Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, petek 1. julija 1938
Ob navzočnosti predsednika vlade dr. Stojadfnoviča, voditelja Slovencev dr. Korošca,
ministrov dr. Srameka, dr. Kreka, dr. Miletiča
Mogočen zaključek mladinskega tabora z ogromnim nastopom:
10 tisoč telovadcev in 60 tisoč gledalcev v Stadionu
VV
Naš Stadion v sredo popoldne,
(Ker velika večina naših naročnikov in kupo-valcev ni dobila včerajšnje številke »Slovenskega tlom«« iz razlogov, ki so navedeni v članku pod naslovom »Zabrana«, ponavljamo v današnji številki poročilo o predvčerajšnjem popoldanskem nastopu na Stadionu.^ v ' . ,	"	'	r	-
Ko so fantje stali v razmaJfhjenih vrstah in s tem nudili gledalcem krasen pogled na moško, zdravo silo naše fantovske organizacije, je stopil k iiikrofonu minister za telesno vzgojo dr, Miletič in imel na zbor lantov naslednji nagovor:
»Dragi bratje fantje, draga mladina! Nenavadno sem vesel, da sem imel priliko kot minister za telesno vzgojo naroda videti sam na svoje lastne oči vašo disciplino, vašo požrtvovalnost, vaše športne in gimnastične uspehe. Moja radost je še toliko večja, ker vam ni cilj samo telesna vzgoja, ampak tildi narodna, religiozna in moralna vzgoja. Najpri-srčneje vam čestitam k vašim divnim uspehom in želim, da tudi v bodoče nadaljujete svoje plemenito delo za blagor kralja in nam vsem skupne velike Jugoslavije! Bog živi!«
Ta govor ministra so množice sprejele z navdušenim klicanjem in ploskanjem.
Ko se je poleglo ploskanje in pozdravljanje, je trobenta dala znamenje za začetek prostih vaj. članske vaje, ki so v gimnastičnem oziru zelo težke, a nič manj slikovite, 60 bile izvajane v vsakem oziru
brez napake, enovito in skladno, da so množice gledalcev strmele. Sestop članov in odhod iz Sta* diona sta bila podobna zmagoslavnemu pohodu, Na-dušene množice niso hotele razumeti, da je prireditve konec in bi bile še in še hotele gledati čudovite prizore ob nastopih pestrih skupin. Razhajati so se začele šele, ko so častno tribuno začeli zapuščati odličniki; za zabavo ob razhodu pa je poskrbel nastop konjenikov. Ta nastop je bil umesten v toliko, v kolikor je pridržal del gledalcev na Stadionu, ker bi bili sicer hiteli v deset in desettisočih na ceste, zagatili ves promet in s tem onemogočili množicam, ki so hotele na vlake, pravočasen odhod.
Nastop na Stadionu in vse njegovo okolje je dalo slovenskim fantom in dekletom novega prepričanja o moči njihovih sil, o pomenu organizacije in nove volje za delo v bodočnosti, gledalcem, dostojanstvenikom m vsej državi pa jasno sliko o tem, kaj so danes, po dveh pičlih letih obstanka, slovenski fantje in dekleta. In v tem dvojem bo največji in najtrajnejši pomen mladinskega tabora in prireditve na Stadionu. Stadion in organizacija pa sta slovenski mladini po tem mednarodnem slavju in boju postala simboL
Konec veličastnih mladinskih dni v Ljubljani:
Slovo tujih gostov, predsednika vlade odličnikov in množic od Ljubljane
Ljubljana, 1. julija.
V sredo ob 10 zvečer je odpotoval predsednik češkega Orla minister msgr. dr. Šramek iz Ljubljane v Prago. G. dr. Šramka je spremil na kolodvor minister brez portfelja g. dr. Miha Krek ter se od njega najprisrčneje poslovil. Slovesa se je udeležil tudi češkoslovaški konzul g. Minovsky. Na kolodvoru navzoči češki Orli in Orlice so ministra dr. Šramka burno pozdravljali. Pevski zbor »Moravan« pa je ob odhodu zapel svojo najbolj znano pesem »Oj, Moravo«. Kaj hitro se je zbrala tudi četa slovenskih fantov, ki je neumorno klicala bratski češkoslovaški republiki, ministru dr. Šramku in češkim Orlom in Orlicam.
Z istim vlakom se je odpeljal v Prago minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Vjekoslav Miletič, katerega spremlja tudi njegova gospa soproga in trije sinovi akademiki. Z gospodom ministrom je odšel v Prago tudi šef strokovnega odseka v ministrstvu za t»lesno vzjJeio. naroda Drago Ulaga. Pifea pdhodom
vlaka je bil gospej ministrovi izročen lep šopek cvetja, poslovil pa se je od njega minister brez portfelja g. dr. Miha Krek. G. dr. Miletič je bil vidno zadovoljen nad tem, kar je videl v Ljubljani.
Končno je prišel iz »Uniona«, kjer je večerjal (ko je vstopil na Unionski vrt, je doživel gospod predsednik spontane ovacije občinstva, ki je vstalo s sedežev ter ga živahno pozdravljalo), tudi predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev gospod dr. Milan Stojadinovič z obema šefoma kabinetov gg. dr. Protičem in dr. Markovičem. G. dr. Stojadi-noviča so spremljali zastopniki naših oblastii. Navzoča sta bila tudi narodna poslanca g. dr. Jure Koce in g. dr. Karlo Gajšek. Tudi g. dr. Stojadinoviču so priredili »Moravani« majhno podoknico ter mu zapeli v slovo »Moravo«. Četa slovenskih fantov, ki se je spontano zbrala na pločniku, pa je klicala Milanu Stojadinoviču, ki se je zahvaljeval za ovacije. Ko se je vlak odpeljal, je še dolgo odmevalo po kolodvoru veselo klicanje naših fantov v pozdrav visokim gostom.
Mnozrce odhaja o
Vsi domači in, tuji odličniki so odhajali iz Ljubljane očarani nad veličastnostjo prireditev, nad navdušenjem stotisočglave množice, nad izurjenostjo nastopajočih, nad disciplino in redom, v katerem so potekale orjaške prireditve in nad ljubeznijo ter prisrčnostjo, s katero so bili sprejeti.
Ves čas, ko so se poslavljali domači in tuji dostojanstveniki, je Ljubljana, zlasti pa predeli okoli kolodvora, valovila v nepreglednih množicah, ki so po določenem redu odhajali s posebnimi ter rednimi vlaki na vse strani slovenske domovine. Vse množice je prevevala pod vtisom, ki so jim ga zapustile ljubljanske prireditve, ena volja: delati za napredek organizacije slovenskih fantov in^ deklet tako, da bo prihodnji tabor še mogočnejši in še vzornejši.
Včeraj zjutraj se je od Ljubljane poslovila skupina francoskih gostov, ki so pri tem obisku v Sloveniji doživljali prava odkritja o naši veri, organizacijski moči in gostoljubnosti. V nedeljo zvečer so Francozi imeli v Unionu večerjo, katere se je udeležil tudi francoski konzul g. Remerand. V imenu pripravljalnega odbora je na večerji govoril g. inž. oSdja.
Včeraj popoldne se je odpeljala v domovino poljska delegacija, ki je odnesla od Ljubljane in od prireditve enake vtise kakor drugi udeleženci.
Položnice
za obnovitev naročnine so priložene celotni nakladi današnjega >Slov. doma«. Prosimo, da se jih takoj poslužijo vsi, ki jim je konec junija iztekla plačana naročnina ali imajo kaj zaostanka. Htevilka položnice je 10.505.
•Sprevod s simboličnimi vozovi pred tribuno na Miklošičevi c., kjer stoji knez-namestnik Pavle kneginjo Olgo, dr. Stojadinovičcm, dr. Korošcem in drugimi odličniki.
Štirje dnevi brez primere
semper a 1 iquid haeret«. Ujemo pa se ta žaltava jutrovska slanina le k zelnatim glavam neukih bralcev, ki so bili zapeljani v »naprednost«. V »Na-rodu< je spet zbebljal onemogel starček tako čežano, da ga je moralo biti lastne revščine samega sram. Tisto »številkanje etudi kot nameravano »zbadanje« nima ne ušes ne konice. S tako resnično vodenično boleznijo bi bil pisec brez dvoma kljub tisočerim drugim pacientom kot prvi sprejet v ljubljansko bolnišnico. »Brezumen slučaj umske anemije« je žalostno pogorel celo pred lastnimi bralci, ki so včeraj pomilovalno skomizgovali z ramami, češ, kako to, da »Narod« taki eiromaščini sploh daje prostora v svojih kolonah, kaj hočete, izmuznilo se mu je to »zlato jedrce« iz sita in rešeta!
Mesto, ki Je izumrlo
V sredo popoldne je mesto Ljubljana izumrlo. Prav vse je bilo na Stadionu, samo legije, »svobodomiselne« in >tisočglave« so ostale doma, da manifestirajo proti klerikalizmu. In mesto je bilo kljub vsem temu legijam kakor izumrlo, vse ulice so bile prazne, vsa vrata in vsa okna zaprta, žive duše nikjer; bajka o legijah tisočglavih je skopnela v sredo, saj se je pokazalo, da je teh legij presneto malo. Nekaj sto fantičev je kričalo kakor bi bili obsedeni; nikjer žive duše, gluha tišina ]x>vsod, oni pa so kričali in bevskali kakor bevska nespameten kužek na luno. ’	'
v . 7	.	'	'	’	•	Trije	ali'
štirje pasantje so se temu vpitju, ki je bilo tako brezupno samostno kakor glas vpijočega v puščavi, samo sočutno nasmehljali. I)a, da, Ljubljana je res v »naprednem taboru«, to se je v sredo popoldne sijajno pokazalo Doslej nobena trditev še ni doživela tako strahovite in tako usmiljenja in prizanašanja krvavo potrebne blamaže I
Na Stadionu pa je bilo toliko ljudi, da je bila slednja vrzel do kraja izpolnjena in da so morali tisoči in tisoči odhajati, ker niso dobili prostora in ker ni bilo nikomur več možno priti noter, saj je bil prostor že prav do vrat tako nabito zaseden, da se ljudje še premakniti niso
utegnili. Veličasten prizor, ki je bil prav tako mogočen kot so bili mogočni pogledi na berlinski stadion ob času olimpijade. Deset- in desettisoči ljudi so navdušeno pozdravljali predsednika vlade, ki je prireditev počastil s svojo osebno navzočnostjo, pozdravljali so voditelja slovenskega naroda, dr. Korošca, dr. Šrameka, dr. Miletiča in vse druge izredno številno zastopane odličnike.
Gromko ploskanje je odmevalo po areni, ko so sijajni telovadci in lahkoatleti kazali svoje veliko znanje in spretnost Beli robi so mahali, klici 60 se orili. navdušenje je bilo brez meja. Tod je bila zbrana po svojih zastopnikih vsa Slovenija, tista prava Slovenija, ki zvesto vztraja pri idealih, za katere se je borila vsa dolga stoletja in ki jih je videla izpolnjene v priključitvi in v osvoboditvi v naši lastni, veliki in ponosni državi Jugoslaviji. Tista prava, državnotvorna in dobra množica je bila zbrana, množica, v katero verujejo veliki krmarji naše države, krmarji, ki so jo po dolgih letih prejšnjih neplodnih in nerodnih režimov pripeljali do blagostanja ter ji v širnem svetu preskrbeli redko sijajen ugled in upoštevanje.
Vsi najvidnejši zastopniki, vsi največji državniki so bili zbrani na stadionski tribuni. Ovacije brez konca in kraja, ovacije, tako mogočne kakor jih doslej še ni bilo v naši državi, so vsem tem našim velmožem na nedvomen in veličasten način pokazale, kako zvesto in neomajno jim zaupa vsa Slovenija, kako v dno srca je prepričana, da delajo za njen in za vse naš velike države blagor.
Kakor mogočna reka so se valile ogromne množice po končani prireditvi iz Stadiona. Ni bilo ne konca ne kraja. Spet in spet so oživele mestne ulice, vse črno je bilo ljudi. Kakšni tisoči so se zbrali zdaj prav zares na kolodvoru. Mednarodni mladinski tabor, najsijajnejša prireditev v slovenski zgodovini, je bil v kraju in ljudje, ki so se bili zbrali v Ljubljani, so se začeli razhajati po vsej širni Sloveniji, Vse je bilo v prazničnem razpoloženju, vse še opojeno od veličastnega, nepozabnega dne. In s čvrsto voljo za novo delo so šli spet k svojim rojakom v domače vasi, trge in mesta, bogatejši za spoznanje svoje in narodne silne moči, bogatejši za vzpodbudo, ki jih bo stalno priganjala k novim naporom in k žrtvam za čim lepše uspevanj naše misli, misli, ki je lastna vsej Sloveniji, edino prava, edino koristna, edino velika in pozitivna,
Sprejem ameriških Slovenk
Ljubljana, 1. julija.
Nikdar v Ljubljani Se ni bilo na ulicah toliko uniformirane mladine, kot je je bilo zadnje štiri dni letošnjega junija. Naj si šel po Miklošičevi ali po Dunajski ali po Aleksandrovi, ali pa po Salen-drovi, Križevniški, Šetnpetrski — povsod »i srečaval enotno oblečene fante in dekleta. Ni je bilo v Ljubljani ulice, kjer ne bi bil naletel na to mladino. Še ponoči si, če te je pot nanesla skozi parke, zagledal na klopeh obrise trudnega romarja, ki je prespal noč kar na klopi; junija smo, dnevna vročina je minula, na prostem se že lahko spi in naglo pride jutranja zarja. Noč je hitro v kraju.
Promet se le preselil
Človeku se je zdelo, kot bi bil promet sredi mesta in po žilah, ki so bile prej najbolj živahne, te dni povsem usahnil. Zato pa je bilo toliko bolj živo na severnem koncu Ljubljane. Neprestano so švigali taksiji z Miklošičeve ceste na Masarykovo, z Masarykove na Vodovodno do zahodnega vhoda na Stadion in spet nazaj na izhodišče. Prav živo je bilo tudi na progi iz Kopitarjeve ulice, po Resljevi na Masarykovo, Dunajsko ter Vodovodno. Od ranega jutra pa do pozne noči tod kar ni mogel usahniti živi vrvež. Poleg vozil, ki so se neprestano srečavala na belih cestah, so ee po cestah gnetli tudi ljudje, ki na hodnikih niso imeli prostora. Včasih kar nisi mogel z mesta.
Na Stadionu
Je obisk iz dneva v dan rastel kljub delavnim dnem. V torek popoldne s je Že nabralo do 15.000 ljudi. Posebno vzdušje je zavladalo in vedno jasneje je postajalo, kako pomembne stvari se godijo v areni. Spočetka je občinstvo gledalo tekme še kot nekaj tujega; videlo je tam tekmovalce, Jugoslovane, Čehoslovake in Francoze, ni pa se še prav zavedalo pomembnosti tekmovanja. Vsaka stvar mora priti v tek, vsakega prizora »e moraš privaditi, preden ga povsem doživiš in izčrpaš. Toda že v torek je iz nenavadnega prizora postala mogočna senzacija, vsa Ljubljana je zaživela v atmosferi stadionskih mednarodnih tekmovalnih dni. Trije narodi so se v hudih tekmah na zeleni trati merili med seboj v najraznovrstnejših športnih in telovadnih disciplinah. Iz dneva v dan so ljudje bolj živo doživljali pomembnost tega mpdnarodnega tekmovanja, iz dneva v dan je rastel obisk, stalno ee je stopnjevalo zanimanje množic za prireditev.
Medtem ko je bil sprevod Zveze fantovskih odsekov veličasten, je bila »povorka« neke druge skupine klavarna kar se da. Nekaj sto ljudi, ki jih že noge ne nosijo več tako dobro, da bi utegnili zmagati pot do Stadiona, so iz samega popoldanskega dolgočasja zavili proti ljubljanskemu kolodvoru, kjer se je neka skupina, ki so jo vso. 7. uniformami in brez njih, stlačili v borih 15 vagonov, poslavljala od dragih domačih tal. Sokoli, ki v Sloveniji že od njega dni niso to, kar «0 drugod po vsej državi in tudi v češkoslovaški republiki, ampak le prva četa organiziranega liberalizma, ki izčrpava svoj program izključno le v boju proti silnemu klerikarnem zmaju, so se zbirali in odhajali na Češko. Kako bled je bil ta prizor, kako brezpomemben, in kaj je »Jutro« poskusilo napraviti iz njega. Povabljeni so bili vsi ti možje, slovenski Sokoli in junaki »svobodoumnih« peres, naj pridejo . pogledat na Stadion. Najbrž so iz ljubljanskega »firbca« priSli, pa »o obmolknili, presunjeni po silnem prizoru kakor so bili presunjeni že dopoldne ob času sprevoda. Gospoda zaman poskuša delati v enem primeru slona iz komarja, v drugem pa komarja it slona. »Kamena modrih« naše dobro »Jutro« doslej še ni iznašlo in vsi »eksperimenti« te vrste so mu doslej redno spodletavali.
Dve povsem raillinl manifestaciji
Sijajni sprevod, ki je v sredo zjutraj Se>l po ljubljanskih ulicah, so pozdravljale po vseh ulicah desettisočglave množice. Tisti, ki ee iz teh ali onih razlogov ob tem času niso hoteli pokazati na ulici, je radovednost vendarle premagala, tako da so prišli k oknoin in gledali odondot na ulico. Sprevod je bil zares impozanten. Nikdar in nikjer v Jugoslaviji doslej ni bilo še prirejenega česa podobno bleščečega.
Ogromni sprevod je presenetil slednjega človeka, ki ga je gledal. Sapo je zaprl celo vsem tistim temnim nergačem, ki so ga v svoji zeleni zavisti in nevoščljivosti drgi dan po svojih starih, paranoičnih metodah poskusili ironizirati na papirju, ki sicer vse prenese, pisca pa pred javnostjo vendarle osmeši. »Jutro «je zlobno — kakor vedno ob podobnih prilikah — zavijalo; zmanjševalo in večalo je po svojem »načelnem«, v desetletnih skušnjah prakticiranem mottu: »columniare audaeter,
Ljubljana, I. julija. Danes ob 9.20 so se pripeljale zastopnice .Slovenske krščanske ženske zveze iz Amerike. Na kolodvoru so jih pričakovali ban dravske banovine, župan dr. Adlešič z gospo, ravnatelj učiteljišča prof. Ivan Dolenc, ravnutolj Zor za Prosvetno zvezo, šef #neialnega oddelka dr. Kosi, župnik p. Zakrajšek v imenu Rafaelove družbe, ki je zastopal škofa dr. Rožmana, dr. Bohinjec. Pričakovale so jih tudi številne Američanke in Ameri,kanci, ki so prišli že prej v staro domovino. Pozdravili so Slovensko krščansko zvezo že na Jesenicah, in sicer Krista Hafnerjeva, Anica Lebarjeva, ga. dr. Logarjeva in ga Sušnikovn. Pozdravili so jih tudi v Kranju in na Lescah. Ko se je vlak pomikal na postajo, je zaigrala godba Zarja. Ljudje, ki jih je bii poln peron, so vzklikali in mahali v pozdrav amerikanskim Slovenkam. Ganljiv prizor je bil, ko so izstopile iz vlaka in se objemale s svojimi dragimi materami, ki jih niso videle že dolga leta ter s svojimi sestrami in brati. Vse je jo-kalo od veselja.
Sledili so pozdravni govori. Za banom dravske banovine je govoril župan dr. Adlešič:
fcSpoštovane predstavnice ameriške Slovenske ženske zveze! Predrage sestre!
Največji praznik družine, ko vsn družina skupaj. — Veseli vseh Amerikancev. Še bolj Vas.
Zakaj v Vas gledamo predstavnice vseh slovenskih šena ter vseh slovenskih in jugoslovanskih mater z onkraj morja, ki danes varujejo plamen nn ognjišču ameriškega »lovenskegu domu, vseh tistih Žena in mater, ki jim je Previdnost božjo zaupala odgovorno poslanstvo, da v srcih nnših rojakov v daljnih deželah ohranite plamen ljubezni do stare domovine tudi la bodočnost.
V Ameriki sem se prepričal, da Vam je stara domovina dolžna največjo hvaležnost. Preden sem Ameriko videl in spoznal svoje rojake v mnogih krajih Združenih držav ameriških, sem slišal ponovno tožbe, da našega življa tam onkraj morja ni mogoče ohraniti. Odkar sem pa spoznal Vas, ameriške Slovenke, trdno upam, da nam edino zavedne slovenske in jugoslovanske žene in matere gotovo obvarujejo naš duh, ki veže in bo novo domovino vedno vezal z domačimi kraji, dokler bo živa slovenska beseda in Slovenska pesem.
Ko danes pozdravljam Vas, ugledne in zaslužne predstavnice slovenskega ženstva v Ameriki, pozdravljam vse žene in matere, ki so šle tj« čez morje, vse, ki so tiho, skromno in brez hvale sma-
trale za svojo dolžnost, da so z izročilom noše besede in naše pesmi zidale temelje bodočnosti našega naroda v daljni tujini.
Dokler bodo matere nosile svoje za staro domovino goreče srce pred našimi rojaki, se ne izgubi nobena duša več za naš narod!
Globoko se zavedamo velikega Vašega poslanstva onstran morja in s hvaležnostjo, s prošnjami in zaupanjem se zato Ljubljuna v duhu klanja nad rokami žena in mater, ki spet prihajate k svoji stari materi-domovini, ter jih spoštljivo poljublja, zakaj te roke nosijo usodo desete banovine naše kraljevine Jugoslavije! Glejte, ta naša in Vaša Jugoslavija obhaja svojo 20 letnico, za vezilo ob tein njenem veselem prazniku ji pa prinašate svoja srca, polna ljubezni in priseg, da Vas od nje nikdar ne ločita ne razdalja ne čas!
Stara domovina Vas objema, Vi se pa na njenih prsih nasrkajto novih moči in se okrepite za nadaljnje blagoslovljeno svoje delovanje za naš narod. Naglejte se prelepega obličja domovine in ponesite njeno sliko s seboj, dti Vas bo vodila in bodrila na vseh Vaših potih k zadovoljnosti in sreči vsega našega naroda to in onstran morja!
Dobrodošli, mili gostje, v beli Ljubljani!«
V imenu ljubljanskega knezoškofa dr. Rožmana je drage goste prav prisrčno jx>zdravil gosp. p. Kazimir Zakrajšek. Za njim je v imenu Kršč. ženskega društva spregovorila gdč. Cilka Krekova takole:
V imenu Krščanskega ženskega društva vas prisrčno pozdravljam. Pozdravljam vas v srcu Slovenije v prelepi beli Ljubljani.
Od daleč ste prišle, ločijo nas hiibi in doline, visoke gore, široko morje. A vendar ni ločitve med nami. Veže nas stara katoliška vera naših očetov. Veže nas večno mlada katoliška misel, veže nas sladka, mehka materina beseda. Veže nas velika, močna ljubezen do domače grude, do naše prelepe slovenske domovine. Ta vez je trdna, vztrajna in nepremagljiva, da ne bo utonila v globočini morja, ne bo je uničila deroča reka in ne bo je strla težka skala tuje gore.
Drage sestre! Zasanjale ste sladke sanje o domu, o domači vasici, o beli cerkvici, o domači hiši. Zaželele ste si domov. Iz te želje se je pa porodila zamisel, da pohitite, da poromate v Slovenijo, da tam pozdravite in razveselite svojce in da se napijete iz slovenskih studencev žive vode — domovinske ljubezni.
Razšle se boste po svojih domovih. Sprejela
vas bo ponosna Gorenjska, v mehki Dolenjski vas bodo pozdravili, razveselila se vas bo, kar. je še naše, Notranjska.
Vsepovsod vam želim prijetno bivanje, zdravje in zadovoljnost.
Bog z vami!
Za Prosvetno zvezo je govoril direktor Dolenec, gospa soproga župana Adlešičeva jih je pozdravila kot znanka, nakar je govorila v imenu Jugoslov. ženske zveze ga. Pavla Kočevarjeva. V imenu Slov. krščanske zveze iz Amerike št. 10, ki so že prej prišle v svoj stari kraj, jih je pozdravila prav prisrčno ga. Čebularjeva.
Za vse pozdravne govore se je zahvalila predsednica Krščanske slovenske ženske zveze v Ameriki ga. Pr is lanova. V imenu Slovenk, rojenih v Ameriki, je govorila učiteljica gospodična E v e 1 y n Fabianov a.
Drage sestre in bratje Slovenci!
Odkar se spominjam, je bila moja srčna želja, da obiščem rojstni kraj svojih staršev. Veliko sem slišala o lepoti in zanimivosti slovenske zemlje.
Danes se je izpolnila moja srčna želja in uresničile so se moje sanje dolgih let. Zmanjkuje mi besed, da bi vam povedala, kaj vse občuti moje srce.
Moja dolžnost ob tej priliki je, da se vam zahvalim za vaš tako sijajni sprejem in vaše iskrene pozdrave v imenu onih naših izletnic, ki so bile, kakor jaz, rojene v Ameriki.
Apeliram pa na vas, da storite vse, kar vam je mogoče, da pridobite in ohranite srca naše mladine, da bomo ponesle najlepše utise nazaj v Ameriko. I thank you!
| f Dr. Anton Schwab |
Ljubljana, 1. julija.
Spet je stegnila smrt svojo neizprosno roko po enem velikih sinov slovenske domovine. V, sredo ponoči je prišla v ljubljansko Leonišče in tam za vedno zatisnila trudne oči blagemu možu, odličnemu Slovencu, izredno nadarjenemu skladatelju ter velikemu mecenu dr. Antonu Schvvabu.
Videli smo ga še na Celjskem kulturnem tednu, kako je z ognjem domovini zvestega in vdanega mladeniča sodeloval ter za to veliko slovensko kulturno prireditev tudi iz svojega nekaj posebnega pripravil. Z njim smo ob začetku letošnjega leta tudi obhajali njegovo 70 letnico. Kakor da bi ga bita smrt uslišala, ko je vedno z dejanjem dokazoval, da mož ni rojen za pokoj, je prišla ponj kmalu. Zaradi težjega obolenja na poapnenju žil so ga prepeljali v ljubljanski sanatorij, kjer pa zanj tudi ni bilo več rešitve.
Pokojnik se je rodil dne 7. januarja 1868 v Št. Pavlu pri Preboldu, kjer je hodil v ljudsko šolo. Gimnazijo je študiral v Celju in tam tudi maturiral leta 1886. Posvetil se je nato zdravniškemu študiju in je bil promoviran za doktorja na graški univerzi leta 1894. Po treh letih je postal okrožni zdravnik na Vranskem, pozneje pa je prišel v Celje. Posebno velike zasluge si je pridobil po svetovni vojni, ko je v Celju organiziral vso zdravstveno službo. Leta 1922 je postal tudi okrajni sanitetni referent v Celju.
Že v svojih mladih letih se je z največjim veseljem začel baviti tudi z glasbo. Kmalu si je pridobil sloves enega tistih redkih slovenskih skladateljev, ki se odlikujejo ne samo po svoji nadarjenosti, pač pa tudi po svoji temeljitosti. Kdo ne pozna njegove odlične skladbe »Ave Mia-rija«, ki' mu je prinesla toliko »priznanja tudi pri naših najboljših skladateljih. Najbolj laskavo kritiko je izzvala tudi med tujimi narodi. Še danes niso zastarele še druge njegove prvovrstne skladbe kot n. pr. »Večer na morju«, »Zlata kang-ljica« ali pa toliko priljubljena »Dobro jutro«, ki jo pozna vsak še tako zagorski zbor. Svoje pesmi je objavljal tudi v celjskih »Novih akordih«, na katere je bil prikovan z vso dušo in vso ljubeznijo do lepe slovenske pesmi. Poleg svojega poklicnega zdravniškega posla in poleg glasbenega udejstvovanja, je imel še vedno dovolj časa tudi za druge posle. Tako smo ga še pred nedavnim večkrat videli, kako je n. pr. previdno vodil po črnobelem polju šahovske figure in svoje šahovske članke pošiljal tudi v tuje liste.
Umrl je mož dela, temeljitega dela na vsakem polju, kamor je nameril svoj korak. Umrl je tudi mož velikih zaslug, za katere mu bo slovensko ljudstvo ostalo vedno hvaležno. Bog naj mu obilo povrne. Užaloščeni stojimo ob njegovi* krsti tudi mi.
ZABRANA
V smislu čl. 19 t. 7 !ak. o tisku odrejam zabrano in prodajanje periodičnega lista »Slovenski dom« št. 145 z dne 80. 6. 1988 zaradi celega članka na drugi strani z nadpisoin »Naš framasonski napredni tabor in mednarodna mladinska prireditev«.
Uprava policije se naprosi, da zapleni vse izvode, razmnožene in namenjene za razširjanje.
Ta odredba k°.i°v naj se pr' izvršitvi izroči uredništvu ne izključuje kazenskega postopanja tudi še iz drugih, kakor teh naznanjenih razlogov.
Zainteresovani osebi v tiskarni je izdati potrdilo o zaplenjenih stvareh. Zoper to odredbo ni pravnega pripomočka.
Utemeljitev •
Članek vsebuje napade na Sokola kraljevine Jugoslavije, iznaša trditve z namero povzročiti nerazpoloženje zoper državne naprave.
Podan je tedaj učin prestopa po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in je zabrana po čl. 19 t. 7 zak, o tisku utemeljena.
Državno tožilstvo v Ljubljani, dne 30. 6. 1988.
Državni tožilec:
(podpis nečitljiv.)
Japonska sili k miru?
Šanghaj, I. julija. AA. Havas: Krožijo vesti, da jc Japonska že večkrat poskusala v Ilankeuu začeti pogajanja za mir in sicer s posredovanjem nekaterih članov kitajske severne in pa osrednje vlade. Te vlade so, kakor znu.no, pod nadzorstvom Japonske. Mirovni pogoji bi obsedali 4 točke in jih je jasneje razložil že tedanji japonski zunanji minister Hirota:
1. Kitajska mora pristopiti k protikomunističnemu bloku;
2. Med Japonsko, Mandžukojem in Kitajsko sc mora ustanoviti gospodarska zveza;
3. Japonska sme imeti svoje posudke v raznih delih in mestih Kitajske;
4. Kitajska mora plačati vojno odškodnino.
*
Ženski Mitropa-eup v tenisu: V Budimpešti je Madžarska premagala Italijo kar s 4 ; L
28
CUt/dnM**-
Odnašajo pokrovčke pri dovodnikih maže, ki se potem polnijo z opilki in včasih s kosci stekla. Zato ni ču-> dno, če mora »troj, ki naj bi držal pet ali šest let, že po nekaj tednih takega ravnanja v popravilo.«
Odbor me je vprašal, zakaj tem svojo pritožbo poslal kar naravnost Stalinu. Moral bi bil vedeti, da ima Stalin veliko posla in da se ne utegne ukvarjati s takimi drobnarijami.
Odgovoril sem jim, da sem se najprej obračal na vse mogoče odbore v tovarni, a vse zastonj.
Hoteli so vedeti, zakaj nisem •tvari naznanil politični policiji GPU.
Odgovoril sem jim, da sploh nisem vedel, da bi GPU r tovarni imela podružnico.
Ko sem ugotovil, da s to preiskavo ne bo nič in da iščejo samo opravičil, namesto da bi odpravili omenjene napake, sem jim rekel:
»Nisem prišel v Sovjetsko Rusijo za to, da bi iz nič ‘ služil denar. Prišel sem, da bi pomagal postavljati na noge socializem. Toda, kar vidim tukaj in pa neurejeni ter neuspeini način, po katerem delate povsod, se mi zdi čisto jasno, da moje mesto n} tu, v tej državi, temveč da mi ne ostaja drugega, kakor da se čim prej vrnem v Ameriko.«
Izpraševali so me, če delavce, ki prihajajo iz tujne, nastavljajo tu na mesta po njihovem znanju in sposobnosti z ozirom na njihove prejšnje delovne skušnje.
Jaz sem odgovarjal:
»Ne. V naši tovarni je na primer delaveo, ki mu je ime Hauf. Ta je bil ' svoje dni mehanik v čikaiki Splošni električni družbi. Tu so ga a imenovali na inženirsko mesto, jer drži križem roke, ker je imel nekaj predavanj o strahotni lakoti, ki vlada v Združenih državah. Primerjal je ta glad s čudovitim življenjem delavcev v Sovjetski Rusiji. Ta človek mesta, na katerem je, ni dobil po svojem tehničnem znanju, marveč samo zaradi tega, ker zna govoričiti in ker je dober propagandist.«
»Ali misliš, da so amerikanskl delavci srečnejši od Rusov?« ja izpraševal nekdo iz odbora.
Jaz sem mu odgovoril:
»Življenju amerikanskih delavcev se da veliko prigovarjati. A če bi amerikanski delavci morali živeti v takih razmerah, kakor morajo vali, bi v Združenih državah prvo uro izbruhnila revolucija.«
Zato sem jim pokazal nismo, ki sem ga dobil od nekega Lamperja, amerikanskega mehanika nemškega
pokolenja, ki se je spet vrnil v Berlin. Pisal mi je, da so ustanovili klub, ki se imenuje »Prijatelji ruskega delavstva«. V njem so tisti delavci, ki so se vrnili iz Sovjetske Rusije, kjer so delali krajši ali daljši čas. Ta organizacija je bila proti Sovjetom, zavzemala se je za Hitlerja in je širila vneto propagando proti Stalinovi vladi.
Odbor je na to hotel vedeti, če sem zadovoljen s svojimi prejemki. Odgovoril sem mu, da ne. Razložil sem jim, da dobivam na mesec 450 rubljev. To je bilo 350 rubljev več, kakor pa so dobivali drugi delavci v tovarni. Toda od tega denarja sem moral odtrgati 50 rubljev za državno posojilo, 45 za sobo, 17 za dohodnino, 15 za prosvetni davek, 13.50 za članarino v stranki, 9 za strokovne organizacije, 8 za plin, 7 za elektriko, 10 za komunistično propagando v tujini, 10 za tiskovne sklade, 5 rubljev za državno obrambo, za javno pomoč, za ceste in nazadnje 5 rubljev za društva tujih delavcev. Vsi ti odtegljaji skupaj so znesli toliko, da mi je za življenje ostalo samo 245 rubljev ali v ameri-kanskem denarju 5 dolarjev.
Da sem podprl svoje trditve, sem jim pomolil pod nos naslednji seznam o izdatkih v primeri s cenami v Torgsinu, trgovini za preskrbo tujih strokovnjakov z življenjskimi potrebščinami. Torgsin je sprejemal samo plačilo v dolarjih ali pa enako vrednost v zlatih rubljih.
Razpredelnica je kazala takole:
3'A kg masla 7.75	27.12	1.40
7 kg svinjine 5.10	35.70	1.75
2 kg salame	14.—	28.—	1.50
4 kg suhe ribe	24.—	96.—	5.20
45 kg kruha	2.60	92.70	4.50
Skupno za 5 vrst živ. 279.52 14.35
Tiste čase je dolar veljal 1.97 zlatega rublja. To se pravi, da si za 5 dolarjev, kolikor jih je ostajalo meni za življenje, dobil 9.85 zlatih rubljev. Moj proračun je znašal pa 14.35 zlatih rubljev samo za tiste predmete, ki sem jih naštel prej v seznamu. Pripomnil sem komisiji, da seznam ne vsebuje ne sladkorja, ne soli, ne zelenjave, ne kave, ne drugih potrebščin.
Potem so me izpraševali, kako krijem svoje potrebe. Razložil sem jim, da sem zimski površnik prodal za 450 rubljev, stare čevlje za 300 rubljev in dve obleki vsako po 100 rubljev. S tem denarjem sem si potem lahko kupil vsega, kar sem ne-obhodno potreboval. Razen tega pa sem še dobil nagrado 500 rubljev za delo.
»Sprašujem se, kaj bo potem, ko ne bom imel ničesar več, da bi prodajal. Vendar je moj položaj vsaj tisočkrat boljši kakor pa položaj povprečnega ruskega delavca, ki na mesec ne zasluži več kakor 75 do 100 rubljev. In niti jaz ne morem pri vsej sreči priti s svojim denarjem na čisto.«
Obiskovalci so si natančno zapisali vse, kar sem jim pripovedoval. Potem so odšli, ne da bi bili kaj rekli.
Od tu in tam
Napravo za dviganje potopljenih ladij je izumil
kapitan Branko Čatič iz Zemuna. Kapitan se je dolga leta bavil s avojo iznajdbo ter jo preizkušal, in ko so poskusi uspeli, je dal izum patentirati. Po njegovem izumu je treba pod potopljeno ladjo potegniti debelo vrv in tovor potem * posebno dvigalno napravo potegniti iz vode. Cim je imel patent odobren, ga je čatič ponudil v odkup Upravi pomorskega in rečnega prometa za 1 milijon dinarjev z dostavkom, da sme potem država prodajati njegov patent Kakor in komurkoli hoče. Strokovnjaki so vzeli izum v pretres in ga bodo predlagali v odkup, čim se pokaže, da je uporabljiv. Odkupnina ni velika, če pomislimo, da se bo dalo 6 preizkušenim dvigalom potegniti iz dna rek in morja mnogo tovorov, ki imajo tudi večmilijonske vrednosti.
Silna vročina vlada v Belgradu. Včeraj je vladala taka soparica, kakor je ne pomnijo že dolga leta. V senci je kazal toplomer 42 stopinj Celzija, v stanovanjih pa 30 stopinj. Naliv, ki je trajal le kratek čas, vročine ni dosti ublažil.
Belgrajsld nadškoi dr. Ujčič se nahaja že dalje časa na inšpekcijskem potovanju po župnijah v Srbiji. Povsod so ga nad vse svečano sprejeli. Organizacija katoliške cerkve krasno napreduje, ker se ustanavljajo potopno nove župnije. Po povratku v ustanavljajo postopno nove župnije. Po povratku v Belgrad bo nadškoi dr. Ujčič obiskal papeškega nuncija m6gr. Felice Etoreja.
Neurje in poplavo je včeraj doživela Subotica.
Ob treh popoldne so 6e pripodili temni oblaki, ki se je iz njih kmalu vlilo kakor iz škafa. Vse mestne ulice so bile na mah pod vodo. Ponekod je voda dosegla celo višino 1 metra. Vdrla je v kleti in povzročila tod veliko škodo. Prekinjen je bil tudi ves avtomobilski in tramvajski promet. V dobri uri se je zlilo, nakar se je tudi voda odtekla. Na poljih fe naliv povzročil nekaj škode, pa se zdi, da je škoda mnogo manjša kakor korist, ki jo ima od obilne moče izsušno polje.
Trčenje dveh vlakov ja preprečil pri Konjiču kmet Rama Zelič. V neposredni bližini Konjiča sta drvela drug proti drugemu osebna vlaka, prihajajoča iz Mostarja in iz Sarajeva. Prometniki so zagrešili napako, da so spustili oba vlaka, ne da bi pustili enega na predhodni postaji, kajti proga je enotirna. Kmet Zelič, ki se je nahajal na polju, je opazil, da sta si dva vlaka že v razdalji pol kilometra. Umo je skočil k progi in z mahanjem ustavil bližnji vlak. S tem je preprečil prav v zadnjem trenutku veliko nesrečo.
Svojo služkinjo in priležnico je zadavil 70 letni starec posestnik Radovan Nikolič iz Danilovgrada zato, da bi mogel brez skrbi živeti skupaj s svojo sorodnico. Starec se je dal najprej ločiti od svoje žene, nakar je vzel pod krov služkinjo. Ko se je tudi nje naveličal, je začel hoditi za svojo sorodnico. Služkinja s takim postopanjem ni bila zadovoljna ter se ni dala kar tako odpraviti iz hiše. Ker je s svojo upornostjo postala starcu nevšečna, jo je enostavno zadavil in truplo vrgel v reko Zeto.
Konju je v jezi izruval jezik neki Ludovik Ki-ralj is Somborja. Ta hlapec je svoje konje pri vsaki priliki pretepal. Ko je hotel konju vtakniti v gobec uzdo in se je žival temu upriala, je Kiralj s silo odprl konju gobec in mu izruval jezik. Konja je moral dati lastnik takoj ubiti, a hlapec bo moral za svoje početje odgovarjati pred sodiščem.
Obe roki je odsekal a koso svojemu nasprotniku
posestnik Ivan Mdren' iz MdhoVi pri Sisku. Maren |e začel meni nič tebi nič kositi travo, ki jo je odkupil posestnik Mate Taščanič. Ko je krepko kosil, se je mimo pripeljal Toščanič in zapodil Ma-rena. Ker besede niso zalegle, je Taščanič vzel vile in oplazil z njimi Marena. Jezen je Maren zasukal koso, zamahnil z njo in s silnim udarcem odsekal Taščaniču obe roki, da se je kosa s konico zarila nesrečniku v hrbet. Težko poškodovanega kmeta so prepeljali v bolnišnico. Surovega divjaka pa so zaprli.
Zastopnik belgrajske Združene opozicije dr. Vlajič, ki je obiskal v Kupincu dr. Vladka Mačka, se je včeraj vrnil v Belgrad .. Časnikarjem je dejal, da je z uspehom svoje poti nad vse zadovoljen, saj je govoril z dr. Mačkom skoraj dve uri in ugotovil, da so si vsa krila opozicije edina v gledanju na notranjepolitični položaj in v načrtih za nadaljnje delo. Povedal je tudi, da »e že približuje čas dr. Mačkovega obiska v Bel-Eradu. V tem smislu je Vlajič obvestil tudi Ljubo Davidoviča, Joco Jovanoviča in Mišo Trifunoviča.
»Vodja« Zbora Dimitrije Ljotič je spet začel prirejati svoja stereotipna »predavanja«. Tokrat je obiskal Split in priredil predavunje za svoje najožje prijatelje. Po predavanju je urno odšell spet iz mesita. O njegovem prihodu so bili obveščena zgolj najvidnejši pristaši Zbora. Kaj je Ljotič povedal, pa časopisje ne poroča.
54 novih doktorjev je prejelo svoje diplome včeraj na zagrebškem vseučilišču. Med njimi je največ pravnikov, kar je tudi v Ljubljani najbolj reden pojav, namreč 24. Sledijo medicinci, po številu osem, a dva doktorja sta dovršila svoje študije na gozdarski fakulteti v Zagrebu.
Žrtev planinske nesreče, ki se je dogodila v nedeljo na Velebitu, Dragutina Brahma, so predvčerajšnjim pokopali v Zagrebu. V družbi Ponesrečenega planinca so bili še Vladimir Drolc, Ladislav Makovec in Adolf Lowy. Makovec in Brahm sta prva odšla pod vznožje Velebita in ai začela ogledovati pot, po kateri ata se nameravala vzpeti na goro. Brahm je izbral izredno težko pot, za katero pa Makovec ni bil navdušen. Na Brahmovo zahtevo sta začela kljub temu plezati. Ko sta preplezala že kakih 300 metrov, pa je Brahm uvidel, da ne more dajje. Bil je na tako nevarnem mestu, da je izgubil ravnotežje in strmoglavil navzdol. Obvisel je sicer na vrvi, toda z glavo je zadel ob skalo tako nesrečno, da mu ni bilo več nobene pomoči. Makovec je nato sv°jima tovarišema, ki sta bila zadaj, zavpil, naj gresta po pomoč v dolino. Sam pa je šest ur čakal na skali, privezan na vrv, na kateri je viselo truplo jegovega tovariša. Končno je toliko omagal, da jo moral odrezati vrv in spustiti mrtvega tovariša po pečinah.
Kmetijsko društvo v Bački je izdalo poročilo, v katerem pravi, da bo letos pšenica izredno dobro obrodila. Povprečno ima vsak klas po 30 do 40 zrn, medtem ko jih ima navadno samo do 30. Pravijo, da take žetve še ni bilo od 1. 1932. Niti lanska ni bila tako obilna. Ker je tudi kakovost pšenice odlična, se nadejajo, da^bodo letos izvozili spel. velikanske množine pšenice. Podobna poročilu prihajao tudi iz Srema, kjer so posebno lepo obrodili ječmen, rž, oves in sladkorna pesa. Le koruza je v svoji rasti nekoliko zaostala, pa obstoji možnost, da se spet popravi, čim pade prvi obilnejši dež. Kmetijski strokovnjaki računajo, da bo letošnja žetev vrgla okr,>e 10% .več kakor lani
Zatrimo energično pretepanje z noži!
Slov. Konjice, 29. junija.
Zelo nelep je po naših krajih pojav, ki je tem bolj obžalovanja vreden, čim bolj si poklicani prizadevajo, hudo napako z vsemi posledicami v našem narodu zatreti. Po pitju alkoholnih pijač se namreč pijani, od alkohola razgreti in vročekrvni fantje skoraj vedno stepo. Pa tudi ob raz.nih drugih prilikah ima često nož svojo zadnjo besedo z značilnimi posledicami — zaporom za »junaško vedenje« in »fantovsko dejanje«. Nič hudega že končno ni, če se kje pripeti kakšna manjša reč, saj mladina je ž,iva. Da pa alkohol, hudobija in nerazsodnost povzročijo mnogokrat krvava dejanja z usodnim koncem, je pa čisto nekaj drugega. Prav žalostno je. da je med Slovenci skoraj v vsakem najmanjšem nasprotju, posebno v vinorodnih krajih, v roki nož, ki je povzročil že toliko gorja. Sodišča in ječe to živo pričajo.
Že je čas, da se med nami končno onemogoči ostudni način zmagovanja slabšega nad močnejšim s takimi sredstvi. Tako imenovani »junaki noža«, ki se ne boje storiti ničesar, kadar hočeio zadostiti grdi podivjanosti, najdejo primere le še pri napol ali neciviliziranih narodih.
Kazensko pravo, Cerkev, društva in razna druga gibanja so si in si še mnogo prizadevajo vliti našim ijudem duha spoštovanja in nedotakljivosti bližnjega. SkupnO delo je na tem j»olju imelo že lepe uspehe, vendar pa se nam ni mogoče izogniti žalostnemu dejstvu, da bo-
lezen rabe noža ne izginja, ampak je ukoreninjena. Največja nesreča, ki vodi k zločinu z nožem, je alkoholizem, od katerega zavisi, drugo je moralno propadanje moške m ženske mladine. Pijani fantje, večkrat pa tudi nepijani, se največkrat obdelujejo zaradi izprijenin deklet. Drugi pretepi so navadno »prestrižnega« značaja izprijenih tipov; poštenjak ne bo med take ljudi šel. branil pa se bo na drug način, če ga že kaj doleti. Poleg vsega moramo še zapisati, da ie nož mnogokje udomačen že med moško šolsko mladino!
Iz teh, takorekoč površnih navedb sledi, da bomo morali »junaštvo« noža pričeti likvidirati z energičnimi ukrepi. Tudi v Franciji, Nemčiji in drugih državah ljudje pijejo, pa so uboji z noži in druge slične prigode minimalne. Zakaj? Mnogo naših ljudi, bivših tamkajšnjih delavcev, je bilo — po lastni izpovedi — prej doma hudih pretepačev. Neka takšna oseba je povedala, da se je v Franciji samo enkrat stepla. Nikoli več si potem še na nož ni upala zmisliti, ko so ji po »francosko« premerili z batinami kožo in uravnali razburkano kri. »Hladila« baje ni mogoče pozabiti, obenem pa je hvalež,na za ta doživljaj. V Franciji je baje prepovedano sploh nositi nož s seboj. Iste metode naj se uvedejo pri nas. čemu pretepače rediti v zaporih, kjer se skoraj nobeden ne poboljša ter ob prvi priliki spet razgraja? Prepričani smo, da bi primeri surovosti pri nas kaj hitro izginili, tako da bi pretepanje z noži bilo samo še nekaj redkega.
Tekme za Jadranski poka!
Letošnja plavalna sezona je v polnem teku. Posamezni dvoboji vseh petih plavalnih klubov — udeležencev jugoslovansko itulijanskega pla-valneg turnirja za jadranski pokal — so nam do sedaj prinesli že lej>e rezultate. Kakor vse kaže, bosta letos oba italijanska kluba Fiumana iz Jteke in Triestina iz Trsta, ona dva kluba, ki bosta najresnejša pretendenta za končnega zmagovalca tega judranskega turnirja. Lansko leto je v tem turnirju zmagala Ilirija s svojimi zelo dobrimi plavači. Letos se Iliriji močno pozna, da ji manjkajo Vilfan, Frič in Grošljeva. V dveh dosedanjih bojih v Trstu in na Reki je Ilirija obakrat dvoboj z minimalno razliko točk izgubila.
Na praznik zvečer je plavalna ekipa Tlirije gostovala v Trstu in proti tamkajšnji Triestini tudi izgubila z razliko sedmih točk. Rezultat je bil 58 : 51. Italijani se na te plavulne dvoboje pripravljajo z vso resnostjo. V točkah, v katerih pa čutijo, da s svojimi domačimi tekmovalci ne bodo mogli uspeti, pa si izposodijo kakega gosta. Tako je tudi pri dvoboju v sredo zvečer tekmoval kot gost Triestine Luciani, ki je član nekega milanskega plavalnega kluba. Izborni Luciani je Tržačanom prinesel 10 točk in tako tudi zmagal. Luciani je zmagal v prostem plavanju na 400 m 5:20 in v prostem plavanju na 100 m v 1:03.8. V obeh teh oisciplinan so bili naši tekmovalci drugi in tretji. Tako jih je prav Luciani, ki je za Tržačane gostoval kot gost, spruvil ob obe gotovi zmagi.
Zanimanje za nastop ljubljanske Ilirije v Trstu je bilo zelo veliko. Dvoboju je prisostvovalo okoli 3000 gledalcev. Tehnični rezultati so bili:	.	.
400 m prosto moški: 1. Luciani (T) 5:20.f,
2.	Mihalek (I) 5:25.3, 3. Fuks (I) 5:35, 4. Fantini (T) 5:44.9.
Iz športne krošnie
Tuji športifi listi dajejo Hašku precej šans za zmago'v tekmi s Kladnoin. V Kladnu je baje izgubil prav nesrečno, saj se je drugi polčas igral češkimi nogometaši kakor maček z mišjo. Imel pa je naravnost neverjetno smolo v streljanju. Bomo videli, kaj bo v Zagrebu.
Anglija je za letos povabila norveško nogometno reprezentanco.
Evropsko prvenstvo v veslanju bo letos od
3.	8. do 5. septembra organizirala Italija. Tekme bodo v Milanu. Dozdaj je pripravljenih že štirinajst tujih narodov.
Menzel se v »Zilricher Športu« spet takole širokousti o Punčecu (Edgar je namreč Menzel sam): >Ko je na nekem drugem igrišču Punčec dobil svojo partijo z Američanom Andersonom, jo nekdo pripomnil: »To je pa tudi bržčas zadnjič, da je Punčec dobil proti Andersonu!« In to je zelo verjetno; že danes je Kalifornijec veliko nadarjenejši in večji igralec. Enormno mnogo talenta ima in tudi temu odgovarjajočih možnosti; o dolgočasnem linijskem igralcu Punčecu tega ne moremo reči.« Potem se razpisuje o Mitičevem porazu kar v dveh kolonah. Čuden mož je tale sudetski Nemec gospod Menzel. Podoba je, da bi rad jugoslovanske igralce snedel kar s kožo in s kostmi vred. Zlasti Punčeca ima v želodcu. Nikdar ne zamudi prilike, da se ne bi ponorčeval iz njega ali pa ga skušal prikazati kot brezpomembnega, srednje dobrega tenismana. Kar govori naj, pa bo že minilo, si mislijo resni bralci. Saj danes vsak ve, kdo je Edgar, ki piše v »Prager Tagblatt« in v »ZOricher Šport«: Menzel sam, Roderich Menzel, ki sam sebi piše za svoje partije neverjetne slavospeve; jooraze pa zna prav lepo — dasi prozorno — razlagati z nim ali z drugim izgovorom. Zdaj ga pa stvar še bolj jezi, to pa zato, ker se je že veselil, da se bo v četrtfinalu kar trlo Čehov, ko se naši igralci Mitič, Kukuljevič iu Palada že tako zgodaj izpadli in je Punčec ostal sam. No, zdaj Je pa že v četrtfinalu izpadel tudi Menzel, Jugoslovan pa igra na najznamenitejšem vsakoletnem svetovnem teniškem turnirju v Wimbledonu skupaj z Budgeom, Austinom in Henklom, z Američanom, Angležem in Nemcem. Njegova jeza in njegovi poskusi, da bi pred mednarodnim čita-teljskim forumom zmanjšal vrednost jugoslovanskih igralcev, so smešni in tudi ne bodo doživeli nikakršnega uspeha. Njegove metode pa so vredne ostre graje.
Mike Jacobs sporoča, da mu je anglškl ma-nager Armand Vincent ponudil 200.000 dolarjev kavcije, če pride do ponovnega matcha med Tommyjem Farrom in Joe Louisom. Jacobs je mnenja, da bi bilo to stvar treba pretehtati, preden bi bila sprejeta.
Nemci so prispeli že na severovzhodni greben Nanga Parbata. V višini 6200 metrov so postavili svoje četrto taborišče. To je prav blizu kraja, kjer je lani ledeni plaz zasul sedem Nemcev in devet nosačev. Vreme je lepo, alpinisti se počutijo prav dobro; začeli bodo z naskokom.
Biciklistična vožnja »Deutschlandfahrt« je končana. Zmagal je Hermann Schild v 110 urah, 29 minutah in 18 sekundah. Od 64 ih odličnih vozačev jih je prišlo na cilj samo 35. Drugi so odstopili.
100 m prsno dame: 1. Finčeva (I) 1:31.6, 2. Škerl (T) 1:33, 3. Ruzzier (T) 1:37, 4. Bradač (I) 1:41.7.
200 m prsno moški: 1. Cerar (I) 2:58.5, 2. Bertetti (T) 2:59.9, 3. Hribar (I) 3:01.2, 4. Carboni (T) 3:10.
100 m prosto dame: 1. Lokar (T) 1:16.6, 2. Ruzzier (T) 1:17.9, 3. Kerzan (1) 1:23.2, 4. Fine (I) 1:29.
100 m prosto moški: 1. Luziani (T) 1:03.1, 2 Cerar (I) 1:04.7, 3. Ziherl (I) 1:05, 4. Florio (T) 1:09.5.
100 m prsno ženske: 1. Verner (I) 1:33.2, 2. Frausin (T) 1:43.3, 3. Prekop (T) 1:37.1, 4. Martin (I) 1:39.3.
100 m hrbtno moški: 1. De Zucco (T) 1:15.2, 2. Angeli (T) 1:15.4, 3. Schell (I) 1:17.9, 4. Pestev-šek (I) 1:217.
štafeta 4X50 m ženske: 1. Triestina 2:17.1, 2. Ilirija 2:25.7.
štafeta 4X200 m moški: 1. Ilirija 10:13.6, 2. Triestina 10:51.5.
Waterpolo: Triestina : Tlirija 7:4.
Snoči pa je bil na plavališču Jadrana v Splitu plavalni dvoboj med domačim klubom SK Ju-dranom in reško riumano. Tudi v tem srečanju so zmagali v Splitu boljši Italijani in sicer 8 petimi točkami razlike. Rezultat tega dvoboja je bil 52 : 57 za Rečane. V waterpolu pa je z gotovostjo zmagal Jadran z 12:0.
400 m prosto moški: 1. Schipizza (F) 5:28.6, ?. Puhar (I) 5:33, 3. Pilepič (F) 5:33.6, 4. Kuzmanič (J) 6:16.
100 m hrbtno ženske: 1. Beara (J) 1:29.3, 2. .'Stepančič (F) 1:38.9, 3. Dcrenzini (F) 1:39, 4. Ivančič (I) 1:55.5.
200 m prsno moški: 1. Graziani (F) 3:00.2, 2. Matošič (J) 3:01, 3. Filini (F) 3:15.3, 4. Bašič (J) 5:22.
100 m prosto ženske: 1. Beara (J) 1:16.1, 2. Stepančič (F) 1:16.4, 3. Sidar (J) 1:21, 4. Catto-naro (F) 1:29.
100 m prosto moški: 1. Vittori (F) 1:02.6, 2. Retrone (J) 1:03, 3. Senjanovič (J) 1:07.2, 4. Simo vič (F) 1:07.3.
100 m prsno ženske: 1 Derenzini (F) 1:4ž.3, 2. Franco (F) 1:44.8, 3. Mrkušič (J) 1:46.5, 4. Stipanovih (J) 1:53.4.
100 m hrbtno moški: 1. Perfeta (J) 1:18, 2. Schipizza (F) 1:21, 3. Bakašun (J) 1:21.2, 4. Vittori (F) 1:22.
4X50 m prosto ženske: 1. Jadran 2:16.8, 2. Fiumana 2:20.
4X200 m moški: 1. Fiumana 10:08.7, 2. Jadran 10:15.2.
Tabela točk po štirih srečanjih je sledeča:
Prvi in drugi Triestina in Fiumana po 114 točk, tretja Ilirija 103 toč.ke, četrta Viktorija 53 točk. peti Jadran 52 točk. Danes zvečer nastopi naša Ilirija proti sušački Viktoriji na Sušaku.
Drobne iz Kranja
Predrzna tatvina v odsotnosti domačih. V sredo, na praznik sv. Petra in Pavla, je vlomil neznan tat v stanovanje neke uradniške hiše v Perčičevi hiši v Kokrškem predmestju. Ker v vsej hiši ni bilo nikogar, vsi so namreč odšli v Ljubljano, ee je tat brezskrbno gibal po hiši. Do denarja k sreči ni prišel, pač pa je odnesel tri lepe moške obleke, dva para moških čevljev in nekaj drobnega perila. Zanimivo je, da ženske oblek ni kradel, marveč samo moške in otroške. Skupno je ukradel za okrog 6000 din blaga.
Strašna nesreča pri streljanju iz možnarja. Na praznik sv. Petra in Pavla je bilo v Naklem žegna-nje. Da bi dal prazniku čim bolj slovesen izraz, je 38 letni železniški delavec Lbnar Janez iz Naklega zgodaj zjutraj streljal iz možnarja. Ob tri četrt na 6 je spet nabil možnar, ki pa m hotel eksplodirati takoj. Lunar se je zato približal tnožnarju, da bi joopravil napako. Prav takrat pa je strelivo eksplodiralo in zletelo nesrečnežu v glavo. Nesrečo je takoj zapazil posestnik Pavlin, ki je poklical rešilni avto iz Kranja, da je ponesrečenca odjoeljal v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so Lunarja takoj operirali in mu morali odvzeti eno oko. Kljub temu pa je ponesrečenčevo stanje še zmerom smrtno nevarno.
Mariborčani, na tabor k Sv. Trojici I
Maribor, 1. julija.
Mestna organizacija JRZ vabi člane in somišljenike, da se udeležijo v nedeljo, dne 10. julija velikega narodnega tabora pri Sv. Trojici v Slov. goricah, na katerem bo med drugimi govoril tudi naš voditelj, minister dr. Anton Korošec. Tabor se vrši dopoldne in bodo iz Maribora, ako se prijavi dovolj udeležencev, vozili avtobusi. — Organizacije JRZ v Mariboru in okolici pozivamo, da do 2. julija t. 1. najpozneje javijo tajništvu JRZ za mesto Maribor, Loška ulica 10, Število udeležencev. Udeleženci ee lahko javijo tudi sami osebno ali z dopisnico pri mestnem tajništvu, da se more preskrbeti dovolj vozil. Tabor se vrši ob vsakem vremenu.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	L ® ®'b ® « H	Tempe- rature v 0»		s: «3*	i a &	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		, a gf	.S TJj? °S				m/m	vrsta
Ljubljana	757-0	! 1-2	18-5	84	0	SE,	21	dež
Maribor	756-5	2S'S	15-0	80	0	0	—	—
Zagreb	759-6	31-0	17-0	80	3	NE,	—	—
Belgrad	758 1	37-0	21-0	70	0	0	30	dež
Sarajevo	760-3	28-0	13-0	70	4	0	5-0	dež
Vis	758-1	29-0	24-0	90	0	NW.	—	—
Split	758-1	34-0	26-0	60	0	0	—	—
Kumbor	757-8	32-0	23-0	60	0	0	3-0	dež
Rab	768-6	31-0	23-0	40	4	0	—	—
OubravnlB	7579	.	200	80	0	NE,	—	
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nagnjenje k nevihtam.
Splošne pripombe o poteka vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo v zgodnjih jutranjih urah popolnoma oblačno; ob 9.50 se je oblačnost nekoliko zmanjšala, vendar pa je bilo večinoma oblačno do 12.20. Od 12.30—17 se je oblačnost močno spreminjala, ob tem času pa se je naglo popolnoma pooblačilo, parkrat zagrmelo in tudi deževalo ca. 15 minut, ob 17.30 pa 10 minut. Ostali čas je bilo večinoma oblačno.
Koledar
Danes, petek, 1. julija: Presv. kri Jezusova,
Sobota, 2. julija: Obiskovanje Mar. Dev.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Mas rijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10;' mr. Bohinec, Rismka ceeta 31.
Obvestila
Sedejeva družina sporoča svojim članom, da bo maša zadušnica po pokojnem g. župniku msgr. Josipu Abramu v nedelio, dne 3. julija 1938 ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi pred glavnim oltarjem. Pridite, da pomolimo za dušo našega Trentarja.
Sadjarska podružnica šiška vabi na članski sestanek za v nedeljo, 3 t. m. ob 9 dopoldne na vrt predsednika podružnice g. R. Začek, Podjunska 28, kjer nam bo razkazal potrebna poletna dela na sadnem vrtu.
JiVilsonova črta in druge varianta, o katerih je razpravljala mirovna konferenca v Parizu, ko se je odločila usoda našega naroda, ee kaj lepo vidi na zemljevidu, ki ga je razstavila Prosvetna zveza na svoji jubilejni razstavi v Serafinskein domu v Frančiškanski ulici. Razstava je odprta vsak dan od 8 zjutraj do 7 zvečer.
Društva in privatniki, ki ee zanimajo za najnovejšo iznajdbo malega 16 mm zvočnega filma, ee vabijo k javni produkciji, ki jo bo imela tvrdka Agfa, na galeriji frančiškanske dvorane v petek in v soboto ob 5.
Na številna vprašanja glede višarskega romanja sporočamo, da se bo vršilo samo eno romanje, in sicer 6. in 7. avgusta. Prijave sprejema potovalni odsek- Prosvetne, zveze do 15. julija. Obenem e prijavo in e podatki je treba poslati 2'sliki v velikosti 4x6 cm. Stroški znašajo 80 din.
Frančiškanska''jfrbSVčta "M. 0. v Ljubljani priredi svoj običajni izlet v nedeljo, dne 3. julija v Repnje po sledečem sporedu: ob 7 zjutraj odhod z avtobusi izpred kavarne Evrope. Po prihodu v Repnje sv. maša z ljudskim petjem, nato piknik pri Sv. Tilnu. Skupno kosilo pri šolskih sestrah v Repnjah. Popoldne v Skaručni litanije z ljudskim petjem, nato južina in prosta zabava. Povratek v Ljubljano z avtobusi okoli 7 zvečer. Stroški za avtobus in celodnevno prehrano znašajo za člane z legitimacijami 30 din, za goste in prijatelje naše prosvete pa 35 din. Za zabavo je poskrbljeno. Prijave za izlet sprejema samo predsednik društva g. Pleničar, Miklošičeva cesta 10 (telefon 29—79) najpozneje do 1. julija popoldne. Vsi člani in prijatelji naše prosvete vljudno vabljeni!
Medved na Menini planini ubit
Na praznik sv. Petra in Pavla se je podala ožja družba lovcev na lov na srnjake na Menino
Slanino. Med družbo so biti gg. Domensko, vr-ovni drž. tožilec iz Zagreba, Grčar Cene, mesar in posestnik ter Cerar Anton, restavrater in posestnik, oba iz Kamnika. Danes so v zgodnjih jutranjih urah odšli skupno na Veliki vrh na Menini planini na prežo. Ko so tako čakali s svojim orožjem divjačino, je g. Grčar Cene, ki je imel svoje določeno mesto na nekoliko višjem prostoru, nenadoma opazil, da se pod njim nekaj zelo sumljivo giblje. Nagnil se je previdno naprej, da bi boli natančno videl, kaj lomasti v grmovju. Na veliko začudenje ie zagledal, da je to medved, ki je čisto mirno iskal svoje skrivališče. Varno upre svojo puško v ramo, nameri v približno 60 m oddaljeno zverino ter sproži. Kosmatinec se vzpne, zamolklo zatuli, naredi še 80 do 85 korakov ter se mrtev zgrudi. Edini strel je medveda zadel v desno prsno stran tako, da mu je kroglja izšla v levem plečetu. Krogla je prebila zverini srce. Dogodek se je odigral okoli 4 zjutraj.
V mesecu maju je tukajšnji kmetijski odbor razpisal naprado 1000 dinarjev na medvedovo kožo, da bi iztrebili kosmatince, ki so največji strah naših živinorejcev. Nešteto pritožb jo prihajalo na naše okrajno načelstvo, da jim zmanjkuje drobnice in da jo preganja in trga medved. Zanimivo je, da so pri raztelesenju tega medveda našli v želodcu še cela ušesca ko-štruna.
K izredni lovski sreči g. Grčarja iskreno čestitamo, z željo, da nam spravi s poti še kakšnega godrnjača, katerih se mora po izpovedi prebivalstva nahajati še več.
V bližini čabra se Je v sredo zgodila strašna nesreča. Tovorni avtomobil slovenske tvrdke Štirn je vozil iz Sušaka tovor cementa, vina in moke. Z avtomobilom se je peljalo tudi šest oseb. Pri vasi Ribjeku, kjer popravljajo stari betonski most, so postavili za prvo silo lesenega, ki prenese obtežitev do treh ton. Tovorni avtomobil pa je imel tovora za 6 ton. Ko je bilo vozilo sredi mostu, so se deske pod njim zlomile, da je avtambil zgrmel skozi odprtino. Pri tem so se smrtno ponesrečili trije: mesar Alojzij Tavčar iz Logatca, trgovec Ivan Čop iz okolice Čabra in lastnik avtomobila, ki je vozilo tudi šofiral, Janez Štirn
»m.4
Člani izvajajo proste vaje.
Nekaj anekdot iz življenja znamenitih mož
Cesar Tiberij
Cesar Avgust je v svoji oporoki volil vsakemu rimskemu meščanu velikodušno po sto sestercev. Svojega naslednika Tiberija je pa pooblastil, da izpolni njegovo oporoko.
Ta se je seveda obotavljal, da bi izpolnil oporoko. Neki šaljivec je prišel na smešno idejo, katero je pa bridko obžaloval. Ko je nekega dne gledal mrtvaški sprevod, je pristopil k mrliču in mu nekaj zašepetal na uho. Vprašali so ga, kaj je povedal mrtvecu, nakar je odgovoril: »Naročil sem mu, da naj sporoči pokojnemu cesarju Avgustu, da rimsko ljudstvo še ni prejelo njegovih sestercev.«
Tiberij, vse preveč resen človek, ki ni razumel nobene šale, je poklical šaljivca pred sc. Izplačal mu je sto sestercev in ga izročil krvniku.
»Pojdi,< je rekel, »in sporoči sam cesarju Avgustu, da si v redu prejel svoj denar.«
Abraham a Santa Clara
Abraham a Santa Clara je dovolil nekemu, takrat poznanemu misijonarju pridigati na njegovi dunajski prižnici. Abraham je pridigi pri-sostoval in zaspal. Kasneje sta skupaj obedovala.
»Brat,« je rekel misijonar očitajoče, »žalibog ste mojo pridigo prespali.« — »Ne jezite se,« je odvrnil slavni pridigar, »kajti če mi vi očitate, da sem zaspal, tako moram jaz vam očitati, da ste me uspavali.«
Leon XIII.
Papež Leon XIII. je na mizi v svoji delovni sobi imel veliko dragocenosti. Ravno takrat je bil pri njem kardinal Rosella. Leon XIII. se je moral za nekaj trenutkov odstraniti v sosedno sobo. Predno je odšel, je dejal smehljaje: »Ljubi brat, sinoči se je zatekel v mojo sobo netopir. Moram ga pregnati. Ploskajte pridno prosim, dokler se ne vrnem.«
Cromwell
Cromwell je bil navajen, da je svojemu tajniku narekoval tri ali štiri pisma, če je imel važne stvari. Po vsebini pa so si pisma nasprotovala.
»Zakaj to delate?« je vprašal tajnik. Nato Cromwell: »Da bi vas premotil, katero pismo bom oddal kurirju.«
Bliicher
V osvobodilnih bojiK se je posebno odlikoval neki stotnik p. Hagenov, ki je bil seveda zato odlikovan in pohvaljen.
Neki njegov kolega, ne posebno odličen častnik, se je čutil silno zapostavljenega. V svoji prekomerni nevoščljivosti se je tako daleč spozabil, da je napisal pismo feldmaršalu, v katerem je označil stotnika Hagenova za čarovnika. Prejel je odgovor: »Gospod feldmaršal je vaše pismo vzel na znanje. Gospod feldmaršal si ni na jasnem, ali je stotnik Hagenov v resnici čarovnik, toda popolnoma jasno mu je pa, da vi niste nikak čarovnik.«
Morski pes v jedilnici na dnu morja
Letošnjo spomlad se je v bližini Melburna
v Avstraliji potopila japonska ladja »Kakariki«. Takoj so začeli misliti na to, kako bi potopljeno ladjo spravili spet na površje, saj je vendar škoda, da bi jo počasi zasul morski pesek in ni za večno obtičala v tem podmorskem grobu. Ze so se spustili prvi potapljači, da bi iz potopljene ladje rešili za prvo silo vsaj najdragocenej.se stvari, ki jih je vozila ladja s seboj. Med tema drznimi potapljači se je menda res najbolj odlikoval neki Avstralec Jackson. Na potapljaški vrvi se je spustil pod morje na mestu, kjer se je ladja potopila, z namenom, da stopi tudi v ladji no notranjost ter tam pobere vse, kar je bilo največ vrednega Posrečilo se mu_ je priti v ladjino jedilnico. Tam pa se je na svoje veliko presenečenje in morda tudi na strah, srečal z velikanskim morskim psom, dolgim kakih sest metrov. Takoj se je vnel med njima boj na življenje in smrt. Potapljač je šel z nožem nad to zverino, ki se nekaj časa kar ni hotela pobrati iz ladjine jedilnice. Sele, ko jo je nekajkrat ranil z -nožem, se je zbala tega nenavadnega podmorskega gosta in zbežala iz potopljene ladje. Pač nenavadno srečanje na dnu morja, v jedilnici!
Rousseau
Diredot je nekega dne obiskal Rousseau-ja 7 idiličnem Montmoreucy-ju blizu Pariza. Šla sta na izpreliod. Ko sla prispela do jezera, je rekel Rousseau: »Če bi vedeli, kolikokrat sem že hotel napraviti konec svojemu življenju v tej vodi.«
»Zakaj niste tega storili?« je vprašal Diderot ravnodušno. Rousseau ee je jezil nad brezsrčnim vprašanjem in je odgovoril: »Da, pomislite. Vedno, kadar sem vtaknil roko v vodo, se mi je voda zdela premrzla.«
Oba pametna moža sta se spogledala in za-smehljala.
Paganini
Paganinija je v Parizu naprosil neki prijatelj-duhovnik, da bi igral na cerkvenem koncertu v Notre-Dame. Slavni violinist je ustregel prijateljevi prošnji.	,
Po končani službi božji se je duhovnik zahvalil, vendar mu je dal razumeti, da bi bil zelo vesel, če bi se Paganini še večkrat udeležil cerkvenih koncertov, samo prosi ga, če bi v bodoče igral lažje skladbe. Publika je namreč navajena lažjih stvari iz »Komične opere«, kajti globoka glasbena dela Bacha, HandJa in Paganinija so za ljudi pretežko razumljiva.
Paganini se je nasmejal. »Dobro,« je rekel. Ravnal se bom po okusu publike, toda pod enim pogojem: »V bodoče inora biti tudi pridiga no tekstu iz »Komične opere«.
Psiček - požigalec
Ali ste že slišali, da je pes tudi lahko požigalec? Menda res še ne. Pa se je vendar to zgodilo te dni na Angleškem v Salfordu. V hiši ne-kega Ge-orgea Battya je bila doma samo dom ata hčerka Mary, ki se je v sobi igrala s psičkom. .Na stolu je bil očetov suknjič in v njem škatlica vžigalic. Temu p.sjčku, ki mu ni bila odmerjena skromna koča pred hišo, pač pa mehko preproge in še vse drugo, česar toliko ljudi še sploh nikdar videlo ni. se je zazdelo naenkrat, da sme po sobi tudi nekoliko razmetavati. Prvo, kar mn je prišlo pod zobe, je bil gospodarjev suknjič. Z vso besnostjo ga je popadel slučajno ravno za žep, v katerem so bile vžigalice. Pod pasjimi^ zobmi so se vžigalice v hipu užgale. Ogenj je lmiknil izpod suknjiča ter ga v hipu vsega objel. Kužek se je tega tako silno prestrašil — revež —, da jo je ucvrl ven, za njim pa je odhitela^ iz sobe tudi Mary po vodo, da bi pogasila ogenj. Ko pa se je vrnila, se je požar že toliko razširil, da ga dekle samo ni moglo več pogasiti. Poklicala je sosede na pomoč. Medtem pa so ognjeni zublji zajeli že vso sobo, kmalu pa tudi vse poslopje. Gasilci so bili seveda takoj obveščeni, preden pa so prišli na kraj požara, je bila že vsa niša v plamenih. Le z naj-večjo težavo se je posrečilo ogenj omejiti, da se ni razširil še na sosednja poslopja. — če ne bi bila tedaj, ko je ogenj nastal, domača Mary zraven, bi bili brez dvoma vsi prepričani, da ga je zanetila zlobna roka, ali da je nastal kako drugače. Gotovo pa ne bi nihče niti pomislil na to, da bi mogel biti požigalec mali kužek. To vendar ne bi bilo mogoče, sa j lepo počesani pasji gojenec ni imel svojega lepo urejenega doma najbrž nič manj rad, kot .sam njegov gospodar.
Programi Radio Ljubljana
Pete /c, I. julija: 12 Razni zbori pojo C plošče) — 12.-J5 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vojaške godbo igrajo (plošče) — 14 Napovedi — 18.40 Predavanje o 70 letnici dr. Aleša Ušeničnika. Predaval bo vseučl-liški profesor dr. Fr. Veber — IS. Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Bitka na Bregulnici — 25 letnica erbsko-bolgarHke vojne leta 1913 (Nikola Colovič) — 19.50 Deset minut, za planince (g. Inž. Avčin Fr.) — 20 Moniuszko: Bajka, uvertura — 20.10 Zenska ura: Naši letoviščarji (ga. I. Velikonja) — 20.30 Akademski pevski kvintet: Skladbo A. Hajdrilia — 21.15 Koncert češko klavirske glasbe (g. prof. P. šivic) — 22 Napovedi, po-i ročila — 22.30 Angleško plošče.
Nemška odprava na Nanga Parabat se je s
prvega poskusa za vzpon na to goro morala vrniti brez uspeha. Pregnali so jo plazovi, ki so močnejši od Nemcev.
Hervey Allen:	15
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Ko je stopil zdaj izza veje, Id ga je skrivala, ni bilo v njem vec niti sledu o domišljavi vtlogi lovca, katero naj bi. igral zdaj tu.
Če bi ta lepi plen dobil tako ali tako v svoje roke, s tem bi ne bilo ee nič doseženega, zakaj zdaj je videl tisto, kar je živelo v (Marijini duši. Morda bi bilo konec koncev za oba bolje, če bi bilo prišlo drugače. Bolje, če bi ne bila Maria našla na tem samotnem mestu drugega kakor čakajočega častilca. Potem bi se bila morda samo dobila na kratke besede, se ločilo in vse bi billo mimo. Zakaj med ljudmi je nekaj, česar stotnika niso vse skušnje naučile. Plamen, iki se rodi, kadar udarijo ljudje skupaj samo na zunaj, je podoben blisku, ki vžge samo, če kam udari. Ogenj pa^ ki se rodi iz zveze jdveh duš, žre človeku telo in dušo in ga ni moči zatreti.
Zato ta moški tu, ki je zdaj stopil no sonce proti Mariji, ni bil navaden prazen častilec, marveč neki Denis Moore brez sleherne zunanje navlake, samo človek, ki je drhtel kakor fantič.
Tako ga je Maria zdaj prvič videla takega, kakor je bil. Stala Bta drug pred drugim in si zrla od daleč v oči. V tem trenutku se jima je rodila usoda: greh šibkih, obupanih človeških otrok, ki v svoji slabosti za trenutek pozabijo zakon od zgoraj in potem trpe zaradi njega vse življenje.	.
Stala sta nekaj trenutkov, potem pa s*a 8,3 začela bližali drug Hrugemu. Nagle besed, ki sta jih govorila, so bile vse bolj podobne krikom.
»Maria!«
»Denis!«
Potem je prišel dolg molk, ki ju je zagrnil kakor plašč.
Denis je bil preveč ganjen, da bi mogel govoriti. Odpeljal jo je na rob potoka, kjer sta sedla v travo. , - .
Maria se je sklonila naprej in približala obraz Modnim listom lokvanje. Umila si je Celo in lica. a samo z eno roko, ker ji druge
on ni izpustil.	.
Takratni trenutek ji je šinila skozi spomin vsa žalostna zgodba življenja. Spomnila se je na dom, na očeta, na brezskrbno srečo in
nato, kako so jo prisilili, da se je poročila z markizom. V trenutku jo je zajela strašna, obupna tegoba, zdelo se ji je, da se potaplja nekam v gluho valovje. Tisti trenutki prej so se ji zdeli kakor luč, ki je izginjala. Zdrznila se je in ustnice so se ji začele pregibati kakor iz navade v nagli molitvi, ki pa ji je v teh zamolklih trenutkih prihajala iz dna srca. Sklanjala ee je vse bolj do vode, nazadnje so se ji ustnice nežno dotaknile gladkega površja. Začella je piti.
Ko je spet pogledala Denisa, je bila hladna in bleda.
Čez dolgo je Doječe vprašala:
»In bo veljalo... bo velljalo za vedno?«
On je govorili za njo, kakor da bi šlo za obljubo:
»Za vedno.«
»In me ne boš pustil samo, ne boš šel nikdar od mene?«
Izpraševala ga je drhtč, kakor da ji je postal zadnje upanje in zadnja opora.
»Ali me boš rešil, afli me boš odpeljal od .. .c
Glas ji je odpovedal.
Denis se je zdrznil. Na to ni mislil. Nikdar se še ni spomnil tega, kako bi bilo, če bi bila Maria njegova žena. Kako neki? Moral bi j oditi iz Francije, iz vojske, morali bi v Rim po dovoljenje... Tesna bodočnost, zmedena in zapletena mu je vstala v sliki pred očmi, da se je za trenutek zdrznil. Toda ni se hotel prestrašiti.
Maria je naglo prijela za rob njegovega plašča. Skoraj jokala je.
V njenem zoineglenem pogledu je videli 6ama vprašanja.
»Da,« ji je rekel in se sklonil k njej, »prisegam ti.«
Maria je zašepetala:
»Pri Madoni?«
»Pri Mariji, Materi božji, pri. • .<
Položila mu je roko na usta. Bilo je zadosti. V duhu jo videla, kako dviga roko čez drobno Mater božjo v oltarčku. Nobena prisega ne bi mogla biti bolj sveta. Če Marija sprejema toliko zaobljub, ali ne bo potem slišala tudi njene?
Ustnice so se ji premikale in solze so ji udarile v oči.
»Denis, Denis!« je dejala, kakor da vidi, kako ga njena Varuhinja sprejema pod svoj plašč.
' Potem sta šla ob jezu in se pogovarjala Imela sta si toliko povedati : dollga pot iz Pariza sem, strašna kuga v Bourgesu, nova sobarica v gradu.	,
On pa ji je pravil, kako je romal za njo in kako eo skovali nočno zaroto v gostilni.	.
Zaploskala je: torej bosta za nekaj časa tu varna! Nihče ne bo raznesel glasu o njem. Oblast, gospod poštar sam, ta je bil na njeni strani.
»Kako spreten si bil, Denis, in pa tisti čudoviti listič!«
Toda razumela je njegovo sporočilo takoj.
Potem se j® domislila sinočnje večerje. Na sončnem nebu ja vstal oblak. In spet ji je moral Denis obljubljati, da jo bo rešil.
Potem jo nenadno vprašalla:	t
»Toda kdaj? In kam bova potovala?«
»Moraš mi zaupati, Maria. Bom že našel pot. Morava še natančno premisliti. Markiz ima mogočne prijatelje. Zato morava ravnati varno in zanesljivo. Nič nama ne sme priti na pot.«
»Nikakor ne!«
Ponavljala je te besede odločno za njim, misel na to, da bi se utegnilo kaj zgoditi, jo je spravljala v mrzličen strah.
On pa je dejal naglo:
»Toda to bova preložila na pozneje, na drugič. Zdaj bo še "veliko dni, ko se bova lahko vse pogovorila. Dane« sploh ne smeš vec misliti na to.«
Videla je skrb v njegovem obrazu in ee v strahu stisnila k njemu. Hotella je biti srečna zdaj in tukaj. Vse drugo mi ta trenutek pomenilo za njo nič. Kaj pa naj bi še hotela, saj ji le obljubil vse. Saj bo vse dobro, da, da, saj bo vse dobro!
Tako se je tolažila in skušala ^ naglico preglasiti strah in vest, ki sta se prebujala v njej.
Popoldne se je nagnilo, da ni vedela kdaj.
Zdelo se je, da vse leži daleč daleč za njo: Versailles, potovanje nesreča. To eno popoldne je vse spremenilo, in zdaj se je nagibalo h koncu.
Sonce je stalo že za drevjem, hladilo so je. In že sta slišala, kako Lucia v skrbi kliče:
»Madame, ma-daame!«
Morala sta se posloviti. Spet jo bilo treba nazaj v drugi svet, narazen.
Naglo sta se zmenila najpotrebnejše. Glasova sta jima zdaj nehote zašla v šepet. Da, razumela ga je, vedela je, kako naj postavlja luči na okno: eno, kadar pojde don Luis na vse zgodaj v toplice, dve, če ne bo mogla drugo jutro videti Denisa, kadar bodo pa tri, mora takoj k njej, zakaj takrat bo sila, pa naj bo že taka ali taka.
Vzklikanje sobarice je bilo zdaj že kar obupno. Marija ji je odgovorila, ker je tako zahteval Denis. Potem je planila od njega in izginila navzgor.
•Siovonaki dom« Uhaja ruk delavnik ob tt. Mesečna naročnina 12 Din, ca tnoiroistro 25 Din Ur^JniStvo. Kopltarlera ollca	Telelo«	«01	de	4005.	Upravni	Kopitarjev«	ulica	t
»siovansiu aom« uaaja ih*	^	j0|!M|,m>ko	tiskarno	»	Ljubljani. K čet Izdajatelj* Ivan Bnknvec. Uredniki Jože Kotiček
Slike z mladinskega tabora v Ljubljani
Voz z delovnimi stanovi v sprevodu skozi mesto
Odhod članic po uspelem nastopu iz stadionske arene.