slovensko ljudstvo'^6%
-m vero dom ogsi
XII letnik.	.	V	Gorici,;'dnerT). oklohra 1004.	40.	številka.
in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Narofnlno in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semcniška ulica S. 16 Posamezne Številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Kortfnjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
1 ** ■*
Tiska ,,Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Izhaja vsaki četrte) oli II. uri dopoldne Rokopisi sc ne vra čajo. Nefrankovanr pisma se ne spre jeinajo.
Cena listu znaš? za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za in a n j premožne za celo leto 3 kroni’ za pol leta K l '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, 7.a drug' dežele izven Avstriji •i K.
Rokopise sprejem-'1 .Narodna Tiskarna' v Ooiici, ulica Vel turini št. ‘J.
a nočejo nič vedeli o dolžnostih. Vsi se zadovoljujejo le s klicem: „Vaem enake | pravice !u a pozabljajo, da bi bil prav lako opravičen tudi klic: „Vsem enake dolžnosti !“	Dr.	P.
Dopisi.
Iz Dornbergn. — Dornberški ■ učitelj ter obenem tajnik in Bizjakov oskrbnik (?) g. Križman ae silno jezi, ker je katoliško-narodna stranka vložila priziv zoper nepostavnosti in sleparije, ki so se godile pri naših občinskih volitvah, o katerih bomo bolj natanko govorili, potem ko bo priziv rešen.
Peče ga najbolj, ker je v priziva označena njegova agitacija za nliberalce“ pa čadno in nepostavno vedčnje pri vo-litvi sami, zato baje grozi in straši, da bo v ,luknjo" spravil vse, ki so „rekurz* podpisali. Kdo se ne smeje? Priziv je pa podpisalo približno 170 volilcev, in predno bo Križman vse te v goriško „keho“ spravit, mn bodo gotovo rmuštačeu posivele. Križman toraj grozi, ali mi mu povemo, da se ga toliko bojimo, kakor se na primer boj6 vrabci slamnatega moža v poljskem žitu. Da, mi mu celo povemo in svetujemo, naj bo malo bolj kratkousten; saj mu je najbrž znana do-godba o „gadu na prsih" itd. izza kratkih let.
Tudi naj Be nič ne zaganja v našo duhovššino, češ: v cerkev naj gre, nima pri politiki in občinskih volitvah nič opraviti. Tako? G. Križman, najmanj trikrat več pravice ima duhovščina pri politiki in občinskih volitvah, kakor kak ošaben dornberški učitelj.
Če toraj vi gonite našo duhovščino v cerkev, bomo mi vus podili v šolo, kamor edino le spadate. Tam učite, tam vodite, tam delujte, da bo vse v redu, kakor mora biti. Ste nas razumeli ?
Vse kaže, da se bomo s tem učiteljem še večkrat srečali.
iz Mirna. — (Demokratični ahodekv Podgori). Preteklo nedeljo sklical je Kopač javni shod v Podgori, na katerega je celo po plakatih, prilepljenih po Gorici, delavce skup bobnal. Udeležba na shodu je bila taka, da je Kopač lahko videl, da mu je na Goriškem odklenkalo. Bilo je na shodu 42 seštetih udeležencev, med temi 8 kršč. soc. in 7 soc. dem. iz Mirna. Bilo jih je tudi par iz Gorice, kateri niso pripadali Kopačevi stranki. Ostalih 25, med temi več Lshov, nismo poznali, od kod da so. Bili pa so pristni Kopačevi podrepniki. Shod, kateri je bil naznanjen ob 4. pop., začel se je šele ob 5. uri.
Nastopil je Kopač, kateri je v tri četrt ure trajajočem govoru premleval stare fraze, katere so so že vrabci na strehah od Kopača čivkati naučili. Mesto da bi govoril o delavskih vprašanjih, smešil je ljudi, ki so se tisti dan v Podgori procesije udeležili. Pri lem zgodil se jo ta-le prizorček. Kopač: „In li ljudje (ki so se namreč udeležili procesije) so se tam pustili blagoslovit, služili so si za nebesa. Če sploh nebesa so, jaz že malo verujem.11 Eden naših: „Pfuj, sram vas bodi 1“ Kopač: „Klerikalni podrepniki!4 Več naših: „Vi ste podrepniki židov, podrepniki žida Adlerja, judom, svetovnim oderuhom služite, od judov se pustite voditi!“ Nekateri demokrati so hoteli nas ven spraviti, kar se jim pa ni posrečilo. Mi smo na to, videč, da smo v manjšini, Kopača mirno do konca poslušali. Sicer pa ni celi čas nič druzega povedal, kakor smešil vero in sv. krst. O tem bomo še govorili. Ta shod je pokazal, da na Goriškem so za Kopača tla prevroča. Pokazal je, da delavstvo je že sito teh demokratičnih pridig. No, Kopač je bil menda vseeno zadovoljen, ker svoje svitle kronice je vseeno dobil. Nazadnje pa vprašamo Kopača: Zakaj ga ni več v Miren?! Mi vas prav željno pričaknjemo! Na svidenje !	R a z n i „č r n i“.
Vsem enake pravice?
Med ljud.-tvo se mečejo zvenečo fraze:	„Vsi	smo	enaki! Vsem tičejo
enake pravice I-* Ta glas se ponavlja žo od francosko revolucije pa do našega časa. Ta klic se zdi ljudem prijeten, zato ga radi poslušajo in ga vsi vprek tudi radi ponavljajo. Le malo jih je pa, ki hi hoteli presoditi pravo vrednost teh besedi, ki bi hoteli presoditi, ali so te besede opravičene ali ne.
Zalo sem se namenil podati cenj. čilateljem par odstavkov o tem vprašanju.
1.	Pravice so bistveno zdru-ženezdolžnostmi. To je prvi stavek, ki ga bomo dokazali. Ako hočemo namreč soditi o pravicah, premisliti moramo dobro njih razmerje do dolžnosti. To je zelo važno, ako hočemo zapreti usta socijalistom in zlasti liberalcem, ki hočejo imeti le pravice in nič drugega ko pravice.
In kaj vidimo na prvi pogled ? Vidimo, da je ni pravico, kateri bi ne odgovarjala dolžnost in da je ni dolžnosti, kateri bi ne odgovarjala pravica. Resnično.
Kdor hoče namreč dokazati, da ima pravico kaj storiti ali opustiti, dokazati mora, da je to dejanje pravo in dobro, da je več ali manj potrebno v dosego človekovega namena, ali z drugimi besedami, da odgovarja to dejanje več ali manj strogi dolžnosti, katera sloni na zakonu. Greha delati nimamo nobene pravice, ker je greh proti našim dolžnostim.
Izgled: 1. Vsakdo ima pravico izobraževati se. Zakaj ? Ker je to nekaj dobrega, ker odgovarja človekovemu namenu, ali z drugimi besedami, ker je to več ali manj dolžnoBl, ki nam jo nalaga naravni zakon. 2. Vsakdo ima pravico pomagati bližnjemu. Zakaj ? Ker je to nekaj dobrega, kar nam nalaga več ali manj stroga dolžnost, ki sloni na naravnem zakonu. 3. Vsakdo ima pravico
LISTEK.
Spomini s pota.
(Dalje.)
Beanlien je imelo do 1. 1890 le malo hiš, zdaj pa šteje 1100 prebivalcev. Obiščejo ga Angleži in Francozi, pa tudi inemci. Prekrasen kraj! Da bi le ne pozabili tu resničnega raja! — Nizza ima 98 900 prebivalcev. Najbrže sloji že od četrtega stoletja pred Kr., sezidali so „Ni-kejo“ fokiški prebivalci Marsolja. Do 1. 1388 je spadala najprej k grofiji „Pro-vence1, potem pod savojske vojvode, 1. 1792 jo je dobila Francija, odstopila jo
1.	1814 Sardiniji, 1. 1860 pa jo je spet dobila Francija. Tu je rojen maršal Ma-sena I. 1758—1817 in — — Garibaldi! Domači govorč tudi proven^alski jezik. Okolica na severu je prav lepa, okrožu-jejo jo morske Alpe; zato ima suho in toplo podnebje. Tudi novo meBto ob bregu je videti krasno. Kraj pa, koder teče železnica, ne napravi dobrega ntisa. Hiše so starinske, nelepe, in pa zopet ta po-ladamilska obleka pri tvornici v — mratu. (Tudi na polju je bilo videti tako »obleko* tu in tam.) — 40 minut od mesta proti severu je samostan St. Pons. Postavljen je na mestu, kjersol. 261 mučili sv. Pons a ; praznuje se 15. maja. — An-
Boga častiti, hvalili in Ma služiti. Zakaj? Ker je to dolžnost, ki sloni na naravnem zakonu itd.
Dalje! Kdor hoče dokazati, da ima pravico, kako stvar zahtevati od svojega bližnjega, dokazati mora, da mu ima dati bližnji dolično stvar in dolžnost, katero nalaga zakon.
Izgled: Ako hočemo dokazati, da ima kdo pravico zahtevali od bližnjega svoto denarja, dokazati moramo, da ima bližnji dolžnost dali mu dolično svoto. To je jasno !
Kakor pa odgovarja vsaki pravici dolžnost, prav lako odgovarja tudi vsaki dolžnosti na drugi strani pravica.
Kdor ima dolžnost kaj storili ali opustiti, ima obenem tudi pravico to storili ali opustiti. To je samo ob sebi umljivo. Navedeni izgledi pojaannjejo dovolj !
In dalje, če ima kdo dolžnost dati komu kaj, ima drugi pravico zahtevali to od njega, n. pr. čc ima kdo dolžnost dati komu svoto denarja, ima ta pravico zahtevati jo od njega.
Vsaki dolžnosti odgovarja torej pravica in vsaki pravici dolžnost. Obe izvirati iz zakona in sicer ali naravnega, ali Božjega, ali človeškega. Čim strožja jo dolžnost, tem večja je pravica in čim večja je pravica, lem strožja je dolžnost.
To je prva resnica, katero moramo katoličani krepko povdarjali nasproti liberalnim kapitalistom, ki hočejo imeti v vseh rečeh popolno svobodo in vsestranski proste roko v uporabljanju svojega premoženja in svojih kapitalo v, v izkoriščanju delavskega ljudstva itd. To resnico pa moramo povdarjati tudi nasproti komunistom, socijalistom in anarhistom, ki zahtevajo pravice, a gazijo v blato vse dolžnosti, katere im ajo do Boga in do bližnjega. Vsi vpijejo le po pravicah,
tibes je staro Antipolis in so ga sezidali izprva Marseljci kol brambo zoper Li-gurce. — Cannes ima 24600 prebivalcev in je razpoložon v polkrogu v Na-pulskem zalivu. Krasna je mestna lega, hoteli in vile imajo večinoma vrte okrog. Nasproti mestu bo Lerinski otoki. Na otoku St. Honorat je imeniten samostan Larina, ustanovljen I. 410 od sv. Hono-rata. Odtod so izšli znameniti možje: Hilarij Arlški, Vincenc Lerinenski itd. Pri St. Rafaelu je stopil Napolen 9. oktobra 1. 1799 na suho, ko se je bil vrnil iz Egipta, in tu je stopil na ladjo 28. aprila 1814 na poti na Elbo.
Raznorodni potniki, s katerimi sva se prej kaj porazgovarjala, so izstopali drug za drugim in ostala sva skoroBama. Naposled — v Les Ares — se ustavi lu-kamatija, češ, da bo počival do — 3*/t zjutraj. Zveze ni bilo ! O Peter Serra
—	bodi bolj previden v prihodnje s svojimi sveti! Sicer pa bo nisva zastavila v Genovi le zaradi njega. No, naj bo tako! Zdaj vsaj prideva do večerje. Prej so itak podili vlak iu niso dali kaj okrepč&la na francoski zemlji. Ko bi se vozili dalje, kdaj bi šele prišli v Marselj. Bodi torej počitek! — V ostalem tudi ta vasje nekoliko znamenita zaradi kupčije ač svi-lodi itd. In tu v obližju v samostanu Sa-lemband je živela sv. Roselina (Rožina)
in umrla 1. 1329. Na njeno priprošnjo so slepci izpregledali. — 0 sv. Rožina, izprosi vid in pogled slepcem — političnim in nepolitičnim! !
Drugo jutro ob 31/* je vlak drvil dalje mimo Vidaubana, Le Luca, Gonfa-rona itd. in nas privedel v Toulon. To mesto ima 101602 prebivalca in je za Brestom najbolj važna vojna luka francoska in trdnjava prvega reda. Venec trdnjav ga varuje. Grki so ga zvali Telo-nion, Rimci pa Telo Martius. Ustanovili so ga baje že Feničani, ali do veljave je prišel šele v novejšem času. Sicer pa smo videli le severni del mesta, skozi se peljaje — in trdnjave na hribih. — Čez Baldol in La Biotat smo dospeli do Anbagna. Od tu proti severo-vzhodu vede skozi starodavno bukovje pot k St. Bau-mu. Tu je bila votlina, kjer je po ustnem izročilu živela — sv. Magdalena 30 let v popolni samoti in je tam tudi umrla. Zdaj je tam romarska kapela. Še nekaj postaj in bila sva v Marselju ter se nastanila čez dan v „H6telu de Roma*.
Marselj (Marseille) je lepo in kaj živahno kupčijsko mesto, ki šteje 491.161 prebivalcev. Drugo mesto je po veljavi in glavna luka Francije ter leži v polo-krogu ob znožju skalnih odrastkov pro-ven^alskih planin ob zatoku lyjonskega zaliva. — Ustanovili so ga Grki iz Fo-
keje (pri Smirni) okoli 1. 600 pred Kr. L 49 pred Kr. ga je promagal Julij Cezar. V četrtem stoletju je bil tu mučen stotnik Viktor pod cesarjem Maksimini-janom; ravno tako tudi sv. Aleksander Felicijan, Longin in Denterij. Koliko stotnikov bi bilo enakih mislij? V petem stoletju je tu bil opat znani cerkveni pisatelj Casijan. L. 414 je prišlo mesto pod Zapadne Gote, potem pod Franke, pod kraljestvo Arelat. Razdejali so ga Saraceni, ali v desetem stoletju je bilo spet sezidano; imelo je lastnega mejnega grofa. L. 1250 ga je podjarmil Karol An-žuvinski, I. 1481 je bilo združeno s Fran cijo. L 1720 in 1721 je pobrala tu strašna kuga do 40000 ljudi. L. 1899 jo praznoval 2500-letnico svojega obstanka.
—	V mestu biva tudi 72.000 Italijanov, ki imajo 30 duhovnik6r v oskrbovanje.
Najlepše se pregleda mesto in okolico s cerkve Naše ljube Gospe varihinje (de la Garde), kamor sva prišla po žični železnici (dvigalniku). Cerkev je bila dokončana 1. 1864 v romansko bizantiskem slogu ; zidana je na mestu nekdanje romarske kapele in trdnjavice. Na vrhu 45 m visokega stolpa je velikanski kip D. M. Najprej prideva v podcerkev ; nato v pravo cerkev. V poslednji je na glavnem oltarju srebrn kip D. M. Tu so mozaiki in premnogo zaobljubljenih plošč, udela-
Mimi, 10. okt. 1904. — „Soča“ je koj po veselici razvitja zastave „Kat. del. društva" priobčila notico, da je neki klerikalec rekel: „03 tj a, kristjani smo
mi !u
Nočemo zagovarjali tega, ki se je tako izrazil. Vsakdo pa ve, da se tega ni v cerkvi naučil in tndi „Kat. del. dr,u nima tako izraženo svoje geslo. Torej od kje tako neroden izraz ? To hočemo danes pojasniti, obenem pa tadi povedati, kdo je omenjeno notico pisal in v katerih krogih se nad njo spodtikajo.
Letos je pristopilo k našemu društvu okoli 100 novih udov. Med temi je mnogo naših uladeničev. V društvo se rado vse sprejme, najrajše pa mladino. Ako pa stopi v našo društvo kakšen, kateri ima kakšno grdo navado, ni draStvo tega krivo, pač pa naši nasprotniki, kateri so sami polni grdih navad. Ako pa pride med nas kakšen njih bivši učenec, hitro zaropotajo v svet: Takšni so mirenski kristjani itd.
Da, gospoda okoli »Soče“ in peščica vaših palice vrednih pristašev v Mirnn, mari mislite, da s takšnimi noticami odgovarjate na naše dopise? Reveži I Nismo vas smatrali še do zdaj za kdo ve kakšne možake, ali da v opravljanja babe prekašate, lega nismo verovali.
Ro smo brali v »Soči14 zgoraj omenjeno notico, smo skoraj mislili, da je to gorko nesel v „Sočo“ kakšen goreč kristjan, katerega je v dno daSe užalilo, ko je slišal po nemarnem in brez časti imenovati sv. hoBtjo. Kako pa smo se zavzeli, ako smo sliSali iz ost še skoraj mlekozobih mladeničev, hvalili nekega Jožefa Beltrama (po domače Joškota Pintarjevega): „Bolj, braf1 je kakor obeden za pisati dopise. On zna ožehtali le neugnane klerikalce. Posebno zadnji dopis, v katerem je tako ,.fejstM zapisal: »Oštja, kristjani smo mil" S tem jih je birmal11 itd. — tako so govorili otročaji.
Toraj Joško je tako .braf*. Tudi mi mn rečemo: Bravo, Joško bravo, častita mo, le tako naprej I Veseli nas, da smo zvedeli za tvoje zakulisno streljanje, toda pomni, da te vsi vidimo in poznamo. Zdaj lahko stopiš iz zaknlis in javno po-.netaš izpred naših pragov. Prej pa vedno osnaži pred tvojim. Ako ti se je zdelo potrebno, osmešiti celo naše društvo radi nepremišljenega izraza enega našega uda, zakaj se ti ni zdelo potrebno, ojstro pograjati nekega nehvaležnega Bina, kateri je svojo na smrt bolno mater preklinjal? Ali ga nisi slišal? Za danes naj to zadostuje. Našim ndom pa pravimo, naj se te ogibajo kakor strupenega gada.
Zdaj pa moramo povedati, v katerih krogih so ono notico hlastno čitali in se norčevali. Naše domače nasprotne kroge niti ne omenjamo. Pač pa glasno povemo, da ti krogi so mej dijaki c. kr. gimnazije, in kar je še bolj obžalovanje vredno, je to, da med nje spadajo tadi nekateri gojenci malega semenišča, kateri se na hodnikih pozdravljajo z besedami: „OUja, kristjani smo mi I* Pravijo, da je gojencem malega semenišča prepovedano branje političnih listov in tadi katoliških. Vemo pa. da se v malem semenišča vtihotaplja rSnčau in mnogo podobnega. Liberalci se uže bahajo, da so zanesli svoj dah
nih v steno (na eni je n. pr. zahvala nekega poročnika L’ Acarda], pa tadi več sabelj in kalupov ladij v zahvalo rešitve. Tu sem videl vojaka prav pobožno moliti. S terase pred cerkvijo, še bolj pa sč stolpne galerije je prekrasen razgled na prostrano mesto in neštevilne bele vile na gorah, pa na luko, gole otoke z gradom nIf-‘ na mOrju in na goli kras ob bregu. — Posebej sva si ogledala pozneje še stolno cerkev U. D. v starem mestu — istotako sezidano v romansko-bizantinskem sloga. Dolga je 140 m, ima na pročelja dva stolpa s kupolo, 61 m visoko glavno križališčno kupolo, pa nižje kupole nad stranskimi kapelami. Ima tri ladije s hodniki, in je posebno bogata raznega marmorja in mozaikov. Do sedaj slane 14 milijonov, pa še ni končana. Pred cerkvijo je kip škofa Bolsunca, ki je požrtvovalno deloval med kugo I. 1720. Krasna je cerkev sv. Vincenca Pavlanskega v gotiškem slogu desetega stoletja; notranji okras pa tadi še ni dokončan. Cerkev sv. Fereola (Mečislava) pa je pretemna. Ni mi ugajalo, da ni pravih cerkvenih klopi, ampak le tiste laško preproste stolice, ki jih lahko vsak nese, kamor hoče.
Izmed drugih reči sva si ogledala staro lepo loko s prostori za kvaranteno; dalje novo Inko od I. 1860, kjer je premnogo zalog. Dolgi jez je stal 50 miljo-
celo v semeniške prostoro. — Toliko za daneB komur pritiče.
Prihodnjič pa še mnogo zanimivosti iz Mirna.	Črni	veta	ši.
1/. kobariškega okraja. — Po viharja dne 16. t m. postalo jo vsak dan bolj mrzlo, toplomer je padel na 6° C. in imeli smo v krajih, ki leže v zavetju, tri dni zaporedoma slano. Ajdi je to zelo škodovalo; v nekaterih krajih, kjer je šele cvetela, kakor n. pr. v Krnu, jo je popolnoma vzelo. Edini pridelek, ki je dosedaj lepo kazal, je popolnoma ali vsaj deloma vničen. Kraji, ki leže na prepihu, niso imeli slane, ker je vse dni vlekla burja, ali kakor ji pri nas pravimo, »kranjski veter*. Hoteli smo spravljati, kar je še ostalo, pa pri delu ustavilo nas je deževje, ki je nastalo po slani. To je pravo jesensko deževje, lije kakor ▼ Mandžuriji. Tako zgodnje slane 2e več let ne pomnimo. — Sedaj, ko smo oSmnlili sirk, se še le vidi, kako škodo je napravila pri tem pridelka letos suša na nekaterih njivah. Komaj vsako deseto steblo ima „panogljo*, pa še med temi je veliko praznih; kakor so pognalo, tako so ostale : suša jih je zamorila. — Na novi cesti med Kobaridom in Trnovem se pridno dela. Žal, da cesta ne bo še letos končana. Delo se je zakasnelo, ker je prejšnji podjetnik odstopil in delo morala je prevzeti država, ki pa je pričela delati jako pozno. Koncem leta 1906 bo pa cesta najbrže dograjena, ako le spomladi zgodaj prično z delom. Pri cesti dela veliko domačinov iz Trnovega, Drežnice, Libušnje itd. Plačo imajo še primerno, od 2—3 K na dan. Mnogo delavcev hodi vsak večer domov, dragi pa večinoma vsaj ob sobotah, tako ne porabijo toliko, kakor daleč v sveta. — Na Trnovem imajo sedaj učiteljico, ki zabija otrokom ačenost v glavo. Do sedaj je ačil gori ngospodu, pa so otroci premalo napredovali, zato so jim dali „boljšo učno moč". Bomo videli, kaj bo iz te moke. — V Borjani letos nimajo nobene „učne moči“, zato so otroci brez podaka. Tam je vedno ačil „gospod*, pa lani poslali so jim „boljšo učno moč“, namreč učitelja; letos so ga pa zopet vzeli in sedaj ne podučaje nihče.
Na Matajurju, kakor znano, postavili bo 1. 1900 naši sosedje mogočen stolp, ki naj priča, da v 20. stoletju š<) Kristus kraljuje. V tem stolpa je bila spodaj mala votlina, kjer se je moglo maševati. Toda zlikovci niso pustili pri mira oltarnega kamna, zato je škofija v Vidmu prepovedala maševati v stolpa in zapovedala odstraniti oltarni kamen. Beneški Slovenci pa so sezidali blizo stolpa lično kapelico, kjer se sedaj lahko ma-šnje. To kapelico blagoslovili so pred kratkim; pri tej slovesnosti bilo je tudi veliko naših poleg. Znamenito je, da ima la kapelica na pročelja v kamen vdolben napis, ki pove vsakoma, da bo to kapelico sezidali Slovenci. Tadi v kapelici sami so slovenski napisi. Slovencev na Beneškem še ne bo kmalu konec. To potrjuje tudi sledeči slučaj. Iz Prosnida, ki leži na nuši meji pri Logjeh, vzeli so slovenskega duhovnika in ga namestili z Italijanom, ki ni bil zmožen slovenščine Pridigoval je italijansko, spovedoval ita-
nov frankov. — Na trgu d’ A'x (Eks) je slavolok iz 1. 1825. V posebni palači je muzej lepih umetposti, potem prirodo-pisni muzej, šola lepih umetnosti, fakulteta znanosti, borza (ki je stala 9 miljo-nov), justična palača in prefektura v renesančnem sloga. Tu so lepi drevoredi, cvetlični trg itd, ob ulicah pa prekrasne izložbe. Po cerkvah ni ravno gnječa — nasprotno ; ali — po mesta gor in dol je vedno vrvenje in kipenje, ali peš, ali z vozom, ali s tramvajem; včasih bo zvezani kar Štiri tramvaji skopaj, in vedno jo vse polno. Posebno živo je pri borzi po rimski alici (vrvarski), ki je ponos Marseljanov. Meni pa je hodilo vedno na misel prerokovanje : Pariz pogori, Mar-selj in draga velika mesta se pogreznejo
—	in britki občutki so me navdajali! „Bog je — Bog !M je dejal bivši liberalec. — V kavarni so nas imeli za — Španca. V tem mestu so posebno zijali za nama. — 7 hotela sva bila še dobro postrežena. Ali ta sva se prepričala, da ni prav ogibati se skupnega obeda (table d’ b6ta), kjer je v navadi. Ako se naročuje po svojem (a la carte), to nekako neradi slišijo, in ker morajo posebej napravljati, je tadi razmerno dražji račun Glavni obed pa je na jugu šele zvečer, o poludne le večji zajntrek.
(Dalje pride.)
lijansko t Kdo ga je pa poslušal, kdo prišel k izpovedi? Nihče 1 Vera je trpela, Slovencev pa niso poitalijančili I Sedaj so te oblasti sprevidele, in italijanski duhovnik mora nazaj med Furlane, v Prosnid pa pride zopet Slovenec. Kes, trdno se drže naši bratje pod italijansko zvezdo! Bog jih ohrani čvrste in čilel
— Na Muti pri Bobiča so sedaj nekaj časa jako sitni. Laški financi verujejo Slovoncu na besedo, da nima nič dacu podvrženega pri sebi in ga ne nadlegujejo dalje; a ne tako pri nas. Čo stokrat rečeš, da nimaš ničesar, preiskali te bodo vendar vsega. Kmala bodo pričeli potnikom še po žepih stikati. Kar je preveč, je pa preveč! Mislijo morebiti, da ker so dobili enkrat „BurjoH, ki je nesla laške buteljke da jih sedaj vBakdo nosi. Gospodje, prav, da ste vestni, pa ne bodite presitni!	— Kaj novega v Kobaridu ? Sedanji poštar odide koncem t. m. na svoje novo mesto v Ajdovščino, na njegovo mesto pa pride Kobaridcem dobro znani poštar sč Srpenice. — Edini „Hotel“ v Kobarida ima sedaj dva napisa: spredaj »Hotel Devetak", na strani proti trga ..Hotol pri pošti*. Objednem pa je la „Hotel“ tadi »tovarna sodovke" in ngostilna s hlevom*1 za postiljone. Kaj hočete še več?! Kaj še novega? V Kobarida se toči novo vino „močnik“ (rebulja), čeprav je nmočnikaru še daleč. Če ne verjamete,
— pa pojdite pokušat!
Sežana, 2. oktobra. — Dn6 5. septembra t. I. otvoril je karatorij za pospeševanje male obrti v Gorici mojaterski tečaj za čevljarske mojstre in pomočnike v Sežani, ki je trajal pod vodstvom izbornega strokovnega učitelja Jakoba Halke do 1. oktobra t. 1. V nedeljo dnč
2.	oktobra se je po veliki maši slovesno otvorila razstava teoretičnih in praktičnih izdelkov, katere so v teka tako milega časa izgotovili udeleženci tega nadaljevalnega tečaja.
Otvoritve razstave so se udeležili razan mnogobrojnega občinstva l&-le gospoda: Predsednik kuratorija za pospeševanje male obrti deželni poslanec E. Holzer, ud knratorija deželni poslanec in odbornik prof. I. Berbuč, stalno nameščeni inžener Penso, c. kr. okrajni glavar Anton Rebek, c. kr. okrajni šolski nadzornik in upravitelj občine Matko Rante.
Predno se je otvorila razstava, govoril je poslanec Holzer zahvaljevaje se občinstva na obilnem obiska te razstavo ter vzlasti osnovateljem pospeševanja male obrti, katero sistematično in vspešno vodi sekcijski načelnik v ministerstva za trgovino Exner in ki snuje slične kura-torije po posameznih deželah. Tak ku-ratorij se je zasnoval tudi za Gorško, katerega podpira c. kr. vlada, deželni zbor, trgovinska zbornica, mestne občine Gorica, Rormin in Tržič (Monfalcone).
Zahvaljuje se ludi za podporo o vresničenju tečaja okrajnemu glavarju Rebeku in občinskemu upravitelju Matko Kantelu, ki sla ma šla v vsakem obziru na roko.
Zahvalil se je tudi strokovnemu učitelju Hulki na njegovem izbornem in res strokovnjaškem pouku in konečno tudi udeležencem tečaja, ki so z velikimi, ludi gmotnimi žrtvami, z veliko vnemo in veseljem točno obiskovali tečaj želeč, da pridobljeni pouk izkoristijo v svoj lastni prid in v zadovoljstvo svojih naročnikov, kajti le v umstvenem napredku tiči bodočnost obrti.
C kr. okrajni glavar Bežanski Rebek pojasnjuje čevljarski stan, s katerimi neprilikami se je moral bojevati do sedaj, katere so so pa udeležencem tega tečaja odstranile. Zahvalil seje predsedniku kuratorija deželnemu poslancu Holzer-ju, deželnemu odborniku profesorju Berbuču in drugim, da so pripomogli, da se je zasnoval ta tečaj, kateri obrodi gotovo dosti dobrega, vspod-budivši udeležence, da naj pridno in uspešno negujejo svojo obrt po vzprejetih naukih od svojega vse hvalevrednega strokovnega učitelja Hulka. Pohvalil je udeležence, vzlasti Bezka iz Štorij in Cotiča iz Ranala, ki oe nista plašila ne truda ne stroškov.
V	imenn strokovnega učitelja Hulka zahvalil se je M. Rante predsedniku ku ratorija, c. kr. okrajnemu glavarja, občini Sežana, pohvalivši udeležence. Za tem je predsednik porazdelil obiskovalna spričevala udeležencem, kateri so poleg svojih izdelkov, za katere je nakupil kuratorij potrebno blago, še dobili premije po 10, 15 in 20 kron.
Nato se je udeleženec Bezek iz Sežane štv. 13 v imenu vseh udeležencev
tečaja zahvalil v lepih in izbranih besedah vsem merodajnim činiteljem za osnovo tečaja in posebno pa učitelju Hulki.
Ronečno se je razstava otvorila in občinstvo si jo je ogledalo ter se čudilo in divilo res izbornim izdelkom toli v teoretičnem kakor v praktičnem obziru.
Taki tečaji so velike vrednosti in važnosti za obrt na deželi, vzlasti če pomislimo, kaj znajo naši obrtniki po vaseh.
Prepričan sem, da v prihodnje se bodo naši obrtniki v veliko večjem številu oglasili na tak tečaj in ga ludi redno obiskovali, ker je to le v njih prid in materijalno korist.
Rusko-japonska vojska.
„Lokal-Anzeigoru jo prejel brzojavko izMukdena: Dospel je semkaj iz Port Artura preko Čifu ruski poročnik knez Radzivil. Isti poroča, da je garnizija in prebivalstvo v Port Artnru dovolj preskrbljeno z živili. Res je sicer, da se sem ter tje razdeli tudi konjsko meso, toda to se zgodi lo radi lega, da se ohrani dobro meso za bolnike in ranjence. Tadi se ni bati, da zmanjka pitna voda. Mesto ima veliki čistilni aparat; drugi aparati so na vojnih ladijah. Poleg tega je v Port Artaru tudi mnogo vodnjakov, v katere B8 steka deževnica in tadi velik ribnik z dobro vodo.
* *
•
Iz nekega pisma, ki ga je prejel s Skrajnega Vztoka neki trgovec v Hamburga, je „Lokal-Anzeigeru posnel, da je Port Artur obilno preskrbljen s strelivom in živili. Še do nedavno so prihajale vsak dan iz Čifu džunke polne svežega mesa in sočivja. Sedaj so uvedli Japonci strožjo blokado. — Glasom pisma je razpoloženje raških čet v Port Artara izvrstno. Steselj je prav gotov, da ma bo možno braniti se še več mesecov.
* *
,	O
„Reuterjev biro" je prejel iz Čifu brzojavko: Med naskokom na Port Artar so Japonoi ponovno napadli „premogovni hrib*, ki je za Rase velike važnosti. Dne 22. m. m. so zavzeli to pozicijo s tem, da so se kakor mravljinci popeli na strmo goro. Rer je bil poskus, da bi Rasi pozicijo zopet vzeli, zolo nevaren,'ni hotel general Steselj izdati povelja za naskok, ampak je pozval za to dobrovoljce. Vsak, ki je bil vprašan, se je izjavil, da vBtopi v dobrovoljno četo. Možtvo in častniki so vzeli ročne granate in po obnpuem boja se jim je posrečilo pregnali Japonce iz vseh pozicij. Rusi cenijo, da je v onih štirih dneh naskakovanja padlo 10.000 Japoncev. General Steselj je izdal razglas, v katerem se zahvaljuje Bogu in hrabri garniziji, da je bil napad odbit.
Novice.
Našim p. n. gospodom naročnikom. — Nastopili smo 10. mesec tekočega leta.’ Z ozirom na to, prosimo naše p. n. gg. naročnike, naj blagovole poravnati naročnino. Nekateri so še za leto 1902 in 1903 na dolgu. Uprava mora sproti vse plačevati. Nadejamo se toraj, da bodo gg. naročniki storili čim preje svojo dolžnost ter prihranili naši upravi velike sitnosti, katere ji prizadeva izterjevanje naročnine.
Sprememba na tržiSkein na-incBtnidvu. — Uradna „Wiener Zeitung11 je priobčila v nedeljo imenovanje kneza Hohenlohe tržaškim namestnikom. Objednem je isti list prijavil tudi vpoko-jenje bivšega tržaškega namestnika grofa GoCssa, pri kateri priliki mu jo cesar podelil red železne krone I. reda. Nemški listi, posebno pa „NeueFr. Presse“, hvalijo neizrečeno novega namestnika, a hvali ga tadi tržaški nPiccolo1', ki je s tem imenovanjem jako zadovoljen. Ker se je še do zadnjega časa mislilo, da postane tržaškim namestnikom lahko sedanji dalmatinski namestnik baron Handl, ga je tržaški „Piccolo“ Se v soboto jako strastno napadel, mu očital, da je v svoji lastnosti kot okraj, komisar v Pazinu [| leta 1886 pomagal Hrvatom pri ondotnib občinskih volitvah, češ, da so le z njegovo pomočjo iztrgali takrat pazinsko občinsko upravo Italijanom iz rok. Kolikor je pa nam znano in znano nam je še precej dobro, hotel ni takrat baron Handl iti na roke Italijanom pri njihovih spletkah, po-stavivši se strogo na postavno stališče
(ločim so drugi politični uradniki pri takih prilikah vedno dopuščali, da bo Italijani gasili postavo kolikor jim je bilo drago. No, zdaj bodo pa Italijani mirni, kajti v Trst no pride baron llandl, ampak knez Hohenh ho. Mi novega namestnika prav nič no poznamo in ne moremo zaradi tega izreči o njem ni-kake sodbe.
Za »Slovensko slrotiščc**: P. n. gg. monsignor dr. Jos. Gabrijevčič 20 K, Ivan Reščič ,50 v, Ivan Pipan, župnik, 1 K Ana Čopič 48 v, Ivan Pečenko v Go rici 2 K, »Slovenska Beseda1* 1 K 10 v, N. M. 1 K, Alfonz Blažko, kurat, I K, Ivan Rejec, kaplan 1 K, M. C. 1 R.
Bog plati I
Za „ Alojzije v iščc“: Duhoven v hribih 20 K ; preč. g Jos. Skočir 20 K; preč. g. Fr. Tomsig 20 K ; preč. g. BI. Grča 10 K; preč. g. Prim. Zakrajšek 9 K; preč. g. Val. Knavs 6 K; preč. g. Vinko Vodopivec 2 K; bi. g.a Vičičova 2 K. 0 priliki 40 letnega mašništva Antona Lazarja, župnika v Nemškem Rutu nabrali med sobrati duhovniki 18 K.
Bog plati I
Dar. — Za »Slovensko Alojzije-viščo** je prejela uprava »Pr. Lista** 9 K, katere jo daroval č. g. Karol čigon, vikar na Vojščici, Jos. Furlani, jubilant v Villa Vicentini 9 K.
Dar. — Uprava »Prim. Lista*' je prejela za »Šolski Dom** 60 vin., katere je darovala drnžba »Slovenska Beseda'* dne 25. septembra 1904, 1 K 10 vin 2. oktobra 1904.
Poroka. — V torek se je poročil v Pevmi pri Gorici g. Karol Polak, tovarnar z usnjem in hišni posestnik v Ljubljani, z gčno Lujizo Fogarjevo, hčerjo znanega veleposestnika in mesarja. Srečno bilol
V »Malem Domu“ v ulici Berto-lini v Gorici bodo imeli prihodnjo soboto, če bo vreme dopuščalo, lepo slovesnost. Ob 8. uri se zbere šolska mladež v ..Šolskem** in v »Malem Domu** ter odide v cerkev čč. oo. kapucinov, kjer bo ob 8V2 8V- ma3a * P° ma3‘ se bla-goslovi kip Srca Jezusovega, katerega jo oskrbel z doneski dobrotnikov katehet č. o. Vilibald. Potem bo prenese kip v slovesnem sprevodu v »Mali Dom**. Tam se najprej blagoslovi okoli 9% novo šolsko poslopje, potem se postavi kip na mesto, ki je za to pripravljeno. Cerkveno opravilo je prevzel član deželnega šolskega sveta monsignor dr. Sedej. Slavnosti se baje udeležijo tudi zastopniki šolske oblasti.
Deželni zbor. — (Tretja seja.)
V petek ob 6. uri popoludne bila je tretja seja deželnega zbora, pri kateri so bili navzoči vsi poslanci. Ko je dež. glavar otvoril sejo, hotel je deželni tajnik prečitati zapisnik prejšnje seje, je pa to opustil, ker je to sklenil deželni zbor na predlog poslanca Holzerja. Nato je glavar naznanil zbornici, daje deželni hipotečni zavod ravnokar izdal pomočilo o svojem delovanju, kakor tudi, da je došcl deželnemn odboru od tržaškega namestništva dopis, s katerim se mu naznanja, da so načrti glede uravnave pritokov Vipave že dokončani in da se v kratkem napravijo tudi načrti glede uravnave reke Vipave same. Nato je deželni tajnik prečital predloge in interpelacije, ki so jih naznanili poslanci za to sejo Predloge bo slavili poslanci Holzer, dr. Treo, Šlrekelj in dr. Henrik Tuma. —
V prizivno komisijo za odmero pridob-ninskega davka so bili izvoljeni in sicer kot pravi člani gg.: Dreossi, Bolko, Cri-stofoletti in dr. Fr. Pavletič; kot namestnika pa gg.: Josip Vidmar in Ant. Orzan. Kot pravi člani v prizivno komisijo za odmero osebno dohodninskega davka pa so bili izvoljeni in sicer kot pravi udje gg.: Jurij Bombig, Gvidon Lazzari, odvetnik dr. Egger in deželni poslanec Lapanja; kot namestniki gg.: vitez Diego Fi-nelti, deželni poslanec prof. Berbuč, deželni poslanec Anton Jakončič in veleposestnik Josip Živec.
Prečitala so se potem poročila o sklepnih računih in proračunih raznih zalogov, ki so se izročili flnančnemn odseku. Sprejela se je resolucija v zadevi stroškov, katere majo občine pri opravljanju poslov v prenešenem delokrogu in za katere naj bi jih vlada oškodovala. Poročilo o spremembi občinskega reda sc je odstopilo pravnemu odseku. Dovolila se je podpora 600 K občini Vi-lesse za zasutje nekega kala. Cesta med trgom Bovec in Čez-Sočo se je uvrstila med skladovne. Dovolila se je podpora 4000 K za akcijo proti pelagri ter odobril
sklep deželnega odbora, s katerim je ta uže poprej dovolil v jndnak namen 1600 K. Potem je bila seja zaključena.
Dnevni red IV. seje deželnega zbora, ki bode dane9 ob 5. uri popoludne:
1. Utemeljevanje predloga, zadevajočega varstvo domačih pridelkov; por. Holzer.
2. Utemeljevanje predloga, zadevajočega ustanovitev meljoracijskega zaloga za iz-premembo pašnikov na krasovitih tleh v travnike; por. dr. Treo. 3. Utemeljevanje predloga, ki stremi po tem, da začne vis. vlada racjonelno izvrševati zakon proti ponarejanju vina; por Šlrekelj. 4. Utemeljevanje predloga, zadevajočega formalno obravnavanja predloženih predlogov in prečilanje interpelacij, stavljenih po posameznih poslancih v smislu §§ 10., 12, 21. in 22. deželnozborskega opravilnika; por. dr. Tuma. 5. Utemeljevanje predloga, zadevajočega tisk vsakoletnega deželnoodborskega poročila in deželnozborskih razprav ter imenovanje posebnega deželnega prelagatelja in stenografa; por. dr. Tuma. 6. Utemeljevanje predloga, zadevajočega zgradbo krajevnih železnic Sv. Lucija-Idrija, Sv. Lucija-Koba-rid do italijanske meje in Kobarid-Log; por. dr. Tuma. 7. Predlog za podporo iz deželnega zaloga akciji proti malariji, za-počeli od vlade v Furlaniji ; por. dr. Venulti. 8. Povišek prispevka iz deželnega zaloga k troškom za pogozdovanje Krasa; por. dr. Venutti. 9. Predlog zveze okrajnih bolniških blagajn v Trstu, zadevajoč obvezno zavarovanje za slučaj bolezni kmetijskih in gozdnih delavcev; por. dr. Venutti. 10. Zakonski načrt, zadevajoč pobiranje deželne davščine na po-užitek piva; por. dr. Venulti. 11.Zakonski načrt, zadevajoč zatiranje poljskih mišij; por. dr. Venutti. 12. Predlog za resolucijo, zadevajočo zemljiško knjižni vpis lastninske pravice do »javne imo-vine** in stvarnih pravic tretjih o^eb do istih; por. dr. Marani. 13. Prememba § 10. štatuta za dež. hip. zavod; por.dr.Marani. 14. Podpora iz deželnega zaloga Občinarjem Lonzano v svrho gradnje vodnjaka; por. dr. Marani. 15. Zakonski načrt, zadevajoč občinske naklade in davščine; por. dr. Marani. 16. Zakon, zadevajoč deželno premembo zakona o odpe-ljavi Mondine v »Isonzato**; por. dr. Marani. 17. Zakonski načrt, zadevajoč zatiranje rastline, zvane predenica; por. dr. Marani. 18. Predlog za odobritev dijakom podeljenih podpor; por. dr. Marani. 19. Razdelitev prejemkov na neposrednih davkih med državo in samoupravnimi oblastmi; por. dr. Venutti. Potem še računski sklepi ustanov za 1. 1902.
Iz Št. Andreža nam pišejo: Te dni imeli smo pri nas duhovne vaje k sv. letu, ki so začele v petek zvečer, a končale v pondeljek zvečer. Vaj se je udeležilo veliko število ljudstva. Dotične cerkvene govore sla imela prečastiti g. župnik iz Renč in pa čast. g. o. Vilibald iz Gorice. Preskrbljeno je bilo tudi za zadostno število spovednikov, tako da je zamogel vsakdo brez posebne zamude opraviti svojo krščansko dolžnost ter prejeti sv. zakramente. Hvala našemu preč. g. župniku, kakor tudi čast. gg. govornikoma za trud. Bog daj, da bi seme, katero bo zasejali med nas, obrodilo mnogo sadu 1
Z Vogerskega nam pišejo : V nedeljo imeli smo tukaj prav lepo cerkveno slovesnost. Vršila se je pri nas ta dan procesija v čast Brezmadežne Marije Device sv. Rožnega venca. Procesije so se udeležili trije gg. duhovniki ter mnogo pobožnega občinstva iz naše, kakor tudi iz bližnjih župnij. V belo oblečena dekleta nosila so podobo Matere Božje na zato pripravljeni nosilnici. Procesija vršila se je v najlepšem redu, le šolska mladina šla je nekako raztresena za procesijo, kar bi bilo lahko drugače, ako bi se hotel naš učitelj kaj pobrigati za naše cerkvene slovesnosti. Prepričani smo, da bi to tudi njemu ne bilo v nečast.
Iz Volčjegagrada nam pišejo: Dne
4.	t. m. poslovil se je od nas naš domačin č. g. Iv. Štolfa ter se podal na svoje mesto v Bovec, kamor je imenovan za kaplana. Na pot želeli smo mu vse dobro in nadejamo se, da bode v Bovcu ravno tako priljubljen in spoštovan, kakor je bil v svoji domači vasi.
Na Kamno prišel je novi gospod v soboto popoldne. Sprejeli bo ga Ka-menci jako slovesno. Napravili so „porton“, pozdravil ga je predsednik gospodarskega svčta in cerkveni ključarji, topiči so pa pokali, da je odmevalo od gorA ter so dolincem in gorjanom oznanjali, da se na, Kamnem nekaj izvanrednega godi.
Bog ohrani Kamencem gospoda mnogo leti —
Požar v Nabrežini. — Po noč od nedelje na pondeljek je začel goreti hlev Josipa Grudna. Pravijo, da so zažgali kurji tatovi, koji so prišli krast kokoši. Knega sumljivega so že spravili pod ključ. Pri tej priložnosti bo je pokazalo, kako potrebno je, da bi imela občina svojo brizgalnico. Rešiti niso mogli ničesar. Razun živine, kojo je gospodar sam pravočasno izgnal, jo zgorelo vse. Ljudje, koji so gasili so morali paziti le na to, da so ogenj ni razširil, bar so, hvala Bogu, tudi dosegli. Ni čuda, da so padale jako rezke in ojslre opazke o znamenitem »buču** (sodu), kojega je županstvo brez postavnega dovoljenja vkupilo, da so po leti, na cesti od Nabrežine proti postuji, ž njim škropili »kraške fig)*.
Posojilnici v Kobaridu je imela do 19. septembra prometa: 663.995 96 K; in sicer dohodkov: 282.11467 K; izdatkov pa: 271 88138 K. Ogromne ivote. Lani je imela celo leto : 535.589 77 K prometa, toraj je letos že z 87» me-tecih lanski celotni promet preselga za dobrih 18.000 K.
Vozna pošta med Kozano in fiorico. — Dno 1. t. m. uvedla se je vozna pošta med Kozano in Gorico, ki vozi tako-le : Odhod iz Kozane vsaki dan ob 6.30 min. zjutraj, dohod v Ločnik ob 8 uri, v Podgoro ob 8 26 min, v Gorico pa ob 8.60 minut predpolndne. Iz Gorice odide pošta v Kozano ob 5.30 min. pop., pride v Podgoro ob 5.50 minut, v Ločnik oh 6.10 min., v Kozano pa ob 7.40.
Tatovi so viomili minoli teden v banko Antona Križniča v Plaveh. V prelalu so našli okoli 30 K drobiža ter ga idnesli. Isto noč so v Prelesju spečeno delavcu odrezali hlačni žep ter ga odnesli z denarjem vred. Orožniki so tatove zasledovali, a brez vspeba.
Konj je padel raz železnični tir pri Ložicah. Pri prevažanju vozičkov se jo deska vlomila pod konjem. Konj je odskočil, padel raz tir ter se ubil.
Družba ev. Mohorja. — Dne 3. oktobra bomo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige n prizadevali se bodemo, da častiti udj* dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: Škofije: 1.tržaška, 2, krška, 3. goriška, 4. to7ni kraji,
5.	Amerika in Afrika, 6. ljubljanska, 7. lavantinska Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso**, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode Bitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrnili posamezni udje. One gospode poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora.
Odbor.
Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Izšla je ročna izdaja za eno in dvoglasno (nekaj pesmic tudi za troglasno) petje. Na 200 straneh obsega do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in troje litanije. Čveteroglasno »Spremljevanje** v veliki obliki izide krog Božiča. Ljudska pesmarica ima vsestransko zaupanje. Priredil jo je strokovno izobraženi glasbenik Fr. S. Špindler in presojali so jo v rokopisu A. Foerster, H Sattner ter Fr. Ferjančič. Besedilo pesmi je v ljudskem in cerkvenem duhu priredil dr. Gr. Pečnjak. Odobrena in priporočena je doslej že od lavantinskega ordinjata. Ljudska pesmarica spada v vsako boljšo šolo, vsako krepostno družbo, kolikor je mogoče tudi v vsako družino, kjer je le kaj veselih poštenih src in lepih glasov. »Vsa zemlja prepevaj Gospodu I* to je njen namen. Voditelji resnih mladinskih zvez se bodo zavzeli, da se to čim bolj lepo doseže. Niso vse pesmi za vsakega, a vsak dobi zase primernih pesmi v tej zbirki. Zlasti šole, častilci presv. R. Telesa in Marijine družbe. Namenu primerne so tudi cene : vkljub bogati vsebini, ličnem tisku in krasni vezavi, so izvenredno nizke. Ako bo pri teh nizkih cenah še kaj čistega dobička, ga založnik podari družbi sv. Cirila in Metoda. Cene: mehko vezana knjižica stane 60 vin., v lično platno vezani z rdečo obrezo 1 K, v šagrinastem platnu z zlato obrezo 1 K 40 vin. Po pošti 10 vinarjev več. Bukvarne dobč 2 0% popusta. Da se bo zbirka hitro razširila, se bo
prva izdaja šolam in družbam, ki bodo naročale skupno najmanj 10 in naprej plačale, dajala po silno znižanih cenah: mehko vezana za 48 vinarjev, v platno vezana za 80 vinarjev, z zlato obrezo za 1 K 12 vinarjev. Ljudska pesmarica je v trdni vezavi ličen molitvenik. Glavno zalogo ima prodajalnica »Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani.
Kako bomo napravljali letos belo vino? — Žeje tu vesela trgatev. Kdo ne bi privoščil vinogradniku nekaj veselih trenutkov, ko so je celo leto trudil s trto? Kolikokrat mu je šlo žveplo v oči, da se je po sili jokal I Koliko je trpel, ko je ves dan nosil škropilnico na hrbtu? Od ene strani se veselimo trgatve, od druge pa se bojimo, da ne bomo mogli vina prodati. Da je naša vinska kupčija tako zaspana, smo sami krivi, ker ne napravljamo svojih vin tako, kakor ugaja vinskim odjemalcem. Naša vina se bi izvažala lahko v vse avstrijske dežele, v resnici pa prekoračijo komaj domačo mejo. Temu je krivo staro kletarstvo I Vsled starega kletarstva izgubi kmetovalec v treh, štirih dneh ves vinski pridelek, za katerega se je trudil celo leto. Kaj nam pomaga zasajati plemenite in dobre trte, če ne znamo potem pridelka prav porabiti? Lotimo se pravilnega kletarstva in vseh neprelik bode konec I Vinopivci, posebno iz bolj severnih dežel, ljubijo in zahtevajo mehka in čista bela vina, ki ne smejo biti trpka. Vipavska in istrska bela vina niso taka, ker jih predolgo in s tropinami vred knhajo. Dokler bomo kuhali bela vina 6—8 dni na tropinah, ne bomo imeli tojih odjemalcev in tudi ne višjih cen.
-	Zbodimo se vendar enkrat in napravljamo vsaj bela vina po »nemškem načinu**, tako-le:
Grozdje oberi (hlaBtine loči od jagod), in zrnasti. Tropine »oprešaj**. Ves mošt spravi v sod, na katerega postaviš ki-pelno veho. Soda pa ne smeš napolniti do vrha, ampak pustiti moraš 20 cm praznega prostora.
Pri tem načinu ne kipi mošt s tropinami, ampak sam v sodu.
Na ta način napravljeno vino je od dne do dne boljšega duha in okusa, zelo
stanovitno in bele barv«	„
Na ta način nuj napravljajo vina
bolj premožni, ki imajo dobre »sorte** trt in v dobri legi, posebno če mislijo vino delj časa obdržati v butilkah (steklenicah). Vinogradnikom, ki imajo manjše pridelke in mislijo vino kmaln domačim kupcem prodati, se priporoča prirejanje vina z 48 urnim kipenjem na tropinah, tako le: Grozdje oberi, zmaBti, drozgalico pusti 48 ur na tropinah kipeti, mošt loči od tropin, tropine pa »oprešaj** iu »pre-šenino** dodaj samotoku. Konečno spravi ves mošt v sod, na katerega postaviš kipelno veho. Sod ne sme biti poln.
Na ta način napravljeno vino je lepe rumene barve, prijetnega duha in okusa, ni pretrdo ne premehko. Ce se ž njim pravilno ravna, je bolj tudi stanovitno.
Več kot 48 ur pa ne smele nikdar pustiti mošta s tropinami vred kipeti (kuhati).	»Druž.	prijatelj**.
Loterijske številke.
1, oktobra.
TrB» ... 38 77 86 71 11
Line................ 34	76	22	69J27
Zahtevajte
v «to) prid vvcUJ
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
▼ itvojih s v«rttveno mamko Kueippa In s imenom tar ae skrbno izogibajte vrsdnih posnemkov.
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4,/o°/n polumesofino; no-vadignene obrostipripi-suje konec lota k glavnici. Rentni davek plačuje poBojilnioa sama.
Posojila
udom na osebni kredit po 6% lil na vknjižbo po BV«/„
„Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilničri konto N. 851.292.
Sprojema
nove člane
k glavnimi in opravilnimi doloži. Glavni do-loži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvarj a članom tekočo računo, katero obrostujopo dogovoru.
Uradno uro
vmik dan od 8. ure zjutraj pa do 1. uro popoludne.
Elina slov. kleparska ielavnica
v ulici sv. Antona št. 1
Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav n*zkih cenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čufer,
klep. mojster.
Saunig & Dekleva
ulica Municipio št.l,
Gorica.
Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor /.a šivilje, krojače,črevljarje, in Imli za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi us tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier" in slantorcmti stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za 1’riniorsko: Centrifug ,.WeBtfalla‘‘.
11
A. Krušič
trgovec in kroj. mojster
Gorita, Gins. Verdi 33
naznanja sl. občinstvu, da j|f dobil ravnokar srežčanglei-ko in avstrijsko blago, kakor tudi sve&ih izgotoljemu oblek in površnikov raz n ib vrst v veliki izbori za bliži.-nčo jesensko in zimsko sezono. — Priporoča f«e sl. občinstvu v mestu in na dcžoli, pospbno č. duhovščini — Izdelek jamčim.
Naznanilo.
Slav. občinstvu naznanjam, da sem si nabavil novi voz(žardinero), s kojim bodem vozil v Šl. Peter k vlaku na Ajdovščino ob 2'22 in dovažal k »Zvezdi« v Gorico vsaki ponedeljek in četrtek zjutraj ob 7.29, ko pride vlak iz Ajdovščine. — Cena vožnji 25 vin.
Voziti začne b. oktobra 1904. Za obilno udeležbo se priporoča
Vinko Spazzapan
pri „Zlati zvezdi“,trg sv. Antona.
And. Fajt,
pekovski mojster, Goric«,
tekališče Fr. Josipa št. 2 (lastna hiša), In podružnica št. 20.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor a a nove maše in godove, kolače ca birmance in poroke itd. Vsa nar očila izvršuje točno in natančno po Oselji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno gor iško pinco in potice itd.
jKriton, JFon,
klobučar in gostilničar v Someniški uli :i, ima bogato zalogo raznovrstnih k!o'ukov in toči v svoji krčmi prist i a domača vina tor poslreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
M. Šuligoj,
urar c. hr. železnic,
Gorica, Gosposka olica 1. Slov. 25,
oo priporoča o o
$1™ o
najnovejih sistemov
najbolj trpežne in tudi zanesljivo ceneje nego drugje v Gorici. Da se o tem vsakdo prepriča, si lahko ogleda mojo zalogo v Gorici in na Tolminskem pri J. Šuligoju, urarju pri Sv. Luciji. One so to nrnlške. Nadalje priporoča o o o o o o
raznovrstne ure, sv^arsk"'m'
ške ure, najbolj natančne in trpežne kakor tudi najceneje. (!«ne ul 4 K naprej, o o o o o o o Opomin: Naznanjam, da dajem ceneje in boljše ure nego vse krakovske in druge židovske tirme, ker kupujem ure v veliki množini ter garantiram vsak komad. Le ogledati si je treba mojo zalogo.
rsarsaM*
jKmj) 1U' '*jgt
registrovana zadruga v omejeno zavezo
Za jesensko-zimski čas
so ravno došle krasne novosti raznega blaga.
Posebno omenjamo med temi:
Modne volne, flanele, for-štajne, sukno za možke obleke, boržun za blouse.
Preproge, zavese, odeje, šivane kuverte (Steppdecke)/žime, volne in perje za postelje.
Posebne novosti so: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti, serviete, brisalke, žepni robci.
Perilo za opreme nevesti, za hotele in restavracije, za zasebnike in vse druge.
Po tovarniških, cenah.
Cene stalne	Postrežba	strogo	poštena.
Vzorci najnovejše izbere se pošiljajo oo zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
|©rv©}{ B ||er^9
■MM