziti ne moremo zamenjati s pripeljati, minut ni mogoče pripeljati. To sem omenila letos 13. februarja, več pa sem napisala že 2. avgusta 2011. Privoziti domov, v Gorico ali kamorkoli je naša »iznajdba«, ki nikakor ne izhaja iz našega načina izražanja, ampak je ena najbolj tipičnih napak, ki izvirajo iz našega neznanja. Zanimivih primorskih posebnosti ima v svojih romanih kar precej Boris Pahor, sprejema jih tudi Slovenija, dopuščajo jih lektorji. Zakaj trdim, da je privoziti napaka? Oba glagola, peljati in voziti sta našemu človeku neznana, mora se ju naučiti. V italijanskem okolju ju ne sreča, ker Italijani nimajo nobenega podobnega glagola, s katerim bi označevali premikanje s prevoznim sredstvom. Edino, kar premorejo je viaggiare, slov. potovati. Tudi vsak Slovenec lahko potuje z avtom, a le, če gre na potovanje, sicer se pelje ali vozi z avtom. Zato naš človek večkrat napačno zapiše, da je vlak potoval ali pripotoval z zamudo. Potujejo ljudje in živina, vlaki pa pe- ljejo ali vozijo. Slovenec pelje pokvarjen avto k mehaniku, tržaški Slovenec ga k mehaniku nese. Kako ne vem, morda v naročju ali na hrbtu? Vem pa, zakaj; ker uporabljajo Italijani za tako opravilo glagol portare (slov. nesti). Glagola peljati (se) in voziti (se) tostran nekdanje meje ne obstajata. In ko se novinar, ki poroča o prometni nesreči, znajde pred vprašanjem, kako naj prevede glagol arrivare v slovenščino, ve, da priti ni primeren izraz. Ker pozna voz, se najprej spomni, da se Slovenci vozimo, pa doda še predpono pri in zapiše, da je avto privozil. Peljati sicer razume, kadar vidi kje zapisano. Ker pa ga pomensko ne more povezati z nobeno drugo besedo, mu zbeži iz spomina še preden mu uspe to novo in nerazumljivo besedo uza-vestiti. V pogovornem jeziku je ne potrebuje, saj pove isto z glagolom priti, pride in odide z avtom, k mehaniku ga nese, avto zna voziti (guidare). Če koga aretirajo, ga pri nas vedno odvedejo v zapor, čeprav ga v resnici odpeljejo z avtom. Nemci imajo glagol fahren, ki pa pomeni oboje, peljati in voziti se. V angleščini je izrazov več, vendar ne ustrezajo slovenskim. Opore torej ne najdemo v nobenem znanem jeziku; peljati in peljati se ostajata nepotrebna neznanka. Tudi otroka naš človek ne pelje z avtom, ampak ga v šolo pospremi. Zakaj naj bi torej sploh potreboval in vedel, da vlak pripelje na postajo? Izrazi, s katerimi označujemo premikanje s prevoznimi sredstvi, so sorazmerno mladi, saj so še v 19. stoletju ljudje hodili peš ali pa so jahali iz kraja v kraj. Poleg kmečkih voz so obstajale še kočije za gospodo. Na našem obrobnem jezikovnem prostoru se niso ti novi izrazi nikdar uveljavili. Tudi šola ne opravlja svojega poslanstva in otrok primerno ne pouči in nauči od doma neznanih besed. Privoziti je in ostaja naša tipična napaka, ki ni povezana ne z našim narečjem ne s tukajšnjim načinom izražanja. Nasprotno! Če bi besedo razumeli, te napake ne bi zagrešili, kot je ne zagrešimo v nobeni podobni zvezi. Vsi poznamo in uporabljamo glagola iti in hoditi. Nikomur, niti majhnemu otroku ne pride na misel, da bi rekel, da je prihodil domov, namesto, da je prišel. Rekel in zapisal bo: pridem, prišel sem in prišel bom. Dvovidski iti zna spremeniti v dovršnik priti, zna povedati tudi: vsak teden prihajam. Če bi napisal, da človek prihodi domov, bi ga v kotičku takoj opozorila, da je to enako huda napaka kot je privoziti. Živali lezejo in lazijo, vendar miš prileze iz luknje, ne more pa iz nje prilaziti. Lahko pa kača prileze ali se priplazi izpod skale. Voda lahko priteče iz pipe, lahko pa tudi priteka izpod skale. Glagolom, ki jim lahko s predpono pri spremenimo pomen je veliko, ne moremo pa tega narediti pri vseh. Mednje sodi tudi voziti. Slovenščina pozna dovršne in nedovršne glagole; razvrščamo jih glede na trajanje dejanja, ki je pri izražanju bistvenega pomena. Pri nas prihaja zadnje čase v rabi glagolov do vedno pogostejših napak. Prevladujejo nedovrš-niki marsikdaj, ko bi bil ustrezen samo dovršnik. Dovršniki so trenutno, začetno ali končno dovršni. Zadnji zaznamujejo dejanje, ki se po daljšem trajanju konča, npr. pripeljem se (po daljšem peljanju). Nedovršniki izražajo trajajoče dejanje, ki je lahko nepretrgano, ko začetek in konec nista zaznamovana (ti so durativni). Nakazujejo enosmerno dejanje (peljem se v Trst). S predpono pri se spremenijo v dovršne. Mednje spadajo nesti, gnati, peljati, vesti in tudi dvovidski iti, zato prinesti, prignati, priti itd. Nekateri nedovršniki pa so trajno ponavljal-ni (iterativni). Zgledi: hodim peš; vedno se vozim z vlakom. Navadno ne izražajo enosmernega dejanja. Med glagole, ki izražajo trajajoče ponavljanje kakega dejanja, spadajo tudi glagoli hoditi, voziti (se), letati, goniti, nositi in drugi. Takih glagolov s predpono pri ali od ne moremo spremeniti v do-vršne, saj ne pomenijo konca hoje ali vožnje. Navadno gre za dvojice glagolov z enakim pomenom, različnega izvora (grem - hodim, peljem se - vozim se, ženem - gonim, vedem - vodim). Lahko pa dosežemo dovršnost s kako drugo prepono, npr. s (z): otroke je shodil (začel hoditi), zvoziti drva iz gozda, toda: speljati ovinek! Za nastanek glagola privoziti ni kriva potreba po novem izrazu, ampak nepoznavanje ustaljenega izraza (pri)peljati (se). Naučimo se ga in ga začnimo uporabljati, pa si avta ne bomo več naložili na hrbet in ga nesli k mehaniku. Prepustimo to naporno delo Italijanom in z glagoli revni italijanščini. Sami pa posvetimo večjo skrb glagolom in z njimi obogatimo svoj materni jezik. Lelja Rehar Sancin 1 G Petek, 8. marca 2013 KULTURA / maja haderlap - Koroška pisateljica na srečanju s tržaškimi bralci Angel gleda v preteklost, veter ga nosi v prihodnost Knjiga je doživela tolikšen uspeh, tudi»ker v njej vsak najde nekaj svojega« ssg - 8. marec v gledališču Nojevo pero Lelje Rehar Sancin Kljub temu, da je že decembra skušala prekiniti uspešno in intenzivno literarno turnejo, ki je štartala po izidu romana Angel pozabe oz. Engels des Vergessens julija 2011, se je sloven-sko-koroška pisateljica in pesnica Maja Hader-lap z veseljem odzvala na povabilo Slovenskega kluba, Slovenskega stalnega gledališča in konzorcija Slovik ter se odpravila v Trst na srečanje z bralci. Ti so v sredo zvečer čisto do roba napolnili foaje balkona Kulturnega doma. Tema pogovora, ki ga je vodila profesorica Veronika Brecelj, je bila seveda vznemirljiva knjiga, večplasten roman Angel pozabe, s katerim se je avtorica lotila zamolčane zgodovine koroških Slovencev oz. njihovega upora nacizmu. »Dalj časa sem zbirala material, ne da bi imela jasno predstavo o tem, kaj bo iz njega nastalo. Sledila sem zgodbam, ki mi jih je babica pripovedovala v otroštvu, za katere sem imela občutek, da niso znane in da je torej treba še marsikaj povedati. In tekst se je kar sam razvijal.« Med pisanjem, je dejala gostja, se je protagonist romana - angel kar sam pojavil in jo spremljal vse do konca. »Na začetku je bil to angel zgodovine, ki gleda nazaj, v preteklost, a ga veter nosi v prihodnost.« V tej njeni zapisani preteklosti pa se kopičijo travme in katastrofe, se pravi smrt, kri in trpljenje med 2. svetovno vojno in po njej, ki prevevajo roman - skozi babi-čine zgodbe in očetove, partizanske spomine. »Z razliko od očeta je babica vedno rada pripovedovala, oče pa o tem, kar je doživljal, ni rad govoril. Mislim, da je babica čutila moje zanimanje in svoje spomine želela torej deliti z mano.« Gostja se ni mogla seveda izogniti vprašanju o izbiri nemščine za roman. Kljub temu, da je doraščala v slovenskem okolju, je nemščina postala jezik njenega vsakdana in je dejansko danes del njene kulturne identitete. »Za moje starše pa je nemščina tuj jezik, tako da je mama roman intenzivno doživela šele v slovenskem prevodu.« Maja Haderlap (desno) ob Veroniki Brecelj kroma V obeh jezikih pa je po njenem mnenju nemogoče ustvarjati: vsak jezik ima svoj čas, pravi. »Ne vem sicer, kaj bo čez 20 let, morda se spet povrnem k slovenščini, kdo ve.« Ocenila je namreč, da slovenščine ne obvlada več v isti meri kot nemščino. Slovenščina je na Koroškem potisnjena vse bolj ob rob, izgubila je svojo družbeno funkcijo, saj odmeva le po domovih, »okorna je postala in nič kaj gibčna.« Za slovensko različico je zato poskrbel profesionalni prevajalec Štefan Vevar, ki je Breclje-vi zaupal, da ga je na začetku obhajalo nelago-dje, saj je imel občutek, da mu izza hrbta nekdo škili v tekst in lahko vsak čas poseže in kaj popravi. Haderlapova je namreč zahtevna avtorica, prevajalca pa je bilo strah njenega pogleda na slovenščino, njene želje po morebitnem ohranjanju nemške strukture ali kalkov. Po prvih dveh straneh pa se mu je odvalil kamen od srca, avtorici pa prav tako, ko je ugotovila, da slovenski tekst lepo teče vzporedno z nemškim: »Tesno se drži originala, hkrati pa je čisto slovenski.« Pretresljiva zgodba, ki jo Haderlapova pripoveduje v pretanjenem, minimalističnem, celo liričnem slogu je doživela izreden uspeh tako med nemško govorečimi kot slovenskimi bralci. Haderlapova meni, da ima pri tem veliko zaslug ravno prejeta nagrada Ingeborg Bachmann, ki je sprožila reakcijo po medijih in pri kritikih. Pa tudi med bralci, »saj je v knjigi lahko vsak našel nekaj svojega.« V prijeten pogovor se je vrinil spomin na koroškega pisatelja Florjana Lipuša, ki je Ha-derlapovo učil v ljudski šoli. Takrat se ji je zdel sila zanimiv, ker je hodil po rokah in jih zabaval. V tržaškem kulturnem hramu pa je gostja obujala tudi spomine na tržaško obdobje, ko je delala v SSG-ju in je prvič dejansko zaznala, da je slovenski prostor širši in se dotika morja ... O načrtih pa je bila gostja redkobesedna: povedala je, da so v planu italijanski, francoski, hrvaški in morda še turški prevod romana, pa še film. O pisanju pa je le zaupala, da zbira nov material, a ji primanjkuje dejansko časa in ... miru. (sas) 8. marec bo v Slovenskem stalnem gledališču potekal v znamenju ustvarjalnosti primorskih žena z revijo portretov pomembnih Slovenk, ki so na različne načine zaznamovale začetek 20. stoletja. Zanimiv pogovor bo gledališče priredilo v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska, protagonistka večera v foyerju balkona pa bo Lelja Rehar Sancin, avtorica knjige Nojevo pero. Njen knjižni prvenec je sad dolgoletnih raziskav (in lastnih spominov) o življenju in delu naših zamejskih prednic. Skozi te portrete se nam odpira življenje v mestih na robu Avstro-Ogrske monarhije tik pred izbruhom prve svetovne vojne in v dolgih letih fašističnega zatiranja ter ponovno prebujanje slovenske prisotnosti po drugi svetovni vojni. Nojevo pero je simbol egipčanske boginje resnice, pravičnosti in reda. Včasih je z njim okrašena glava boginje Izide, popolne ženske in matere, predane in zveste soproge, ki je pomagala tako bogatim kot revnim. Je simbol zmernosti, uravnoteženosti in dostojanstvenega obnašanja. In to so lastnosti pisane pahljače iz nojevih peres, to je žensk, ki so se prebujale skupaj z novim stoletjem, ko je vloga žene prerasla hišne stene in se preselila med delavce, pomoči potrebne, na gledališke odre in v razstavne salone. Knjiga je izjemno natančno dokumentirana zgodba o slovenskih ženah, ki so na tej strani nekdanje meje pustile pomenljive sledi v javnem, kulturnem in umetniškem življenju. To so bile amaterske in poklicne igralke, socialne delavke, pisateljice, slikarke in še bi lahko naštevali. Med njimi najdemo Zofko Kvedrovo, Marico Nadlišek Bartol, Elviro Kraljevo, Angelo Rakarjevo, Pavlo Hočevar, Tino Vajtovo. Srečanje s San-cinovo, ki jo bralci Primorskega dnevnika poznajo tudi po rubrikah o slovenskem jeziku, v katerih že leta vztrajno skrbi za pravilno uporabo le-tega tostran nekdanje meje, bo vodila Tatjana Rojc. Pričelo se bo ob 20.30. koncerti - Ob B. marcu in po njem glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Bogata ponudba Jutri Jan Plestenjak v koprski Bonifiki, Zdravko Čolic v Ljubljani, v Celju pa Severina CECA - V soboto, 23. marca JAN PLESTENJAK - Po Sloveniji se mednarodni praznik žensk primerno obeležuje tudi z glasbenimi dogodki. Večina koncertov bo tokrat dan kasneje, to se pravi 9. marca. Med raznimi omenjamo najprej zemljepisno najbližjega, ki bo v koprski dvorani Bonifika jutri ob 20. uri. Na njem bo nastopil morda med nežnejšim spolom najbolj priljubljen slovenski pevec Jan Plestenjak. Ze dve leti sta minili od izdaje njegovega zadnjega studijskega albuma, medtem ko približno leto dni ni nastopal v živo, tako da so zdaj njegovi koncerti med njegovimi oboževalci težko pričakovani. Letos se tako vrača na sceno z novo pesmijo, novim spotom, novim albumom in novimi koncerti. V dvorani Bonifika mu bo pomagal še en pevec, ki žanje uspehe zlasti med poslušalkami; glasbeni gost večera bo Petar Grašo. Zelo uspešen videospot Plestenjakove pesmi Ob tebi bom spal napoveduje ravno tako uspešen nastop v živo; v dobri uri in pol trajajočem koncertu bo vsem obiskovalcem predstavil tudi nove pesmi s prihajajočega albuma. Vstopnice so še na voljo po sledečih predprodajnih cenah: parter 1 - 24 €, parter 2 - 19 €, tribuna - 17 €. ZDRAVKO ČOLIC - Če se še nekoliko oddaljimo, naletimo vedno to soboto a v Ljubljani (pričetek ob 22. uri) na koncert za pripadnike nekoliko starejše generacije. Na njem bo nastopila - po zelo uspešnem koncertu v Stožicah decembra 2011 - ena največjih zvezd Balkana - Zdravko Čolic. Skozi sedemdeseta in osemdeseta leta je redno skrbel za hite (Ti si mi u krvi, a še veliko drugih). Svojo 40-le-tnico glasbene kariere je junija 2011 proslavil s spektakularnim koncertom na beograjskem Ušču, kamor mu je uspelo privabiti več kot 100.000 obiskovalcev. Cene v predprodaji: stojišče 25 €, vip stojišče 35 €. SEVERINA - Istega dne (a s pri-četkom ob 21. uri) bo v dvorani Golovec v Celju nastopila Severina. Vstopnica je enotna, predprodajna cena 17 €. TONY CETINSKI - V Bowling Planetu Tuš v Kopru bo v petek, 15. marca nastopil Tony Cetinski, hrvaški pop zvezdnik, čigar nastope zaznamuje edinstven glas, a tudi vra-golije na odru. Gre za koncerte, ki sledijo izdaji novega studijskega albuma Opet si pobjedila, ki je luč zagledal lani. Tudi v novem delu je Cetinski potrdil vse svoje vrhunske glasbene lastnosti. Koncert bo od 23. ure dalje, vstopnice pa so v prodaji po dokaj ugodni ceni 10 €. (napovedan začetek ob 22. uri) bo v Cvetličarni - dvorana MediaPark še en dogodek za ljubitelje balkanske glasbe. Tokrat bo koncert namenjen mlajšim generacijam, saj bo nastopila razvpita Ceca. Ze stalni gost slovenske prestolnice Ceca vsakič privabi večtisočglavo množico in tudi za tokratni koncert je pričakovanje precejšnje, kar dokazuje tudi podatek, da ostajata na razpolago le dve vrsti vstopnic: stojišče 25 € in dražja varianta vip stojišča za 50 €. Možen je tudi nakup paketov za dva koncerta (Zdravko Čolic in Ceca). V tem primeru sta ceni sledeči: stojišče 45 €, vip stojišče 75 €. PRLJAVO KAZALIŠTE - Pregled koncertov zaključujemo z nastopom hrvaške rock zasedbe Prlja-vo kazalište, ki bo v soboto, 23. marca (ob 22. uri) v Ljubljani, točneje v Areni Play & Party. Crno bijeli svi-jet, Sve je lako kad si mlad, Heroj ulice, Ne zovi mama doktora, Mi pijemo, Zaustavite zemlju, Zadnja ruža Hrvatska, Pisma ljubavna: to so le nekatere pesmi, ki so zaznamovale pot ene izmed legendarnih rock skupin, in katerim bomo lahko ponovno prisluhnili na tem koncertu. Vstopnice: 10 €. (I.F.) King Bravado King Bravado Stoner rock, hard rock Kornalcielo Records, 2013 Ocena: ******* Tržaško trdo rok sceno je pred kratkim obogatil nov glasbeni izdelek. Skupina King Bravado je namreč konec januarja izdala svoj istoimenski prvenec. Stoner rock zasedbo je podprla pri nas znana neodvisna glasbena založba Kornalcielo Records, o kateri smo že velikokrat pisali. Založba je v teh letih izdala plošče številnih tržaških bendov, pred manj kot mesecem dni pa je zagledal luč tudi izreden glasbeni izbor Trieste Rock City, v katerega so seveda prišli tudi člani skupine King Bravado. Bend deluje že pet let, danes pa ga sestavljajo pevec in avtor večine besedil Joe Volpicelli, kitarist Andrea Belgrado, basist Michele Chiesa, drugi kitarist Giulio Gregoretti in bobnar Sandro Spirale. Druži jih skupna ljubezen do stoner glasbe, to je posebne različice roka, za katero so značilne močne distorzije kitar, ponavljajoči se ritmi in puščavski duh. Prve stoner rock koncerte so namreč na začetku devetdesetih let prirejali v kalifornijskih puščavah, zaradi tega mu pravijo tudi desert rock. Tržaški fantje se zgledujejo po takratnih bendih, kot so Kyuss, Orange Goblin, Nebula in še starejših Black Sabbath. Petdesetminutno ploščo sestavlja deset komadov polnih puščavskega peska in visokih temperatur. Uvodno King Size bi lahko zamenjala druga, boljša Long Race. Fantje so posneli tudi video posnetek pesmi, ki si ga je na Youtube portalu ogledalo že več kot tri tisoč ljudi. Naslednja Drags You In je bolj doom - stoner komad, medtem ko z rokersko Nets ritem spet pospeši. Začetek Ask Your Mind malo preveč spominja na Black Sabbathe, sledi pa eden najboljših komadov plošče Asshole. Psihedelična Doomsday poslušalca res popelje v puščavo, zadnja White Line pa je prava zvočna eksplozija. Plošči lahko prisluhnemo na spletni strani www.kornalcielo.bandcamp.com, če pa bi si njihov nastop radi ogledali tudi v živo, se drevi ob 22. uri odpravite v tržaški nočni lokal Tetris (Ul. della Rotonda 3), kjer bo skupina King Bravado predstavila svoj prvenec! / ITALIJA, SVET Petek, B. marca 2013 1 1 rim - Še nobenega izgleda za razplet političnega položaja v državi Oster napad Grilla na novinarje Bersani: Predlogi naša dolžnost RIM - Kar zadeva razvoj dogodkov na italijanski politični sceni tudi včerajšnji dan ni prinesel premikov, kvečjemu kakšno dodatno komplikacijo. Prvak gibanja Pet zvezd je včeraj v pogovoru za revijo Time sprožil žolčen napad na italijanske novinarje in medije nasploh. Povedal je, da njegovo gibanje hoče dobiti 100% parlamenta, nakar se bo gibanje razpustilo. Vsi bi mu morali biti hvaležni, ker je v gibanje usmeril vso ljudsko jezo. Če propade, bo nasilje na italijanskih cestah. Predlagal je samo eno javno televizijsko mrežo, druge naj gredo v zasebno koncesijo. Grillo je na svojem blogu sprožil izredno oster napad na novinarje in medije, ki da oblegajo izvoljene predstavnike gibanja 5 zvezd in jim skušajo škodovati. Televizijski voditelji so po njegovem plačani, da očrnijo njegovo gibanje, televizije so v rokah strank in jim delajo samo propagando. Grillo je še sporočil, da sta bila izvoljena voditelja skupine v ena-tu Vito Crimi in v poslanski zbornici Roberta Lombardi. Edino ona dva imata pravico, da govorita. Na Grillov izpad je včeraj reagirala vsedržavna novinarska zbornica, ki je pu-darila, da gre za nedostojne žalitve, zaradi katerih je Grilla lahko sram. Novinarski sindikat pa je o njegovih stališčih dejal, da so slabša kot Berlusconijeva. Niti on v svojih dolgoletnih poskusih omejevanja informacije ni prišel tako daleč, je v sporočilu poudaril novinarski sindikat. Voditelj Demokratske stranke Pier-luigi Bersani je včeraj predstavil novinarjem svojih osem točk za proiritetni vladni program. Izhajal je iz dramatičnega gospodarskega položaja v državi in bil dokaj optimist glede trajanja vlade. Glavni problem je po njegovem začeti, potem bo šlo. Bersani je poudaril, da je njegova in strankina dolžnost predstaviti program in poskusiti najti izhod iz nastalega položaja. Osem predstavljenih točk pa je konkretna podlaga za začetek novega vladnega mandata. Voditelj DS se je nanašal tudi na apel voditelja Zveze industrijcev Squinzija, ki je predvčerajšnjim dejal, da je brezvladje za državo, njeno gospodarstvo in ljudi na- sploh veliko tveganje. Grilla je Bersani pozval, naj da resne in jasne odgovore, kajti »ta država lahko umre«. Ob tem je še enkrat izključil vsakršno možnost dogovarjanja z Berlusconijevo desnico. V Demokratski stranki naj bi se po poročanju nekaterih medijev že pripravljali na nove predčasne volitve, na katerih pa se kot voditelja omenjata firenški župan Matteo Renzi in Fabrizio Barca, ki je bil minister v vladi Maria Montija. Po drugi strani mnogim v stranki nove volitve niso pogodu, saj bi ob nespremenjeni volilni zakonodaji težko pripeljale do bistveno drugačnega rezultata. Tako računajo na uspešna posvetovanja pri predsedniku Napolitanu in na podporo med 163 parlamentarci gibanja Pet zvezd. Beppe Grillo se prebija skozi množico kronistov ansa milan - Zaradi prisluhov v aferi Unipol Berlusconi obsojen Z njim je bil obsojen tudi brat Paolo, ki je formalni lastnik dnevnika Il Giornale Silvio Berlusconi, ki v teh dneh boleha za očesnim vnetjem, je bil spet obsojen arhiv italija - Spletna anketa Bersaniju (DS) ne bo uspelo sestaviti vlade Če bo italijanski predsednik Giorgio Napolitano morebiti poveril mandat za sestavo nove vlade Pier Luigiju Bersani, bo njegov poskus spodletel. Tako meni velika večina sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika, ki se je nanašala na morebitni mandat vodji Demokratske stranke. 67 odstotkov anketirancev meni, da bo Bersaniju torej spodletelo, le 26 odst. pa jih je pre- pričanih, da bo vodji leve sredine uspelo sestaviti vlado in prejeti parlamentarno zaupnico. Izidi ankete na našem spletu odražajo razpoloženje, ki se pojavlja tudi na podobnih spletnih anketah v italijanskih medijih. Bersani je pred zelo težko, če že ne nepremostljivo oviro, seveda če mu bo Napolitano sploh poveril mandat. To bo jasno v drugi polovici tega meseca. Bo vodji Demokratske stranke Bersaniju uspelo sestaviti novo italijansko vlado? Da Ne 26% (58) 67% (141) Ne vem I 7% (17) washington »ZDA se znajo ubraniti napada Severne Koreje« WASHINGTON - ZDA so na grožnjo Severne Koreje z jedrskim napadom včeraj odgovorile, da so se »popolna sposobne« ubraniti morebitnega napada. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je dejal, da je ameriška vojska sposobna odgovoriti na takšen napad, in ponovil, da Severna Koreja ne bo pridobila nič z grožnjami in provokacijami. Severna Koreja je pred včerajšnjim glasovanjem v Varnostnem svetu ZN o novih sankcijah proti tej državi zagrozila s preventivnim jedrskim napadom na ZDA in druge agresorje. Tiskovni predstavnik severnokorejskega zunanjega ministrstva je ob tem posvaril, da se drugi korejski vojni ne bo mogoče izogniti, saj ZDA in Južna Koreja zavračata preklic obsežnih vojaških vaj, ki so napovedane za prihodnji teden. Varnostni svet ZN je nato kljub grožnjam potrdil novo resolucijo, s katero je zaostril sankcije proti Severni Koreji zaradi njenega tretjega jedrskega poskusa 12. februarja. ZDA so po pogajanjih s Kitajsko dosegle, da so na seznam za sankcije dodali dve podjetji in tri posameznike. RIM - Sodišče v Milanu je včeraj nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija obsodilo na leto dni zaporne kazni zaradi njegove vloge pri sporni objavi prepisov telefonskih pogovorov leta 2005 v enem od časnikov, ki so del njegovega medijskega imperija. Berlusconi se na razsodbo lahko pritoži, kar so njegovi odvetniki sicer že napovedali. Obsodba se nanaša na preiskavo finančne afere iz leta 2005, ko so prišle na dan nepravilnosti v bitki za prevzem banke Antonveneta med italijanskimi interesenti, nizozemsko banko ABN Amro in špansko finančno skupino BBVA. V okviru preiskave so namreč prisluškovali telefonskemu pogovoru med vodjo italijanskega zavarovalniškega koncerna Unipol, enega od zainteresiranih za nakup, ter Pierom Fassinom, ki je bil takrat eden od vidnih predstavnikov Demokratske stranke, danes pa je župan Turina. Vsebina tega pogovora je bila kasneje objavljena v časniku Il Giornalu, ki je politično zelo blizu Berlusconiju, njegov lastnik pa je njegov brat Paolo. Po trditvah tožilstva, ki je decembra lani za Berlusconija zahtevalo enoletno zaporno kazen, je objavo prisluha svojemu bratu naročil Berlusconi, in sicer z namenom škoditi političnemu rivalu Fassinu. Ta je med drugim rekel: »Torej imamo banko?« in zaradi te izjave so se nanj usule obtožbe, da naj bi poskušal izvesti neprimeren politični pritisk v primeru prevzema banke. Berlusconijev brat Paolo Berlusconi je bil zaradi objave obsojen na dve leti in tri mesece zapora. Fassinu pa je sodišče dosodilo 80.000 evrov odškodnine, ki mu jo bosta morala izplačati Berlusconi in njegov brat, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Berlusconijev odvetnik Pietro Longo je dejal, da je razsodba najnovejši primer sovražnosti milanskih sodišč do Berlusconija. »Nisem presenečen, saj smo v Milanu,« je dejal Longo. Gre za prvo razsodbo od treh, ki jih ta mesec pričakuje Berlusconi. Drugi dve zadevata prizivni postopek v primeru domnevne davčne utaje in postopek na prvi stopnji zaradi domnevnega plačila za spolne odnose mladoletni prostitutki. (STA) škandal mps Samomor močno odmeva v Italiji Pokojni David Rossi SIENA - V Italiji močno odmeva samomor vodje službe za komuniciranje pri banki Banca Monte dei Paschi di Siena (MPS), ki jo pretresa afera o izginulih milijonih. 51-letni David Rossi je v sredo storil samomor s skokom skozi okno na sedežu banke. Preiskovalci so pred desetimi dnevi med preiskavo, kam je z računov banke, ki velja za najstarejšo na svetu, izginilo več sto milijonov evrov, preiskalo Rossijev dom in njegovo pisarno, vendar proti njemu niso vložili nobene obtožnice.Preiskavo so sprožili, ko so mediji razkrili, da naj bi MPS zaradi tveganega vlaganja bivšega vodstva v zapletene finančne produkte izgubila okoli 700 milijonov evrov. Sodniki, ki preiskujejo to veliko bančno in ne samo bančno afero, so medtem včeraj zaslišali sedanjega predsednika bančnega koncerna Alessandra Profuma. Zaslišanje je vezano na Rossijev samomor. Iz virov, ki so blizu preiskovalcem, se je izvedelo, da je bil Rossi v zadnjem času videti še kar zaskrbljen, ni pa bil tarča groženj, kot so namigovala nekatera občila. Tragično dejanje je vsekakor že bolj zapletlo itak zapleteno sodno preiskavo, ki je že imelo in bo morda še imelo politične posledice. ZLATO (999,99 %%) za kg 38.669,53 € -164,21 SOD NAFTE (159 litrov) 111,06 $ +0,12 EVRO 1,3010$ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. marca 2013 evro (povprečni tečaj) valute 7.3 6.3 ameriški dolar 1,3010 1,3035 japonski jen 122,B0 121,B5 bolgarski lev 1,955B 1,955B češka krona 25,510 25,565 danska krona 7,4546 7,4556 britanski funt 0,B6500 0,B6440 madžarski forint 299,50 29B,55 litovski litas 3,452B 3,452B latvijski lats 0,7005 0,700B poljski zlot 4,1512 4,1495 romunski lev 4,3550 4,357B švedska krona 1,231B B,3159 švicarski frank 1,231 B 1,2301 norveška krona 7,4165 7,4250 hrvaška kuna 7,5905 7,592B ruski rubel 40,0300 39,9B50 turška lira 2,3407 2,3365 avstralski dolar 1,26B5 1,2670 braziljski real 2,5612 2,5631 kanadski dolar 1,3422 1,340B kitajski juan B,0926 B,1066 indijska rupija 71,0510 71,3700 južnoafriški rand 11,9340 11,79B0 12 6 Petek' 8. marca 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Slovenske ustanove se soočajo s hudimi težavami Uslužbenci Kulturnega doma v dopolnilni blagajni do maja Dejavnosti pa se nadaljujejo - Dijaški dom bo deloval tudi v poletni sezoni Krizi je mogoče kljubovati s povezovanjem, kljub težavnemu trenutku kulturne ponudbe ni mogoče osiromašiti. To bi lahko sklepali na podlagi pogovora z ravnateljema dveh slovenskih goriških ustanov, Kulturnega doma in Dijaškega doma Simon Gregorčič, ki kljub pomanjkanju sredstev uspevata pri zagotavljanju kakovostne ponudbe. V Kulturnem domu, nam je povedal ravnatelj Igor Komel, je v polnem teku dopolnilna blagajna za vseh sedem uslužbencev, ki bo na podlagi februarskega dogovora s sindikati trajala do maja. Uslužbenci, ki so brez plač od novembra lani (za težavno finančno situacijo se je po prepričanju ravnatelja Kulturnega doma treba »zahvaliti« deželni upravi, ki se obnaša mačehovsko), izplačujejo pa jim socialne prispevke, se pri dopolnilni blagajni vrstijo, tako da kljub kriznemu trenutku delovanje ustanove redno poteka, za kar se je po Komelovih besedah potrebno zahvaliti kolektivu, upravnemu odboru in članom Kulturnega doma, prav tako se je v trenutku potrebe pokazalo, da ima ustanova veliko prijateljev, pomembno vlogo ima tu povezovanje z drugimi realnostmi, prav v kriznem letu pa so na raznih manifestacijah zabeležili večji obisk kot v preteklosti, kar pomeni, da kultura opravlja svojo vlogo, nam je povedal Komel, ki ga najbolj bodri zavest, da niso sami. Tako se kljub vsem težavam delovanje Kulturnega doma nadaljuje, saj, v to je Komel prepričan, če kultura popusti, je konec: čim zdrkneš na nižjo raven, je potem težko priti ponovno više. Odpira se torej novo poglavje delovanja Kulturnega doma, pri čemer Komel, ki je pogovor izkoristil tudi za voščilo vsem ženskam ob 8. marcu, upa, da bodo znali prebroditi tudi sedanji težaven trenutek. Kljub krizi so vse programe izpeljali tudi v Dijaškem domu Simon Gregorčič, kjer še vedno lebdi grožnja možnosti uvedbe dopolnilne blagajne, vendar bodo zagotovili delovanje tudi v poletni sezoni, ki bo po kakovosti enako lanskemu oz. utegne biti še bogatejše, nam je povedala ravnateljica Kristina Knez. Razlog, da je pogled v prihodnost kljub zavesti o težki finančni situaciji manj V goriškem Kulturnem domu (zgoraj) in Dijaškem domu Simon Gregorčič kljub krizi ohranjajo kakovostno ponudbo bumbaca črnogled, je v tem, da je prav finančna kriza pospešila nekatere že načrtovane ukrepe. Med temi je najbolj pomembno oblikovanje mreže v sodelovanju s sorodnimi ustanovami, kot so Kulturni dom, športni društvi Dom in Val ter Slovenski izobraževalni konzorcij, ki skupaj z racionalizacijo stroškov omogoča načrtovanje kakovostnejšega programa. Kriza je tudi pripomogla k odkritju doslej neznanih virov, kot so npr. razni deželni razpisi, ki niso ravno specifično namenjeni slovenski narodni skupnosti. Za koriščenje teh virov pa se ne smemo omejevati le na ožje slovensko zamejsko okolje, ampak je treba razširiti delokrog, pravi Knezova, ki je prepričana, da je glede tega še veliko manevrskega prostora. Skratka, kriza ne samo kot težava - še vedno vlada velika negotovost glede vsote finančnih sredstev za letošnje leto, medtem ko kar 70 odstotkov stroškov gre za osebje, poleg tega so še visoke vsote, kot npr. za hrano, ki jih je treba redno odplačevati -ampak tudi kot priložnost in izziv za to, da se krizni trenutek premosti po eni strani s povezovanjem, po drugi pa s širitvijo delokroga. (iž) gorica - Včeraj predstavitev na županstvu Spletni koledar prireditev Na portalu www.eventiagorizia.it - Spletni koledar bodo lahko dopolnjevala sama kulturna društva Od danes sta na spletu na voljo »elektronski koledar« kulturnih prireditev in portal www.eventiagorizia.it, ki gosti goriška kulturna združenja oz. društva. Pobudo za nastanek portala je, zahvaljujoč se deželnemu prispevku, dal goriški univerzitetni konzorcij, pri njej pa sodeluje tudi Občina Gorica in prav na goriškem županstvu je občinski odbornik za kulturo Rodolfo Ziberna predstavil projekt, katerega zamisel je nastala po lanskem novembrskem zasedanju generalnih stanov goriške kulture, kjer so med drugim opozorili na problem križanja številnih kulturnih pobud in pomanjkanja spletnega portala, ki bi občane obveščal o kulturni ponudbi. Prava novost pobude je, da bodo spletni koledar lahko dopolnjevala kulturna društva sama: le-ta bodo morala razpolagati z imenom in geslom, ki ga bo treba vtipkati in nato vključiti podatke o napovedani kulturni prireditvi, kot sta npr. kraj in ura začetka. Tako se bo v teku 24 do 48 ur na koledarju pojavilo obvestilo o novi prireditvi, možno bo dodati tudi fotografijo. Koledar ne bo služil le obveščanju občanov o kulturni ponudbi, ampak bo društvom tudi omogočil koordinirano načrtovanje pobud. Na spletni strani bo možna tudi predstavitev posameznih društev, med cilji pa je tudi sodelovanje univerzitetnih študentov v krajevnem kulturnem življenju, s tem da bo ponudba na voljo tudi na aplikacijah za pametne telefone in tablične računalnike na sistemu Let's go. Ziberna je društva pozval, naj svoje pobude napovedo že precej časa pred napovedanim datumom, tudi če ne razpolagajo še z vsemi podatki, saj bo potem vsako informacijo mogoče dopolniti, medtem ko bo v prostor, ki bo namenjen predstavitvi društev, mogoče vključiti dejavnosti in namen, zgodovino, fotografije, naslov in drugo. Informacije o pobudi so na voljo v tajništvu univerzitetnega konzorcija (telefon 0481-536272, naslov elektronske pošte info@consunigo.it. Besedila in fotografije pa je mogoče poslati po elektronski pošti na naslov consusigo@gmail.com, pri čemer morajo biti besedila v formatu word ali txt, fotografije z velikostjo največ 200 kb pa v formatu jpeg. občina gorica Trije sklepi odbora Goriški občinski odbor je na včerajšnji seji sprejel tri sklepe. Prvi se nanaša na pristop k pobudi okoljevarstvene organizacije Legambiente, ki je pred nedavnim javnosti predstavila zakonski predlog o ovrednotenju krajine, regeneraciji urbanih območij, varstvu okolja ter boju proti nedovoljenim gradnjam in izkoriščanju tal. Poleg tega je odbor sklenil oblikovati lestvico socialnih asistentov D kategorije in ekonomskega položaja D1, s katere bi lahko črpali kandidate v slučaju začasnega pomanjkanja osebja s tem poklicnim profilom, kar pa ne pomeni, da je občinska uprava izdala dovoljenje za zaposlitev kake osebe. S tretjim sklepom pa je Občina Gorica kot upravljalec socialne službe občin okraja 2.1 Gornjega Posočja vzela na znanje odločitev ožjega zastopstva skupščine županov z dne 25. februarja letos, da se koristim, ki jih prinaša t.i. družinska kartica doda tudi dopolnilo k prispevku za stroške za električno energijo. Potovanje v Oman in Emirate Zaradi bolezni sta dva potnika odpovedala potovanje z odhodom v nedeljo, 10. marca. Interesenti lahko poklicejo direktno agencijo Aurora, tel. 040631300. Drzna tatvina Precej drzne tatvine se je v sredo popoldne pred eno do trgovin v Solkanu lotil 41-letni Maročan. Ko se je voznica avtomobila usedla v vozilo, je odprl prednja desna vrata ter ji s sedeža ukradel žensko torbico, v kateri je imela poleg denarnice in drugih osebnih dokumentov tudi mobilna telefona. Takrat še neznani moški se je takoj odpeljal z avtomobilom z italijansko registracijo. Daleč pa ni prišel, saj so ga policisti zaustavili v Novi Gorici in ugotovili njegovo identiteto. Imel je ženskin mobilni telefon, pozneje pa so policisti našli še nekatere druge njene predmete, moškega pa so pridržali. (km) SEL potrebuje podpise Forum Slovencev v stranki Svoboda, ekologija, levica v zvezi z bližnjimi deželnimi volitvami sporoča vsem slovenskim volivkam in volivcem, da v volilnih uradih doberdobske, sovodenjske, števerjanske, goriške in drugih občin pokrajine zbirajo podpise za predložitev kandidatne liste, na kateri je tudi ime neodvisnega kandidata Paola Vizintina, župana Doberdoba. Forum Slovencev v SEL vabi zato vse volivke in volivce, da s svojim podpisom podprejo listo in zlasti slovenskega kandidata, da bo tudi v novem deželnem svetu sedel predstavnik naprednih Slovencev. Podpis še ne pomeni, da se državljan obvezuje, da bo volil SEL, ampak slednji nudi samo možnost, da nastopi na volitvah. Zato računajo tudi na demokratično solidarnost ostalih levosredinskih strank, ki jim ni treba zbirati podpisov, ker so že prisotne v deželnem svetu. SEL bo na naslednjih volitvah nastopila kot zaveznica Demokratske stranke, s katero je sklenila dogovor. Podpise zbirajo do petka, 15. marca. Projekt Enel Cuore Tudi tržiška združenja se lahko prijavijo na razpis neprofitnega združenja Enel Cuore, katerega cilj je promocija dobrega počutja, preprečevanje bolezni ter boj proti stiski in izključenosti starejših oseb iz družbe. Projekte je mogoče do 15. marca prijaviti na spletni strani www.enel.com/enelcuore/it-IT/comunicazione/news/anziani2013/ index.aspx. Cochi in Renato v Gradišču V občinskem gledališču v Gradišču bosta jutri ob 21. uri nastopila Cochi in Renato s predstavo Quelli del Cabaret. Vedno v Gradišču pa bo v nedeljo ob 16. uri predstava združenja ArtistiAssociati za mlade in družine Sulle ali azzurre. Razstava Deanne Blundetto V kavarni Hic v Ul. Don Bosco v Gorici bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo slik Deanne Blundetto Volti e Luoghi tra sacro e profano, ki jo prireja odbor Ami-ci dellArte Felice. i viri energije V občinskem gledališču v Tržiču bo jutri ob 11.30 potekal posvet o obnovljivih virih energije, ki ga prirejata Občina Tržič in podjetje Isogas v sodelovanju z goriškim centrom Ceta. Dopoldne bo predavanje Fabia Fulchirja o učinkovitosti obnovljivih virov energije, popoldne pa bo v tržiški občinski knjižnici ob 17.30 o podnebnih spremembah predavala Elisa Tomasinsig. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 10. marca 2013 13 gorica - Slovesnost ob zaključku del na stavbi goriške bolnišnice Lepša, udobnejša in energetsko varčnejša Varčnejša, lepša in udobnejša. Takšna je po novem bolnišnica v Ulici Fatebenefra-telli v Gorici, kjer so včeraj obeležili zaključek del, v okviru katerih so stavbo posodobili in izboljšali njeno energetsko učinkovitost. Slovesnosti se je udeležila množica upraviteljev, predstavnikov oblasti in uslužbencev zdravstvene enote, prišli pa so tudi predstavniki podjetij, ki so dela izvedla v sedmih mesecih. O ukrepih in izboljšavah, po zaslugi katerih je zdaj goriška bolnišnica z energetskega vidika med najsodobnejšimi javnimi poslopji v deželi, je spregovorila inženirka Debora Fur-lani. Spomnila je, da so dela skupno vredna 3.500.000 evrov, vanje pa je zdravstveno podjetje vložilo »le« 750.000 evrov. Levji delež stroškov je namreč v zameno za podaljšanje pogodbe krilo podjetje Siram, ki je odgovorno za sistem ogrevanja v bolnišnici. »Podjetje plačuje tudi plin, zato bo z izboljšavo energetske učinkovitosti stavbe veliko prihranilo,« je povedala Furlanijeva. Pojasnila je, da so poslopje prekrili z oblogo, ki bo zagotavljala večjo izolacijo, kar pomeni, da bodo za ogrevanje in hlajenje stavbe uporabljali manj energije. Na protipožarne lestve, ki stojijo ob bolnišnici na strani železnice, so namestili fotovoltaične panoje zadnje generacije, s katerimi bodo prihranili 9000 evrov letno. Zamenjave so bila potrebna tudi okna in zunanja vrata. Furlanijeva pravi, da so jih zamenjali preko 500, dela pa so dokončali v rekordnem času (30 dneh). Namesto njih je bolnišnica dobila okna in zunanja vrata najsodobnejše izdelave, ki zagotavljajo skoraj popolno termično izolacijo. »Ob energetski učinkovitosti bodo ti ukrepi zagotavljali tudi večjo udobnost,« je povedala inženirka. V prenovitveni poseg je bila vključena še postavitev sistema za senčenje na stopnišče nad vhodom, steklene panoje pa so namestili na drugi dve zunanji steni, kar bo preprečilo segrevanje zunanjih zidov. Ob podjetju Siram so za dela zadolžili podjetja CIE impianti elet-trici, Diquigiovanni, GE.CO., Edil point, Mucci, Aliva, Pavarin, SFA in Friulpitture. Udeležence svečanosti, med katerimi je bil zdravstveni direktor FJK Gianni Cortiula, so nagovorili še direktor bolnišnic v Gorici in Tržiču Daniele Pittioni, deželni odbornik Lu-ca Ciriani, župan Ettore Romoli in poslanec Giorgio Brandolin, ki je izpostavil, da bi morala dežela pri racionalizaciji zdravstva upoštevati tudi lego in potencial goriškega teritorija, ne pa le golih številk. gorica - Cerkev Zamenjava nadškofijskega kanclerja Msgr. Oskar Simčič po 26 letih ni več goriški nadškofijski kancler. Goriški nadškof msgr. Carlo Alberto Maria Redaelli je namreč sprejel njegovo odpoved funkciji, ki jo je opravljal od leta 1987, in na njegovo mesto imenoval dosedanjega podkanclerja Ignazia Sudosa, pomočnik v pisarni kanclerja in nadškofijski notar pa bo duhovnik Alessio Stasi. Novi kancler Sudoso se je rodil v Gorici, v duhovnika je bil posvečen leta 1996 in je tudi diplomiral iz cerkvenega prava na papeški univerzi Gregoriani. Služboval je v Tržiču, Ron-kah, Krminu in Gorici, več let je bil tajnik nadškofa Dina De Antonija, trenutno tudi poučuje zakonsko pravo v semenišču v Castelleriu. Z nadškofije tudi sporočajo, da bo nadškof Redaelli drevi ob 20.30 v goriški stolnici vodil svojo tretjo postno katehezo z naslovom Božji dih. Bolnišnica ima zdaj tudi lepši videz bumbaca Župan apeliral na deželnega odbornika Romoli za ohranitev porodnišnice Ciriani: »Ničesar nočem obljubljati« »Veseli nas, da imamo sodobnejšo in lepšo bolnišnico, kljub temu pa nismo zadovoljni. Sprašujemo se, zakaj bi se morala samo Gorica odpovedati zdravstvenemu podjetju; zahtevamo od dežele, naj spremeni reformo zdravstva.« Te besede je župan Ettore Romoli naslovil na deželnega odbornika Luco Cirianija, ki se je udeležil včerajšnje slovesnosti v goriški bolnišnici. Romoli je v imenu občinskega sveta izpostavil tudi vprašanje porodnišnice, ki jo dežela namerava zapreti. »Pričakujemo rešitev in jasne besede pred deželnimi volitvami,« je povedal Romoli. Ciriani je odgovoril, da noče dajati »predvolilnih obljub«: »V ospredje moramo postavljati bolnike, ne pa zdravstvenih struktur. V zvezi s porodnišnico želimo preveriti, ali obstajajo alternative, odločitev prihodnje deželne vlade pa bo morala temeljiti predvsem na varnosti novorojenčkov in mamic,« je povedal. Včerajšnje slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki združenja Voglio nascere a Gorizia, ki so raztegnili transparent, predstavniki SKP in združenja za zaščito zdravstva pa so protestirali zoper selitev transfuzijske medicine in Ton-dove neizpolnjene obljube. Protestni transparent združenja Voglio nascere a Gorizia bumbaca goriška Društva vabijo na vrsto pobud ob dnevu žena Ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, se bodo v teh dneh na Goriškem zvrstile številne pobude. Tako bodo danes ob 16.30 v Ulici Diaz 5 v Gorici slovesno odprli nov sedež goriškega združenja proti nasilju nad ženskami SOS Rosa. Vedno danes bo združenje Demokratskih žena v baru Torino na Korzu Italia 80 ob 11. uri predstavilo program le-vosredinske kandidatke za predsednico Dežele FJK Debore Ser-racchiani. Ob 18. uri pa bo v knjigarni Ubik srečanje s pisateljico Cinzio Lacalamita. Pokrajinski muzeji v Gorici obveščajo, da bo danes prost vstop v muzej v goriškem grajskem naselju za ogled razstave »Donne e Grande Guer-ra« ter v palačo Attems Petzenstein in v pinakoteko za ogled razstave »Nero su Bianco«. Na pobudo združenja Ascom Terziario Donna in ob podpori Občine Tržič so ob prazniku žena nekatere trgovine v Ron-kah in Tržiču v svoje izložbe postavile knjigo posvečeno ženskam in pripisani stavek »Mimo-sa per un giorno, rispetto per sempre.« V Ul. Fratelli Rosselli bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Katie Bonaventura in Pa-trizie Panteni Femminile: singo-lare. V nedeljo pa bodo od 16. ure v tržiškem občinskem gledališču ženskam posvečene gledališka predstava, video inštalacija in celo modni defile. Društvo Jezero organizira jutri na svojem sedežu v Doberdobu ob 19.30 praznovanje dneva žena; informacije in vpisovanje po tel. 0481-784021 in 3382127942 (Katja). Goriški muzej Nova Gorica vabi ob dnevu žena v grad Krom-berk 12. marca ob 20. uri na ogled projekta »Moda iz baula« Društva žena iz Prvačine. Društvo Andrej Paglavec iz Podgore prireja ob dnevu žena v nedeljo ob 17. uri na svojem sedežu večer Ženski lik v slovenski kulturi. V občinski dvorani v Krmi-nu bo danes ob 18.30 ob dnevu žena prireditev z naslovom »E' Donna, donne del mondo tra arte e passione«. gorica - Na sedežu zavoda INAIL so predstavili projekt Omero o nesrečah žensk pri delu Posledice so lahko trajne Dan žena je tudi trenutek za razmišljanje o nesrečah, ki se ženskam pripetijo pri delu. Na to so opozorili predstavniki zveze delovnih invalidov ANMIL in zavoda INAIL, ki so včeraj na goriškem sedežu INAIL predstavili projekt Omero. Gre za video posnetek, pri katerem aktivno sodelujejo ženske, ki so bile žrtve nesreč na delovnem mestu. Združenje ANMIL bo namreč razdelilo 5000 DVD-jev, v katerih so konkretna pričevanja žensk, ki so utrpele poškodbe pri delu. S tem želijo namreč približati ženske in sploh ves svet dela, ki se mora zavedati problemov, ki jih lahko ženskam povzročijo raznorazne nesreče. »Nesreča na delovnem mestu lahko zapusti pri ženskah trajne posledice, tako na delovnem mestu kot znotraj družine. Poleg tega ne smemo pozabiti, da lahko poškodba fizično iznakazi telo ženske, kar posledično vpliva na njeno doživljanje ženskosti. Zaradi tega moramo poskrbeti, da se ženska lahko povrne k normalnem ži- vljenju in premosti travme,« je povedala Carmen La Bella, direktorica goriške sekcije INAIL. Predsednik pokrajinske sekcije zveze ANMIL Emil Jelen pa je dodal, da poleg naključja pride večkrat do nesreče zaradi malomarnosti, površnosti in napak posameznikov, napak, ki dnevno povzročijo približno 2000 ponesrečencev in ponesre-čenk. Če pa preidemo na podatke, ki zadevajo Furlanijo-Julijsko krajino, se je, če primerjamo leto 2011 z letom 2007, število nesreč med ženskami zmanjšalo za 1302 enot. Pri zavodu INAIL so se osredotočili na to obdobje, saj sovpada z gospodarsko krizo. Število nesreč pri delu se je namreč zmanjšalo tudi zaradi višjega odstotka brezposelnosti in posledičnega upada števila delovnih mest. Tako so v goriški pokrajini leta 2007 zabeležili 864 nesreč, leta 2008 873 nesreč, od leta 2009 pa je število padlo na 764 v letu 2011. Spodbuden je tudi podatek glede smrtnih nesreč, saj jih na Goriškem v zadnjem obdobju sploh ni bilo. Na državni ravni pa se največje število nesreč pri ženskah pripeti na poti od doma proti delovnemu mestu ali obratno. »To se zgodi, ker so ženske bolj utrujene, ker morajo skrbeti tudi za otroke. Zavedati se moramo, da odigra ista ženska različne vloge pri delu in v družini, kar sploh ni enostavno,« je še povedala Carmen La Bella. Če pa pogledamo na stanje zaposlenih žensk, je italijansko povprečje na izredno nizki ravni. Stopnja zaposlenosti na apeninskem polotoku znaša zgolj 49,5 odstotka, medtem ko je povprečje sedemindvajsetih držav članic Evropske unije 62,1 odstotka. Temu botruje tudi dejstvo, da je v Italiji veliko zaposlenih na črno. Spodbuden pa je podatek, da je število zaposlenih žensk v desetih letih naraslo z 8.526.600 na 9.349.000, se pravi za 9,7 odstotka, medtem ko je stopnja zaposlenosti pri moških v istem obdobju zrasla zgolj za 1,3 odstotka. Če seštejemo vse nesreče pri delu v Italiji, se ženske ponesrečijo v 25 od- stotkih primerov. To je nekoliko nižji odstotek v primerjavi z državami, kot sta npr. Danska in Švedska, ker je v severnih državah višji odstotek žensk, ki so zaposlene na področju socialnih storitev. Zanimiv je tudi podatek, po katerem, če seštejemo službo in skrb za družino, porabi ženska eno uro in tri minute več časa dnevno kot moški partner. Projekt Omero, ki je nastal v sodelovanju z »Delavnico idej« in s finančno podporo italijanskega ministrstva za delo in socialo, je pohvalila tudi pokrajinska od-bornica za delo Bianca della Pietra, ki je poudarila pomembnost osebnih pričevanj pri širjenju znanja in splošne ozaveščenosti med ženskami. Izpostavila je tudi zelo težek položaj, ki ga doživljajo ženske v današnji družbi: »Ravno včeraj (predvčerajšnjim, op.a.) sta v Perugii dve ženski izgubili življenje na delovnem mestu. Živimo namreč v težkih časih in prav zaradi tega moramo postaviti varnost na prvo mesto.« Osmi marec je še vedno zelo aktualen. (av) 14 Nedelja, 10 . marca 2013 GORIŠKI PROSTOR solkan - Pustolovski park V Soča fun parku brezplačni novosti Gre za naravoslovno učno pot in manjši živalski vrt z domačimi živalmi % m < £ ' . ■ |¡W«¿' ' ' " I - Hi" ■ { ■ í ti -č* ik-JJ-'iV Solkanski Soča fun park je zopet odprt za obiskovalce Soča fun park je po zimskem počitku v začetku marca znova odprl vrata za obiskovalce. V lani odprtem solkanskem pustolovskem parku trenutno med tednom gostijo organizirane skupine, med vikendi so odprti za javnost, in sicer po predhodni najavi, saj je v teh mesecih odprtje parka še precej pogojeno z vremenom. V letošnji sezoni se na območju Soča fun parka obetata dve novosti v ponudbi: naravoslovna učna pot in manjši živalski vrt domačih živali. V sodelovanju z zunanjimi partnerji pa bodo lahko gostom po njihovih željah organizirali celodnevne aktivnosti: poleg obiska pustolovskega parka še kosilo, kateremu lahko sledi bodisi ogled Brd, bodisi voden ogled kavern na Sa-botinu ali pa voden obisk po obeh Goricah s poudarkom na zgodovini. Obe novosti - naravoslovna učna pot in mali živalski vrt - bosta brezplačno dopolnili obstoječo ponudbo Soča fun parka, namenjeni bosta predvsem otrokom. »Na naravoslovni učni poti, na urejanju le-te že delamo, bodo lahko obiskovalci na interaktiven način spoznavali sestavo tal, rastlinje in živalstvo v solkanskem športnem parku. Zanje bomo pripravili uganke in sestavljanke, s pomočjo otipa bodo spoznavali različne naravne materiale ...,« pojasnjuje Robert Krkoč, direktor Proaktiv Sporta. dol - Niz razstav pri Miljotu Jesenski kraški pejsaž ob glasbi in pokušnji Niz razstav, ki se je začel po ponovnem odprtju restavracije Pri Miljotu v Dolu pri Devetakih, se je nadaljeval v petek z odprtjem prikaza enaindvajsetih akvarelov. Na ogled jih je v dogovoru z lastniki gostišča postavil že desetletja priznani ustvarjalec Andrej Kosič. Prav nič ne moti, če so razstavljene slike namenjene kraškim jesenskim pejsažem, smo pa že sredi zime. Grmovje ruja, suhi zidovi, doline, hiše v daljavi in cerkveni zvonik iz kamna so vselej prijazni na pogled, na razstavljenih akvarelih pa še posebej izstopajo impresije nežnega in hkrati izrazito prikazanega grmovja med kršem. Medlost vzdušja je prihajala bolj do izraza zaradi sezonskih bolezenskih težav, ki so omejile na okrog dve desetini zainteresi- rane obiskovalce, prisilile napovedano umetnostno kritičarko, da je ostala v domačem zavetju, in onemogočila dušo lokala, Roberta Perica, da bi večeru dajal pričakovani ritem. Vsekakor pa je izstopala in uravnovesila ostala pomanjkanja pevka Flavia Quass ob klavirski spremljavi. Razobešene slike, med katerimi izstopajo po okusu največji pravokotni izdelki, bodo na ogled v kavarniškem delu in v dveh jedilnicah do konca meseca. Na poti skozi Dol si je vredno vzeti deset minut časa za slikarsko doživetje ob srebanju kave ali poku-šanju krepkega kraškega vina. Na predstavitvi so ga točili in servira-li iz steklenic kleti Rubijski grad proizvajalca Černica z Vrha nad Sovodnjami. (ar) V maju ali juniju pa bo začel nastajati manjši živalski vrt: »Imeli bomo osla, nekaj koz, ovac, gosi . Skratka, domače živali, katerih otroci skorajda nimajo priložnosti videti,« dodaja Krkoč. Novo ponudbo bodo hitro uresničili, se nadejajo v parku, kjer so dodatno očistili še del terena nad modro progo in tako pridobili še za polovico obstoječega parka velik prostor. »Prijavili smo se namreč tudi na razpis Fundacije za šport, rezultatov sicer še ni. Če bomo uspešni, bomo razširili park še za dodatno progo, po težavnostni stopnji bi bila na nivoju sedanje modre ali rdeče,« napoveduje sogovornik. Širitve si želijo zato, da bi istočasno lahko v parku omogočili vadbo večjim skupinam. Soča fun park trenutno lahko sprejme do 40 ljudi hkrati, pogosto pa se primeri, da jih obiščejo številčnejše šolske skupine, zato morajo zanje organizirati krožno dejavnost: del jih vadi v parku, za del pa medtem organizirajo vodne aktivnosti, nato se skupini zamenjata . Če bi park uspeli ustrezno razširiti, bi torej lahko sprejeli veliko več oseb hkrati. »Za šolske skupine je park zelo dobrodošla ponudba, a jim želimo ponujati več možnosti, tudi brezplačne. Z novima vsebinama bodo lahko šolske skupine, pa tudi vsi drugi obiskovalci, v enem dnevu združili športne vsebine z naravoslovno učno vsebino,« je prepričan Krkoč, ki je glede lanskega obiska parka kar zadovoljen: »Glede na to, da smo začeli sredi sezone, 22. junija, in da so bile možnosti obveščanja omejene, smo s številko okrog 2000 obiskovalcev kar zadovoljni. Pričakovali smo sicer več slovenskih gostov. Večina, kar 80 odstotkov, jih je namreč prihajala iz Italije, preostali del pa si delijo Slovenci in tujci: Nizozemci, Belgijci, Rusi, Francozi ...,« našteva. Cene za letošnji obisk bodo enake lanskim, v nekaterih primerih so jih celo nekoliko znižali. Med lanskimi obiskovalci, ki so se odločili za spust po je-klenici čez Sočo, je bil najstarejši 73-le-tni moški, najstarejša ženska, ki se je odločila za spust poguma, pa je štela 72 let. »Najmlajši obiskovalec, ki se je spustil po jeklenici, je imel 7 let, najtežji pa 137 kilogramov,« niza zanimivosti Robert Krkoč. A teh tu še ni konec. Za letošnjo sezono snujejo še dodatno ponudbo v obliki celodnevnih paketov. V sodelovanju z zunanjimi partnerji lahko gostu organizirajo ves dan: obisk parka, kosilo, obisk Brd z degustacijami vina ali pa voden ogled kavern na Sabo-tinu oziroma voden zgodovinski ogled obeh Goric. Katja Munih nova gorica - Sociala / Standard pada tudi na Goriškem Odrekanje varstvenemu dodatku - Lačni otroci Ivanka Drnovšček (desno), v.d. direktorice novogoriškega Centra za socialno delo: »Socialna slika se tudi na Goriškem slabša« »Socialna slika se tudi na Goriškem slabša,« ugotavlja Ivanka Drnovšček, vršilka dolžnosti direktorice novogoriškega Centra za socialno delo. Goriška je sicer v preteklosti veljala za območje, ki je bilo socialno manj ogroženo. K temu so pripomogli bližina meje in višji povprečni osebni dohodek. V primerjavi s preteklimi leti se je število brezposelnih na Goriškem skoraj podvojilo, za dodaten udarec pa so poskrbele še spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so marsikomu odvzele pravico do otroškega dodatka, štipendije ali pa so se tako poslabšali pogoji za uveljavljanje pravic do pomoči iz javnih sredstev, da se ljudje kljub stiski za to ne odločajo. Drastična sprememba se je na primer zgodila pri pravici do varstvenega dodatka, za kar lahko zaprosijo starejši ali za delo trajno nezmožni ljudje, ki imajo premajhne prihodke za preživetje. Po novem je namreč treba prejeto denarno pomoč vračati, obveznost večinoma pade na dediče. Zato so se ljudje temu letos množično odpovedovali, od prvotno 1102 vlog jih je bilo po seznanitvi s spremembami izplačanih le 87. »Na informativnih razgovorih, kjer smo jim predstavili spremembe, so bili ljudje ogorčeni. Najprej glede sklepanja dogovora o preživljanju s strani otrok. Izjavili so, da jih ne želijo obremenjevati. Zelo jih je prizadelo to, da morajo soglašati z zaznambo odtujitve in obremenitve v zemljiško knjigo na vse svoje nepremičnine, saj so za to trdo delali vse življenje. Premoženje želijo zapustiti potomcem, ne državi,« je povzela Drnovščkova zgodbe ljudi, ki so se morali odreči varstvenemu dodatku. A če se bo splošna kriza nadaljevala, se bodo ljudje prisiljeni odločati tudi za to, saj ne bodo imeli za preživetje. »Ugotavljamo tudi, da so včasih ostareli starši tisti, ki finančno pomagajo odraslim otrokom in tudi vnukom, ki so brez službe,« dodaja vršilka dolžnosti direktorice. Spremembe so se zgodile tudi na področju uveljavljanja drugih pravic. Pogoji so se zaostrili tudi glede pridobivanja državnih štipendij in otroških dodatkov. »Čeprav je situacija drugod po Sloveniji težja kot je pri nas, tudi mi opažamo, da so nekateri otroci lačni. V našem programu Žarek, na primer, kjer imamo dnevne aktivnosti za otroke, pri katerih se pojavijo težave pri odraščanju, smo opažali, da otroci prihajajo lačni. Zato smo poiskali do-natorje in začeli kolikor je možno tem otrokom nuditi tudi kaj za pod zob,« dodaja Drnovščkova. (km) šempas - Ob dnevu žena Srečanje mladih pevcev Nastopilo bo pet zborov z obeh strani meje - Prireditelja sta ZKD Nova Gorica in ZSKD iz Gorice Zbor Neokortex V dvorani kulturnega doma v Šem-pasu se bodo drevi ob 19.30 uri srečali mladinski pevski zbori z obeh strani meje. Srečanje sodi v sklop raznih proslav ob mednarodnem dnevu žena, zamislili pa sta se ga Zveza kulturnih društev Nova Gorica in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice. Pobudo je podprl tudi Ja- vni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica. Pri koncertu, ki ga bo oblikovalo pet mladinskih zborov, gre tudi za eno tistih pobud, s katero želita zvezi popestriti kulturno sodelovanje tudi med mladimi in najmlajšimi. Publiki se bodo drevi predstavili MZ osnovne šole Šempas, ki ga vodi Mojca Maver Podberšič, MPZ Emil Komel iz Gorice (pevovodja David Bandelj), MMPZ Neokortex z Goriškega, ki deluje pod vodstvom Jane Drasič, MVS Ana-krousis s Tržaškega (vodi jo Maurizio Marchesich) ter MZ osnovne šole Danila Likarja iz Ajdovščine z zborovodkinjo Marinko Šuštar. Vstop je prost. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 10. marca 2013 15 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. Gledališče U Kino »Amiche da morire«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Edu- cazione Siberiana«. fl Razstave »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE!« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 9. marca, ob 20.30 bo gledališka predstava v izvedbi združenja Terzo Teatro iz Gorice »Travolte da un insolito destino nell'azzurro mar Egeo« v režiji Maura Fontaninija. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij priredi v soboto, 9. marca, ob 20. uri v društveni dvorani gledališki večer, ki ga bodo oblikovali člani Beneškega gledališča z uprizoritvijo veseloigre »Starost nas na straše« v priredbi Marine Cernetig in v režiji Marjana Bevka. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 11. marca, ob 20.45 nastopa Stefano Bol-lani Danisch trio«; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602, več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 10. marca, ob 16. uri »Sulle ali azzurre« (za otroke med 3. in 10. letom starosti); v petek, 22. marca, ob 21. uri »Infinite o sfinite?«, igrata Emanuela Grimalda in Paola Minaccioni; informacije in predpro-daja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481969753; več na www.artistiassociati-gorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 12. marca, ob 20.45 »Ribellioni possibili« v sklopu niza »contrAzio-ni«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.tea-tromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 8. marca ob 20. uri in 9. marca ob 20.30 (Georges Feydeau) »Ne sprehajaj se no vendar čisto naga!«, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča Trst. 9. marca ob 10.30 in ob 16. uri (Fran Sale-ški Finžgar) »Makalonca«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 9. marca, ob 16.30 »Berta«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled skupinske fotografska razstava »Ženski pogledi 2013«. Razstavljajo Katerina Pittoli (Števerjan), Loredana Prinčič (Gorica), Tamara Puc (Nova Gorica) in Slavica Radinja (Štmaver). V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava slik in video Ane Sluga in Marjana Gumilar-ja; še danes, 8. marca, 9.00-13.00 in 15.00-19.00, več na www.kulturni-dom-ng.si, mestnagalerija@kulturni-dom-ng.si. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Franco Dugo. Picasso e altri maestri« (Franco Dugo. Picasso in drugi mojstri); do 9. marca od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@stu-diofaganel.com UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - UTE IZ GORICE v sodelovanju z združenjem Amici di Israe-le prireja v nedeljo, 10. marca, ob 11. uri odprtje razstave z naslovom »Per non dimenticare - l'arte in Sinagoga« v goriški sinagogi v Ul. Graziadio Isaia Ascoli 19; razstava bo na ogled od ponedeljka do petka 17.00-19.00. V PALAČI LOCATELLI V KRMINU je na ogled razstava slikarja Maurizia Ma-cija z naslovom »Macinamenti«; do 10. marca ob četrtkih in petkih 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.3012.30, 16.00-19.00; vstop prost. RETROSPEKTIVA DANILA JEJČIČA bo do 15. marca na ogled v Ajdovščini v Pilonovi Galeriji od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.0018.00, v Lokarjevi galeriji od torka do petka 16.00-18.30, ob sobotah 14.00 -17.00, ob nedeljah 14.00-18.00 in v MC Hiši mladih od ponedeljka do petka 8.00-22.00, ob sobotah in nedeljah 8.00-13.00. NA LETALIŠČU V RONKAH je na ogled razstava fotografij o Cubi z naslovom »Ritmi del mare« tržaškega fotografa Gabrieleja Crozzolija; do 21. marca 6.00-22.00. ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -20.10 »II grande e potente Oz«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La cuoca del presidente«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Edu-cazione Siberiana«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Sramota« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 »Il grande e potente Oz«; 22.10 »Argo«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il lato positivo - Silver Linigs Playbook«. Dvorana 3: 17.00 - 19.40 - 22.00 »Il grande e potente Oz« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »VEČERNI KONCERTI« združenja Li-pizer v Kulturnem domu v Gorici: danes, 8. marca, ob 20.45 koncert har-fistke Patrizie Tassini; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. ZBOR JACOBUS GALLUS in DePZ Kraški slavček-Krasje vabita na zborovski koncert »Ubi Caritas«, ki bo v soboto, 9. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu (Paschalia 2013). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica, Zveza Pevskih Zborov Primorske, Zveza Slovenskih Kulturnih društev v Italiji, Zveza Cerkvenih Pevskih Zborov - Trst, Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti prirejajo revijo »Primorska poje 2013«: petek, 15. marca, ob 20.30, Štandrež, cerkev Sv. Andreja, nastopajo: ŽeVS Tamariska - Izola, Oktet Aljaž - Pobegi, MoPZ Janez Svetokriški - Vipavski Križ, MeCePZ Sv. Jernej - Op-čine, Komorni zbor Musica viva - Tolmin, MePZ F.B. Sedej - Števerjan, MePZ Obala - Koper. Soprireditelj: Prosvetno društvo Štandrež. Nedelja, 17. marca, ob 17. uri v Gorici, Kulturni center Lojze Bratuž, nastopajo: MePZ Sveta Lucija - Portorož, ŽeVS Danica - Vrh Sv. Mihaela, Oktet Castrum - Ajdovščina, MePZ Brnistra -Sveti Anton, MePZ Bazovica - Reka, MoPZ Pivka. Soprireditelj: Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. ZSKD IN AŠKD KREMENJAK vabita na koncert zborovske revije Primorska poje, ki bo potekal v Kulturnem domu v Jamljah v soboto, 16. marca, ob 20.30. H Šolske vesti ENOLETNO ŠOLANJE V SLOVENIJI za dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji organizira SLOVIK v sodelovanju z Gimnazijo Poljane in z Dijaškim domom Ivana Cankarja. Program omogoča zamejskim dijakom šolanje in bivanje v Sloveniji pod pogoji, ki veljajo za dijake s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji: to pomeni, da zanje ni predvideno plačevanje šolnine, bivanje v dijaškem domu, prehrana in prevozi pa so subvencionirani; informacije v uradih SLOVIKa na Korzu Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-530412, info@slo-vik.org, www.slovik.org. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sledeči naslov: sss.gor@gmail.com. Okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it. & Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest, prijave so možne do polovice marca. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Kor-zu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481533177 ali mohorjeva@gmail.com. SPDG organizira v nedeljo, 10. marca, izlet na Čaven. Vitovlje - koča na Ča-vnu, 4 ure in pol hoje. Zbirališče ob 7. uri pri Rdeči hiši; informacije po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@spdg.eu. SKRD JADRO iz Ronk prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Škofjo Loko in Kranj v nedeljo, 17. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). AMATERSKO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO VIPAVA vabi na pohod »Na koto 144 - Vrtače - po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo 24. marca. Zbirališče ob 8.45 v Jamljah na parkirišču blizu plinovoda (kdor prihaja iz Trsta približno: 200 metrov levo po križišču s priključkom z avtocesto -cesta skozi Sabliče -, kdor prihaja iz Gorice: 200 metrov desno po Jamljah). Organizatorji riporočajo primerno obutev, ročno svetilko in fizično kon-dicijo (lastna odgovornost); informacije po tel. 328-2180158. Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi vsak drugi in četrti petek v mesecu med 20. in 22. uro v Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici na srečanja z naslovom »Knit Cafe«, kjer udeleženke in udeleženci kvačkajo in pletelejo ter si izmenjujejo nasvete v sodelovanju s trgovino Oscarre Krai-ner. Prihodnje srečanje bo danes, 8. marca. ZMAGOVITE SREČKE KARNIVALOVE PUSTNE LOTERIJE: 7428 (križarjenje »Klasična Grčija in otoki« za dve osebi z ladjo Costa Magica), 0250 (19-palčni led televizijski sprejemnik), 3170 (mikro glasbeni stolp Hi-Fi), 1317 (večerja za dve osebi v znani domači gostilni), 8420 (digitalni fotoaparat), 2156 (naprava za kavo), 8331 (MP4 predvajalnik), 7101 (večfunk-cijski tiskalnik Wi-Fi), 7779 (opekač kruha) in 5460 (košara z gastronom-skimi dobrotami). Za prevzem nagrad, ki so bile izžrebane 21. februarja, se morajo lastniki zmagovitih srečk zglasiti na gabrskem sedežu društva v roku tridesetih dni od objave rezultata žrebanja; informacije po tel. 380-6335315. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. BRIŠKA POROKA: organizatorji zbirajo prijave do 13. marca, prijavnice (v uradih TIC po Sloveniji) ali prijavnice natisnjene s spleta (www.brda.si) je potrebno poslati na ZTKMŠ Brda, Trg 25. maja 2 - 5212 Dobrovo, s pripisom »Briška poroka«. KROŽEK KRUT obvešča, da se v torek, 12. marca, začenja spomladanski ciklus plavanja in vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481530927 v četrtek, 14. marca, od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan. 13. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA: PD Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica, razpisuje 13. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Zlata grla 2013« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Revijski del srečanja bo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del pa bo v nedeljo, 14. aprila, ob 16. uri. Prijavnico je treba poslati najkasneje do 15. marca na faks 0481-882964 ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihae-la@yahoo.it. Informacije po tel. 3471425443 ali 00386-31807036 (Mateja Černic) ali pdvrhsvmihaela@ya-hoo.it. 0 Prireditve SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: danes, 8. marca, specialni pedagog in vzgojitelj za otroke z motnjami vedenja osebnosti Marko Juhant o otrokovih dolžnostih; v petek, 15. marca, psihologinja, psihote-rapevtka in imago terapevtka Lidija Kociper na temo »Konflikt, priložnost za duhovno rast v zakonu«; v petek, 22. marca, raziskovalec, pisatelj, publicist in naravovarstvenik Anton Komat z naslovom »Hormonski motil-ci, največje tveganje človeške vrste«. KD SKALA IN SD KARNIVAL vabita na gledališko predstavo Beneškega gledališča v narečju z naslovom »Starost nas nas trase« v soboto, 9. marca, ob 20. uri na društvenem sedežu v Ga-brjah. ZSKD IN ALCI obveščata, da bo v soboto, 9. marca, od 15. do 18. ure na sporedu delavnica Družinskih postavitev. Prijave na gorica@zskd. org ali na tel. +39-327-0340677. GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba prireja v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri v doberdobski župnijski dvorani uradno predstavitev doberdob-skih mažoretk. Nastopili bodo tudi mali pihalni orkester iz Tržiča in ma-žoretke iz Prvačine. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 11. marca, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« z naslovom »I gruppi san-guigni condizionano la nostra ali-mentazione«. Vodil bo Fabioa Agaz-zi; vstop prost. V GALERIJI ARS nad Katoliško knjigarno na Travniku 25 v Gorici bo v ponedeljek, 11. marca, ob 17. uri pogovor z Milkom Mikolo, avtorjem knjige »Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945«. Srečanje, ki sta ga priredili Goriška Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, bo vodil mag. Renato Podbersič ml. V MLADINSKEM CENTRU V VRTOJBI (Ul. 9. septembra 72) bo v četrtek, 14. marca, ob 20.30 Laura Cavalli, združenja AIIMF (italijansko združenje učiteljev metode Feldenkrais) predstavila metodo Feldenkrais; informacije po tel. 320-3868918, lau-ra.cavalli@alice.it, www.feldenkrais.it. ZDRUŽENJE ARTEINCONTRO prireja S Poslovni oglasi srečanja sodobne zgodovine umetnosti z Lucianom de Gironcolijem na sedežu združenja v Ul. San Giovanni 7/1 ob 17.30: 14. marca »La scuola di Gorizia«; vstop prost. ZSKD, KD OTON ŽUPANČIČ, SKGZ IN KB CENTER vabijo na ciklus predavanj Jožeta Pirjevca z naslovom »Zgodovina Slovencev«. Prvo srečanje bo v četrtek, 14. marca, ob 20. uri v domu A. Budala v Štandrežu na temo prve svetovne vojne in njenih posledicah v politični, kulturni in gospodarski izkušnji slovenskega naroda. AŠKD KREMENJAK vabi na predstavitev knjige »Filmsko ustvarjanje Aljo-še Žerjala. Od 8mm do digitalne kamere« v petek, 22. marca, ob 20.30. Predstavitev bo potekala v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Knjigo bo predstavil avtor, Aljoša Žerjal iz Škednja. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: 26. marca, ob 18.30 srečanje na temo vegetarijanske Velike noči; vstop prost, več na www.vegetariani.it in www.veganima.it. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 26. marca, ob 17.30 srečanje v sklopu niza »SOS cervello« na temo meditacije; vstop prost, več na www.sos-cervello.it. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitev knjige Branka Marušiča »Sosed o sosedu« v občinski knjižnici v Sovod-njah v torek, 16. aprila, ob 18. uri. 0 Mali oglasi RABLJENE IMPREGNIRANE KOLE za vinograd prodam po polovični ceni; tel. 0481-390788 v večernih urah. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Lucijan Drole iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ivana, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTANDREŽU: 11.30, Milena Budal vd. Mucic (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Cateri-na Burgnich vd. Turus (iz bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Editta Pellican vd. Petrini (iz Palmanove) v stolnici in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Maria Stecchina vd. Calligaris (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Rosa Maria Del Stabile vd. Marega iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. t Zapustil nas je naš dragi mož, stric prof. Lucijan Drole Žalostno vest sporočajo žena Lori, nečaki in ostalo sorodstvo Pogreb bo danes, 8.3.2013, ob 11.30 iz bolniške vežice v cerkev sv. Ivana. Gorica, 8. marca 2013 1 6 Petek' 8. marca 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Lazio zmagal, polom interja STUTTGART - Lazio je v osmini finala evropske lige v Nemčiji premagal Stuttgart (0:2) in si izboril odličen izhodiščni položaj za četrtfinale. Povratna tekma bo 14. marca v Rimu (za zaprtimi vrati). Za Lazio sta bila uspešna Ederson v 21. in Ona-zi v 56. minuti. Zmaga Lazia bi lahko bila še višja, saj sta gol za las zgrešila Candreva in Lulič. Večerna tekma: Tottenham - Inter 3:0 (2:0), strelci: Bale v 6., Sigurdsson v 18. in Vertonghen v 54. min. Handanovič je rešil moštvo še pred drugimi zadetki! Špilak napreduje PARIZ- Slovenski kolesar ruske Katjuše Simon Špilak se na dirki od Pariza do Nice počasi vzpenja proti vrhu. V četrti, 199,5 kilometra dolgi etapi s ciljem v Saint Vallierju je v cilj prišel v najboljši skupini, ki je štela 37 kolesarjev, zasedel je 24. mesto, v skupnem seštevku pa je napredoval na 17. položaj. Za še vedno vodilnim Američanom Andrewom Talanskym (Garmin, na sliki) zaostaja 17 sekund. Tržačan Gianmarco Pozzecco, trener na Siciliji »Za igralce sem kot oče« Povratnik na igrišča, tokrat pa s suknjičem in kravato. Tako se zdaj predstavlja bivši košarkarski reprezentant Gianmarco Pozzecco, bronast na olimpijskih igrah v Atenah, 40 let, ki od novembra sedi na klopi sicilske ekipe Capo d'Orlando v Legadue. Tja, kjer je leta 2008 zapustil parket v vlogi igralca, se je zdaj vrnil v čisto novi preobleki. Minili so trije meseci odkar ste prevzeli vlogo trenerja, kakšen je prvi vtis s klopi? Poudaril bi predvsem mojo veliko čustveno navezanost na vse igralce, ki so kot moji sinovi. Tam pa sem predvsem zato, da jim pomagam. Skratka, imam očetovsko vlogo bolj kot trenersko. Ko bom ugotovil, da jim ne morem več priskočiti na pomoč, bom nehal. Ekipo ste prevzeli, ko je bila na dnu lestvice, zdaj pa se je izvlekla iz krize. Ste z opravljenim delom zadovoljni? Zelo sem vesel. Mislim, da me igralci imajo radi, kar je zame najpomembnejše. Tudi športni rezultati so zelo dobri. Ekipo sem prevzel novembra, ko je bila še brez zmage, zdaj pa smo uspešnejši. Kot bivši igralec, ki je bil vedno protagonist na igrišču in izven njega, pa najbrž težko mirno sedite na klopi, kajne? Seveda. Težko je predvsem takrat, ko se stvari ne odvijajo tako, kot bi se morale. Ker svojim igralcem rad pomagam, se zavedam, da včasih bi jim lahko priskočil na pomoč predvsem tako, da bi z njimi igral. Vendar vem, da to ne bi bilo prav. Ali zato radi med treningi tudi igrate s svojimi varovanci? Prvič sem z njimi igral prejšnji petek in zmagal. Še vedno sem najboljši! (smeh) Ali se na klopi obnašate tako kot ste se na igrišču? Na žalost sem še vedno bolj igralec kot trener. Po dolgi igralski karieri se težko prelevim v trenerja, vsekakor pa se te posebnosti ne otepam. Boste na klopi vztrajali? Tačas bi lahko rekel, da bom nadaljeval s trenerstvom. Ker od sebe veliko zahtevam, pa bi rad, da bi vse stvari počel odlično. Zavedam pa se, da v realnosti ni tako. Morda ne bom dober trener in bom bolje počel druge stvari. Vrnili ste v Trst, vendar kot trener nasprotnikove ekipe: Capo d'Orlando je gostoval pri tržaškemu Acegasu. Kakšni so bili občutki ob vrnitvi? Glede na to, da sem v Trstu preživel otroštvo, občutim do mesta in ljudi globjo povezavo. Ob vrnitvi me vsakič spreletijo posebni občutki, ki so še posebnejši zdaj, ko vodi sicilsko ekipo tržaški trijo: ob meni še Steffe' in Sussi. V domačem mestu pa niste bili uspešni. Acegas je bil že drugič letos boljši ... Rezultat je bil drugorazreden. Ko sem bil še igralec, sem bil lačen vsakega rezultata, vse tekme so bile zame življensko važne, zdaj pa si želim, da bi zadoščenja dobili predvsem igralci. Ko bi moral izbirati, bi spet raje zmagal v Forliju kot v Trstu, ker je bila zmaga v Forliju za enega izmed igralcev pomembnejša. Skratka, uživam, ko so igralci zadovoljni. Letos bo na vrstni evropsko prvenstvo v Sloveniji. Kot bivši repre- Pozzecco je v ponedeljek predaval trenerjem na stadionu 1. maja v Trstu kroma zentan bi lahko napovedali, kam lahko cilja Italija? Težko je napovedati karkoli, saj je dandanes nivo zelo visok. Veliko je enakovrednih ekip: ni več reprezentanc A- in B-lige, z razpadom Jugoslavije in Rusije se je le še povečalo število nasprotnikov, v mnogih ekipah igrajo tudi igralci lige NBA, kar daje še dodatno kvaliteto prvenstvu, zato je kakršna koli napoved težka. Pri napovedih o italijanski reprezentanci seveda moramo upoštevati, da Italijani dobijo nasploh krajšo minuta-žo v domači A-ligi, v Evroligi pa niso protagonisti, kot igralci drugih reprezentanc . Res je, nimamo igralcev, ki bi igrali v Evropi, zato je jasno, da nam manjkajo izkušnje. Kako si razlagate, da lovi Italija rezultat na mednarodni ravni že desetletje? Zadnjič ste kolajno dobili vi na OI v Atenah 2004, leto pred tem pa so košarkarji bili bronasti na EP, potem pa nič več . Ker me v ekipi ni bilo .... (smeh). Zakon Bosman, ki omogoča igranje številnih tujcev, je negativno vplival na reprezentančno raven. Tudi klubska prvenstva najvišjega ranga v Italiji so izgubila na pomenu: če smo nekoč bili drugi najzanimivejši po ligi NBA, so zdaj pred nami špansko, rusko in francosko klubsko prvenstvo ... Italijanska A-liga ni več zanimiva. Morali pa bi si čim prej zavihati rokave. Pri tem sem optimist, saj verjamem, da bo z novim predsednikom košarkarske zveze Pe-truccijem boljše. Pri načrtovanju je seveda pomembno tudi delovanje na mladinskem področju. Ali ga kot trener že spremljate? Počasi ga spoznavam. Mislim, da bi ga morali trenerji višjih lig spremljati še podrobneje, predvsem zato, da bi nato lahko vključevali mlajše igralce v svoje ekipe. Ampak se to ne dogaja, nekoč je bilo tega veliko več. Veronika Sossa smučanje Pokal Vitranc ni ogrožen KRANJSKA GORA -Kranjska Gora je v pričakovanju 52. po vrsti tekmovanja za pokal Vitranc. Prirediteljem tradicionalnega tekmovanja za svetovni pokal alpskih smučarjev je nekoliko zagodlo vreme. Kljub topli in vlažni vremenski fronti, veleslalomska in slalomska tekma jutri in v nedeljo marca po zagotovilih marljivih Gorenjcev nista ogroženi. Pokal Vi-tranc je v slovenskem prostoru prisoten že od daljnega leta 1961, doslej so morali na tekmovalni progi v Podkorenu odpovedati zgolj pet tekem svetovnega pokala. Generalni sekretar izvršnega odbora organizacijskega komiteja pokala Vitranc Srečko Medven kljub otoplitvi in nestabilnim vremenskim napovedim ostaja optimističen ter napoveduje, da bodo naredili prav vse, kar je v njihovi moči, da bodo tekmovanje izpeljali na najvišji možni ravni, kot jim je uspevalo v letih poprej. Na progi je sicer bilo še pred enim tednom več kot meter snega. plavanje - Kristian Vidali deželni prvak med dečki Trud je bil poplačan Kot smo na kratko že poročali je mladi slovenski plavalec Kristian Vida-li, ki tekmuje za tržaško društvo Rari Nantes, konec minulega tedna osvojil naslov deželnega prvaka v plavanju med dečki na razdalji 100 metrov prsno. Šestnajstletni mladenič iz Repna (letnik 1997) se že dolgo let ukvarja s to zahtevno športno disciplino, v otroških kategorijah je tudi že zmagoval na deželni ravni, toda v letošnji sezoni mu je uspel pravi podvig, saj je pokazal doslej največji napredek. Na nedeljski najpomembnejši tekmi zimskega dela sezone se je na najvišjo stopničko zmagovalnega odra zavihtel v času osebnega rekorda 1:07,77, svojo znamko pa je izboljšal za več kot dve sekundi ter končno premagal tekmeca, za katerim je zadnja leta vedno zaostajal. »Pravzaprav sem bil v zadnjih letih v svoji kategoriji v deželi vedno na četrtem ali petem mestu, dva konkurenta sta v tem času nehala tekmovati, druga dva pa sem zdaj tudi prehitel,« je povedal dijak strokovnega zavoda Stefan. Omenjeni čas v finalu je dosegel v 25-metrskem bazenu in le za 45 stotink zgrešil uvrstitev v državni finale (zdaj je njegov čas 40. v Italiji), vendar Kristian računa, da mu bo preboj na državno ra- Goss hitrejši od Bellettija GENOVA - Avstralec Mathew Goss je dobil sprint druge, 232 kilometrov dolge etape kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Avstralec je imel v zaključku več moči od Italijana Manuela Bellettija, tretje mesto je zasedel Nemec Gerald Ciolek. V skupnem seštevku še naprej vodi Mark Cavendish zmagovalke ekipnega kronometra. Vsi štirje Slovenci so etapo končali v glavnini, a ne pri vrhu. V skupnem seštevku je na 23. mestu (22 sekund zaostanka) Kristjan Koren. KOPER - Kajakašica Špela Ponomaren-ko Janič, ki je ta čas v Avstraliji na pripravah za novo sezono, in plesalec Jure Gostinčar sta športnika leta 2012 po izboru Mestne občine Koper. Najboljša moška ekipa leta 2012 je članska ekipa rokometnega kluba Cimos Koper, najboljša ženska ekipa pa ekipa lokostrelskega kluba Ankaran. Doping: biološki potni list za tenisače LONDON - Mednarodna teniška zveza ITF je sporočila, da bo v boju proti do-pingu v športu letos uvedla elektronske biološke potne liste za vse teniške igralce, ki nastopajo na turnirjih pod njenim okriljem. Ostal paraplegik ZÜRICH - Švicarski hokejist Ronny Keller je zaradi hudih poškodb hrbtenice na tekmi drugoligaških ekip Olten in Langenthal ostal paraliziran. Do nesrečnega dogodka je prišlo na polfinalni tekmi švicarske druge lige, ko je hokejist Lan-genthala Stefan Schnyder v boju za ploš-ček potisnil Kellerja v ogrado za golom. Keller je v ogrado priletel z glavo in obležal na ledu. Messija daje domotožje BARCELONA- Argentinec Lionel Mes-si razmišlja o vrnitvi v domovino. Njegova velika želja je, da nekoč zaigra za Newell's Old Boys iz rodnega Rosaria. «Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, ampak se bo, saj je to moja velika želja,» je dejal Messi, ki je pred kratkim podaljšal pogodbo z Barcelono do leta 2018, kar pomeni, da bo prost pri svojih 31 letih. □ Obvestila ven uspel že na letošnjem poletnem prvenstvu. Normo bo moral doseči v 50-metrskem bazenu, kar je praviloma težje, toda Kristian poudarja, da mu daljši bazen leži bolj od krajšega, saj so obrati njegova šibka točka (trener Andrea Matteucci pravi, da je počasen). »Analiza zadnje tekme je pokazala, da sem pri obratih zapravil pol sekunde,« je povedal Kristian, ki trenira do šestkrat na teden, dvanajst ur v bazenu, dve uri pa kon-dicijsko na suhem z utežmi in brez njih. Zadnji rezultati mu dajejo moč, da vztraja. »Imam srečo, da sem v šoli dober, zato mi ni težko dosti trenirati,« je povedal. Prihodnje leto bo prestopil v kategorijo mladincev, če bi se prebil med 10 najboljših v državi, bi bil to zanj velik uspeh, razmišlja Kristian, ki je imel lani na mitingu v Radovoljici to čast, da je plaval v isti skupini kot slovenski olimpijec Damir Dugonjič, zelo pa ceni tudi italijanskega reprezentanta Fabia Scozzolija. A. Koren AŠD SK BRDINA vabi vse tečajnike, da se udeležijo ob spremstvu učiteljev tekme - Kekec na smučeh, ki bo v soboto, 16. marca, v Forni di Sopra. Prosimo, da se javite najkasneje do 12. marca, na tel. št. 340-5814566 (Valentina Strain). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se udeležijo tekme - Pokal prijateljstva treh dežel«, veljavne za 8. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 17. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 14. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce na društveno tekmo, ki bo potekala v soboto, 16. marca 2013 na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 335 8180449 (Erika) SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce na 25.Pokal prijateljstva treh dežel - Memorial Lucijan Sosič, ki bo potekala v nedeljo, 17. marca 2013 v kraju Forni di Sopra in je veljavna kot 4.tekma za Primorski smučarski pokal. Vpisovanja do četrtka, 14. marca na tel. št. 335 8180449 (Erika). SK DEVIN vabi tečajnike alpskega smučanja in deskanja vseh zamejskih smučarskih klubov na tekmo "Kekec na smučeh", ki bo v soboto, 16. marca v kraju Forni di Sopra. Informacije na spletni strani: info@skdevin.it, ali na 340 2232538. ŠZ SOČA pod pokroviteljstvo ZSSDI-ja organizira v nedeljo, 10. marca 2013 v sovodenjski telovadnici turnir v mikro in miniodbojki ter U12. Pričetek od 14.30. primorski_sport facebook 4 / ŠPORT Petek, 8. marca 2013 17 smučanje - Ennio Bogatez zapušča mesto načelnika smučarske komisije ZSŠDI »Največje zadoščenje so uspehi naših mladih« Čeprav še ni uradno, je načelnik smučarske komisije pri ZSŠDI Ennio Bogatez svoje namene že javno razodel. V naslednji mandatni dobi ne bo kandidiral za načelnika komisije ZSŠDI, na čelu katere je sedel osem let. Izvolili so ga junija 2005, zdaj pa se poslavlja. Bivši predsednik in sedanji soodgovoren za smučarsko dejavnost pri ŠD Mladina je bil v tem obdobju tudi odbornik pri smučarski zvezi FISI, od katere se prav tako poslavlja. Če pogled usmerite v vaše osemletno obdobje pri smučarski komisiji, na kaj ste najbolj ponosen? Največje zadoščenje so uspehi naših tekmovalcev, kjer mislim na čisto vse mlade, ki so nastopali v tem obdobju v naših društvih. Ponosen sem na organiziranost in rast naših društev, ki so pridobila nek ugled. V tem obdobju sem pridobil tudi veliko prijateljstev. Kako bi se opisali kot predsednik? Mislim, da sem bil v teh letih odgovoren načelnik, požrtvovalen, iskren in pošten do vseh. Bil sem nevtralen in demokratičen, kar me zelo veseli. Nisem bil naklonjen samo svojemu društvu, čeprav sem bil dolgo let tudi predsednik kriške Mladine in še do danes soodgovoren za smučarsko dejavnost. Od junija 2005 smo se člani komisije zbrali na 38 skupnih srečanjih, bili pa smo organizirana enota, kar je prepoznal tudi izvršni odbor. Delali smo profesionalno in resno. Med vašim predsedovanjem je zaživela tudi čezmejna različica Primorskega smučarskega pokala, kjer ste prav vi glavni koordinator. Izredno me veseli, da je tak projekt uspel in se razvil. Primorski pokal ostaja še vedno edini večji projekt, ki ga ne poznajo ne drugje v deželi ne v Sloveniji. To je velik uspeh smučarske komisije ZSŠDI in pa tudi Notranjsko primorske regije. Letos zaključujemo drugo triletno obdobje, v katerem smo razvili sistem avtofinansiranja, kar pomeni, da bi v primeru pomanjkanja sponzorskih sredstev vsekakor projekt lahko živel še naprej, čeprav bolj skromno. Že nekajkrat ste napovedali, da se tudi od tega projekta umikate. Ali drži? Tako, v naslednjem obdobju ne bom več glavni koordinator. Bom pomagal, ven- dar se od glavnega mesta oddaljujem. Vsekakor bom projekt še podpiral. Mislim, da je tako formulo treba obdržati, morda le v kaki drugi obliki. S čim se je še ukvarjala komisija v tem osemletnem obdobju? Ukvarjali smo se s predstavništvom v smučarski zvezi FISI. Zdaj imamo odbornike na deželni in pokrajinski ravni, na Tržaškem tudi podpredsednika. Uspelo nam je, da smo dobili tudi nov pravilnik tržaškega smučarskega prvenstva, s čimer je omogočena rotacija organizatorja med vsemi tržaškimi klubi. Katera tema pa je bila najbolj pogosta, ko ste razpravljali izključno o slovenskih klubih? To je bilo združevanje in sodelovanje med klubi, kar pa je težko rešljiv problem v sklopu komisije. S tem v zvezi je bilo v tem obdobju veliko nihanj, včasih je to uspelo, klubi so predvsem na tekmovalnem področju sodelovali, večkrat pa ne. V vseh teh letih pa nismo uspeli začrtati nič konkretnega, pogrešal pa sem tudi neko medsebojno pomoč med klubi. Kaj pa druge teme sestankov? Pred leti smo razpravljali o pravilniku zamejskega prvenstva, ki smo ga nato predelali in zdaj velja že nekaj let. Zaradi spreminjajoče se strukture članstva pri društvih pa ga bomo najbrž morali spet pregledati in prilagoditi novim razmeram. V klub se vključujejo italijansko govoreči člani, ki pa sprejemajo vse pogoje pri društvih, imamo pa tudi veliko otrok, ki obiskujejo slovensko šolo, starši pa so italijansko govoreči. Skratka, vprašanje je, ali je še smiselno organizirati zamejsko prvenstvo ali ne. Kaj ko bi temu tekmovanju spremenili ime? Vprašanje je torej, kako ga prilagoditi novim razmeram. Dobro bi bilo, da bi sestavili nov pravilnik, ki bi veljal za določeno obdobje. Na čelu komisije ste osem let, kar je dolgo obdobje. Kje opažate največ sprememb na smučarskem področju? Ljudje imajo manj potrebe po smučanju, manj je vključevanja v klube, znatna pa je tudi oddaljitev od tekmovalnega smučanja. Velik vpliv ima tu gospodarska kriza. Kako si razlagate, da je manj želje po tekmovanju? Prvič zaradi krize, nato pa tudi zaradi kulture. Starši so informirani, da je težko doseči vrhunske rezultate in da se daleč ne pride, če tekmuješ pri klubu, ki ne deluje na goratem območju. Tekmovalci navadno imajo zelo angažirane starše, ki jih podpirajo in tudi veliko investirajo, teh pa ni ravno veliko. Ali ste že razmišljali, kdo bi bil lahko vaš naslednik? To ne bo težko. Najbrž bo nekdo izmed tistih, ki so v teh letih že sledili delovanju komisije. Rad bi, da bi moj naslednik resno sprejel to vlogo in nadaljeval s profesionalnim delom, kot smo ga zastavili v tem zadnjem obdobju, želim mu, da bi bil načelnik deležen večjega razumevanja in podpore neketerih, tako da bi komisija pridobila večji ugled v sklopu ZSŠDI-ja. Prav je, da prevzame vodenje nekdo drug. Ni dobro, da bi komisijo vodila ena in ista oseba preveč časa. Bojim se, da bi bil lahko zaradi utrujenosti manipuliran, zato se tudi umikam. V vodenje komisije sem vložil res veliko truda in časa, včasih sem bil tudi precej zmeden, vendar predvsem zaradi utrujenosti, saj sem moral celotni napor vskladiti s službenimi obveznostmi. Vse kar sem naredil pa sem zmogel tudi zaradi razumevanja svoje družine, zato se jim zahvaljujem. V zadoščenje so mi tudi dosežki mojih otrok, tako na športnem kot na življenskem področju, tudi to, da hčerka nadaljuje s profesionalnem učenjem smučanja. Napovedali ste, da se umikate od komisije ZSŠDI, FISI-ja, Primorskega smučarskega pokala. Ali se dokončno umikate od naše športne stvarnosti? Ne, kandidiral bom za izvršni odbor Združenja in povsod bom rade volje priskočil na pomoč. Rad bi predal drugim svoje izkušnje, znanja in poznanstva. Katere pa so smernice za novo vodstvo komisije? Naj ohrani Primorski pokal, naj nadaljuje z zamejskim smučarskim prvenstvom v teku na smučeh, z resnim delom kot doslej in naj vodi komisijo demokratično ter naj išče in poskuša pridobiti možnosti sodelovanja ali celo združevanja skupin na tekmovalnem področju. Obenem si želim, da bi bili v komisiji spet vsi klubi, ki se ukvarjajo s smučarsko dejavnostjo ter tako potrdili in ojačili pripadnost v tem organu. Veronika Sossa nogomet - Zaostala tekma 3. amaterske lige Boljši od vodilnega Gropajsko-padriški Gaji v drugem polčasu uspel preobrat - OK tudi mladinci Krasa Gaja - Sagrado 2:1 (0:1) Strelca za Gajo: Potleca v 72. in Bubnich v 75. min. Gaja: A. Klun, Rossone (Veglia), Potleca, Missi, Franzo, Asselti (Vrše), Candotti, Gargiuolo, Urbani (Bubnich), Perlangeli, Cuscito (Pečar). Trener: Di Summa. Rumeno-zeleni so na sredini zaostali tekmi 3. amaterske lige poskrbeli za presenečenje. Na proseški Rouni so premagali prvouvrščeni Sagrado in se tako znova približali mestom, ki vodijo v končnico prvenstva. Gostje z Goriškega so po prvem polčasu vodili. »Igrali smo zelo slabo,« je priznal spremljevalec Walter Milkovič, ki je bil nato navdušen s preobratom v drugem delu: »Ne vem, kaj se je pripetilo, toda fantje so reagirali in dali vse od sebe. Za Gajo je najprej izenačil Potleca (strel z glavo). Pri izidu 1:1 je Sagrado zgrešil najstrožjo kazen. Nato je v ospredje stopil Bubnich, ki je dosegel izjemno lep gol, s pomočjo katerega je Gaja dodala na lestvici tri nove pomembne točke. V nedeljo bodo rumeno-zeleni na Padričah gostili Monte-bello Don Bosco. (jng) DRŽAVNI MLADINCI Kras - Pordenone 1:1 (1:0) Kras: Giorgiutti, Miniussi (Marocco), Fachin, Simeoni, Cinque, S. Tari, Bovino (Maio), Ridolfi, Casel-li (Basolo), Periccioli, Radoševič. Trener: Vitulič. V zaostalem srečanju so mladinci Krasa zaustavili drugo silo prvenstva, močni Pordenone. »V prvem polčasu smo igrali zelo dobro. Diktirali smo oster tempo in nasprotnik je bil v težavah. Zasluženo smo po-vedli z Radoševičem. Imeli pa smo še dve drugi priložnosti s Casellijem in Bovinom. V drugem delu smo nekoliko popustili in Pordenone je uspel izenačiti. Vsekakor bi pohvalil celotno ekipo. Posebej bi omenil Si-meonija in Bovina,« je ocenil trener Krasa Davor Vi-tulič. Kras bo jutri na proseški Rouni gostil prvouvrš-čeni Virtus Vecomp. REPREZENTANCI - Mladinec Juventine Thomas Beltrame se bo prihodnji teden, 14. marca, udeležil treninga deželne reprezentance v Lignanu. Na trening deželne selekcije naraščajnikov (v torek v Tržiču) pa so povabili tudi igralca združene ekipe Krasa Andrea Maio. PRIMOREC OKRNJEN - Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je kaznovala štiri nogometaše ekip naših društev. Trije igrajo pri Primorcu: Miguel Castrilon bo moral prisilno počivati dva kroga, Di Gregorio in Sau pa po enega. Diskvalificiran je bil tudi igralec Zarje Nicholas Pot-leca, ki bo preskočil nedeljsko tekmo. Pri mladincih sta po en krog prepovedi igranja prejela Ambrož Vidoni in Giuseppe Butti (oba Vesna). odbojka - Sloga Trema kriva za poraz v uvodnem srečanju prvenstva U14 Prejšnjo nedeljo se je začelo še pokrajinsko moško prvenstvo U14, točneje medpokrajinsko, saj se je poleg štirih tržaških ekip vpisal še tržiški Fincantieri. Poleg njega bodo nastopali še Pog-givolley, dve ekipi tržaškega Cosellija in Sloga. Prvenstvo bo potekalo v obliki turnirjev, na vsakem bodo odigrali pet tekem na dva zmagana seta. Zmaga (ne glede na izid 2:0 ali 2:1) prinese dve točki. Sloga nastopa z »mešano« ekipo, v kateri je nekaj še pravih začetnikov, ostali so se z odbojko začeli ukvarjati že prej, resneje prav gotovo po poletnih pripravah v Mežici. Trenira jih Ivan Peterlin, pri delu pa so zelo zavzeti in požrtvovalni, kar se jim bo v bodoče prav gotovo še zelo obrestovalo. V svojem prvem prvenstvenem srečanju so morali najprej opraviti s tremo pred prvim nastopom, ko so se otresli strahu pa so bili v dveh setih boljši od svojih nasprotnikov. Boljša ekipa Co-sellija pa je bila premočna za naše odbojkarje, ki pa so se kljub porazu srčno borili. Izidi prvega kola: Coselli Argento - Fincantieri 0:2, Fincan-tieri - Coselli maschile 0:2, Poggivolley - Sloga 1:2 15:18, 17:25, 23:25), Poggivolley - Coselli Argento 2:1, Coselli Maschile - Sloga 2:0 (25:16, 25:17). Vrstni red: Coselli Maschile 4, Sloga, Fin-cantieri in Poggivolley 2, Coselli Argento 0. Za Slogo bodo v tem prvenstvu nastopali: Raffaele Giacco-ni, Peter Jerič, Matej Kalc, Primož Merku', Martin Rupel, Danjel Stefani, Luis Vattovaz (letnik 1999), Aleks Čuk, Ivan Smotlak, Simone Sutter, Gabriele Vattovaz (letnik 2000), Jakob Bitežnik, Andrej Milič, Danjel Švab (letnik 2001). košarka - C-liga Bor Radenska že nocoj proti Cervignanu Bor Radenska (18 točk na lestvici) bo v osmem krogu povratnega dela deželne C-lige igral že danes ob 21.00 na Stadionu 1. maja proti Cervignanu (24). Košarkarji iz Spodnje Furlanije so veliko presenečenje letošnjega prvenstva, saj igrajo zelo konstantno in nizajo uspehe. Glavni aduti moštva so ostrostrelec Baccino, brata Marco in Mauro Maran, kapetan Mian in visoka Cargnelutti ter Di Just. Po-povičevi fantje po spodrsljaju iz Codroi-pa v vsakem primeru odločno ciljajo na novo zmago. Spet bo predvidoma na razpolago Zivic, vprašljiva pa sta nastopa Ba-bicha, ki je miroval zaradi poškodbe, in Favretta, ki pa je ležal z gripo. TUDI DOM IN SOKOL - Nocoj bosta v promocijski ligi igrala tudi Dom in Sokol. V goriški skupini bodo domovci gostje ekipe TntBasketGO. Tekma bo v telovadnici UGG (Ul. Rismondo v Gorici) ob 20.30. Sokol pa bo v domači Na-brežini ob 21.15 gostil Barcolana, s katero se bo znova pomeril že v nedeljo. Takrat v telovadnici šole Suvich v Trstu (Ul. Giulia) ob 21.00. BALINANJE Gaja izpadla v C-ligo V soboto se je končalo prvenstvo B-lige, ki je bilo za Gajo katastrofalno, saj so rumeno-zeleni v 16-ih nastopih izborili le eno zmago in doživeli rekordnih 12 porazov, tako da se bo morala ponovno seliti v C-ligo. Kot vemo so gajevci po koncu prejšnje sezone sprejeli povabilo balinarske zveza za nastop med drugoligaši. To nikakor ni bila lahka izbira, čeprav so po tihem upali, da se ne bo vse skupaj na koncu zanje tako klavrno končalo. Izkušenj v kakovostnem prvenstvu, kot je dru-goligaško niso imeli zato so vse upe usmerili na posameznike. To pa še zdaleč ni bilo dovolj saj morajo v B-ligi ekipe razpolagati vsaj z osmimi dobrimi igralci, ki jih Gaja žal nima. Kljub problemom na igrišču in izven njega je Gaja regularno odigrala prvenstvo do konca. Če lahko na koncu prvenstva pohvalimo dva igralca sta to nedvomno kapetan Dario Calzi in Marino Leghissa. Prvi je v vlogi kapeta-na bil za vzgled vsem ostalim mlajšim sovrstnikom in je s požrtvovalnostjo in borbenostjo vedno skušal drago prodati svojo kožo in se kar je povsem razumljivo predal le v zadnjih dveh nastopih. Razposajeni Leghissa pa je, ko se mu je ponudila priložnost, v hitrostnem zbijanju nanizal nekaj dobrih nastopov, ki bi v C-ligi doprinesli veliko točk, v B-ligi pa je vse nekaj drugega. Izidi zadnjega kroga: Gaja-Qua-drifoglio 8:12, Pederobba-Snua 16:4, Ca-nova-Mugnai 16:4 in Villaraspa-Noven-ta 4:16. Končni vrstni red: Canova 27, Mugnai 25, Noventa 22, Quadrifoglio 19, Pederobba 18, Snua 13, Villaraspa 10, Dolada 8 in Gaja 2. (Z.S.) 'Vi.- . ¿ ■ v+>.»^vflSf?Jim?,A i*_ r ViTT.".""^--*< ■Tt"J\5r- r i. «TTf^TOn T, L J ■ r ... - ■ tjZBfcr»1 . ■.i ■ v.i '¡t . ■ « L--. v" " »V H ■■ J l r ■ OV---I_ ^Ifí-.i" Petek, 8. marca 2013 ce ontecchi Št. 10 (2) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu Kapljice v oceanu Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Alenka Bratušek je mlada športnica. Večkrat sem že navijala zanjo.« Odgovor intervjuvanke na anketo Radia 1 o poznavanju nove mandatarke za sestavo slovenske vlade. Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Kje se začenja nasilje? Kje se konča?« Res težko, če ne nemogoče je odgovoriti. Toliko bolj če vprašanja pridejo s strani nekoga, ki je pretrpel marsikaj hudega. Zapisala jih je ena izmed udeleženk oz. protagonistk projekta Rinarrate, kakor jih imenujejo sami organizatorji: center proti nasilju GOAP ter spletni časopis bora.la. Približati se kreativnemu pisanju, predelati lastna doživetja nasilja s strani moža preko pripovedovanja, jih oblikovati v besedila za splet. Vse to in še mnogo več je projekt Rinarrate. Danes, ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, smo mu želeli posvetiti vso pozornost. To ne samo, ker je danes praznik žensk, ampak predvsem ker te ob prebiranju zgodb protagonistk čustva popolnoma preplavijo. Marsikdo bo lahko rekel, da je tema nasilja nad ženskami morda pretežka za mladinsko rubriko oz. da nismo nobeni strokovnjaki, ki bi lahko o tem primerno poročali. Ali pa, da se pisanje o ženskah na tak »ustaljen« dan zgubi kot kapljica v oceanu. Vse to je nedvomno res. Pričevanja pa so nas iskreno pretresla in smo vam želeli posredovati ozadje in čustva, ki projekt sestavljajo. Ko je članek vspodbudo Zanimivo je že dejstvo, da je njegov glavni pobudnik mlad sodelavec spletnega časopisa bora.la Paolo Stanese. Torej fant, moški, kar se nam je zdela še dodatna vrednost. Sam se je angažiral na tem področju predvsem zaradi osebnih izkušenj zlasti na področju skavtizma, kjer je spoznal, da je danes še vedno težje biti ženska kakor moški. Tako Paolo: »Prebral sem članek o ženski, ki je v prvi osebi zapisala svojo zgodbo o tem, kako se je uspela po velikih naporih osvoboditi bivšega nasilnega moža. Njena pripoved me je globoko pretresla. Pričevanja žensk, ki so se uspele izkopati iz nasilnih situacij, so izredno pomembna, saj opozarjajo javnost na zelo pereč problem. Obenem pa dajejo upanje, da se ga lahko na nek način le premaga. V lanski pomladi je prišlo do številnih primerov umorov žensk. Stopil sem tako v stik s centrom proti nasilju GOAP. Vprašal sem jih, če bi jih zanimalo izvesti projekt, v katerem bi ženske v prvi osebi pripovedovale o lastni izkušnji nasilja.« S skupnimi močmi Tanie Grimaldi in drugih aktivistk centra ter Sare Matjacic in sodelavk ter sodelavcev spletnega časopisa bora.la, je projekt Rinarrate zaživel. Uspeli so zbrati skupino t.i. protagonistk. Robčki, solze in tudi smeh Kot si lahko predstavljamo, pa so bili že prvi koraki vse prej kot lahki. Treba je bilo namreč dobiti ženske, ki bi bile pripravljene svojo izkušnjo podati na spletu z zavestjo, da bodo lahko bralci njihove zgodbe tudi tudi do tega, da so se protagonistke med sabo čutile zelo povezane. Pobudniki smo se skušali vedno izogibati frontalnemu pristopu. Prehoditi smo hoteli z njimi neko skupno pot.« Tako nam je Paolo Stanese opisal vzdušje projekta. Vrsta predavanj, srečanj, vaj in tudi iger, s katerimi so organizatorji projekta skušali približati protagonistkam svet pisanja, je bila bistvenega pomena pri prebroditvi psihološko zelo obremenjujočih okoliščin. Vsaka protagonistka je kljub strahu pokazala veliko željo do pripovedova- \ \ i Jš i C, IrV Í. I komentirali. Pomembna predpostavka pa je slonela tudi na tem, da je morala biti izkušnja nasilja že za njimi, kolikor je to le mogoče. »Taka izkušnja te globoko zaznamuje. Ko začneš pripovedovati, vsa čustva privrejo spet na dan. Dostikrat smo zato med našimi srečanji potrebovali veliko robčkov. Bilo je dosti solz. Vse to pa je privedlo nja in je potem dobila lasten ključ do podajanja svoje zgodbe. Tako se je ustvarila trdna skupina. Sestavljajo jo ženske, ki živijo v Trstu in se med seboj zelo razlikujejo. Tri prihajajo iz drugih držav, ena je nekoliko starejša, najmlajša med njimi pa ima nekaj čez trideset let. Vsaka od njih pa je imela drugačen, lasten pristop do doživetega. Nekatere so si postavljale celo vrsto vprašanj, druge so se čutile osebno odgovorne. Kar je organizatorje posebej presenetilo, pa je bil njihov nasmeh. Vsaka je namreč v sebi odkrila lastno obliko osebne moči. Pisanje jim je pomagalo narediti še dodaten korak naprej. Med seboj so se bodrile, si izmenjale poglede in se soočile druga z drugo. Pisanje kot vzmet, a ne samo Organizatorji so si tudi zaradi tega želeli, da bi vsaka izmed žensk svoje pričevanje sama zapisala. Dramatične izkušnje so tako z iskrenim pogledom na resnico, brez zunanjih posegov dobile pisno obliko. Kot so protagonistke med sabo različne, izžareva tudi vsaka pripoved edinstvene lastnosti. Ena je bolj dialektalna, druga ironična, tretja bolj oddaljena. Vse pa so pristne in resnične. »Če bi mi direktno posegli, bi vse zgodbe izpadle enako. Pomemben del projekta je slonel ravno na možnosti, da so lahko protagonistke same zapisale vse, kar so želele. Mi smo jim stali ob strani in jim dali razumeti,da je vse v redu. Slovnične in druge morebitne napake bi prišle na vrsto kasneje«, nam je zaupal Paolo. Je torej pisanje lahko uspešen način za boj proti nasilju? Paolo Stanese meni, da samo na sebi verjetno ni dovolj. Pisanje je lahko v veliko pomoč, da ponovno zlepiš skupaj vse dele tvojega življenja, kar seveda ni zanemarljivo. Dimenziji individualnega pisanja je potrebno dodati tudi medosebno soočenje. »Deliti lastno travmatično izkušnjo na spletu lahko odpre nova obzorja. Ko uspemo izraziti, kar je v nas, se počutimo bolje, kot da bi se osvobodili velike teže. Pričevanja pa so obenem pomembna tudi za širšo javnost, saj se na tak način konkretno spopade s problematiko in se zaveda v kolikšni meri je nasilje razširjeno.« Podobnih pobud, ki na ta ali drugi način senzibilizirajo javnost s problematiko nasilja nad ženskami je danes na srečo vedno več. 14. februarja je na primer v sklopu akcije »Vstaja ene milijarde« zaplesala res velika in pisana množica ljudi v številnih državah celega sveta v spodbudo ozaveščanja. Vse to daje na nek način le občutek, da trdo delo in angažiranje počasi le obrodita svoje sadove. Kapljica v oceanu je morda le kapljica. Vsaka kapljica pa je pomembna, da postane tok vode vedno močnejši in požre nasilje, ki se v njem pojavlja. Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Bodi sama svoje središče! Dandanes se veliko govori o samozavesti, o njenem pomenu v vsakdanjem življenju. Če želimo biti kos vsakodnevnim preizkušnjam ali pa uresničiti svoje sanje, tega preprosto ne moremo storiti brez nje. V sklopu centra proti nasilju nad ženskami GOAP potekajo že približno deset let delavnice za krepitev samozavesti, namenjene ženskam, ki so bile žrtve nasilja, pa tudi drugim. Rossella Strani, soustanoviteljica centra GOAP in voditeljica tovrstnih delavnic, nam je povedala, da so metode in cilji delavnic za vse ženske v bistvu isti. Glavna razlika je v obravnavanih temah. Osebne življenjske zgodbe ostajajo v ozadju. Ključnega pomena je kljubovati nezaupanju v lastne sposobnosti. To se doseže predvsem s tem, da se zmanjša odvisnost od ostalih oseb in okolja. Sposobnost sprejemanja same sebe je vezana na stopnjo lastne avtonomnosti. »Z razni- mi vajami skušamo ženske spodbuditi, da same skrbijo zase in da se naučijo imeti rade. V trenutku, ko začneš gojiti pozitivna čustva do same sebe ter jih znaš spremeniti v konkretna dejanja, takrat spet pridobiš zaupanje vase.« Pristop k delavnicam je družbeno kulturne narave, kar pomeni, da se problem obravnava kot nekaj kolektivnega, skupnega vsem, ne pa kot nekaj subjektivnega. V njih psihično nelagodje obravnavajo kot trpljenje, ki je kulturno pogojeno. Slednje namreč izvira iz neenakovrednih družbenih odnosov med spoloma, iz kulturnega okolja, sistema vzgoje. S skupinskim delom skuša Stranijeva spodbuditi udeleženke, da spoznajo svoj sistem samoocenjevanja in da ga potem naknadno znajo čim bolje izkoristiti. Zelo pomembno je, da ženska zna sama sebe vrednotiti, na podlagi tega, kar čuti in je. Ženske z nizko samozavestjo imajo torej večjo možnost, da postanejo žrtve nasilja? Rossella Strani nam je tako odgovorila: »Ženska z nizko samozavestjo, je zelo odvisna od zunanjega okolja, kar se izraža tudi v večji ranljivosti. Statistike pravijo, da je vsaka tretja ženska v teku življenja izpostavljena nasilju. Če si veliko bolj ranljiva in občutljiva, težje zaznavaš ogrožajoče situacije. Ne uspeš hitro reagirati. Dominantna osebnost torej dodatno ne gativno vpliva na že tako šibko samozavest. To vrstnemu moralnemu nasilju potem lahko sle dijo druge oblike nasilja.« Poznamo namreč več oblik nasilja: fizično, psihično, ekonomsko, subtilno... Vedeti pa moramo, da pride do večine primerov nasilja znotraj družinskih krogov, ne pa izven njih! / RADIO IN TV SPORED Petek, B. marca 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju 21.05 Pogum - pesmi Danila Kocjančiča 2. del, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre H Wfc D un mm 0.00 FiIm: II coIore deI crimine 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Nad.: Il clan dei ca-morristi 23.20 Rubrika: Supercinema V Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Odd.: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Af-fari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Red or Black? Tutto o niente 23.35 Tv7 0.35 Odd.: L'ap-puntamento 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.15 Nan.: Seltz 9.30 Tgr - Montagne 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Sen-za traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nad.: Rex 22.45 Nan.: NYC 22 23.40 Aktualno: L'ultima parola La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Kolesarstvo: Tirreno -Adriatico 16.20 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: A bug's life - Megamini-mondo (anim.) 22.50 Glob Therapy u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Nan.: My Life 15.55 Film: I guerrieri (pust., ZDA, '70) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Odd.: Quarto grado 23.55 I bellissimi di R4 - i ^ Tele 4 nika 7.25 9.25 Evropski premislek 7.35 20.00, 22.30 Aktualno 8.00 9.30 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 19.25 Beseda volilcev 10.00 11. Redna seja Državnega zbora, prenos 17.50 19.30, 21.50, 23.20 Kornika 19.00 Dnevnik 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.45 Slovenija in Evropa 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.45 Žarišče 23.30 Odmevi Koper 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.55 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.50 Nan: Chuck 17.45 Nan.: La vita secondo Jim 18.10 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 FiIm: II mistero dei tempIari (pust., ZDA, '04, i. N. Cage) LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nan.: McBride 17.10 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.20 Odd.: Zeta 0.15 Omnibus Notte 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Glasb. odd.: In Orbita 15.30 Film: Billy il bugiardo 17.00 Avtomobilizem 17.15 23.45 Športna odd. 18.00 Pravljice Mike Make 18.10 Iz popotne torbe 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor 21.15 Eno življenje, ena zgodba 22.30 Arhivski posnetki 23.15 Potopisi 1 Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Bodimo zdravi 18.00 Besede miru 20.00 Odbojka - Salonit Anhovo : ACH Volley, posnetek tekme v Kanalu 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il portolano 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved (T Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Odd.: Martina in ptičje strašilo 10.20 Lutk. nan.: Bisergora 10.35 Nan.: Potujoči škrat 11.00 Odd.: Firbcologi 11.25 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So va-keres? 16.00 16.30, 18.35 Risanke 16.05 Dok. odd.: Megabiti energije 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.05 Moja soba 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 10.00 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 13.50 Mozartina Simfonikov 14.40 Prisluhnimo tišini 15.00 Na obisku 15.25 Slovenski magazin 15.50 Knjiga mene briga 16.20 Mostovi - Hidak 16.50 Nogomet: Vrhunci evropske lige 17.45 Dok. odd.: Ameriški udar 18.40 Osmi dan 19.10 Točka 20.00 Dok. odd.: 70 minut do cunamija 20.50 Nan.: Miranda 21.20 Nad.: Scott in Bailey 22.10 Film: Izginotje Alice Creed |r Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kro- 6.25 Risane in otr. Serije 7.30 Nad.: Biser 9.0010.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.50 Serija: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Blue Bloods 14.00 Serija: Lepo je biti sosed 14.40 Nad.: Ko listje pada 15.40 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Ohcet bo... in pika! (rom., ZDA, '07, i. M. Moore) 22.25 Film: Čudoviti sanjač (dram., ZDA, '06) 23.00 Eurojackpot Kanal A 6.55 Risane serije 8.20 13.45 Nan.: Frasier 8.50 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.20 Nan.: Igrače za velike 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 14.45 Film: Morske norčije 16.30 Nan.: Igrače za velike 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Policaj z Beverly Hillsa 2 21.50 Film: Nemirne vode 23.30 Film: Mimik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.25 Otroški kotiček; 14.35 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Jasna Jurečič: Pasji dnevi - 1. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Petek, S. marca Rai B, ob 21.CS VREDNO OGLEDA A Bug's life -Megaminimondo ZDA 1999 Režija: John Lasseter Animirani film Mirni vsakdan delavnih in skrbnih mravljic newyorškega Central Parka, preseneti prihod skakljavih kobilic, ki bi se rade spet polastile dela zimske shrambe malih kolegic. To se sicer ponavlja ob koncu vsake poletne sezone in malim črnuhicam je take predrznosti že zdavnaj dovolj. Ena od njih se odpravi po svetu. Cilj je iskanje dovolj močnih in hrabrih pomagačev, takih, ki bi jim pomagali obvarovati tabor in pri tem uspeli omejiti nadutost nesramnih kobilic. Na poti sreča pisano cirkuško družino, ki jo po pomoti zamenja za vojno četo. Iznajdljiva in pogumna mravljica Flik se pa vseeno potrudi, da sama prevzame režijo upora in kljub neizkušenosti metuljčka, pikapolonice, pajka in gosenice, premaga nesramne kobilice in seveda postane pravi heroj. Animirani film o dobrem in zlu seveda ni posvečen samo otroški publiki, ampak tudi starejšemu občinstvu. Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). /•'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 8. marca 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Do nedelje bo naša dežela pod vplivom vlažnih mediteranskih zračnih mas, ob katerih se bodo pomikale ne preveč izrazite vremenske fronte. Ta vremenska slika ne pripomore k časovni razporeditvi padavin. J SOFIJA O -3/11 V ' ^ ATENE 11/14 C Vlažno bo; ponoči in zjutraj bo zmerno deževalo. Snežilo bo le nad okoli 1700 m. Čez dan bodo padavine v glavnem ponehale, vsekakor bo vreme ostalo oblačno. V Pre-dalpah bo sicer še možen rahel dež. Meglice, tudi goste, zlasti ponoči. Danes bo v severovzhodni Sloveniji občasno delno jasno. Drugod bo oblačno, ponekod bo občasno še deževalo. Več padavin bo v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1800 m. Čez dan bo pihal jugozahodni veter. 5 TOLMEČ O 5/11 Mj-gS TRBIŽ O 4/10 ČEDADo^ VIDEM O 9/14 9/14 & / K CELOVEC °3/7 KRANJSKA G. O 4/6 o tržič xys 6/10 KRANJ O S. GRADEC O 2/11 CELJE 3/9 O LJUBLJANA O 5/13 GORICA N. GORICA GORICA o 9/12 10/15 O \ \J PORTOROŽ: o 11/14 N. MESTO 4/10 O POSTOJNA O 6/10 KOČEVJE v l " > ČRNOMELJ O i= £ Sonce vzide ob 6.31 in zatone j g ob 18.01 i Dolžina dneva 11.30 Luna vzide ob 4.12 in zatone ob 14.29 Vlažno bo; prevladovalo bo oblačno vreme z rahlimi do zmernimi padavinami. Pojavljale se bodo meglice. Snežilo bo le nad okoli 1600 m. Jutri bo oblačno, občasno bo deževalo. Več padavin bo v zahodni Sloveniji. TOLMEC O 5/11 CELOVEC °0/7 TRBIŽ O 4/10 ČEDADo^ VIDEM O 9/13 8/14 KRANJSKA G. O 2/5 O TRŽIČ 3/7 KRANJO S. GRADEC o 2/14 CELJE 0/8 O GORICA o".-:, 10/14 O " 8/11 N. GORICA LJUBLJANA O 4/9 N. MESTO 1/8 O PORTOROŽ O 10/12 > UMAG POSTOJNA O 5/8 KOČEVJE V ° " > ČRNOMELJ O PAZIN O «C _ o Danes bodo razmere močno obremenilne, g prav tako v noči na petek. o cc O- O Danes: ob 2.31 najnižje -22 cm, ob 8.09 najvišje 42 . cm, ob 14.35 najnižje -63 cm, ob 21.15 najvišje 48 — cm. Jutri: ob 3.05 najnižje -31 cm, ob 8.48 najvišje 47 cm, ob 15.06 najnižje -65 cm, ob 21.42 najvišje 52 cm. Morje je rahlo § razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C. Kanin - Na Žlebeh . . .300 Vogel ................230 Kranjska Gora.........90 Krvavec..............180 Cerkno...............150 Rogla ................180 REKA 9/11 jutri 1i Piancavallo . . . . ......200 Forni di Sopra .......170 Zoncolan............170 Trbiž .................150 Osojščica ............130 Mokrine .............190 Članica Pussy Riot za pogojno izpustitev MOSKVA - Članica ruske pankovske skupine Pussy Riot, Nadežda Tolokoni-kova, ki v ruskem kazenskem taborišču prestaja dvoletno zaporno kazen, je zaprosila za pogojno izpustitev, je po poročanju včerajšnjih ruskih medijev sporočila njena odvetnica Irina Hrunova. Pojasnila je, da je Tolokonikova zaprosila za pogojni izpust iz več razlogov, med drugim tudi zaradi dejstva, da ima petletno hčerko. Sodišče njene prošnje sicer naj ne bi obravnavalo pred aprilom. V skladu z rusko zakonodajo lahko ruski zaporniki zaprosijo za pogojno izpustitev iz zapora, ko odslužijo polovico kazniTolokonikovo, študentko filozofije, so skupaj še z drugo članico skupine, Marijo Aljohino, oktobra lani poslali na prestajanje zaporne kazni v kazensko taborišče. Gruzijsko vino spet na ruskem trgu MOSKVA - Pristojne ruske oblasti so te dni sprejele odločitev o odpravi embarga na prodajo gruzijskega vina in mineralne vode. Več kot trideset gruzijskih vinarjev bo tako od maja dalje, ob pogoju da bodo do takrat uredili vse formalnosti, svoja vina ponovno prodajalo tudi na ruskem tržišču, je včeraj poročal nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Rusija je leta 2006, ko so bili politični odnosi med Moskvo in Tbilisijem na najnižji točki, sprejela prepoved prodaje gruzijskih vin in ostalih kmetijskih pridelkov. Kot razlog je Moskva takrat navedla pomanjkljivo kvaliteto in onesnaženost izdelkov s pesticidi. ljubljana - Po anketi Trusted Brand 2013 Gasilec je za Evropejce najbolj zaupanja vreden poklic LJUBLJANA - Tako za Evropejce kot Slovence je gasilec najbolj zaupanja vreden poklic, medtem ko je najmanj zaupanja v politike, kažejo rezultati ankete Trusted Brand 2013. Ljudje širom po Evropi izgubljajo zaupanje v vladne politike in zelo jih skrbi za prihodnost, je včeraj v Ljubljani pojasnila glavna urednica revije Reader's Digest Slovenija Lidija Petek. Zaupanje v vladne politike je na najnižji ravni, odkar se je pred 13 leti začela vse-evropska raziskava Readers's Digest, je na novinarski konferenci pojasnila Petkova. Slovenija je po njenih besedah dežela, kjer 94 odstotkov anketirancev meni, da malo oz. sploh ne zaupa vladni politiki, da bo zajezila brezposelnost. Več je zaupanja v vladno politiko na področju zdravstva (30 odstotkov), izobraževanja (31 odstotkov) in skrbi za starejše (19 odstotkov). Gasilci opravljajo najbolj zaupanja vreden poklic v vseh 12 državah, ki so sodelovale v anketi - povprečno jim zaupa 92 odstotkov Evropejcev, v Sloveniji se odstotek zviša na 95. Kot je poudaril predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, je to veliko priznanje tako za poklicne kot prostovoljne gasilce. V Sloveniji po njegovih pojasnilih za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami skrbi okoli 550 poklicnih in 141.000 prostovoljnih gasilcev. Gre za naloge, ki so opazne med ljudmi, ne gre toliko za poklic, saj je več prostovoljnih gasilcev, kar pomeni, da naloge opravljajo prostovoljno, je pojasnil. Ob tem je Ko- ren izpostavil, da si prostovoljni gasilci za opravljanje nalog, tudi reševanje življenj, vzamejo prosti čas za kogarkoli in kadarkoli. Gasilcem do petega mesta najbolj zaupanja vrednih poklicev v Sloveniji sledijo medicinske sestre, piloti, kmetovalci in zdravniki. Najmanj zaupanja vredni so politiki, saj jim zaupa le sedem odstotkov Slovencev (evropsko povprečje je štiri odstotke), je dejala Petkova. Po njenih besedah Slovenci bolj zaupamo novinarjem (49 odstotkov) kot prebivalci ostalih evropskih držav, ki so sodelovale v raziskavi (povprečje 30 odstotkov). Slovenci tudi bolj zaupamo nogometašem (33 odstotkov) kot odvetnikom (24 odstotkov) in sodnikom (20 odstotkov), je še pojasnila Petkova. V raziskavo Trusted Brand 2013, ki so jo sicer izvajali septembra in oktobra lani, je sodelovalo več kot 18.000 Evropejcev, od tega 1000 Slovencev. Poleg Slovenije so v raziskave sodelovale še Belgija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Rusija in Švica. (STA) sydney - Ženska tako živela iz protesta Požar jo je pregnal s krošnje drevesa SYDNEY- Zaradi bližajočega se gozdnega požara se je bila Avstralka, ki je v znak protesta 15 mesecev živela na drevesu 60 metrov visoko, prisiljena umakniti na varno. 31-letna Miranda Gibson, ki zahteva, da ev-kaliptusove gozdove na Tasmaniji zaščitijo, sicer pravi, da bo protest na-daljevala.Okoljevarstvenica se je na tla spustila na prigovarjanje sodelavcev, ki so ji povedali, da požar, ki ni pod nadzorom, ni več daleč in da je ogrožena. Če bi se smer vetra nenadoma spremenila, bi ji namreč zmanjkalo časa za umik na varno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Povedala je, da bo razmere spremljala in ko bodo to dovoljevale, se bo vrnila na drevo, dotlej pa bo protest nadaljevala na tleh. Medtem ko je bivala na drevesu, je sicer uporabljala vso sodobno tehnologijo, pisala je blog, pogovarjala se je po Skypu in uporabljala Fa-cebook. ,Okoljevarstveniki pravijo, da je bilo to najdaljše bivanje na drevesu doslej. Protestnica, po poklicu učiteljica, je povedala, da je bilo bivanje lepo, saj je med drugim opazovala orle, včasih pa tudi težko, zlasti pozimi. Dejala je tudi, da je pogrešala prijatelje in družino. Samooklicani filipinski sultan oklical premirje KUALA LUMPUR - Samooklicani filipinski sultan Džamalul Kiram III., čigar pristaši so pred več kot tremi tedni vdrli na malezijsko ozemlje, je včeraj malezijske sile pozval k prekinitvi spopadov. Sporočil je, da je ob 12.30 po lokalnem času razglasil enostransko prekinitev spopadov, k temu pa pozval tudi Malezijo, ki pa je njegov poziv že zavrnila.Malezijsko obrambno ministrstvo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo, da zavrača sultanov poziv k prekinitvi spopadov in hkrati napadalce, ki so vdrli na malezijsko ozemlje, pozvalo k »brezpogojni predaji«. Pred tem je sultan Kiram III. pojasnil, da je odločitev sprejel po tem, ko je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon pozval k mirni rešitvi bizarnega incidenta, ki je v Maleziji povzročil največjo varnostno krizo v zadnjih letih. Sultanovi privrženci - bilo naj bi jih med sto in 300 - so 12. februarja zasedli vas Tanduo na malezijskem delu otoka Borneo. Sultan si je območje prilastil na podlagi predkolonial-nih pravic. Malezijske sile so tri tedne poskušale prepričati napadalce, da zapustijo državo, nato pa v torek sprožile zračno in kopensko vojaško akcijo. Napadalci so odgovorili z orožjem in se razbežali po džungli. Doslej je v spopadih umrlo 28 ljudi, večinoma sultanovih privržencev. Napadalci prihajajo iz filipinskega sultanta Sulu. Sultanat, ki ga že dolgo več ne priznavajo kot samostojno entiteto, je leta 1878 omenjeno ozemlje dal v najem britanski družbi, ta pa ga je nato leta 1963 predala Maleziji. Ta trenutno sultanu za ozemlje plačuje 1680 dolarjev letne najemnine.