Štev. 162. LluMlanL v torek. 18. Inllja 1911. Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . K M'— ----------------13-- 6*50 2'20 Leto XXXIX. za pol leta P za četrt leta „ za en meseo „ za Nemčijo oeloletno 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12-— 2'- P< za četrt leta za en meseo V opravi prejemu neteSne K 1*90 i» • n SLOVENEC Inseratl: Enostolpna pet i t vrat a (72 mm): za enkrat . . . . po 15 * sa dvakrat za trikrat • • • • n 13 10 za večkrat primeren popust. Poslano In reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarlev. ž Izhaja:; vsak dan, Izvzemii nedelje In praznike, ob 5. url popoldne. Bar Drednlfitro Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. as Političen list za slovenski narod. Upravnlfitvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 8. Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani Droga ljudska zbornica. Dunaj, 17. julija. Slovesna otvoritev. Danes je bila slovesno otvorjena druga ljudska zbornica. Radovednost je prignala na galeriji mnogo odličnega občinstva, med katerim jc bil tudi zadnji predsednik dr. Pattai. Poslanci so bili do zadnjega., prisotni; novih obrazov med njimi jc 177. Stari znanci si segajo v roke in se brez razlike strank prijazno pozdravljajo. Največjo pozornost vzbuja novi rusinski poslanec Lavruk v pisani narodni noši. Točno ob 11. uri stopi v zbornico baron Gautsch z vsemi svojimi ministrskimi tovariši. Bivše ministrstvo se je izpremenilo, ker sta odstopila dr. Glgbinski in dr. Weillkirchner. Na njunih sedežih sta sekcijska načelnika pl. Roll in dr. Mataja. Ministrski predsednik bar. Gautsch v imenu cesarjevem pozove starosto barona F u c h s a , da otvori prvo sejo nove zbornice. Ko je baron Fuchs storil obljubo in prevzel predsedstvo, nagovoril je zbornico: Konstatujem sklepčnost in otvorim prvo sejo 21. zasedanja. Pozdravljam vse stare in novo poslance brez razlike ter želim, da nastane v zbornici trajen mir in uveljavi načelo: Vsakemu svoje! (Živahna pohvala.) Dalje želim, da se prične redno delo in rešijo razne nujne ljudske in državne potrebščine. Ta moja želja je gotovo opravičena in soglašate ž njo vsi tovariši. (Pritrjevanje.) Vsi brez razlike pa tudi želimo, da naš milostni vladar živi še dolgo let do skrajne meje človeškega življenja. V tem zmislu vas pozivljem, da zakličete z menoj: Nj. Veličanstvo naš premilostni cesar in Gospod naj živi! Poslanci se odzovejo temu pozivu v vseh osmerih avstrijskih jezikih. Nato so zapisnikarji po imenih klicali poslance, da vsak v svojem jeziku stori obljubo. Jutri opoldne bode cesar na dvoru prečita! prestolni govor, ki bode obsegal v kratkih potezah Ga«-tschcv program. Prihodnja seja bode v sredo. Volitev predsednika sc bržčas vrši prihodnji petek. Baron Gautsch jc že tretjič ministrski predsednik in petič v ministrskem svetu. On torej jako dobro pozna parlamentarno torišče in njegove tradicije, znan mu je tudi avstrijski upravni ustroj do zadnjega koleščka. V državni službi je že davno dosegel najvišje mesto in kot predsednik najvišjega računskega dvora je mogel v miru dočakati zasluženi pokoj. Njega torej ni gnala slavohlepnost nazaj v politični vrtinec, marveč edino le želja, da služi vladarju in državi. Po ožjih državnozborskih volitvah dne 20. junija je postal Bienerthov zistem nemogoč, in isti trenotek so politične razmere zahtevale ob krmilu državne la-dije odločnega, politično neodvisnega in izkušenega moža. Baron Gautsch ni vezan na nobeno stran, brez predsodkov jc zopet stopil na politični oder. Nc prišteva se nobeni stranki, on je lc avstrijski uradnik, ki pozna in hoče uveljaviti v državni upravi le avstrijski program brez vseh strankarskih vplivov. Zato jc še vedno nov mož, Četudi jc že tolikrat njegovo ime zapisano v zgodovini avstrijskega parlamenta. On pač pri nobeni stranki ne vzbuja posebnega zaupanja, pri vseli pa zaupljivost. Z ljudskim parlamentom ga veže skupno izročilo, ker on je klestil pot splošni in enaki volilni pravici. Baron Gautsch ni slamnat mož ali »glas vpijočega v puščavi«, ki bi komu drugemu pripravljal pot. Take vloge ni prejel od vladarja. Njegova naloga je, da omogoči redno parlamentarno delo, ki ga zahtevajo nujne državne in ljudske potrebščine. Od usodne november-ske noči leta 1908 pa do razpustitve državnega zbora jc počivalo delo v zbornici. Baron Bienerth jc hotel izstradati nepokorne mu stranke in na opozicijo zvaliti vso odgovornost prve ljudske zbornice. Tako je parlament zabredel v močvirje, iz katerega je bila mogoča dvojna rešitev. Baron Bienerth je bil vjemik nemških strank, ki so svoj »veto« obesile na kol kot Gcslerjev klobuk, pred katerim naj bi opozicija položila na tla vse svoje orožje, svoje ideale in programe ter zatajila ljudske koristi. To je gotovo uvidel in čutil baron Bienerth sam, zato bi bil storil najbolje, ko bi bil takoj prepustil svoje mesto drugemu državniku, ki ne vlači seboj težkih verig na nogah. Toda zli duh mu je svetoval, naj razpusti poslansko zbornico. To je storil in se je kruto varal. Njegova telesna straža je bila pri volitvah poražena in preostala mu je kot pribežališče še palača cesarskega namestnika. Baron Gautsch je prevzel jako težko nalogo. Drugo ljudsko zbornico mora privesti do dela in zopet povzdigniti veljavo parlamenta. Za to potrebuje trdno, dvotretjinsko večino za. nujno potrebno izpremembo branibe- nega zakona. Take večine pa no dobi brez čeških in jugoslovanskih poslancev. Torej jo prva in najvažnejša Gau-tschcva naloga, da ustvari vsaj premirje med Nemci in Čehi ter Jugoslovani. Vsi dosedanji razgovori barona Gautscha z voditelji parlamentarnih strank so lc priprave za jesensko zasedanje, ko sc bode reševalo vprašanje, ali je sploh v Avstriji mogoča trajna parlamentarna vlada. Novi ministrski predsednik si ne prikriva težav in ovir, toda z mladeniškim pogumom sc je lotil svoje naloge, ker ga navclaje upanje, da so mu posreči v prvi vrsti če-ško-nemško premirje s pomočjo kneza Thuna. Češko vprašanje jc že dolgo vrsto let težišče avstrijsko notranje politike, neusahljiv vir parlamentarnih in ministrskih kriz. Narodna sprava bi ločila duhove po političnih in gospodarskih načelih ter venčala ogromno delo, ki je s splošno in enako volilno pravico položilo pravi temelj avstrijskemu parlamentarizmu. To pa jc le tedaj mogoče, ako baron Gautsch uveljavi avstrijski zistorn, ki razveljavi in onemogoči nemški »veto«. Pojma avstrijske in nemške misli sc ne krijeta. Slovani nc zahtevamo od nobene vlade, da bi svojevoljno prestavljala mejnike narodne posesti na škodo nemški narodnosti. Vladni zistem .je avstrijski, ako je vsaki narodnosti v Avstriji omogočena in zajamčena popolna narodna ravnoprav-nost, ki izključuje hegemonijo nemške narodnosti in birokracije. Toda . nemški politiki takoj kriče, kakor ujede v precepu, ako hoče vlacla odpraviti najmanjšo krivico, ki jo trpe Slovani, že sedaj prete Gautschu z najhujšim odporom, ako misli zlomiti Bienerthov in uveljaviti avstrijski zistem. Upamo, da baron. Gautsch ne precenjuje nevarnosti nemškega radikalizma, ki dela največje težave češko-nemški spravi. Uporabil bode vsa sredstva, da zopet omogoči spravna pogajanja, ki so ,bila prekinjena v minoli jeseni. Češki poslanci so gotovo vsak čas pripravljeni za spravna pogajanja, ako Nemci no stavijo nemogočih pogojev. Češko-namška sprava pa sc ne da narekovati ali zaukazati, ker jo odvisna od gotovih psiholoških pogojev in momentov, ki sc pač morejo pospeševati in gojiti, ne pa prisiliti. To psihološko dispozicijo v češkem in nemškem narodu je treba polagoma ustvarjali, da si moreta'dolgoletna kruta nasprotnika neprisiljeno podati roke zji lojalno in pošteno spravo. Ali se to baronu Gautschu posreči žc do jeseni. toga da- nes morda nihče nc more prerokovati. Med tem pa ne sme utihniti državni ustroj in ne more prenehati v razvoju državno življenje. Češko-nemška sprava je gotovo velikanskega pomena za oba naroda in državo, vendar pa ni še vse. Ta sprava ne more in nc sme biti neizpodbojni pogoj, ki bi morda še do nedoglednega časa potisnil v ozadje druga nujna vprašanja. Država mora živeli in za živež potrebuje proračun, to je, denarna sredstva za upravo in armado. To mora imeti Avstrija že z ozirom na ogrsko zaveznico, ki nas je v tem oziru prehitela. Tega ne zahtevajo toliko koristi krone, nego davkoplačevalcev. Tri vprašanja so, ki morajo biti rešena do konca lota. Bančna predloga mora biti rešena, ker jo j3 žc odobril ogrski parlament in avstro-ogr.ska banka ne more še nadalje ostati provizorij. Seveda imamo razne stvarne pomisleke proti novemu bančnemu statutu. Odločilni pa so bili za opozicijo v prvi vrsti politični razlogi. Z baronom Bienerthom pa so zginili tudi politični razlogi. Stvarne pomisUpravno sodišče je odločbo deželnega odbora kranjskega razveljavilo« tako vpijejo in pišejo liberalci vseh branš. »Pritisnjen je pečat pristra-nosti razsodbi deželnega odbora: uničujoča je sodba c. kr. upravnega sodišča na Dunaju za kranjski deželni odborli — take in enake se slišijo in s berejo. Liberalci imajo v svojih vrstah dosti koštrunov, ki se na tak Um vse-dejo in ne mislijo več kot peci predse. Upravno sodišče jc menda res razveljavilo odločbo deželnega odbora kranjskega, s katero se je odreklo Kobalu stavbeno dovoljenje za njegovo klet. Kaj se pa to pravi, če je odločba deželnega odbora razveljavljena? To se ne pravi nič druzega, kakor da je upravno sodišče izreklo, naj deželni odbor o stvari še enkrat razsoja. Prvič je namreč deželni'odbor zaradi prihranitve stroškov se držal mnenj a, da stavbe ni dovoliti na podlagi izreke izvedencev ki so bili pred nekaj leti zaslišani in se izrekli, da je stavba, kakoršno je nameraval sezida t i K o b a 1, nevarna z a r a d i ognja in povoilnji, Na podlagi tega izvedeniškega mnenja je svoj čas idrijsko županstvo Kobalovemu predniku odreklo stavbeno dovoljenje. Deželni odbor je po pretresu vseh okolnosti prišel do prepričanja, da sc krajevne in varnostne razmere niso prav nič spremenile od takrat, ko sc je odreklo stavbeno dovoljenje Kobalovemu predniku, zato se je držal prvotnega mnenja. Upravno sodišče pa stoji na stališču, da je treba za vsako stavbeno prošnjo posebnih poizvedeb. Potemtakem bo moral sedaj deželni odbor po izvedencih ugotoviti dati to, kar so ugotovili izvedenci že svoj čas, da je namreč stavba zaradi ognja in povodnji nevarna. Če bodo izvedenci to potrdili, potem bo edini vspeh razsodbe upravnega sodišča ta, da bo Kobal plačal obilico stroškov svojega zastopnika. Če pa izvedenci tega ne bodo potrdili, se bo izkazalo, da so svoj čas proti predniku Kobalovemu, ki ni bil liberalec, pristransko postopali, ker so mu odrekli stavbeno dovoljenje. — Deželni odbor je pa dal še drugo odločbo zaradi Ko-balovc kleti, to jc ono, s katero se je ukazalo klet podreti, ker je bila sezidana predno je postalo stavbeno dovoljenje pravomočno. Te odločbe upravno sodišče ni razveljavilo, nego je ostala v veljavi, ker se Kobal ni upal proti njej pritožiti, dobro vedoč, da jc v postavi utemeljena. — Krivica se do danes Kobalu rti še nobena zgodi 1 a. Kajti prva odločba deželnega odbora, s katero je bilo odrečeno stavbeno dovoljenje, nima za Kobala nobene škode. Škoda se je za Kobala začela tam in takrat, ko je podpihovan od onih, ki bi ga morali svariti in učiti, začel protipostavno in predčasno staviti klet brez stavbenega dovoljenja. To škodo je zakrivil čisto sam, ker sc ni pokoril ukazom stavbenih oblasti, ki so mu stavbo prepovedovale. Odgovoril je: »Zidal pa bom vseeno, saj bom sam imel škodo.« Človeku, ki tako govori, sc ne godi krivica, če se na njem izvršujejo postavne posledice očitne nep okornosti in upornosti. — O pečatu pristra-nosti pisati zaradi sodbe upravnega sodišča ali pa reči, da je sodba upravnega sodišča za deželni odbor uničujoča, je do skrajnosti otročje. Koliko razsodb deželnega odbora kranjskega so že liberalci pri upravnem sodišču izpodbijali; naj povedo, koliko pritožb je imelo vspeh V'O tem lahko prav veliko pove ravno oni dr. Novak, ki sedaj bobna o svojem začasnem vs-pehu. Pri upravnem sodišču na Dunaju so gospodje: sodniki že večkrat rekli, da malokateremu deželnemu odboru toliko razsodb potrdijo kot ravno kranjskemu. To je dobro znano tudi dru. Tavčarju in dru. Triller ju! Vzamejo naj se v roke v Budvvinskega zbirki objavljene sodbe upravnega sodišča, pa sc vsakdo lahko prepriča, da je od vsakega druzega deželnega odbora razveljavljenih več odločb kakor od kranjskega: zlasti velja to za zadnji čas. — Sicer pa naj se ne prezre, koliko ministrskih odločb upravno sodišče razveljavi! Ali se more zaradi tega kričati, da so tiste odločbe pristranske, ali da so sodbe upravnega sodišča za dotična ministerstva uničujoče. Tako morejo govoriti in pisati le politični otročaji. .+ Velik shod S. L. S. je bil v nedeljo na Krki. Tam, koder so včasih liberalci napadali pri belem dnevu naše somišljenike, se je vršila v nedeljo lepa manifestacija. Krka je bila v zastavah, ^igrala je priljubljena orlovska godba iz Škocijana, vrli Orli so pa nastopili v kroju. Shod je otvoril g. Pešec, za predsednika je bil izvoljen Gros. Govoril je najprej deželni odbornik dr. Zaje, ki je iz delovanja deželnega zastopa pokazal, kako je le S. L. S. prava stranka našega kmeta in kako liberalci nasprotujejo vsaki koristni postavi, ki bi bila ljudstvu v korist. Dr. Lampe je popisoval liberalne kulturnobojne težnje in njihovo lažnivost, s katero so pred volitvami slepariji kmeta in meščana. Ves liberalni gnjev gre sedaj proti deželnemu odboru, kajti deželni odbor je danes edina oblast, ki drži s kmetom. To našo trdntavo hočejo liberalci izpodkopati in nas ostrašiti. A zaman ! „Samo en glas znaša naša večina v deželnem odboru, a ta glas je močan, in tresli se bodo še pred njim hinavski nasprotniki!" Burno odobravanje je sledilo tem besedam, kajti ravno na Krki imajo izkušnje od liberalne zlobe. Nato je govoril v imenu Orlov brat Vojteh Jeločnik. S cesarsko pesmijo se je zaključil lepi shod, popoldne pa je bila ljudska veselica. Nove maše in »Slov. Straža«. Zu »Slov. Stražo« so zbrali svatje na novi maši č. g. Fr. Hočevarja v Vel. Laščah 26 K 37 vin. Gospa Josipina Jenko je nabrala na novi maši č. g. Fr. Lončarja pri Sv Petru v Ljubljani 8-K. Iskrena hvala. Posnemajte ta lepa zgleda na vseh novih mašah. -!- Dr. Avgust Harambašlč — umrl. Iz Zagreba prihaja vest, da jc ondi v Stenjevcu nenadoma, zadet od srčne kapi, umrl hrvaški pesnik, književnik in odvetnik dr. Avgust H a -rambašič, star 50 let. Pokojnik je mnogo trpel za hrvaško stvar. Radi pesmi »Tri molitve«, pesmi oduševlje-nega pravaša domorodca ga je Khucn vrgel v 15mesečno ječo in mu vzel meščanske pravice, ki so mu bile vrnjene šele leta 1890. -f- Gg. bogoslovce pevce, ki se nameravajo udeležiti katoliškega shoda jugoslovanske mladine, prosi pripravljalni odbor, naj javijo svoje naslove z navedbo glasu slov. glasb, društvu »Ljubljana«, ki aranžira tudi petje pri sv. maši. Pripravljalni odbor jc izpo-sloval od prevzvišenega knezoškofa dovoljenje za sodelovanje. -j- Stranka prava v Zagrebu je preložila svoj veliki strankarski shod od 1. avgusta na 5. september letos. -j- Bodoči istrski državnozborski kandidat je v tržaški slovenski liberalni stranki določen mesto Matko Mandiča, ki je baje sedaj zadnji pot kandidiral, dr. Josip Man dič, ki pa sedaj še nima 30 let. Ako bo državni zbor umrl nenormalne smrti in bi v tem slučaju dr. Mandič ne dosegel predpisane starosti, potem jc na vrsti trž. adv. Hrvat dr. Brnčič. Ako so ,ti podatki, kojc smo zajeli iz globokega vira, samo mnenje posameznih odbornikov polit, društva »Edinost«, je za ta slučaj vendar zanimivo tajno mnenje odbornikov, ki se koncentrira na ta dva moža. Nova mažaronska stranka na Hrvaškem. — Ban Tomašič hoče na vsak način izvesti nalogo, kt niu jo je naložit budimpeštanski gospodar grof Khuen: ustanoviti na Hrvaškem novo mažaronsko stranko. Te dni je poklical k sebi na posvet različne Ploje v hrvaški izdaji in sklenili so, da se osnuje nova stranka pod zvenečim imenom „Narodna napredna stranka." Sestavo programa so poverili dr. Spevcu,'dr. Šišiču, dr. Rohrauerju, dr. Sekuliču in dr. Sch\vartzu. Po dr. Tomašičevi direktivi, mera biti v programu posebno poudarjena zvestoba do prestola in spoštovanje stoletne zveze z Ogrsko. Seveda je zvestoba do prestola Ie okrasek za drugo točko; kajti vsak otrok ve, kakšno nalogo ima mažaronska stranka na Hrvaškem. Najbolj žalostno na vsej stvari je golo dejstvo, da se na Hrvaškem še vedno dobi ljudi, ki se ne boje žiga javnega narodnopolitičnega izda-jalstva, da je na Hrvaškem še vedno mogoče misliti na snovanje mažaronskovladnih strank. Upajmo, da je hrvaško ljudstvo toliko zrelo, da bo Tomašiču in njegovim oprodam jasno pokazalo, da se od njih ne da več voditi za nos in ve, da je edini spas Hrvaške v geslu: proč od Ogrske! Vsa hrvaška strankarska glasila prorokujejo To-mašičevi „narodnonapred:ii-' stranki kratko življenje in neslaven konec; pravaška glasila poživljajo k vsesložnemu skupnemu odporu proti mažaronstvu. -j-. »Slovenski Narod« in rssnica. Si-nočni „Slov. Narod" piše v bombastičnem poročilu o zletu sokolske župe Ljubljana I v Kamnik med drugim to Ie doslovno : „Ko je dospel Sokol na Šutno, so ga pozdravile na eni strani deklice z zastavicami na drugi, desni strani pa dečki in fantje, jasno znamenje, da izdalo hujskanje župnika Lavren-čiča nič, ki je grozil v šoli otrokom, da jim bo že poplačal v šoli, če gredo gledat Sokola in telovadbo. Na vse kristjane je klical božje proklestvo, ki bi se udeležili te veličastne slavnosti, saj je dobro vedel, da mu izneveri zlet mnogo njegovih pristašev, katerim klerikalizem še ni vzel treznega in pametnega,razsodka". Tako piše „S1. Narod". In kaj je res? Kar se tiče gosp. dekana Lavrenčiča je vse iz cela izmišljeno in zlagano. Resnično je, da je gospod dekan v soboto dne 15 t. m. o sklepu šolskega leta govoril v šoli na deški in dekliški šoli otrokom, toda ne z besedo omenjal, kakor ne prej ne poznej, Sokolov in njihovega izleta v Kamnik niti sploh količkaj namigni! na nje in slovesnost ne v govoru, ne v zasebnem pogovoru z učiteljstvom ali otroci, čimur so priča vsi tedaj v šoli zbrani šolski otroci in učiteljstvo z liberalnim nad-učiteljem na čelu. Gosp. dekan tudi ni klical božjega proklestva na vse kristjane, ne na posameznike, ki bi se udeležili sokolske komedije ne v cerkvi, ne zasebno in ni ga človeka v Kamniku, ne v okolici, kateremu je pravica sveta, da bi „S1. Naroda" poročevalcu pritrdil. Res je pa, da je gosp. dekan Sokole in njihovo komedijo popolnoma ignoriral, ker se mu je zdelo to premalen-kostno in nevredno. Pa zakaj? Slovensko sokolstvo je že itak zaigralo dobro ime med našim razsodnim ljustvoni. Ono dobro ve, da je dandanes slovenskemu sokolstvu poglavitna naloga — verska in farška gonja, kar so Sokoli sami pribili v svojem pozivu za zlet v Kamnik. Zato naše verno in razsodno ljudstvo ne mara sokolstva, dekan je naprej vedel, kar se je tudi zgodilo, da mu pridobi sokolski izlet novih pristašev med onimi, katerim liberalizem še ni vzel treznega in pametnega razsodka — takoj, ko si sokolstvo od blizu ogledajo. Kar pa zadeva ono hvalisanje poročevalčevo, da je sokolski izlet pripomogel prav izdatno k razširjenju in okrepljenju narodne misli v Kamniku in okolici, zatrjujemo, da ni bil izlet v povzdigo narodne ideje vreden niti piškovega oreha, ker vpitje, pijančevanje in ples v »Društvenem Domu" do ranega jutra so le čini sebičnega vživanja, ne pa delo za narod. In one fraze slavnostnih govornikov o srednjeveškem mračanstvu, nasilnem klerikalizmu ne bodo i v bodoče raztrgale vezi kamniških liberalcev z raznimi \Veissi, Richterji, Stopeiniggi z Johann Ko-schirjem na čelu. — Skratka uspeh nedeljskega sokolskega izleta v Kamnik je bil nova blamaža kulturnih vojnikov in grozovit maček v ponedeljek. -— O usmiljenja vredni liberalni kamniški backi, kdaj bodete spregledali ? -j- Zmaga S. L. S. Malo zakasnelo nam je došlo poročilo iz Podgore o izidu obč. volitev 30. maja, kjer je bil soglasno izvoljen dosedanji župan Josip Zevnik, kljub velikemu pritisku in agitaciji nasprotnikov. Reško cerkveno vprašanje. Maže ri so svoj načrt Roko od serijsko škofijo odločili vsled energično hrvaške protestne akcije opustili. Pri toj priliki spominja »Slavischcs Tagblatt« na to, da jo cesar osebno že 1. 18G3. neki laški deputaciji iz Roko, ki ga jo prosila, naj dovoli ločitev Roko od sonjske škofijo, odgovoril: »Tega nikoli no!« Nedavno pa je nasproti nekomu hrvaškemu škofu, ki je bil pri njem v avdijenci, rekel: »Dokler som jaz živ, so Reka od senj-ske škofijo ne bo ločila.« -f- Tajni svetniki so postali predsednik tržaškega, višjega deželnega sodišča Avgust J a c o p i g , predsednik dunajskega višjega deželnega sodišča dr. Pavel pl. Vi t orel li in senatni predsednik najvišjega sodnega in ka-sacijskega dvora Frančišek Z obar. -f Voditelj davkarije v Komnu aretiran. Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili iz Komna brzojavko, da je bil včeraj opoldne ondi aretiran voditelj ondotne davkarijo Andrej Jug, goreč naprednjak. Baje se gre za diferenco v sodnih depozitih čez 8000 K. — Poročil se je gosp. Ludovik Sclidff revizor Zadružne Zveze z gdčn. Cilko Rotar iz Most pri Žirovnici. Naše najiskrenejše čestitke! — Premeščanja pri južni železnici. Premeščena sta: Ivan Turk, asistent, iz Ljubljane v Litijo: Franc Pustoslein-šek, asistent, iz Litije v Ljubljano. — Strašen požar v Logu. „Gorica" poroča o požaru v Logu pod Mangartom od očividca: »Preživel sem strašno noč. Okoli poiunoči se zbudim in čujem od daleč na pomoč klicati in kmalu potem — ogenj, ogenj! — Odprem okno in za cerkvijo se je valil gost dim proti nebu. Zbudim ljudi v hiši in zdaj začne trkljati na zvon in ljudje hitijo zbegani skupaj — in vpiti, jokati in vmes tulijo in mukajo iz hlevov izpuščene živali. Gorelo je nad Mo-starjein v gorenjih hišah pod predelskim klancem. Ker je bilo seno že pospravljeno na podih in so bile štiri hiše z deščicami krite in pet z opeko, je bilo netiva dosti in plamen je švigal mogočno proti nebu in ogenj se je bliskoma širil od hiše do hiše tako, da je bilo v 3 urah 0 hiš popolnoma vpepeljenih. Orožniški stražmešter limler in še dva ali trije možje so ustavili ogenj pri Kinkelnovi hiši, da se ni požrešen element polotil še Mostarjeve in drugih hiš, katere so vsi prebivalci zapuščali rešivši, kar se je dalo rešiti. Pogorelci pa so izgubili vse, ker jim ni bilo v naglici mogoče rešiti ničesar razun nagega življenja. Tudi prihranki v denarju, uspehi dela na tujem, so pogoreli. Častiti gospod župnik Klobučar je bil med prvimi, ki so prihiteli na pomoč in je v resnici junaško pomagal. Pogrešali smo brizgalke, ker je domača občina nima, iz Bovca pa je šele došla, ko je bil že ogenj osamljen. Zavarovani so bili pogorelci le za malesvote; imajo torej ogromno škodo. -— Sarajevski občinski svet je bil v seji 10. t. m. prvič sklepčen, ker so prišli tudi zastopniki »Udrugc«. Prva točka dnevnega reda jc bilo najetje posojila 1 miljon kron za zgradbo delavskih stanovanj. Predlog so toplo podpirali Hrvatje, a zmagali so moha-medanci s protipredlogom ef. Muteve-liča, da se ta točka stavi z dnevnega reda. Delavstvo je vsled tega zelo ogorčeno. — Pri aviatičnem poletu dne 30. julija t. 1. v Trstu bo konkuriral tudi Slovenec Alfonz Kjuder, odvetniški ravnatelj v Trstu, s svojim nanovo izumljenim aeroplanom. Bog nc daj Slovencem nesreče! O splošnih uspehih poletov bomo poročali. — Veteran. Včeraj je po Trstu marširal nek približno 801etni starček v uniformi narednika. Mož je Radeč-kijev veteran. Radovedno ljudstvo ga je po ulicah spremljalo. — Vojaške vaje 1911. Rczervniki in nadomestni rczervniki sc premeste v neaktivno razmerje takoj po dokončanih vajah dne 7. septembra. Po pisarnah uporabljeno moštvo se odpusti 15. septembra. Prvi turnus orožaih vaj za rezerviste in nadomestne rezerviste traja od 17. do 29. avgusta (pjji pešpol-ku 27 in 17 od 20. avgusta do 1. septembra), drugi turnus pa od 26. avgusta do 7. septembra. Rezervisti in nad ^mestni rezervisti drugega turnusa se bodo udeležili večjih jesenskih vaj in bodo morali biti že zvečer 28. avgusta pri manevrih. Pehotna brigadna poveljstva bodo nameščena 21., divizijska pa 27. avgusta v okrožju, kjer bodo vadili podrejeni vojaki. — Pohvaljeni častniki In vojaki. Poveljništvo III. armad noga zbora jc radi zaslug, ki so si jih pridobili v službi, pohvalilo podpolkovnika F c d r i -gonija, 27. pešpolk, nadporočnika M e e s e j a , 27. pešpolk, računskega nadporočnika Otona Same k, 27. brambbvski pešpolk, nadporočnika Edvarda Sporov, 97. pešpolk, topničar-skega narednika. Jožefa Krek, 7. artilerijski polk, računskega narednika Ivana Fortun, lovski bataljon 20 in pod lovca Antona Golob, 20. lovski bataljon.. — Pastoralna konferenca za ribniško dekanijo se bo vršila dne 27. julija v Ribnici ob 10. uri. — Slovensko katol. akad. društvo »Dan« javlja: Kot ustanovni član je pristopil k slovenskemu katoliškemu akademi-škemu društvu „Dan" veleč. gosp. Janko Zakrajšček, župnik v Vavtivasi. Blagemu gospodu, ki je pokazal s tem, da ve ceniti naša stremljenja, najtoplejša zahvala! — Semenj v Kandiji. Prihodnji četrtek, 20. t. m., bo v Kandiji semenj za govejo živino, prašiče ter drugo blago, Kupci in prodajalci se vljudno vabijo, — Velike Lašče. V nedeljo, 16. t. m., smo bili na novi maši gosp. Hočevarja v Velikih Laščah. Bil je to slovesen in vesel dan, ki nam ostane v trajnem spominu. — Zadet od strele. Poleg drugih žrtev j c nevihta v soboto zahtevala še eno človeško. V soboto zvečer je bil od strele ubit Valentin Zelcznikar, posestnik na Pancih pri Lipoglavcm. Zapušča ženo ter dva nedoletna otroka. Ne hodite za časa neurja vedrit pod drevesa! — Strela povzročila nesreče. V Sp. Zadobrovi jo v nedeljo treščilo v kozolec Fran j c Kalan št. 10. Kozolec je bil napolnjen z žitom in deteljo. Kozolec je pogorel do tal. Prihiteli sta gasit požarni hrambi iz Zaloga in Kašlja ter omejili ogenj v toliko, da se ni razširil na sosednja poslopja. Vlekel jc cel čas ugoden nasproten veter. Vrlim ognjc-gascem, ki so prihiteli pol uro daleč na pogorišče in obvarovali večje nesreče, najprisrčnojša zahvala. Škoda se deloma krije z zavarovalnino. — Z Dolenjskega so poroča: V soboto dne 15. t. m. je udarila zvečer strela v vezan kozolec Antona Žitnika na Jančem pri Sv. Gregorju. Domače gasilno društvo jc bilo takoj na kraju nesrečo in omejilo požar samo na kozolec. Tudi brizgalna iz Dvorsko vasi jo prišla s hvalevredno hitrostjo na pomoč. Pogo-rclec, previden gospodar, jo. bil zavarovan. Z grozo smo opazovali od nas ob istem času tudi dva druga požara. — Iz Logatca nam pišejo: Strela je udarila v nedeljo dne 16. I. m. v gospodarsko poslopje Ostcrmanovo v Dolenjem Logatcu. Naredila jc zelo veliko škode. Ubila jo 4 govedi, eno svinjo, vrednost čez 2000 kron. Močno je poškodovala gospodinjo in Slctnega sina. Sreča jo bila, da sta ostala pri življenju. Požara ni bilo. — Zasramovanje nadvojvode Karla Franca Jožefa. Po poroki prihodnjega. prestolonaslednika Karla Franca Jožefa in njegove neveste Cite parmske jo več hrvaških dijakov v Splitu v neki kavarni v nekem ilustriranem listu zapisalo umazano opombe. Policija jc 8 dijakov zaprla. — Cesarju Francu Jožefu jo znani ameriški miliarder Pierpont Morgan ponudil 40 milijonov dolarjev, ako mu prepusti zaveso ob prestolu in spomin na Matijo Korvina. Zaradi anarhističnega povelja se je v Lovrani v Istri usmrtil vseuči-liški dijak Markovic iz Belgrada. Markovic je imel ljubavno razmerje z ne- ko ločeno žensko. V Belgradu je dobil kot član anarhistične organizacijo naročilo nekoga usmrtiti; šel je s svojo ljubimko v Lovrano, koder sta po gozdovih begala okoli. MarkoVič je ljubimko pregovoril, naj si skupaj v«n-meta življenje. Šla sta na neko pečino k morju, sc skupaj zvezala in Marko-vič se je ustrelil v glavo in padel v morje. Ženski pa sc je posrečilo se od njega v zadnjem hipu odvezali, na kar sc je podala k policiji in celo zadevo pojasnila. — Zdravišče Toplice na Dolenjskem: V nedeljo dne 9. t. m. je priredil salonski orkester iz Novega mesta v zdra-viški restavraciji koncert, ki je nad vse pričakovanje dobro izpadel, pod vodstvom g. kapelnika Iloffnerja. Želeti bi bilo, da bi se Novomeščani še večkrat potrudili v Toplice ter razveselili kopališke goste s svojim izbornim proizvajanjem. Kopališka sezija se bliža vrhuncu v letošnjem letu. Redno vsaki dan prihajajo novi gostje, odhajajo pa oni, ki so že dovršili svoje kopanje. Začelo se je pravo kopališko življenje. — Hrvaško učiteljišče se ne namerava prestaviti iz Kastava v Pazili, ampak v Pulj. — Promocija. V sredo 19. t. m. bo promoviran na graškem vseučilišču magistrom farmacije g. Mihael Rafael Klanjšček iz Št. Ferjana pri Gorici. Cesarski dan avstrijskega mornariškega društva. Doslej se jc osnovalo po raznih krajih monarhije več kot 150 odborov za proslavo cesarskega dne avstrijskega mornariškega društva. Bonboni, določeni za prodajo, bodo lepo opremljeni in najboljše kvalitete. Naročila se morajo sporočiti naj dalje do 25. julija. Upati je, da bo imela ta dobrodelna akcija lep uspeh. — Važnozapoljedelce. Vsled odredbe vojnega ministrstva bodo vojne inten-dance v bodoče nabavljale potrebščine ?a vojaščino kakor seno, slamo, oves itd. potom gospodarskih zvez in kmetijskih zadrug. Upati je, da dobi velik del nabave za tretji vojni kor »Gospodarska zveza" v Ljubljani. Da pa more imeti Gospodarska zveza vsaj približno pregled razpoložljivega blaga, prosimo, da kmetijske zadruge, rajfajz-novke. kakor tudi posamezni člani Gospodarske zveze čim preje isti naznanijo, za katero množino in po kateri najnižji ceni l)i se mogli zavezati oddati zgoraj imenovane pridelke, seveda se bode zveza potrudila svojim članom za njihove pridelke kolikor mogoče ugodne pogoje doseči. — Živinorejce opozarjamo, naj se pirdno poslužujejo .,V novcev al niče za živino" pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Kdor želi živino kupiti ali prodati, naj naznani to Gospodarski zvezi, katera bode posredovala med tistimi, ki žele kupiti in onimi, ki žele prodati direktno, ter tako preprečila, da ne bode velik del cene prišel v moš-niček raznih mešetarjev. Označiti je treba natančen naslov, pleme živine, starost in ceno iste, ter navesti ali je živina za pleme, za delo ali za klanje. Glasbo. — Spored predavanj in produkcij o priliki cerkvenoglasbenega poučnega tečaja, ki ga priredi Cecilijino društvo v Ljubljani od dne 7. do 11. avgusta 1911 v Alojzijevišču (Poljanska cesta 4). Ponedeljek, dne 7. avgusta. Ob treh popoldne otvoritev tečaja. Sledi takoj poduk v koralnem petju (Fr. Kimovec). — Od 4.— 5. Figuralno petje in pevovodstvo. (P. H. Sattner.) Torek, dne 8. avgusta. Od 8.—9. Harmonija. cSt. Premrl.) Od 9.—10. Koralno petje. (F. Kimovec.) Od i/21L—1/2I2. Li-lurgika. (Fr. Ferjančič) Od 3.—4. Koralno petje (Fr. Kimavec.) Od 4.-5. Figuralno petje in pevovodstvo. (P. H. Sattner.) Sreda, dne 9. avgusta. Ob sedmi uri sv. maša v frančiškanski cerkvi. Pri sv. maši bosta frančiškanski in stolni zbor pela sledeče pesmi: Sattner: Mašna 111. (C. Gl. 1910.), Premrl: Marijina 11. (Zbirba 12 Marijinih pesmi), Kimovec: Evharistična VI. (Zbirka pesmi na čast presv. Srcu Jezus.), Ooller: Marijina XII. (Zbirka „Der Makel-losen ein EdelvteiB"), Griesbacher: Marijina Vil. (Zbirka 9 Marijinih pesmi 11. zv.) Od 8.-9. Modulacija (St. Premrl.) Od 9.—10. Zgodovinski razvoj cerkvene pesmi na Slovenskem. (Prof. dr. J. Mantuani.) Od i/2l 1. do >/2I2. Metodika pevskega duka. (Fr. Gerbič.) Od i/22.—t/23. Registriranje (Po-jasnujeta na frančiškanskih orglah Fr. Kimovec in St. Premrl.) Od 3.-4. Koralno petje. (Fr. Kimovec.) Od 4.-5. Figuralno petje in pevovodstvo. (P. H. Sattner.) Četrtek, dne 10. avgusta. Ob sedmih slovesna sv. maša v frančiškanski cerkvi. (Ood sv. Lavrencija, mučenika.) Pod P. H. Sattnerjevim vodstvom bosta frančiškanski in stolni zbor izvajala sledeči spored: Introit „Confessio" (koral), Oriesbacher: Missa .Stella meriš", (Op. 141.), l oerster: Gradual „Probasti me', (C. Glasb. 1895. VII.), Goller: ofertorij nConfessio" (Op. 33. IV. str. 69.), komunija se bo recitirala. Od 8.—9. Kontra-punkt. (St. Premrl.) Od 9.—10. Zgodovinski razvoj cerkvene pesmi na Slovenskem. (Prof. dr. J. Mantuani.) Od 1/211. —12. Občni zbor Cecilijinega društva. Od 3.-4. Metodika pevskega poduka. (Fr. Gerbič.) Od 4.-5. Figuralno petje in pevovodsivo. (P. H. Sattner.) Petek, dne 11. a v gusta. Ob sedmih slovesna sv. maša v frančiškanski cerkvi. (Osmi dan godu sv. Dominika, spoznavavca) Pod P. H. Sattnerjevim vodstvom bodo ude-ležniki tečaja izvajali Ravanellovo latinsko mašo op. 83. za triglasni moški zbor, Hal-lerjev ofertorij „Desiderium" (Haberlova zbirka ofertorijev za celo leto); vse druge speve: koralno. Od 8.-9. Cerkvenoglas-bena literatura. (St. Premrl.) S sklepnim nagovorom in razdelitvijo izkaznic o obiskovanju tečaja se završi poučni tečaj. Oglase h tečaju sprejema Cicilijino društvo v Ljubljani, Predškofijo 12. I. Strašno Železniško nesreča pri Mflhlheimu. Mrtvih 10, ranjenih 35 osebi M o 11 a k o v o , 18. julija. Brzovlak, ki vozi med Marseillom čez Bazelj v Hamburg, je skočil iz tira pri Miihl-heimu na Badenskem. Ubitih je 10, nevarno ranjenih 15, lahko ranjenih pa 20 oseb. Kako je nastala nesreča. M (i h 1 h e i m , 18. julija. Brzovlak št. 9, ki je bil jako dobro zaseden, se je pripeljal včeraj dopoldne ob 8. uri 30 minut z navadno brzino na tukajšnji kolodvor. Strojevodja najbrže ni pravočasno opazil signala, da naj previdno vozi, ker so popravljali tir. Ko je opazil signal in dal protipar, so se vozovi tako pretresli, da so skočili iz tira, na katerem je ostala zgolj lokomotiva. Nesreča se je zgodila v nekaj trenutkih. Strašno klicanje na pomoč. Muhlheim, 18. julija. Vagoni, v katerih so bili potniki, so tvorili razvalino. Strašni klici na pomoč so pretresali železniško osobje, ki je hitelo na kraj nesreče. Prvi trenutek železniško osobje ni znalo, kje da naj pomaga, ker se je povsod čulo stokanje in klici na pomoč. Takoj so brzojavili v Bazelj po pomoč, Iz Muhlheima so prihiteli na kolodvor vsi zdravniki in pomožno osobje z obvezami. Železniško osobje je pričelo takoj delati in je, ko je preteklo nekaj minut, konstatiralo, da je zahtevala nesreča veliko žrtev. Rešilna dela. Muhlheim, 18. julija. Pogled na mrliče (po nekaterih poročilih 9, po drugih 10) je bil strašen. Mrliči so bili tako razmesarjeni, da jih niso mogli izpoznati. Mrliče so le s težavo izvlekli iz razvalin. Delati so je moralo zelo previdno. Ranjencc so prepeljali deloma v muhlheimsko bolnišnico, deloma pa v garnizijski la zarot. Boje se, da bo veliko ranjencev vsled poškodb umrlo. Z Bazlja sc jo pripeljal na pomoč pomožni vlak z zdravili, delavci in obvezami. Kaj pripoveduje očividec. Muhlheim, 18. julija. Neki očividec pripoveduje: V Muhlheim smo se peljali ne posebno hitro. Večina potnikov je hitela k oknom. Prodno je vozil vlak na postajo, se je voz strašno stresel. Potniki so popadali na tla. Sledil je pok, nato smo pa čuli klico na pomoč. Več časa je minilo, prodno smo so zavedli. Ko smo zapustili vagon, smo videli, da so sprednji vagoni vsi razbiti. Železničarji so mrzlično delali in nosili mrliče in ranjence v čakalnico, ki je bila izpremenjena v lazaret. Potniki smo bežali, ker nismo mogli gledati nesreče. Štajerske novice. š Nove zvezde. Bili so časi, ko se je s ponosom govorilo o „dr. Kukovcu in njegovi organizaciji." Toda hitro, hitro mine čas ... Z grozo imenuje zdaj vsak političen otrok ime dr. Ku-kovca. Kjer je dr. Kukovec, tam je že nekaj hudega. Dr. Kukovec je pri kon-kurzu Glavne posojilnice v Ljubljani, dr. Kukovec razprodaja posestva Zveze slov. posojilnic v Celju, dr. Kukovec je prodal Zvezno trgovino, dr. Kukovec prodaja Zvezno tiskarno, dr. Kukovec spravlja Lastni dom v čudno luč, dr. Kukovec razdružuje Zadružno Zvezo v Celju itd. Vemo še več takih reči. Priobčimo jih ob svojem času. Njemu kot, odvetniku se pa pri vseh teh polomih dobro godi. Vendar pa je njegove slave konec. Nekdaj od dr. lvukovca tako zaničevani prvaki gledajo sedaj z zadoščenjem, kako jim je krivico delal, da jih je hotel povsod izpodriniti. Prvaki so s težavo to sezidali, kar zdaj dr. Kukovec z lahkoto podira. In tak človek si še upa kandidirati I Po svojem propadu je vrgel res politiko proč ter sc vrgel na svojo odvetniško pisarno, kjer 11. pr. posluje tudi za posojilnico ..Lastni dom", kakor je zadnjič poročal ,,Slovenec". Zato so pa na političnem obzorju vstale tri nove zvezde iz odvetniških pisarn dr. Karlovška, dr. Hrašovca in seveda dr. Kukovca. To so koncipijenti dr. Kalan, dr. Ko-derman in dr. Zdolšek. Ti trije snujejo zdaj novo stranko za celjsko-vranski okraj z novim gospodarskim društvom. Značilno, da si Narodna stranka s starimi junaki ne upa več na dan. Toda te tri nove zvezde so prišle iz šole dr. Kukovca, Spindlerja in Lesničarja. Zato vsak razsoden človek ve, kaka je luč teh treh novih zvezd. V javnosti so odgovorni za dela Kukovca, Spindlerja in Lesničarja. Zakaj s temi so dosedaj sodelovali in se še nikjer niso izjavili, da obsojajo delo teh treh voditeljev Narodne stranke in sploh celo Narodno stranko. Dokler pa tega ne store, so čisto navadni narodni stran-karji starega kalibra in se naj nič ne čudijo, če bodo na shodih vprašani o delu Zadružne Zveze in Zveze slov. posojilnic v Celju, »Lastnega domač itd. š Nemška šola v Peklu pri Poli-čanali že stoji. Gradil jo je seveda šul-ferajn za slovenske otroke. Nemšku-tarskih je res zelo malo, komaj za eno peščico, a še ti ne bodo vsi deležni šulferajnskega blagoslova. „Štrain Nemci", kakor je naprimer trgovec Sima, se pridušajo, da se otroci v šestrazredni slovenski šoli več nauče, kar je umevno. No, pa pametna preudarnost pri teh nemškutarjih ne govori, glavno jim je, da delajo zgago. š Nemška občinska hranilnica v Mariboru je porazdelila v dobre namene letos 50.000 kron. Značilno je, da nista dobila šulferajn in sudmarka niti vinarja. š Stavka socialnodemokraških mizarjev v Gradcu traja dalje. V nekaterih delavnicah so se štrajkujoči oglasili, da vzemo delavske knjižice, nekateri mojstri so pa delavske knjižice štrajkujočih deponirali pri obrtnem sodišču. š Iz veterinarske službe. Deželni odbor štajerski je prestavil sledeče gospode živinozdravnike na njihovo Jastno prošnjo in sicer Alojza Komerza iz Žalca v Šmarje pri Jelšah, Josipa Zupančiča iz Trbovelj v Žalec in Antona Peršuha iz Šmarja pri Jelšah v Braslovče. š Za povzdlgo kmetijstva. Posestnik in gostilničar Kandrič in nadučitelj Porekar s Huma pri Ormožu sta dobila od štajerske kmetijske družbe v Gradcu za svoje 40 letno članstvo in vzorno delovanje priznalno diplomo in častno kolajno. š Lep ptiček. V Štorah pri Celju je prijel orožniški stražmojster Tersch na cesti zelo sumljivega človeka v osebi nekega Jožefa Zupanca, če je to ime, ki si ga je zasačeni potepuh nadel, pravo. Prijeti Zupane se je vedel zelo plašno in zbegano, a ko so ga preiskali, so našli pri njem 110 kron. Ker ni mogel dokazati pravne posesti tega denarja, so ga poslali v Celje študirat, da se. v sodni praksi nauči temeljnih pojmov pravice in se navadi razlikovati med ,.moje" in „tvoje". š Spreten ribič mora biti kočarski sin Ivan Mastnak iz Gore, ki je polovil trgovcu Graselliju pri Sv. Jakobu, kateri si je kupil pravico, da lovi ribe, skoro ves plen. Šele čez dolgo časa je prišel Graselli na to, kako mu hodijo fantje pod Mastnakovim vodstvom v škodo in ko jih je zasačil, so enoglasno zvrnili krivdo na Mastnaka, kot bi on bil edini lovil ponoči poskočne postrvi. Mastnak se sedaj zelo huduje, deloma ker ga čaka kazen za vse, še bolj pa, ker je tovarišem v svoji dobroti odstopil marsi-kako postrvico. š Tatovi pri hiši. V umetnem mlinu Majdičevetn na Spodnji Hudinji pri Celju so se že dalje časa vršile tatvine, ne da bi bil kdo vedel, od kod prihaja tat. Sedaj pa je dne 11. t. m. zasačila žandarmerija dva tata v zakonskem paru Ivanu in Katarini Bobnar, ki sta bila oba pri Majdiču usluž-bena in sta torej imela lehko delo: Bobnarja sta prihajala s pomočjo vetrihov v skladišče in sta kradla žito, ki sta ga potem dajala v Goršekov mlin v Škofjivesi. Na to sta prodajala dobrim znancem moko prav po nizki ceni, deloma sta pa tudi krmila perutnino z žitom. Škoda je prav znatna, a za pravo višino se še ne ve. š Velik požar. V petek je izbruhnil ob 11. predpoldan v Zakotu prt Brežicah pri posestniku Gerjeviču požar, ki so ga povzročili otroci z igranjem s šibicami. Požar je upepelil hišo in hlev in veter ga je zanesel tudi k posestniku Verstovšku. Požarna hramba jo požar komaj omejila in rešila Ver-stovškovo imetje. Gerjevič ni bil zavarovan in ker mu jc vse zgorelo, ima škode v znesku 14.000 kron. š Prevzeten odlikaš. Nenavaden slučaj se je dogodil v Mariboru pri zrelostnih izpitih na gimnaziji. Neki Slovenec, zelo dober učenec, je same prevzetije protestiral proti temu, da bi mu v katalogih označili iz nemščine zelo pohvalen red. Zahteval je slabšega in se skliceval na svoje manjše znanje in na baje preveliko profesorjevo naklonjenost. Kaj začeti? Komisija mu j« rada ustregla, poslabšala klasifikacijo in — odlika, ki bi jo bil imel, je šla. Tableaul š Nepreviden kosec. V celjsko bolnišnico so pripeljali nekega Martina Pevca, ki ga je pri košnji s koso ranil njegov so-dninar Ivan Leskovšek. Leskovšek je kosi v redi za Pevcem in mu je po neprevidnosti zagnal koso v nogo. Ranjenec se je zgrudil vsled strahu in je radi izgube krvi zelo oslabel. Zdravje se mu že obrača na boljše. š Smrtna kosa. V Vičavi pri Ptuju je umrla g. Marija Kersche, žena sodnega nad- oficijala. š Liberalni učitelji slavijo katoli-škega duhovnika. Velik politik, prijatelj hofrata Ploja, uvodni člankar svetovnoznane Sloge itd., itd. župnik F. S. Šegula je dobil za svoje »odkrite za pravične" besede laskavo zahvalo in priznanje od liberalnih učiteljev. Svobodomiselno učiteljstvo hvali katoliškega župnika. Ta pa ta! š Očim ubil svojega pastorka. Iz Trbovelj: Dne 16. t. 111. okolu 10. ure 45 minut jc bil izvršen v gostilni pri »Urški« uboj: očim je ubil svojega pastorka. Uršula Brodnik, posestnica in go-stilničarka v Trbovljah jc pred dvema mescema izročila premoženje svojemu sedanjemu drugemu možu Jožefu Brodniku. Ker je pa pri izročitvi prezrla svoje sinove iz prvega zakona in ni vsem pripoznala enacega dela, zato in je bil njen sin Viktor Knez zelo nevo-ljen. Včeraj je Knez prišel obiskat svojo mater. Prišedši v gostilno, j« kakor navaden gost naročil pol litra vina. Natočil je in ponudil čašo najprej materi in potom očmu. Kmalu nato sta se pa mati in sin začela prepirati. Med prepirom je mati vstala izza mize, stekla na cesto klicat na pomoč redarja. Med tem jc prihitel očim Jožef Brodnik iz druge sobe, v roki je imel kosir (velik nož za sekati steljo) in udaril z njim svojega pastorka Kneza po glavi, da so jc isti takoj zgrudil. Prihitel je redar Fran Grosar, ki je dal takoj poklicati zdravnika, očima je pa aretiral. Došli zdravnik ni pa mogel drugo, nego konstatirati smrt Viktorja Kneza. š Umor. V Waltersdorfu na zahodnem Štajerskem jc šla dne 16. t. m. 221etna dekla Terezija Grollschadl iz Riegersdorfa v Waltersdorf zjutraj na-kupovat. Na poti jo je pa v gozdu napadel njen ljubimec, posestniški sin Janez Hodi iz Riegersdorfa, s katerim je bila v blagoslovljenem stanju, in jo umoril. Grozno jo je razmesaril. Zločinca so zaprli. š Veliko neurje. Dne 17. t. 111. ob 3. uri popoldne je razsajalo hudo neurje po ptujski okolici. Toča je pobila v vinogradih in napravila velikansko škodo, ki se še ne da preceniti. Kniiževnosi. 41 O Levčevem pravopisu in njega kritikah. Opomnje o slovenskem glaso-slovju in rabi nekaterih oblik in besed. Spisal dr. Karel Štrejcelj. V Ljubljani 1911. Založil pisatelj. Prodaja Lavoslav Sch\ventncr. — Pisatelj je zbral v tej knjižici že leta 1900. I11 1901. v Slovencu" objavljene podlistke brez pre-memb, nekatere stvari dostavil in izročil javnosti. Pisatelj obravnava z znano bistroumnostjo razne kritike o Levčevem pravopisu in jih kot večjidel neosnovane in neutemeljene zavrača. Mislimo, da so načela, na katerih sloni Lcvčev pravopis, tako znanstveno do-gnana in že tako prodrla v slovenski književnosti, da je skrajni čas, da nam kdo izmed slovenskih slovničarjev Lev-čev pravopis v smislu zadnjih znanstvenih raziskavanj izpopolni in predela in nam končno avtoritativno priznani pravopis ustvari. Slovenski pisatelj je dandanes sam v zadregi, katerega pravopisa naj bi se držal in katerega slovničarja naj bi poslušal. Prav hudomušno mi je nekoč slovenski časnikar na to vprašanje odgovoril: „Kakor zapišete, tako je prav; v slovenščini je vse prav." X. Koroške novice. k Nevihta na Koroškem. Od Št. Danijela na Koroškem se nam piše: Po lepih, prijetnih dnevih so zdaj nastopili pri nas zelo vroči in viharni dnevi. Nevihta za nevihto nas obiskuje in zadnji čas je v naši občini udarila strela kar v treh krajih. Dne 14. t. m. je treščilo v Strojni pri Žirovnlku v zraven hleva stoječo črešnjo-in po zemlji je prišla strela tudi v hlev in tam ubila najlepšega vola vrednega 600 K. Isti dan je udarila strela v Št. Danijelu pri Novaku v skupaj zložene, prazne ostrvi in ni naredila večje škode. Dne 16. t. m. pa je užgala strela pri našem županu Mihaielu Kumprei. V trenotku je bil v ognju skedenj in kmalu so se užgala (udi druga poslopja: hiša, kalča in kovaCnica. Ker se je ogenj širil z veliko naglico In so biti domači večinoma od doma, ni bilo mogoče rešiti niti vso živino. Ostala je v ognju 1 enoletna junica in 8 dni staro tele; zgorela je vsa krma, mlatilni in rezalni stroj in vse orodje in vsa oprava, kar je je bilo v hlevu in skednju, le hišno opravo je bilo mogoče večinoma rešiti. Šele lansko leto je gospod župan svoja poslopja prezidal in prenovil in si lako svoj dom lepo in prijetno uredil in zdaj mu je bilo v par trenotkih vse uničeno. Zavarovan je za poslopja, ne pa tudi za opravo in trpi precejšnjo škodo. Šolstvo. Občni zbor „Slomškove zveze" za vrhniško-logaški okraj se je zadnjikrat v preteklem šolskem letu vršil v četrtek v Polhovem Gradcu. Udeležba je bila velika, posebno še, ker se je razun podpornih članov udeležilo zborovanja tudi nekaj vrlih viSkih Slomškarjev, ki so bili na izletu v Polhovem Gradcu. Po običajnem pozdravu predsednikovem in tajniškem poročilu, prebere predsednik g. Ziegler svoj skrbno sestavljen referat: Kako služi otroški izlet v poučne namene? — Podpredsednik gospod Turšič se zahvali g. predavatelju za vso njegovo marljivost in trud, ki ga je imel tekom leta kot predsednik podružnice. Po posvetu o podružničnem izletu in po bo-drilnih besedah g. voditelja Ravnikarja, zaključi predsednik zborovanje. Rožne stvori. Nadškof posredoval za delavce. Splošna stavka v Saragossi se je končala, ker je izposloval nadškof za delavce koncesije pri delodajalcih. Italija hoče ohraniti umetnosti. Italijanska vlada je izdala ponovno stroge predpise proti izvozu in prodaji umetnih del. Strašen vihar na španskem. Iz Madrida poročajo: V nedeljo ponoči je strašni vročini 44 stopinj C sledil strašen vihar s ploho. Veliko hiš je poškodovanih. Razbitih je na stotisoče šip, vihar je rušil dimnike in strehe. Treskalo je tako hudo, da je izgledalo, kakor da bi se izpremenilo nebo v ognjeno morje. Toča in ploha sta preprečili ves promet. Tresla se je tudi zemlja. Morilec kočijažev v Draždanih? Dne 15. minolega junija okolu ene ure ponbči je v Draždanih v Schlosserstra-fie neznanec naročil javnemu kočijažu Gustavu Winkler, naj ga popelje nekam iz mesta ven. Ko sta bila zunaj mesta, se je zgodil zločin, ki je po postopanju morilca enak tajnostnim umorom kočijažev v Trstu. Neznanec je od notranje strani voza ustrelil iz revolverja proti kočijažu, ki se je zadet na tilniku zgrudil mrtev na tla. Drugo jutro so našli truplo umorjenega kočijaža in par korakov na strani revolver, ki je bil še deloma nabasan, škatljo s patronami in prazno denarnico kočijaža. Iz poizvedb draždanske policije izvira z neko gotovostjo, da je morilec nosil popolnoma sivo obleko s kratkim površnikom, iste barve, klobuk »panama« in rdečo kravato. Ima brke po angleško pristrižene in kaže starost kakih 25 let. Draždanska policija je razpisala nanj talijo 500 mark. Nehote se usiljuje vprašanje, ni-li morda draždanski morilec identičen z morilcem tržaških kočijažev. Mnogo okoliščin govori za to. Davek na mačke. V Monakovu bo treba v bodoče plačati od vsake mačke 5 mark davka. Ta novi davek utemeljujejo s tem, da se v Monakovu vedno bolj množe mačke, da ni mogoče držati hiš v snažnosti, da mačke ne kale le s svojim periodičnim nočnim cvilenjem nočn. miru, temveč je reja prevelikega Števila mačk tudi s higijeničnega stališča vredna obsojanja, in končno tudi mačke z uspehom zasledujejo po javnih vrtovih ptice pevke ter tako one-mogočujejo razmnožitev koristnih ptičev. Vsako mačko, ki v bodoče ne bo imela ovratnika z znamko, bodo v to pooblaščeni organi ujeli in takoj pokončali. Dva gasilna avtomobila je v Mona-kovem naročilo zagrebško prostovoljno gasilno društvo. Na prvem bo nameščena velika požarna škropilka s potrebnimi cevmi in hrambo za vodo, na drugem lestve. Razven tega bo na avtomobilih prostora za potrebno moštvo. Otrok v košari. Oblastvene poizvedbe so dognale, da je bila kmetica, o kateri smo poročali, da je v Zagrebu na električni že-Ijeznicl imela v košaro stlačenega bolnega otročlča, neka Veronika Posavec iz Sesvetih, ki se bavi s oskrbo rojencev — večinoma nezakonskih otrok seveda. Tudi dotično dete je bilo nezakonsko — neke revne dekle, kateri ga je hotela vrniti. Ker ji ni našla več v služIli je Posavec oddala otroka v bolnišnico, kjer ie drugi dan umrl vsled neke črevesne bolezni in — pljučnice, ln tako na smrt bolno dete je babnlca vlačila okrog stlačeno v malo košaro. Bi ji trebalo stopiti na prste. »Poročni darovi se hvaležno odklanjajo.« Visoka pariška družba se je zadnji čas nekaj jako pametnega domislila. Odpravila je namreč običajna darila ob porokah, ki tudi pri nas marsikomu po nepotrebnem izprešajo lepe denarce. To družabno moro zatirajo sedaj Parižani z odločno opazko na poročni karti, da se darila hvaležno odklanjajo. Posnemanja vredno — zlasti v teh dragih časih! Potres je v Kecskemetu napravil pet milijonov K škode. Od 10.000 hiš je 7600 poškodovanih. Grof Khuen-Hedervary si je 17. t. m. škodo ogledal In obljubil državno pomoč. Plovbo po zraku bodo zdaj v Nemčiji potom državnega zakona uredili. Prusko ministrstvo se je preteklo soboto posvetovalo o tozadevnem zakonu, ki se bo predložil nemškemu zveznemu svetu. Mednarodni stenografskl kongres v Rimu se je zaradi nevarnosti kolere na nedoločen čas preložil. Poslanec od roparjev obstreljen. V Siciliji vladajo res neverjetne razmere. Nedavno so maskirani roparji napadli nekega škofa, ki se je vračal v mesto, zdaj pa se poroča, da so maskirani roparji v bližini Taormine napadli poslanca Consen-tfnija in ko se j6 branil, so nanj ustrelili in sicer tako nevarno, da ne bo okreval. Celo tovarno bomb je policija odkrila v Barceloni v delavnici klučarja Cu-berque. Izdal ga je sam sin, ker ga je bil oče obdolžil poneverjenja denarja in izročil policiji. Policija je razun ključarja še pet drugih oseb zaprla. Poštna in brzojavna visoka šola v Italiji. Italijanska vlada ustanovi v Rimu višjo šolo za poštno in brzojavno službo. Gojenci bodo dobili doktorski naslov. Učenjaki in klofute. Iz Pariza se poroča: Med znanstvenimi krogi Francije vlada žc nekaj časa sem nervozna napetost radi gotovih dokumentov, katere je importiral mladi profesor Pel-liot pred nekaj časom v domovino. In prepir med učenjaki se je vnel radi pristnosti teh dokumentov. Prišlo je do tega, da je Pelliot pri nekem ofici-elnem banketu oklofutal starega in častitljivega učenjaka profesorja Far-jenela. Še nekaj o početku tega senza-cijonelnega slučaja: Angleški in nemški učenjaki so iskali v kineškem Tur-kestanu zgodovinskih dokumentov. Nek angleški raziskovalec je po dveh letih našel v votlini »Tisoč Budhov«, cel kup manuskriptov. In ta važna najdba je dala povod Francozom, da so tudi oni pričeli z raziskovanjem. Leta 1906 je odpeljal Pelliot v ravno iste kraje dobro organizirano znanstveno ekspedicijo. Tudi ta je rabila 2 leti, da je našla ono bajno votlino. Pel-liota so ob njegovem povratku v Sor-bonno sprejeli navdušeno in slovesno kot triumfatorja. Tedaj se je pa pričel pravcati boj, ker se je dvomilo o pristnosti starih papirjev. Na čelu vseh dvomljivcev je bil profesor Farjenel. Govorilo se je zasmehovalno o začarani votlini, ki se lahko vsak hip napolni z važnimi listinami. Govorilo se je tudi o n^kem Islam Aschudu, o onem genijalnem možu, ki je pošiljal v votlino »Tisoč Budhov«, cele zaboje dokumentov, da jih je na ta način proti bogatim odškodninam prodajal lahkovernim Evropejcem. In ko je bil precl kratkim Pelliot imenovan profesorjem, je prikipela jeza in zavist nasprotnikov do vrhunca. Ko pa sta si sedela voditelja obeh strank pri banketu nasproti, se je približal po končanem obodu Pelliot Farjenelu in mu dal par gorkih zaušnic rekoč: »Mogoče me od sedaj nn-prej ne bodete več imeli za sleparja in ponarejevalca.« Ker je stari profesor za rokoborbo nesposoben, si bo gotovo iskal pri sodišču radi neljube afere zadoščenja. Drzna operacija. Iz New Vorka poročajo: V glavni bolniščnici je izvedel zdravnik Frauenthal drzno operacijo. Neki ženski je nadomestil kost, ki je gojila, s kostjo nekega umrlega moškega. Operacija- se je popolnoma posrečila. Telefonska io brzojavna poročilo. PRESTOLNI GOVOR. Dunaj, 18. julija. Danes se je vršilo svečano otvorjenje državnega zbora v ceremonijski dvorani dvora z običajnim sijajem v navzočnosti cesarja, nadvojvod, dvora, državnih dostojanstvenikov in članov obeh zbornic. Cesarja *o poslanci navdušeno pozdravili, nakar je cesar začel brati prestolni govor. Naglaša, da so vkljub temu, da je bivša zbornica marsikaj priznanja vrednega ustvarila, ostale mnoge nujne in važne naloge nerešeno. Ljudstvo pričakuje od nove zbornice na mnogih poljih plodovitega in uspešnega dela. Povsod napredujoči razvoj vojaških' sit zahteva tudi pri nas, da posvečamo skrb za a r m a d o, tembolj, ker se s tem mir zasigura. Predloge, ki jih bo v tem oziru vlada zbornici predložila, so v največjem interesu celokupnosti, ko imajo namen, da skrajšajo pre-zenčno službeno dobo in ljudstvu olajšajo izpolnjevanje njegove brambene dolžnosti. Ravnotako je važno, da so vojaško kazensko pravo reformira in preskrbi delj let službujoče podčastnike in njih rodovine. Nujne rešitve potrebuje potem bančna predloga, da se bankovno poslovanje postavi zopet na trdni postavni temelj. Prestolni govor nato opozarja, da je postalo brezpogojno potrebno, da sc odpro državi novi finačni pomožni viri tako, da se breme razdeli pravično; vsled tega se bode predložila postava o novi uvedbi davkov, tako direktnih kakor indi-rektnih, s čimer se bo tudi to doseglo, da bodo dežele niogle dobiti večjo odmero davkov in se bodo tako finančno sanirale. Cesar pričakuje, da se ho državni zbor te naloge s tem večjim razumevanjem za skupni državni blagor lotil, čimbolj bo uvidel, da bo le temeljita finančna reforma vladi omogočila se na socialnem, gospodarskem in kulturnem polju tako udejstyiti, kakor je treba. Prestolni govor nato vnovlC naznanja izvedbo socialnega z a v a-r o v a n j a, ozirajoč se na doslej pridobljene nove vidike, nadalje izpopol-njenje delavske varstvene postavodaje kakor tudi izpolnjenje upravičenih zahtev državnih uslužbencev na gmotnem polju obenem z natančno določitvijo njihovih pravic in dolžnosti. Prestolni govor poudarja dalje, da bo vlada posvetila vso svojo skrb tudi na povzdignjenje kmetijskega, obrtnega in trgovskega stanu In obljubuje zlasti, da bo uredila i z s e 1 j e n i š K o vprašanje. Nato cesar omenja, da sc bo reformirala uprava, izkušala povzdigniti rentabiliteta državnih železnic, zasledovala dobra trgovinska politika z inozemskimi državami ln pospeševal pomorski promet. Cesar opozarja v prestolnem govoru posebič na Galicijo, koje gospodarska povzdiga da mu je posebno na srcu in obljublja, da se bo izvedla postava glede kanalov, ozirajoč se seveda na finančne moči države. Prestolni govor poudarja potem potrebo času primerne preosnove visokega šolstva, obljublja ustanovitev laške pravne fakultete, omenja potrebo reforme kazenskega prav a, varstva mladine, delne reforme meščanskega prava in razbremenitve sodišč. Da se bodo vse te reforme mogle izvesti, in da bo državni zbor tem velikim nalogam kos, pa ni zadosti samo, da se reformira poslovni red državne zbornice, ampak je predvsem treba, da se narodnosti sporazumejo in da ponehajo in se ublaže oni prepiri, ki so kvar skupnemu blagru in jih vsa ljudstva težko občutijo. Splošno se jc uveljavilo spoznanje, da se morajo narodnostne razmere na Češkem na podlagi p o p ol n c g a sporazuma med Čehi in Nemci trajno urediti. Vse ovire morajo stopiti v ozdaje, da ne bo deželni zbor še dalje nesposoben za delovanje, da ne bo oškodovano ljudstvo in da ne bo trpela Škode cela država. Cesar pa trdno pričakuje, da se bo ustvarila podlaga za sporazum. Končno omenja prestolni govor prijateljsko razmerje do vseh zunanjih držav. Cesar pravi ob sklepu, da ga je l jubezen do vseh njegovih narodov vse dni njegovega življenja spremljala, da ga jo v bridkih urah tolažila in da vanjo slejkoprej trdno veruje in zaupa. Cesar prosi Božjega blagoslova na delo nove zbornice. Dunaj, 18. julija. Vsi navzoči pri prestolnem govoru so radostno opazili, da. cesar izborno izgleda. Cesar jc vsak slehern stavek prestolnoga govora z vso razločnostjo bral in povdaril. OBISK CESARJA PRI PRINCESI CITI. Dunaj, 18. julija. Cesar jc danes obiskal nevesto nadvojvode Karla Franca Jožefa, Cito parmsko. KANDIDAT ZA PREDSEDSTVO. Dunaj, 18. julija. V današnji seji konference načelnikov se je proglasil za kandidata za zbornično predsedstvo član Nomškonacionalne Zvezo dr. S y 1 v e s t e n ČEŠKI KLUB. Dunaj, 18. julija. Danes so tudi Masar.vkova grupa, grupa Stranskyje-va ter poslanci Prašek in P. Zahradnik vstopili, oziroma bili sprejeti v skupni Češki klub. PREPOVED UVAŽANJA ARGENTINSKEGA MESA. Dunaj, 18. julija. Kmetijsko mini-i slrstvo jo (ianos nadaljnje uvažanje i argentinskega mesa prepovedalo. Od I izvesine strani se numeruva zalo skli- cati protestni shod in stvar se bo seveda obravnavala tudi v zbornici. PAPEŽ O ČASOPISJU. Pariz, 18. julija. Papež namerava izdati važen dokument glede na časopisje in na njegovo pomanjkljivosti. Rim, 18. julija. Poročilo, da izda papež važen dokument glede na časopisje, se v toliko izpopolnjuje, da namerava papež pisati tozadevno pismo milanskemu kardinalu Ferrariju. MOTUPROPRIO O PRELOŽITVI PRAZNIKOV. Rim, 18. julija. »Osservatore Romano« objavlja pojasnila o preložitvi praznikov. Praznik Sv. Rešnjega Telesa s svojo osmino odpade na dve nedelji in se bo slovesnejše praznoval kot dozdaj. Praznik sv. Jožefa, ki se dozdaj ni povsod praznoval, se bo obhajal slovesnejše z osmino in postane praznik prvega reda. NOV PAPEŽEV MOTUPROPRIO. Rim, 18. julija. Papež izda nov mo-tuproprio, s katerim se vse dozdaj veljavne ceremonije in formalnosti, ki so bile za imenovanje novih kardinalov potrebne, odpravijo. Odslej bo za imenovanje zadostoval samo papežev breve. POROČILA S PORTUGALSKEGA. Madrid, 18. julija. Kakor se poroča z meje, zapuščajo še vedno plemiči in dryge odlične osebe, med njimi tudi v moški obleki preoblečene dame Portugalsko. S Portugalskega v Madrid došle osebe opisujejo položaj v Madridu kot brezupen, ki se vsak dan poslabšuje. Tudi liberalno in demokratično časopisje potrjuje ta poročila. KRALJ PETER. Belgrad, 18. julija. Kralj Peter se je za en mesec podal v neko srbsko zdravilišče, da ozdravi svoj revmatizem. ODPRAVLJENA VOJNA NEVARNOST V VZHODNI AZIJI. Tokio, 18. Julija. Japonski listi sodijo, da Izključuje nova pogodba z Angleško vsako vojno nevarnost v Vzhodni Aziji, kei bi bila vojska mogoča zgolj z Zedinj enimi državami ne pa z Rusijo. VELIK POŽAR. Amsterdam, 18. julija. V Braeckelu je izbruhnil velik požar, ki je uničil 47 hiš. OPIJSKI LOKAL V PARIZU. Pariz, 18. julija. Tukajšnja policija je zasledila opijski lokal, kamor so zahajali različni pariški krogi kadit opij. Policija je lastnika lokala zaprla in uvedla preiskavo tudi zoper njegove goste. OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Po dolgem govoru grofa Apponyja, ki je dokazoval, da mažarski narod noče dati novih žrtev za armado, ako se ne ugodi njegovim narodnim zahtevam, so čitali interpelacije. Obstrukci-ja proti brambni predlogi je v polnem teku. Oglašenih je žc okoli 50 opozi-cijonalnih govornikov. Računa se, da bo razprava trajala najmanj do novembra, izvzemši kratke poletne počitnice. ODPUŠČENI ŽELEZNIČARJI NA FRANCOSKEM IZVRŠUJEJO NASIL« STVA. Pariz, 18. julija. Odpuščeni že* lezničarji so prerezali na progi Pariz— Lile 19 brzojavnih in signalnih žic, na progi Dvinkirchen—Lillc pa 24 brzojavnih žic. NEMIRI V MEHIKI. Ne\v York, 18. julija. Novi nemiri zolo skrbe Američane. V boju pri Puebli so bili usrarčeni trije Nemci. Nemški konzul preiskuje zadevo. Ma-deiro dela na to, da zaduši nemir. POŽAR NA BALKANU. Rim, 18. julija. „Stampa" objavlja pismo nekega italijanskega prostovoljca v Albaniji, po katerem so vstaši z orožjem in z živili jako dobro preskrbljeni. Italijanski prostovoljci so celo, dasi s težavo, vtihotapili čez Jakin v Albanijo kovčeg dinamita. Dinamita je dovolj, da se poženeta v zrak dva turška armadna zbora. Pismo končuje: Mi hočemo zmagati, če pa to ne bi bilo mogoče, poženemo sovražnika v zrak, ne da to povemo Albancem. Rim, 18. julija. »Tribuna* poroča iz Korfua: Po Epiru se dele oklici, kf napovedujejo, da izbruhne 20. julija v Albaniji splošna vstaja. LMsnske novice. lj Seji odseka za zunaj ne priprav« in tehniškega odseka za katoliški shod jugoslovanske mladine so vršite danes ob 8. uri zvečer v »Ljudskem Domu« lj Vodstvo patronata Vincencijeve družbe za mladino v Ljubljani opozar-. ja tem potom še enkrat vse d el o v n e člane, da se vrši konferenca v sredo, to jc dne 19. t. m. točno ob uri popoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva v Katoliški tiskarni. Prosi se polnoštevilne udeležbe! lj Stavba državne obrtne šole. Kakor znano, je ex - župan Hribar lansko leto določil za nadzorovanje zgradbe te šole magistratnega nadinženirja Iv. Duffeta. Za to med uradnimi urami (!!) opravljeno »delo«, pa vleče svetnik Duffe na mesec po 200 K — nagrade! Ker pa vlada temu znanemu »strokovnjaku« ni zaupala, je postavila za nadzornika nad Duffetom in zgradbo gosp. ravnatelja Šubica ter gospoda profesorja Forsterja. To je bilo nujno potrebno, da so se preprečile konfuznosti in še večje podraženje stavbe! lj Kedaj imajo mestni inženirji uradne ure? G. vladnemu svetniku vitezu Lasehanu priporočamo, da strogo pazi na red in uradne ure mestnih inženirjev, ker jih med uradnimi urami stranke mnogokrat zastonj iščejo. Saj so plačani za uradno delo, ne pa za — privatno! lj Zaročil se je g. Janko G a j š e k, poslovodja pogrebnega zavoda »Kon-kordija« in trgovec z gospodično Mici T u r k , uradnico pri deželnem odboru. Naše najiskrenejše čestitke. Dirigent g. Talich je stopil zopet na čelo »Slevenske Filharmonije«. Sam za se gotovo z resnim namenom, di-gnuti simfoničko glasbo pri nas na nivo serjozne umetnosti in reorgani-lirati sedaj docela desorganizirani orkester tako, da bo umetniško upravičen do naslova »Slov. filharmonija«. Vprašanje je, kako ga bodo merodajni činitelji pri tem, že na sebi težavnem poslu podpirali. Res je, da vsako idealno kulturno stremljenje zadene ob nepričakovane ovire, vselaj in povsod, ali v naših malih razmerah se to tem bridkeje občuti. Tudi g. Talichu ne bodo tla z cvetkami posuta. Boriti se mora že sedaj, boriti se bo moral poslej. Nam je njegovo prizadevanje simpatično, ker stremi za tem, da odpre širšem slojem pot do resnične umetnosti, tako kot to dela naše glasbeno društvo »Ljubljana«. Ob strogo objektivnem postopanju se utegne »Slov. Filharmonija« na jesen prav lepo razviti ob obilnem poslu, ki bo donašal dovolj dohodkov. G. Talich je mej tem, ko ga ni bilo pri nas študiral pri svetovno proslulem dirigentu Arturju Ni-kiseh v Lipsiji, pozneje v Milanu. Če nas je že svoj čas uveril o svojih lepih zmožnostih, smemo, ceteris pari-bus seveda, pričakovati od njega tem lepših muzikalnih užitkov. Zato ga pozdravljamo tem raje, ker nismo za sedaj obstoječi „popolni" orkester Slov. Filharmonije prav nič navdušeni. lj Cirkus Strassburger ima vse predstave razprodane. O njegovem programu se čuje splošna pohvala. Vsak vlak pripelje v Ljubljano mnogo obiskovalcev z dežele. lj Hudnik In Jošt prestaneta kazen v kaznilnici v Mariboru. V nedeljo sta ju tja odpeljala dva civilno oblečena jetniška paznika. Odsedela bosta svojo kazen v samotnih celicah. S tem se jima kazen skrajša: Hudniku na 25 in Joštu na 17 mesecev. lj Pohvaljen jc od zbornega in domobranskega poveljstva v imenu Najvišje službe podpolkovnik Franc Fe-drigoni pl. Etostlial od 27. pešpolka. v Ljubljani, ker je letošnje zborno častniško tekmovalno streljanje zelo izbor-no uredil. lj Začetek najnovejšega »romana« dr. Laha. »Slovenski pisatelj« dr. Iv. Lah je pričel pisati sedaj v glasilu mladinov take-le notice: »Čudna novica. kroži po Ljubljani. Prejeli smo sledeče poročilo: K neki ženi sta prišla dva tujca in sta jo prosila, naj jima da kaj jesti. Žena je njima koj postregla in ju vprašala, odkod da sta doma. Rekla sta, da sta iz takega sveta, ki je nam neznan in ki ne vemo zanj, pač pa se bodo kmalu slišala znamenja o onem svetu. Od tistega časa se sliši vsako jutro v smeri od severa proti jugu neko bobnenje, ki ga je slišalo že več ljudi.« — Morda pa »slovenski pisatelj« dr. Iv. Lah v vročili dneh le v svoji glavi čuje bobnenje, ali so pa to sumljiva znamenja. za — »Jutro«. Vsekakor je pa lak beletrist, kot je dr. Ivan Lah, ki produ-cira tako duhovite notice, res zelo zanimiva prikazen. Res prav po Lahovo. lj V past padel. V soboto je 31 letni delavec Jernej Čertanc iz Št. Vida nad Ljubljano tako razgrajal, da ga je moral stražnik aretovati. Ko so mu natančnejše pregledali obisto, so prišli na to, da je možakar zasledovan zaradi tatvine. lj PoSten]akovi6. 17 letni vajenec Štefan Ivanuša iz ptujskega okraja se je od meseca maja učil pri nekem tukajšnjem pekovskem mojstru in ko je raznašal kruh je tudi od strank sprejemal denar, katerega pa ni oddal mojstru, marveč ga je porabil sam. Ko se je nabralo 42 K, katere bi bil moral oddati mojstru, pa jih ni imel, ga je ta dal utakniti pod ključ. lj Veliko nevihto smo imeli danes opoldne, ko so ravno hiteli ljudje h kosilu. Naliv je bil silen, dež je bil pomešan s točo. Močno je treskalo. Treščilo je v drog voza št. 3 električne poulične železnice, a strela ni napravila druge škode, kakor da je pokvarila luči, ki jih je pa sprevodnik sam popravil. lj Pozivi V soboto popoldne ob treh je prišel uslužbenec neke tvrdke k neki blagajni in zmenjal 6 bankovcev po 100 kron. Pri menjanju se je uradnik zmotil in dal uslužbencu 150 ki'on preveč in sicer so bili med drugimi trije zavitki tolarjev po 5 kron. Dotična tvrdka naj se blagovoli pri oškodovanem blagajniku javiti. lj Ukraden auto. Na Dunaju je nek 281etni dozdevni šofer odpeljal dne 12. t. m. nekemu uradniku avtomobil, ki je bil črno lakiran ter je imel črko A in štev. 990. IJ Razposajene!. Ko je šel sinoči pekovski mojster Jožef Švarc domov, ga je čakalo več pekovskih stavkujočlh pomočnikov, kateri so mu začeli groziti, da ga pretepejo, kar se pa ni zgodilo, ker ga je spremil stražnik. lj Načelstvo zadruge, krojačev, kro-jačic itd. naznanja cenjenim članom in članicam zadruge, da se bode vršil meseca avgusta t. 1. brezplačni poučni tečaj za krojno risanje za krojače in krojačice. Kdor se želi udeležiti tega tečaja, se naprosi, da se nemudoma zglasi pri načelstvu zadruge krojačev in krojačic. Obenem se naznanja, da se vrši prihodnja preizkušnja za vajence in pomočnike, kakor tudi za one krojačice, ki nimajo spričeval in bi rade postale samostojne in ki so se že zglasili pri zadrugi, da se podvržejo preizkušnji v dneh 21. do 23. avgusta 1.1. v obrtni šoli. Prošnje za preizkušnje in učna spričevala je vložiti pri načelstvu zadruge vsaj do konca t. m, Natančneja pojasnila daje v tej zadevi načelnik krojaške zadruge Fran Je-ločnik. lj Atlet. V soboto zvečer je zidar Anton Pih svojega tovariša brez vsakega povoda s tako močjo vrgel ob tla, da ga je znatno telesno poškodoval. lj Umrli so v Ljubljani: Ana Slak, rejenka, 1 mesec. — Anton Markizeti, bivši kamnosek, 58 let. — Fran Hlad-nik, rejenec, 15 mesecev. — Alojzija Gregorčič, zasebnica, 64 let. — Lovrenc Jeram, drvar, 64 let. — Janez Oven, dninar. 43 let. lj Izgubil se je pes, ki čuje na ime „Lord", bele barve z rjavimi lisami, napol dakel, znamke štev. 211. Najditelj naj ga proti nagradi pripelje ali naznani na Ahacljevo cesto št. 5 v Ljubljani. lj Izgubljena denarnica. V c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Ljubljana 3, cesarja Jožefa trg št. 11 (Mahro-va hiša) je nekdo izgubil denarnico z malini zneskom. Lastnik naj se oglasi v uradu, kjer dobi denarnico z vsebino proti izkazilu. Kurzi efektov in menjie. dne 17. julija 1911. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... Skupna 4% konv. renta, januvar —julij.......... Skupna 4-2°/n papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4o/0 . . Avstrijska investic. renta 3 °/o • Ogrska zlata renta 4»/0 . . . . Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 V2 °/o Delnico avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Kublji........... 92-20 92-20 95-90 96-~ 110-45 92-15 80-55 111-70 91-25 80-— 19-55 660-60 240-07 '/2 117-40 23-47 19--94-00 2-54 MfitSC-ftAr: Iv Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 18. julija. Pšenica za oktober 1911 .... 11 20 Rž za oktober 1911......9 OS Oves za oktober 1911.....7'9(» Koruza za avgust 1911.....7 50 Koruza za mai 1912......6 92 2188 Vsem učiteljem in znancem naznanjam prežalostno vest, da je moj soprog, gospod Peter Pogačnik učitelj v pokoja, dne 10. julija t. 1. previden s sv. zakramenti za umirajoče po dolgotrajni, mučni bolezni v 52. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb ranjkega je bil 12. t. m. na Šmihelsko pokopališče, kamor •so ga spremili njegovi znanci in prijatelji, katerim se tem potom najlepše zahvaljujem. V prvi vrsti pa si štejem v dolžnost, zahvaliti se g. kaplanu iz Šmihela za njegovo veliko požrtvovalnost, ki jo je izkazal mojemu ranjkemu. Novomesto, 17. julija 1911. Marija Pogačnik žalujoča soproga. Zahvala. Povodom smrti naše drage, nepozabne majke, gospe Amalije Vrhovec c. kr. profesorja vdove, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo vsem cenjenim damam in gospodom, ki so ji za časa njene bolezni stale ob strani s svetom in dejanjem. Zahvala bodi izrečena vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli izkazat zadnjo čast, med temi posebej še visoko-rodnemu gospodu grofu Choryn-skemu, darovateljem vencev in dalje vsem, ki so nam v teh najstrašnejših urah sočutno stali ob strani. Maša zadušnica se bo brala v sredo ob 8. uri v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. Žalujoči: Stanimir Vrliovcc, Braootlo Vrhovne, medicinec. bančni uradnik. Tonček Vrhovec, gimnazijec. 2180 U1 se sprejme takoj pri Ivanu Remž-garju kleparskemu mojstra, Stari trg 16, I, Ljubljana. 2149 5 z lepo sobo, kuhinjo in pritiklinami se takoj aH za avgust odda mirni stranki brez otrok, Slomškova ulica štev. 23. 2181 Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 nit, Cas opazovanja 17 18 9. zveč. Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju 732 7| 20 0 1 Vetrovi brezvetr. 7. zjutr. 2. pop. 7349 734 3 Srednja včera; 16-2 I brezvetv. 215 j si. jjvih. šnja temp . 20 2J Nebo jasno soparno del. jasno norm. 19 8°. •S !■, i OO Ime: R. Miklauc Ljubljana 592 bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. Kdor hoče kupiti izvrstno belo vin in po nizki ceni, na) se obrne na tali naslov: Zalega vina 2158 Josip Pertot, Barkovlje-Trst 522. ffark hotel Jivoli 3)anes v torek in jutri v srede dva koncerta sl filharmonije" Začetek ob 4. popoldne in ob 7. ur zvečer. 2062 Vstop prost. m v kakem majhnem župnišču na deželi. Razumeš tudi na gospodinjstvo. Naslov pove uprava „S1cn! S 1. avgustom se odda v najem dobroidof z vso opravo. Naslov se izve pri upra| lista pod šifro „peE*arna". 2192 5 še nova, prav malo rabljena, na oljnate osi, po primerno nizki ceni. Naslov se izve pri M^raMKiŠillil ,SEU0Bnca4. Hiša na prodaj Proda sc zaradi družinskih razmer. V hiši je 6 stanovanj, kleti in gostilna, ki se da s koncesijo vred. Hiša je na zelo prometnem kraju in pripravna za kakega vinskega trgovca. Ceni sc na 22.000 K. Oddaljena jc pol ure od Ljubljane. Več pove upravništvo „Slovenca". 217.'$ Več se poizve pri ivorničarju sodavice in pokalic na Vrhniki. 2126 na. deželi z mešanim blagom se da takoj V najem zaradi družinskih razmer. Pojasnila pod „Trgovina" pri upravi lista. 2193 Za župnišče na Koroškem sc išče izučen in poštena 2187 harice Ponudbe naj sc pošiljajo pod naslovo „Korotan" na upravo Slovenca. žiši Koncesij v Ljubljani se odda v najem. Več se p1 izve pri zalogi piva Reininghaus, Šišk w - v;--' -jg R. Ranzingir feffg Spedlcijska tvrdka je preselilo svojo »s nuiibiiii«& pisano zo mesto enburgooo ulico iteu. 3. [B S S Izdaja konzorcij »Slovenca«. .Tisk: »Katoliške Tiskarne«. .Odgovorni urednik: Ivan štele.