Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlfltvo ln ekspedlelja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulieah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vreflniitva t e 1 e f o n - i t e v. 74.
č^tev. lOl.
V Ljubljani, v četrtek 5. maja 1898.
Letnili XXVI
Državni zbor.
Dunaj, 4. maja. Dipaulijev govor.
Vsi današnji listi se pečajo z včerajšnjim govorom barona Dipaulija, ki je v marsičem pomenljiv in morda odločiven za bližnji razvoj avstrijske notranje politike. Levičarski listi izražajo veselje, da se je baron Dipauli s svojo stranko v narodnem oziru pridružil solidarnosti ostalih nemških strank in da je razbil dosedanjo večino. Toda stvar ne sega tako daleč. Z ozirom na vladno izjavo, da Badenijevi naredbi nista bili razmeram primerni in da tudi Gautschevo delo nima stalnega značaja, meni baron Dipauli, naj vlada prekliče naredbi, jezikovni odsek pa naj naredi zakon v varstvo narodnih manjšin. Izrekel pa se jo naravnost proti nemškemu državnemu jeziku in proti parlamentarni zvezi z nemškimi nacijonalci in liberalci. Skratka: Dipaulija so vznevoljili napadi čeških listov, ki so mu očitali nedoslednost in neodkritosrčnost. Toda prepad med nemškimi katoliki in liberalci je tolik, da ga krik o »zatiranju nemškega naroda« ne premosti. Dipauli dobro ve, da pokoplje svojo stranko, ako bi se politično zvezal z levičarji, katere WoIf in Schonerer gonita v boj za germanske ideje, ki so v nasprotju z avstrijsko idejo. Torej: Dipauli sicer ni utrdil postojanke desnici, a tudi še ni uskočil v nasprotni tabor. Sicer pa je javna tajnost med poslanci, da dr. Ebenhoch in dr. Fuchs nista povsem zadovoljna s taktiko svojih tirolskih tovarišev. Parlamentarni položaj in stališče katoliške
ljudske stranke označuje najbolje glasilo dr. Eben-hoeha, linški »Volkeblatt«, ki piše:
»Kako malo vabljiva je pot nemške vzajemnosti, dokazuje usoda krščanskih socijalistov in posebe princa Liechtensteina. Akoravno se je ta s svojim zadnjim" govorom odpovedal svoji preteklosti ter se pridružil dr. Steinvvendru, Kunkeju, Grossu in drugim, vendar ga neradi sprejmo v svojo nemško zvezo, temveč mu predbacivajo njegovo prejšnje prepričanje. Katoliške ljudske stranke nočejo iztrgati iz večine nemštvu v korist, temveč da bi jej tem ložje odvzeli njen vpliv. V vrstah nemške levice se katoliška ljudska stranka zgubi za kričečim radikalizmom Schonererjancev, socijalnih demokratov, nemške napredne in ljudske stranke. S temi radikalci se katoliška ljudska stranka ne more družiti, ker sicer zataji svoja načela, proda svojo čast ter se pokoplje.
V vrstah desnice ima kot jedina nemška stranka velik vpliv in odločilno besedo. Sovražijo jo skoro vse nemške stranke na levici, od njih torej ne more pričakovati vspehov. Strašite nas vedno z mladočeškim huzitizmom! Molčite že o tem, kajti velika večina levice ni za novčič boljša v tem oziru. Nesreča bi bila za katoliško ljudsko stranko, ko bi se ločila od desnice. Dolga leta se je borila proti nemško-liberalnemu centralizmu, in sedaj naj bi odložila svoje orožje ? Navzlic jezikovnemu sorodstvu nimamo s temi strankami nič skupnega; loči nas brezdanji prepad. Ločili bi so od desnice, ko bi ta premenila svoj program, izražen v adresnem načrtu. Pride dan, ko spozn.i nemški narod v Avstriji, da niso tisti njegovi najboljši prijatelji, ki mu kličejo »heil«, temveč oni,
ki s svojo pravičnostjo zabranjujejo boj med raznimi avstrijskimi narodi.«
Te besede utegnejo najbolje tolmačiti mišljenje kat. ljudske stranke. Navzlic temu pa je Dipaulijev govor migljej vladi, da razveljavi zloglasni naredbi. Toda v istem hipu se mora vsakemu vsiliti vprašanje: kaj pa potem ? Potem morajo Mladočehi v skrajno opozicijo, ln 60 odločnih čeških mož, katerim bi se utegnili še drugi pridružiti, more še hujšo obstrukcijo uprizoriti in uzdržati, kakor so jo lani Wolf in tovariši. Vlada pride z dežja pod kap.
Druzega sredstva torej ni, kakor da se stranke zjedinijo vsaj v glavnih načelih, da izvolijo odsek, ki naj izdela načrt jezikovnega zakona v varstvo narodnih manjšin.
Danainjo sejo
si je osvojil posl. dr. V a š a t y , ki tekmuje z dr. Lecherjem. On govori tiho, da ga razumejo najbližji poslušalci, toda on je jeden najustrajnejših govornikov. Oborožen je z raznim statističnim gradivom, poznavanjem razmer in točnimi odgovori na razne medklice. — Pričel je govoriti ob '/,12. uri; ob ljtS. uri prosi predsednika, naj mu dovoli 10 minut oddihljeja. Dr. Kuchs se malo ustavlja, češ, da bi bil v treh urah že lahko obdelal predmet. — Ker pa se čujejo na desnici glasni ugovori, pretrga predsednik sejo za pet minut.
Ob 3. uri dr. Vašaty srečno prijadra do svojega predmeta glede veljave češkega jezika pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru. Govoril je do ure, mahal na vse strani ter večkrat
LISTEK.
Mati.
Z ruskega prevedel Incognitus.
(Konec.)
Smejal se je z odurnim smehom. Stara ženska se mu je približala. To je bila ona sama; njen lasten obraz od dvajsetletnega truda in težav, spojenih s temi, ki so že besnele nad njeno glavo. Poskušala je obuditi vest v duši zlodejca. V bes-nosti pa zgrabi palico in bije svojo mater. Potem gre v gostilno k svojim tovarišem na popivanje, med tem se pa njegova znanka vrže v reko in črni, požrešni valovi so jo požrli, ž njo pa tudi sad njene strasti.
Po tem se je poizgubilo vse in pred očmi Line se je polagoma otvoril drug prizor. Bila je noč. Neki človek se je prikradel v podzemsko dvorano; ondi je zapazil steno, katera je hranila veliko denarno skrinjo. Svetloba svetilke, katero je držal v rokah, je hipoma osvetila njegovo bledo, spačeno lice. Zopet on! Po prezgodnjih gubah na licu ga je spoznala . . . Nekdo se mu je približal: bil je starec, hodeč z negotovim korakom, široko odprtimi očmi. Začela se je kratka, obupna, strašna borba: starec je padel vznak, zlodejec mu je pokleknil na prsa in dvignil je roko; v temi se je zabliskala ojstrina sekire in s hitrostjo strele je pah . . . Lina je vskliknila. Prikazen je zopet po-
stala meglena. Za tem se je prikazala dvorana, polna naroda, petsto ljudij, z razburjenimi obrazi, med dvema žandarjema je stal zlodejec v verigah, izmučen, s topim izrazom na obrazu; na koncu dvorane je visela podoba Kristova z bolestno razpetimi udi, pod njo je pa stal človek v rudeči obleki, z nepokrito glavo, in slišati je bil šelest papirja, s katerega je čital, držeč ga v tresočih rokah
»— — — in obsojamo ga na vešala . . .«
Bedna mati je v onemoglosti zaprla oči. Ko jih je odprla, se je slika zopet spremenila. Na temnem nebu so se jasno pokazala vešala. Pod njim se je razburjala zmedena množica in možno je bilo razločiti nepremično telo, živi trup.
»Bog odvzemi mi kazen«, zašepetala je Lina. Angelj je stegnil roko in grozen prizor je zginil. Malo po tem je spregovoril:
»Sedaj znaš, kakšno bode življenje, katero hočeš rešiti. Sramota za njega, nesreča za ljudi, a za tebe večna skrb, katerej ni imena.«
»Toda«, rekla je Lina, »moj sin ne bode zlodejec. Jaz bodem pazila nanj. Jaz ga naučim moliti in naredim iz njega poštenega človeka. Jaz ga bodem ščitila pred skušnjavami s svojo materinsko ljubeznijo. Ako bode hodil po krivih potih, se jaz na kolenih priplazim do altarja Matere Božje, proseč jo, da on spregleda svoj greh ; in vse moje življenje bode odkup za njegovo življenje.«
»Ti si ravno kar videla, kako bode on ravnal s svojo materjo. Ves tvoj trud bode zaman.«
»V takšnem 'slučaju«, vzkliknila je na pol blazna mati, »ako je svetnik svet že od rojstva, ako je zlodej že v svojej zibelki zaznamovan z oaodepolnim pečatom, zakaj nam pravijo o spo-korjenju Magdalene, Pavla, Avguština, o jednem samem trenotku vere, ki je rešil razbojnika na križu v zadnji uri njegovega življenja ? o radosti, ki napolnuje nebesa, ko sprejme v svoje naročje dušo velikega, toda spokorjenega grešnika? Zakaj se potem moli, posti, zakaj se trudi duh in telo ? Zakaj so vsi poskusi, zakaj vsa krepost? Kakšen prestopek sem zvršila, da me je Bog obsodil biti mati hudodelca, med tem, ko je drugej dal sina, kateri ji bode v slavo in uteho v starosti?«
»Žena, žena«, je veličastno spregovoril angelj, »človeški razum je preslab, da bi preiskoval tajnosti, katerih ne more razumeti. Pokori se in molči!«
Lina je sklonila glavo.
»Odpusti, odpusti mi!« je odgovorila ona.
»Poslušaj«, jo znova rekel angelj, »in pomisli, toda podvizaj sc, ker čas ne čaka in skoro priroda konča svoje delo razrušitve. Ako on danes umre, ostavi o sebi čist in prijeten spomin tem, kateri so ga poznali. Ti sama bodeš hranila, kakor dragoceni zaklad, spomin o njegovih smehljajih, o njegovih nedolžnih očeh, o objemih njegovih ročic, katere je ovijal okrog tvojega vratu. Ti
/ /
v živo zadol. Izjavil se jo s stališča češkega drž. prava proti kompetenci državnega zbora v tem vprašanju, dosledno torej proti jezikovnemu odseku ter priporočal resolucijo, s katero vlado pozivi je, da češkemu jeziku pri obravnavah najvišjega sodišča da iste pravice z nemškim.
Nato dr. Gregorec utemeljuje predlog naše zveze ter pravi mej drugim: V Avstriji treba miru mej narodi, to zahtevajo od nas volivci, ugled zbornice, koristi države. Dobro znamenje je torej, da se je doslej večina strank izrekla za jezikovni odsek. Opustimo pesimizem ter gojimo upanje, da se posreči zakon v varstvo narodnih manjšin. Člen 19. drž. tem. zakona sicer zagotavlja vsem narodom jednakopravnost tudi glede jezika, toda k temu členu je treba pravičnega izvršilnega zakona. Kar dr. llochenburger in njegova stranka zahtevata za nemško manjšino na Češkem, to zahtevamo mi za slovenske manjšine. Na Kranjskem je za nemške ljudske šole nemški nadzornik, zakaj se meri z drugo mero Slovencem na Koroškem in Štajerskem? Okoli 40.000 Nemcev na Spod. Štajerskem ima tri gimnazijo in jedno realko, desetkrat več Slovencev ne dobi slov. pa-ralelk. V Trstu in Gorici slovenska mladina nima slovenskega pouka itd. To ni pravično, to je nasilno. Kar je za Nemce pravo, mora biti tudi za Slovane. Torej na delo za spravo na podlagi popolne jednakopravnosti.
Mej govorom so se oglašali dr. Pommer, dr. Lemisch, Steinvvender in drugi s svojimi neslanimi opazkami. Tako je Pommer klical: Gimnazijo premestite iz Celja v Št. Jurje! Dobro mu jo je zasolil vitez Berks.
Ob Y»5- uri je začel Rusin dr. Okuniewski utemeljevati svoj predlog glede uravnave jezikovnega vprašanja v Galiciji.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. maja.
Državni zbor toraj povodom zasedanja delegacij ne bode prekinjen ; to je izjavil ministerski predsednik grof Thun v zadnji seji parlamentarne komisije. Vlada se je vsled tega odločila za to, ker je tudi parlamentarna komisija desnice zahtevala tako. Dvomljivo je pa še vendar, ali bode imel državni zbor mej tem časom svoje redne seje, kajti vse je odvisno od tega, kako bo napredovala razprava o jezikovnem vprašanju. Ako parlamentarna komisija sklene, da se odreče besedi vsaj polovica dosedaj oglašenih govornikov, potem se v petkovi seji debata morda vendar le že zaključi in odsek bo potem lahko sam nadaljeval nadaljno potrebno delo ; ako se pa zadeva ne reši tako, kakor se splošno želi, kar je v se danjih razmerah najbolj verojetno, potem se vrše tudi mej delegacijskim zasedanjem seje poslanske zbornice tako dolgo, dokler se ne dožene konečni
bodeš vedela, da ga je Bog odločil za svojo slavo, ti bodeš vedela, da hodi tam na nebu od zvezdice do zvezdice, oblečen v tisočkrat lepšo obleko, katero si ti kadar koli si bodi šivala. Ako pa ostane med živimi, bode v pogubo, sramoto in smrt tem, ki se mu bodo približali; njemu samemu pa grozi sramoten konec in večna poguba. Sedaj pa izbiraj zato, ker ti to Bog daje na izbero . . . Že-liš li ti še, da bi živel ?«
Lina je v obupu vila roke. Zdelo se ji je da vse to, kar je pretrpela do sedaj, ni nič v primeri z muko, katero čuti v tej minuti. Na zadnje je spregovorila:
»Kakeršna je moja izbera, je obsodba mojega sina ... Ah! jaz vidim, da mi nismo poklicani reševati vprašanje o življenju ali smrti. Kaj smo mi ? Kaj vemo ? Vsegamogočni vzemi svoj dar in razreši svojo obsodbo. Naj se zgodi Tvoja volja, ne moja!«
Angelj je zginil. Lina se je zopet sklonila nad detetom in slišala je njegov poslednji zdihljej. Razumela je, da se je zgodila volja Božja...
Začelo se je svitati. Prvi žarek je osvetil malega mrliča in ga obdal z rožnatim vencem. Videlo se je, kakor da bi se smehljal in na obrazu mu je ležal izraz božanskega miru. V duši te nesrečne matere se je nalik svetlobi, ki se je večala v polumraku, dvigala blažilna misel: »On je umrl, torej živi. Ta smrtni udarec ga je rešil. Bog naj bode blagoslovljen!«
smoter in vse narodnostno vprašanje ne predloži odseku.
Govor barona Dlpaullja povodom jezikovne razprave v poslanski zbornici je vzbudil v vseh slovanskih krogih veliko presenečenje. Najbolj trdo ga prijemajo mladočeška glasila, mej temi »Narodni Listy«, ki naravnost pišejo, da je za slučaj, ako desnica ne izbacne iz svoje srede barona Dipaulija, smatrati jo za stranko, ki jo izgubila pravico do obstoja in se sama obsoja. Zveza s takimi ljudmi je nemogoča za resno politično stranko. »Illas Naroda« pravi: Iz govora barona Dipaulija se ne more sklepati ničesar druzega, nego da hoče njegova stranka tudi nadalje viseti mej desnico in levico in da bi se rada pridružila levičarjem, ako bi se ne bala pogina. Baron Dipauli se nahaja sedaj ozir jezikovnega vprašanja skoro na jednakem stališču kakor levica. — Res je sicer, da je baron Dipauli mnogo zagrešil s svojim govorom proti jezikovnim naredbam, toda tako daleč ga pa zopet ne smemo soditi, da bi se rad združil z levičarji. On je zvest pristaš katoliške ljudsko stranke, katere načela bi mu z vso silo ovirale pristop k nemškim liberalcem Poleg tega je pa Dipauli tudi zastopnik nemških vo-lilcev in sicer takih, katere neprestano hujskajo prusaški kričači. Mož ima toraj zelo težavno stališče: Nemcem se ne sme zameriti, nasprotno pa tudi ne pritrditi neopravičenim nemškim zahtevam. In tako se je tudi vedel v svojem zadnjem govoru. Govoril je proti jezikovnim naredbam, izjavil se proti nemškemu kot državnemu jeziku ter konečno zagovarjal slobodo in samostojnost svoje stranke v narodnih vprašanjih. Po našem mnenju toraj mož ne zasluži tako velikanske graje, kakor se mu izreka v prvem mladočeškem glasilu, kajti vedel se je tako, kakor mu je ravno kazalo v kritičnem položaju.
Nemiri v Italiji. Počenši s 1. majem se pojavljajo v raznih mestih Italije nemiri, ki pro-vzročujejo raznim oblastvom veliko posla. Ljudstvo se zbira v velikih četah ter napada s kamenjem razne državne in občinske urade, prodajal-nice, skladišča in razne zavode. V kraju Miner-vino-Murge je razdražena množica ropala po pro-dajalnicah in skladiščih, ubila nekaj bogatašev, vojaško posadko, obstoječo iz tridesetih mož, pa potisnila v neko hišo, katero je pozneje zažgala Vojaštvo se je rešilo le z največjo silo in šele potem, ko je došla nova pomoč, je bilo mogoče ukrotiti nemirneže. Jednako se dogaja po drugih mestih. In vse to se dogaja vsled tega, ker ljud stvo zahteva kruha. Že pred pričetkom španjsko ameriške vojske je vladala v Italiji splošna draginja, ki se je sedaj seveda že povečala na celi črti. Konečno je vlada vender popolno odpravila carino na žito do konca junija, s čimur bo ubož nejemu prebivalstvu mnogo pomagano.
Položaj v Španiji postaja z vsakim dnem resneji, odkar je došlo poročilo o nesrečni bitki pri Manili. Javno mnenje v Madridu in v vseh večjih mestih je tako razburjeno, da se je bati v najkrajšem času ustaje po celi državi. Največjo preglavico delajo vladi in njenim somišljenikom revolucijonarni karlisti, ki so komaj čakali ugodnega trenotka, da pokažejo svojo veliko mržnjo napram dinastiji in sedanji vladi. Policija in vo jaštvo ne moreta krotiti upornih duhov. Za razna mesta je morala vlada oklicati obsedno stanje. V madridski zbornici se je v torek vnela zelo burna debata, v katero so posegali posebno republikan-sko-karlistični govorniki, mej temi posebno vodja Salmeron, pobočnik generala Weylerja, Romero Robledo in karlistični poslanec Lorens. Vladi se je očitalo, da je vse premalo skrbela za utrdbo posamnih krajev in oboroženje vojne sile. Dognati hočejo, kdo je odgovoren za najnovejši poraz pri-čenši pri prebivalcu najnižje vrste gori do pre stola. Posebno trdo je prijemal vlado republikanec Salmeron, da je krivo vse nesreče idiotično staro vladarstvo, pod katerim žive sedaj Španjci Mej živahnim ugovorom monarhistov je končal govornik, da so se milijoni potrošili za civilne naprave, mej tem ko so zanemarjali mornarico Oni, ki bo z mečem ukončal sedaji regim, bo velik patrijot. Po teh besedah je stopil v zbornico ge neral Weyler ter si poiskal prostora mej karlisti in republikanci. — Že iz samega zadnjega stavka iz govora Salmeronovega je razvidno, kak duh preveva te revolucijonarne kroge. Glava vsega gibanja pa je znani Don Carlos, ki biva sicer sedaj
v Belgiji, toda razprežene ima svoje mreže daleč na okolu in dozdeva se celo, da je v nekaki zvezi z zunanjimi sovražniki Španije. Nezadovoljnežem na domačih tleh načeluje general Weyler, ki je pridobil na svojo stran že mnogo častnikov. — Kako se reši Španija te karlistične zalege, dosedaj pač nikomur ni znano, kakor se tudi ne ve, ali se bo mogoče rešiti dinastiji in vladi pred pretečo nevarnostjo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. maja.
(Pojasnilo.) Primorski listi pišejo, da se preseli novi nadškof goriški že ta teden v Gorico ter da bo dne 15 t. m. slovesno vmeščen v goriški stolnici. »Soča« dalje piše: »Ker nadškof in knez še vedno boleha, ostane baje prošt mons. Jordan še nadalje za generalnega vikarja«. Temu nasproti pojasnimo, da dan za prihod kneza in nadškofa v Gorico še ni določen, da so torej vse vesti o tem neosnovane. Glede nadaljne opazke »Sočine« pa omenimo, da so zadnji čas prevzv. nadškof hvala Bogu prav zdravi in krepki.
(Pontiflkalno sv. mašo) je danes daroval v stolnici mil gosp. stolni prošt dr. Klofutar za pokojno cesarico Marijo Ano. Te cerkvene slovesnosti so se vdeležili načelniki in zastopniki raznih uradov civilnih in vojaških. Navzoča sta bila mej drugimi deželni predsednik ekscelenca baron H e i n in deželni glavar Oton D e t e 1 a.
(Prijateljski večer) je bil sinoči v »Katoliškem domu« zelo živahen. Udeležilo se je razgovora tudi več prijateljev, bivajočih izven Ljubljane. Razgovoru o organizaciji našega časopisja je predsedoval kanonik Kalan, poročal je dr. J. Debevec, ki je poudarjal, koliko je še ledine na tem polju, kako se vzlasti v tem pogledu treba resno lotiti dela, in posebe skrbeti, da bo »Slovenec« tako vrejevan, da bo ustregel vsem bistvenim zahtevam, kakoršne smejo staviti Slovenci na dnevnik, ki deluje na pozitivnem krščanskem temelju. Zato je potreben poleg političnih novic tudi razgled o kulturnem gibanju drugih narodov, v prvi vrsti slovanskih itd. Konečno predlaga, naj se to delo primerno razdeli. Razgovora o tem so se udeleževali gg. dr. Ja-nežič, dr. Ušeničnik, V. Steska, A. Plečnik, dr. Brejc, Kalan. Vsprejet je bil na podlagi teh razgovorov predlog, osnovati odsek, ki ima v kratkem predložiti načrt, kako vspešno pričeti z organizacijo našega časopisja. Ko se načrt odobri, tedaj odsek povabi vse prijatelje-pisatelje, ki bi bili voljni stopiti v to kolo ter si delo po strokah razdeliti. Odsek bo moral tudi skrbeti, da bodo dobivali sotrudniki brezplačno knjige in časopise, katere potrebujejo za obdelovanje svoje stroke. — Ta stvar je zelo važna, upamo torej, da*kmalu poročamo o vspešnem delovanju tega odseka, v kateri so izbrani gg. dr. Debevec, dr. Brejc, dr. Janežič, Smolnikar, dr. Ušeničnik in kanonik Kalan.
(Osebna vest.) Naš rojak čast. gospod Anton Jaklič, c. in kr. vojni kurat v Trstu, povišan je s 1. majnikom v 1. razred.
(Iz lavant. škofije.) Bogoslovni profesor in podvodja v mariborski bogoslovnici dr. M. M a tek je imenovan za kustoza škofijskega muzeja. — Prestavljeni so gg. Martin Kranjec iz Rogatca v Svičino, Štefan Pivec iz Rečice v Škole in Melhijor Z o r k o iz Solčave na Rečico. — Za župnijski konkurzni izpit so se oglasili gg.: Fr. Bratkovič, kaplan v Rogatcu, Fr. Kakuška, kaplan v Št. Vidu pri Planini, Martin Lah, pro-vizor pri sv. Hemi, Jakob M e n h a r t, kaplan na Ptujski gori, Ant. M o j ž i š e k, kaplan pri Sv. Ani na Krempergi, Matej Š t r a k 1, korni vikar v Mariboru in Matija V a v p o t i č, kaplan v Dram-ljah. — Umrl je v Rudolfinumu v Gorici začasno vpokojeni kaplan g. Ivan Krvnik v 28. letu, rojen pri Sv. Jurju v Slov. Goricah. Naj v miru počiva!
(Iz Gor. Tuhinja.) V 96. številki »Slovenskega Naroda« z dne 29. aprila t. 1. apeluje nekdo na trgovsko in obrtniško zbornico, na c. kr. deželno sodišče in še na druga oblastva, naj bi zabranila nameravano ustanovitev konsumnega društva za tuhinjsko dolino s sedežem v Gor. Tuhinji. Te svoje jeremijade podpira s členom XII. spravne pogodbe, sklenjene mej narodnima strankama, ter s tem, da bi bilo tako društvo osodepolno za ob-
stoječe tuhinjske obrtnike. Dalje se v dopisu tudi trdi, da je obrt v tuhinjski dolini itak že pretirana!? (sic!) Dobro nam je znano, kje in po če-gavi inicijativi se je skoval napominani dopis, ka teri bi imel nositi nadpis iz Kamnika, ne pa iz kamniške okolice, toda ogibajoč se vsakaterega prepira, hočemo to zadevo povsem mirno a stvarno pojasniti. 1. Mi želimo ustanoviti »Kmetijsko društvo«, ne pa konsumno; kajti prvo ima mnogo širši delokrog, nego drugo. 2. V tuhinjski dolini obstoji le jedna politična stranka, in ta je odločno katoliško narodna stranka, o kakej drugi nam ni prav nič znano. V očigled temu je tedaj vse ono spodbito, kar se v »Narodovem« dopisu nanaša na omenjeni član XII 3. Kar se pa tiče tega, da bi bili drugi obrtniki vsled tega uničeni, mislimo, da celo oni, ki so dopis sestavljali, tega ne verjamejo. Mi vsaj smatramo, da so imeli dopisniki tu v mislih obrtnike trgovce? No, koliko pa je teh v tuhinjski dolini? Treba je pa pred vsem pribiti, da ni niti jednega trgovca, ki bi bil z vsem založen. Ti vsi le domačini imajo na razpolago le nekatere kolonijalne stvari. Osobito pri nas v Gorenjem Tuhinji je na to stran tako žalostno stanje, da se le čudimo, zakaj se jednako društvo že poprej ni ustanovilo! Temu morajo celo domači trgovci pritrditi, kar so tudi storili s tem, ker bodo vsi razven jednega pristopili k našemu društvu. In če se ti, ki bi bili po vašem mnenju najbolj prizadeti, ne zoperstavljajo ustanovitvi, čemu naj se li potem groze drugi, katerim niti lasu ne bomo skrivili? Sploh pa, kdo ima pri nas na razpolago moko, pšeno, turšico itd., s katerimi stvarmi se hoče nameravano društvo založiti? Le poglejte vsak teden na vozove in vozičke, koliko vreč in vrečic je naloženih na njih, katere vozijo k nam. Vsak Tuhinjec kupuje — to je neovrgljivo. Da pa mu nihče ne pripelje blaga na dom brezplačno, to si vsakdo lahko razlaga. Pri nas se tako malo pridela, da vsi pridelki ne zadostujejo niti do srede zime. Takoj po novem letu prično se dovažati živila. Seveda temu ni vzrok drugo, nego neprimerna krajevna lega, največ pa to, ker se tu mnogo več skrbi za živinorejo, kakor pa za človeška živila. To je neovrgljiva resnica, katero ni v stanu pobiti niti največji sebičnež. Lahko bi navedli na stotine dokazov, kako živo smo potrebni napominanega društva. Lahko bi dobili na stotine podpisov, ki bi se potegovali za nameravano ustanovitev društva, toda za sedaj naj zadostuje le to, kar smo navedli. Pristavljamo le še, da s tem društvom ne mislimo delati konkurence ne domačim trgovcem, najmanje pa še kamniškim; kajti skušali bodemo naročevati blago od slednjih - toda le od onih, ki z nami simpati-zujejo, ne pa od naših nasprotnikov, kateri se pri vsaki priliki norčujejo iz nas, prijazni so pa le tedaj z nami, kadar od njih kupujemo blago!
(Zdravje v Ljubljani) od 24. do 30. aprila: Število novorojencev 21, mrtvorojencev 2, umrlih 25; med njimi za jetiko 9, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je 10 tujcev in 16 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: 3 za vratico.
(Iz Save «b južni železnici) se nam poroča, da so tam imeli čebelarji prvi roj na sv. Marka dan, drugi dan 26. aprila pa že tri.
(Popravek.) V včerajšnje poročilo o redni seji mestnega zbora ljubljanskega urinila se je pomota v odstavku zadevajočem prošnjo Lukmanovih dedičev radi odstopa dela sveta in facjadiranja hiše. Občinski svet namreč prošnji ni ugodil.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 5. maja. Cesar se je povrnil danes zjutraj iz Kissingena in se podal v Schonbrunn.
Dunaj, 5. maja (Poslanska zbornica.) Finančni minister je predložil načrt zakona glede preklica dolžnosti, po kateri bi morali službodajalci odbijati davek od spremenljivih službenih dohodkov. Posl. Daszynski je znova zahteval javnost legitimacijskega odseka. Predlog je bil odklonjen s 142 proti 121 glasovom. V jezikovni debati je govoril posl. d' Elvert o velikem pomenu nemštva, o jedinosti nemškega naroda in o groznem zatiranju njegovem. Za njim je govoril posl. Javorski, ki je izjavil, da bodo Poljaki
sodelovali pri prevredbi jezik, vprašanja, da se varujejo državni interesi in omogoči normalno ustavno življenje, akoravno se ogrevajo za avtonomistična načela.
Dunaj, 5. maja. Posl. dr. Uregorec je v svojem govoru omenjal, da se nemškemu jeziku lahko da kak privilegij pod tem pogojem, da je drugim jezikom zagotovljena popolna jednakopravnost. Seveda bi ta privilegij ne smel biti kodifkiran. Ta izjava posl. dr. Gregoreca je le njegovo osebno mnenje in ne mnenje slovanske kršč,-narodne zveze, ki je v tem solidarna s Čehi in Poljaki, da nobenemu jeziku, torej tudi nemškemu jeziku ne gre v Avstriji kaka prednost. Tudi s tem, da se je dr. Gregorec izjavil, naj bi bil jezikovni odsek stalen, je povedal le svoje mnenje, ker je klub proti perma-ne n ci jezikovnega odseka.
Dunaj, 5. maja. Predlagatelji predlogov o jezikovnem vprašanju so sedaj vsi govorili, tako da se je danes o teh predlogih pričela glavna razprava. Vpisanih je v tej razpravi 75 govornikov. Prvi je govoril poslanec Jaworski, ki je izjavil v imenu poljskega kluba, da stoje Poljaki glede vredbe jezikovnega vprašanja še vedno na stališču avtonomističnem in na stališču ustave. Po ustavi pa je vsem avstrijskim narodom poleg politi Sne in državljanske svobode zagotovljena tudi narodnostna svoboda, kar izključuje vsak privilegij katerega koli jezika. Tudi je poljski klub mnenja, da se jezikovno vprašanje ne da rešiti po kaki doktrinami šabloni, marveč le po mejsebojnih pravičnih dogovorih z ved-nim ozirom na potrebe in razmere posameznih narodnostij. Poljski klub bo, varujoč svoje načelno stališče, rad sodeloval po svojih zastopnikih v jezikovnem odseku ter deloval na to, da se za vse narode to pereče vprašanje reši ugodno.
Dunaj, 5. maja. Za danes se je nameravalo sklicati s k u p n o sejo načelnikov klubov desnice in levice, da se dogovore, kedaj naj se konča razprava o jezikovnih naredbah. Tega skupnega razgovora pa ni bilo vsled krivde levičarjev, ki so zahtevali, da treba poprej biti na jasnem glede predloga o razveljavljenju jezikovnih naredb. Tega pogoja desnica ni mogla vsprejeti in tako se je razbilo skupno posvetovanje. Sedaj je gotovo, da se razprava jutri ne bo završila, marveč se bo nadaljevala 12., 18. in 14. maja ali pa se bo nadaljevala še le po končanih delegacijah, ako državni zbor ne bo imel svojih sej mej zasedanjem delegacij.
Dunaj, 5. maja. Vest raznih listov, da je nastal v slovan. krščanski narodni zvezi razpor in da mislijo oni hrvatski pravaški poslanci, ki se niso vdeležili glasovanja ob obtožbi Badenijevega ministerstva in so zato dobili od načelstva ukor, izstopiti iz kluba, ni istinita. Sedaj bi bil za tak korak čas najbolj neugoden.
Dunaj, 5. maja. V seji parlamentarne komisije desnice so vprašali Dipaulija, ali se po zadnjih dogodkih še smatra članom desnice. Dipauli je povdarjal, da je še vedno v vseh gospodarskih in političnih vprašanjih solidaren z desnico, v narodnih vprašanjih pa zahteva za-se prosto pot. Sploh pa si je izprosil nekaj dnij odloga, da točno označi svoje stališče. — Posl. K ar Ion je omenil, da neodločnost kluba katol. ljudske stranke izvira odtod, ker stoji jeden del članov na stališču narodne jednakopravnosti, drugi del z Dipaulijem pa na narodnem stališču. — Danes izjavlja Dipauli po listih, da ne more spremeniti svojega stališča in svoje taktike glede jezikovnega vprašanja.
Dunaj, 5. maja. Poslanec Iro, ki je danes posegel v razpravo, je dejal, da nam nemškim nacijonalcem ni prav nič na Avstriji, ker je Avstrija le država oddanesdojutri. Noben nemško-nacijonalen poslanec se ne sme dati voliti v jezikovni odsek ker, nemški nacijonalci moramo delovati na to, da se vresniči program
iz 1. 1848, po katerem naj se Avstrija združi z Nemčijo.
Dunaj, 5. maja. Jutri ima klub katol. ljudske stranke svojo sejo. Čuje se, da bodo nekateri člani ojstro prijeli barona Dipaulija zaradi njegove neodločnosti in omahljivosti glede jezikovnega vprašanja.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Niti s kubanskega, niti s filipinskega bojišča nimamo danes novih poročil o gibanju Spanjske ali ameriške vojne sile. Vzroka je iskati v tem, da Manila že od nedelje sem ni zvezana z ostalim svetom, toraj se brzojavnim potom ne more sporočati o najnovejih dogodkih na Filipinih, na Kubi se pa še sedaj vrše samo priprave mej Amerikanci in vstaši na jedni in Španjci in njim prijaznimi Kubanci na drugi strani.
Listi vsled tega tudi ne prinašajo nikakih novih poročil, marveč se le pečajo z zadnjimi dogodki ali pa delajo »načrte« za nadaljno vojno akcijo.
Posebno čudno je to, da ni nikake jasnosti, kaj se jo zgodilo z Manilo. Iz Ilongkonga so došla poročila, da je Manila že v sovražnikovi oblasti in da je pri bombardovanju bilo razdejanih veliko število hiš, španjski ministerski predsednik pa je zatrjeval v zbornici, da Amerikanci niti ne mislijo na bombardovanjo Manile, in vojni minister je zagotavljal, da jo Manila zadostno utrjena, oborožena in zasedena, da lahko odbija vso napade Amerikancev in vstašev. Komu naj toraj verujemo? V Madridu se govori, da jo vest iz Ilongkonga popolno neosnovana in le iznajba ne-potrpežljive in novih porazov željno lantazije.
Pred Ilavano na Kubi ni več ameriškega brodovja. Nekateri menijo, da je odplulo v Key-\vest, da se založi z raznimi potrebščinami in eventuvalno odvede tudi nekaj sto mož ameriške armade na Kubo, drugi pa so mnenja, da so šli Amerikanci 8 svojimi ladijami naproti španskemu brodovju, ki se nahaja nekje na odprtem morju.
V	San Francisco se marljivo pripravlja na odhod na Filipine. V teku treh tednov odpotuje tje 5000 prostovoljcev na ladijah »Mariposa«, »China«, »Australia« in »Puebla«. Ekspediciji bo najbrže zapovedoval generalni major Lee.
V	Tampi je vse pripravljeno za odhod na Kubo, in sicer jedna pehotna divizija pod poveljstvom generala Wade, prva brigada, štirje polki, pod poveljstvom polkovnika Chochran, drugi brigadi pa zapoveduje polkovnik Poland. Nadaljo odpotuje še 9. konjeniški polk in pa topniška brigada pod poveljstvom llandolphovim. Skupaj torej odpotuje 6000 mož, vender pa dan za odhod še ni določen.
London, 5. maja. „Times" poroča iz New-Yorka: Predsednik Mac Kinley je mnenja, naj bi Zvezne države do konca vojske obdržale si Filipine, toda pravi pa tudi, da jih ne namerava^ trajno priklopiti k Zveznim državam. Ako Španija ne bi plačala vojne odškodnine, tedaj bo Amerika prodala Filipine kaki evropski velevlasti, najraje seveda Angležem.
London, 5. maja. „Times" piše: Evropska celina in vkljub našemu prepričanju, da je na ameriški strani pravica (?), tudi Anglija (?) goji največje simpatije za kraljico Kristino, ki je najboljša konstitucijo-nalna vladarica in ob jedne;m vzgled prave matere. Upati je toraj, da Španjci, naj pride karkoli, ne bodo tako nespametni, da bi vrgli monarhijo čez krov, vsaj tako dolgo ne, dokler je v tako dobrih rokah.
London, 5. maja. Madridski dopisnik tukajšnje „Morningpost" objavlja pogovor s kraljico Kristino, ki je izjavila, da jo je globoko ganila simpatija skoro cele Evrope v sedanjem tužnem položaju. Kraljico navdaja z upom na boljšo bodočnost španjsko domoljubje. Končala je kraljica z besedami: Zaupam na Boga in na posredovanje evropskih velesil po prvi resni bitki.
Jokohama, 5. maja. Poraz Španjcev pri Manili smatra japonsko časopisje za razpad španjskega gospodstva na Filipinah. Vse časopisje je v tem jedino, da je položaj na Filipinah za Japonce velike važnosti.
Madrid, 5. maja. Povodom zadnjih nemirov v Talaveri so deraonstrantje oropali
in zažgali nekaj hiš in samostan. Jednaki nemiri so se pojavili v Velasco. Ranjenih in aretovanih je več oseb. Obredno stanje je oklicano za obe mesti.
Madrid, 5. maja. Guvernerjem vseh španjskih pokrajin je naročeno, naj brez vsakega vprašanja okličejo obsedno stanje za kak kraj, kedar se jim bo primerno zdelo.
New-York, 5. maja. V San Jago di Cuba je množica napadla angleškega konzula. Napadeni se je branil in pri tem ustrelil nekega Spanjoa. Konzula so vsled tega zaprli.
New-York, 4. maja. Povodom otvoritve električne razstave je prebral Chauncey Depew Mac Kinleyevo brzojavko o zmagi pri Manili ter je vihteč ameriško in angleško zastavo vzkliknil: „Sedaj, prvikrat v svetovni zgodovini, sta združeni obe zastavi v boju za človeško svobodo."__
Meteorologi on o poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
n m »	čas opazovanja	Stanja barometra v inin.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Mebo	a . • ■— t A > s 2 =« . g * iN * o*
4	9. zvečer	733-7	12 6 | sl. sever		oblačno	
5	7. ijntraj 2. popol.	7343 7350	110 16-4	sr. vzh. sr. jug.	dež oblačno	5-6
I u. f/vfvi. [	tv.J v	-Z	|	J
Srednja včerajšnja temperatura 14 0°, za 1'5° nad normalom,
327 1-1
Fran Trtnik, deželne blagajne kontrolor in posestnik, naznanja v svojem in svojih sorodnikov imenu vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da je njegov edini brat, gospod	{
Karol Trtnik I
c kr. dež. sodišča svetnik, voditelj okraj, sodišču na Vranskem in častni občan mnogih občin
ondi dnž 4. t. m. zvečer ob 7. uri po kratki a mučni bolezni v 52. letu svoje starosti, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal.
V Ljubljani, dne 5. maja 1898.
Izjava.
Po mestu in okolici raznašajo se razne vznemirjajoče govorice, ker smo tajnika Ant. Gregorič-a od službe odstavili. Ker je zgubil zaupanje, se temu nismo mogli izogniti, dasi je upati, da se stvar brez vsake Škode poravna.
Ni res, da bi bil prejšnji tajnik poneveril 20.000, 30.000 ali 40.000 gld., kakor je pisal graški časnik.
Tistim pa, ki imajo pri posojilnici denar na obresti naložen, ne preti prav nobena nevarnost, ker znaša reservni zaklad nad 90 000 gld., ker je ves denar varno izposojen, velik del, t. j. nad 136.584 gld., proti vknjižbi 1
Hudobni ljudje porabili so tudi to priliko, da vznemirjajo druge, da spodkopavajo našemu zavodu zaupanje.
Zamolčali ne moremo, da je nemška mestna hranilnica vPluji bivšemu našemu tajniku na vloino knjižico našega zavoda posodila 4000 gld., da pa ni poznala do nas toliko kolegijalnosti, da bi nas bila na katerikoli način opozorila, da je napravil naš tajnik pri njej dolg!
Hranilno in posojilno društvo v Ptuji,
dnč 2. majnika 1898.
And. Jurca, ravnatelj.
MIh. Brenčlč, dr. Frano Jurtela, Tomaž Miki, Simon Osohgan, dr. Jakob PloJ, Jo«. Zelenlk,
odborniki.	328 1—1
Štajersko deželno kopelišče
Postaja Južne železnice Polifane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom.
Prospekte razpošilja ravnateljstvo.
Svetovnoslovitl glavberjevo - solnato - klsli-kastl vrelol, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih in dihalnih organov, in sicer:
Tempeljski vrelec, naSS0BvežuJ0" Styria vrelec, eno lo^ao-f'
razpošilja vselej sveže napolnjeno
deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščno oskrbništvo v Rogatec-Slatini.
Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja.
35a spomlad in stavBeno doBo!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motlke. krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonci (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaika, ključa-nlčarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, peči. kovano in valano železo, vsakovrstnokuhlnjskO orodje, kovanja za okna, vrata in oele hiše. Železniške šine za oboke, cement, itorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine po tovarniških cenah.
Najlepša prilika g. trgovcem in sl. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 15
And. Druškovič
Mestni trg št. 9./10.
Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevina vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, olnka-sta in pocinkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnice. me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd.
Zavod
za 320 26—1
umetno slikarstvo na steklu.
B. ŠKARDA
Sedemkrat odlikovan s prvimi nagradami.
Specijahii zavod
za
slikanje na cerkvena okna
v vsakem slogu ln izdelavi.
v BRNU.
Ceniki, troškovniki, načrti, Skice in vsakoršen strokovni nasvet brezplačno.
Trgovina z galanterijo in igračami
Ivan Kordika
v Ljubljani,
Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14,
priporoča po zelo nizkih cenah :
Kuhinjsko posodo, emaillrano,
prve vrste, patent-lonce z bakrenim obitkom; namizne svečnike iz pak-fona, medi in alpake: nože in vilioe (besteke) za salato, desert itd. Vsakovrstne reči iz alpaka in alpaka-srebra iz najboljše c. in kr. privileg. tovarne W. Bachmann & Comp. na Dunaju.
Zunanja naročila izvršujejo se točno in po nizkih cenah. 313 5
Dunajska borza.
Dnč 5. maja.
Sknpni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4%,, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini
102 gld. 10			kr.
101		80	rt
121		20	9
101		90	rt
120		80	n
99		15	n
914		—	n
357		35	rt
120		75	n
58		80	
11		77	
9		541	In
44		50	n
5	n	66	n
Dn6 4. maja.
4°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 6°/0 .
>	» dolenjskih železnic4°/0
163 gld. 60	kr.
160 „ 50	n
196 „ 75	rt
99 „ 45	n
139 „ 25	n
129 „ 50	n
109 „ -	n
112 „ 50	n
99 „ -	n
98 „ 70	rt
219 „ -	n
183 „ 60	n
126 „ 40	rt
99 „ 50	n
Kreditne srečke, 100 gld.......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genois srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
200 gld. 170 „ 20 „ 27 83 79 59 22 158 3625 428 73 114 168 181 127
kr.
25 50
75 50
60 60 15
62
HJt Nakup ln prodaja Tttt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
WIERC1J B"
l„ Wollzeilfl 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2.
JUT Pojasnlla~£JX v vseh gospodarskih in finančnih stvare*
potem o kursmh vrednostih vseh špekulacijskih vrednostmi papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti ZtS" naloženih glavnic.