Pnsamttrna štpvilka 10 dinarjev PoStnlna plačana v totorlnl ZASAVSKI leto vn. štev. 19 TRBOVLJE, 12. MAJA 1954 Izdaj« 3kr»)m odbor .taHfttfiae zveze deloraik IJodl e Trbovljah — Ure In odtovarja uredniški odbor Odgovorni urednik: s .ane Suitar — Tiska Mariborska tiskarna v Maribora — Naslov uredništva In uprave: .Zasavski vestnik" Trbovlje 1.. oprava rudnika — Teleton it. M — Račun pri podružnic! Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — Ust izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din roletna 200 dta. četrtletna 100 din, mesečna 34 din - Posomezna itevitka 10 din Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneie vsak petek dopoldne in se ne vračalo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Iz govora Edvarda Kardelja na kongresu KP Srbije Več družbenih znanosti In moralne vzgofe v šole DAN ZMAGE JUGOSLOVANSKIH NARODOV Mislim — to Je bilo povedano tudi v razpravi — da moramo vnesti tudi v naše šole več družbenih znanosti, temelječih na marksizmu, seveda ne v obliki dogmatičnih shem, ločenih od življenja kakor je bilo pri nas poprej, shem, ki so pogosto več škodovale kot pa koristile. Zadnja leta smo pri nas malo storili za to, da bi izdelali osnove za program družbenih znanosti za šolo, po katerem bi tudi šola izdatneje prispevala k oblikovanju socialistične družbene zavesti pri mladih državljanih naše dežele. Dejansko smo šli v našem šolstvu iz ene skrajnosti v drugo. Zdaj se to izobraževanje pogosto omejuje izključno na informacije o naši tekoči praksi brez globljih ideoloških osnov, vse zaradi bojazni, da bi bili dogmatiki. Toda zato se v naših šolah in v prosvetnih organizacijah mladina in naši ljudje pogosto vzgajajo v^ dogmah, toda ne v »marksističnih«, marveč v nekih protisocialističnih dogmah. Mislim pa, da moremo dati našim mladim ljudem družbeno in moralno vzgojo, ki ne bo niti dogmatična niti ne ozko politična, marveč' takšna, kj bo dejansko usposabljala naše mlade ljudi za naloge družbenega upravljanja v našem demokratičnem mehanizmu. Posebej bi hotel poudariti potrebo, da bi morale naše šole solidneje uvajati naše mlade ljudi v srednjih šolah in na univerzah v osnovne pojme marksistične politične ekonomije in zgodovinskega materializma kakor tudi marksistične sociologije, ker je to znanje našim državljanom najbolj potrebno, da bodo mogli zavestno in z zadostnim znanjem sodelovati v družbenem upravljanju. To zadnje je po mojem mnenju prav tako neogibno potrebno slehernemu človeku. kot n. pr osnovno znanje iz fizike, matematike itd Mnogo večjo skrb moramo posvečati tudi moralni vzgoji mladine v naših šolah. Ne gre za to, da bj dajali mladim ljudem nekake nove duhovniške lekcije v smislu enostranskega oblikovanja duha mladega človeka. Ne. graditi, vzgajati moramo svobodnega človeka brez suženjskih navad, toda takega Človeka, kj bc hkrati imel globoko razvit čut odgovornosti do družbene skupnosti. Zato mora naša moralna vzgoja nasprotovat; vplivom, ki razkrajajo, ki razdružujejo družbo Predvsem moramo vzgajati z graditvijo in uveljavljanjem socialistične družbene morale ki je enotna, oziroma ki naj postaja čedalje bolj enotna. V tej zvezi bi se ponovno vrnil k vprašanju kulturnega razvedrila naših ljudi. Tu Je *avlad?la stihija, hkrati z njo bo tudi številne škodljive tež-n-ie prav zaradi ozkosrčnega Kidanja komunistov na to pod-fočje življenja. Predpisovati toge okvire in meje ali šablo-nc, bi bilo skoz in skoz škodi ti-v°. Najdejo se ljudje, ki na pri- mer mislijo, da se znižuje kul- , zabava zdrava, človeško čista, kadre za posamezna znanstve-tuma raven, če dovoljujemo na elementarni kulturnj stop- na področja, za ekonomijo, fi-jazz, ali če izdajamo pustolov- nji. To pa sta lahko tudi jazz- lozofijo, zgodovino itd. Take deske romane. Ti pozabljajo, da in pustolovski romani. Kot ta- lo nam ne bo dajalo sadov ta-je to za ljudi, ki želijo tako ‘ ka bosta mnogim ljudem pot k koj, toda dalo jih bo po določe-biago, pogosto prvi korak h! višji kulturi, ne pa zapadanje nem številu let. Tu se ne da kulturi. Zdi se mi, da je za nas j v nekulturo. ; čez noč nič napraviti. Treba je tu osnovno spodbujati socia- j Zdi se mi, da smo prav tako delati sistematično za daljše ob-listično ustvarjalnost tudi na zanemaril] sistematično delo v dobje, spremljati in podpirati tem področju. Samo v tem pri- kadrovski politiki. Ne v ka- j nadarjene ljudi od srednje šole meru se bomo lahko uspešno drovski poljtiki v tem smislu, pa do univerze. Pri tem bi lah-borili proti raznj literaturi, ki da bi iskali ljudi in jih postav- ko mnogo storile razne druž-dejansko razdira, demoralizira, ljali na določena mesta po bene organizacije. Seveda mora Zdi se mi. da našim komuni- splošnih političnih ocenah ali zajeti socialistično izobr&ževa-stom in borcem za socializem karakteristikah, marveč v smi- nje vse delovne množice, vodi-zelo slabo pristaja duhovniški slu pripravljanja kadrov za jo naj ga široke delovne mno- j talar in pridiga o tem, kako je daljšo perspektivo, da že v žice, toda ne smemo pozabiti, zabavna literatura prazna in gimnaziji sistematično sprem- j da je graditev socialistične in-nesmlselna in kako mora biti ljamo nadarjenega mladega teligence hkrati in v veliki metodi zabava prežeta z ideologi- človeka in mu pomagamo pri ri naloga zavestne in sistema-jo in s politiko. Meni pa se zdi. razvoju v določeno smer. Siste- tične dejavnosti socialističnih da je osnovno to, da mora biti matično bi morali pripravljati I sil. Proračun LOMO Trbovlfe sprejet Devetnajsta seja LOMO Tr- | bovlje je bila pomembna za vse volivce trboveljske občine, saj so na njej sprejel; proračun za letošnje leto. Seji so prisostvovali poleg ljudskih odbornikov tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK in predsedniki sindikalnih podružnic ter celotni Mestni komite ZK Trbovlje. Po pregledu sklepov je sledilo poročilo predsednika gospodarskega sveta mestne občine tov. Slavka Borštnarja. ki je podrobno analiziral družbeni plan in proračun LOMO Trbovlje. Iz predloga družbenega plana mestne občine Trbovlje, ki je bil sprejet, jp razvidno, da ( bodo podjetja na področju! LOMO Trbovlje ustvarila letos1 družbeni produkt v vrednosti j preko 6 milijard dinarjev. Samo1 industrija bo dala 5.887,000.000 din družbenega dohodka, gradbeništvo 103,591.000 din. ostale stroke, obrt, trgovina, gostinstvo itd. pa 356,532.000 dinarjev. Glavnj delež bo doprinesla k tej ustvaritvi industrija mestne občine Trbovlje. j PRORAČUN JE DOKAJ SKROMEN ZA TRBOVLJE, ! ZNAŠA LE 81,179.000 DIN i Tudi predlog proračuna za letošnje leto so ljudski od-! borniki po prečitanju v celoti sprejeli. V diskusiji so posamezni odborniki predlagali malenkostne popravke, ki pa proračuna bistveno ne spreminjajo. — Proračun mestne občine Trbovlje izkazuje za letošnje leto 81,179.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. V gospodarskih investicijah predvideva proračun za gradnjo elektro-kovinske delavnice ter za poslovni lokal na Dobrni 4 milijone dinarjev, za adaptacijska dela na vodenskj osnovni šoli pa 6 in pol milijona dinarjev. Največjo denarno postavko v proračunu tvorijo izdatki za komunalno dejavnost in upravo in sicer 86.181.000 din. Prav tako1 velika postavka Je določena za prosveto in kulturo in sicer 20,170.000 dinarjev. Za so- < ciatno skrbstvo predvideva pro- ! račun izdatke v višini 7,492.000 dinarjev,* za zdravstveno zaščito pa 1,836.000 dinarjev. — Raz- j meroma majhen proračun in njegova pravilna razdelitev do- | kazujeta visoko socialistično zavest Ljudskega odbora mestne občine ter pravilen odnos upravijalcev komune do skup- ! nosti. Proračun je bil prav tako v celoti sprejet, nakar so odborniki razpravljali o zborih voliv- cev, ki bodo opravljeni po tere-* nih do 20. maja t. L V vseh volilnih enotah bo 16 zborov volivcev. — Na tej seji so se nadalje pogovorili, kako naj se Trbovlje pripravijo čim sloves-neje na velike zgodovinske dni trboveljske mestne občine in sicer na 30-letnico zloma Orju-ne v Trbovljah, na 100-let-nico trboveljske občine ter na 150-Ietnico obstoja trboveljskega rudnika. — Ob koncu seje so odborniki sprejeli še razne odloke. Ustanovljena je Zveza priia-el ev mladine okra ra Trbovlje Kakor smo že poročati, so se pred kratkim zbrali delegati Društev prijateljev mladine (DPM), pionirskih starešinskih svetov in društev na ustanovni skupščini Zveze prijateljev mladine okraja Trbovlje. Skupščini sta pr sostvo. vala med drugimi gosti zastopnik republiške ZPM in tov. Dušan Povše, sekretar MK ZK Trbovlje. Po izvolitvi delovnega predsedstva in posameznih kom sij je podaj poročilo o pomenu ustanovitve te Zveze predsednik iniciativnega odbora tov. Anton Kukavica. ZPM ieli postati vodilna družbena organizacija na področju vzgojnih prizadevanj z otroki in mladino pri reševanju perečih vzgojnih vprašanj v vsakdanjem življenju, v družini, v šoli, v družbenih organ zacijah In društvih. Z vzgojo dorašča/oče generacije se poleg šole in doma ukvarjajo in ubadajo DPM, pionirski starešinski sveti, družbene organizacije in .razna druga društva. Med temi vzgojnimi či-nltelji pa ni potrebne koordinacije. Pomanjkanje tega kontakta pa bo odpravila v okraju Zveza prijateljev mladine. PODROČJE DELA ZPM JE OBŠIRNO Zveza prijateljev mladine sodi, da je nenehen stik s starši eden Kg |' fffg Nagradno žrebanje naročnikov »Zasavskega vestnika« 1. maja izmed najvažnejših činiteljev pri uresničevanju ciljev Zveze, zato je sodelovanje članov ZPM na sestankih, kjer se zbirajo starši, izredno važno. Vzgojna predavanja, ustanavljanje vzgojnih posvetovalnic, priprava odraslih fantov in deklet za zgledno družinsko in družabno življenje so temeljni pogoji za oblikovanje in rast zdrave socialistične družine. Pomoč obstoječim vzgojnim ustanovam (šole, vzgojni domovi, vrtci itd.) ter pospeševanje odpiranja novih, razširitev mreže šolskih kuhinj, skrb za partizanske sirote in druge socialno ogrožene otroke so vprašanja, o katerih bo Zveza vodila računa. Tem vprašanjem se pridružujejo skrb za zaposlitev tzvenšol-ske mladine, organizacija kulturnega, mladini primernega razvedrila, boj proti alkoholizmu in vrsta drugih mladinskih problemov. Jasno je, da okrajna ZPM oziroma DPM v posameznih krajih navedenih vprašanj ne morejo reševati same In podvzemati določene ukrepe Društva pri-'■ jaleljev mladine analizirajo pro-) bleme, jih tako postavljajo pred. 1 stavn‘šklm organom v reševanje j in jim nudijo svojo pomoč. POSAMEZNA DRUŠTVA LAHKO POSTANEJO KOLEKTIVNI ČLANI ZPM Poleg DPM in pionirskih starešinskih svetov se lahko vključijo v Zvezo tudi vsa društva. Skrb za naraščaj in pravilna vzgoja le-tega sta nalogi, ki sta enaki nalogam Zveze. Na samem ustanovnem občnem zboru so bili sprejeti v Zvezo prijateljev mladine TVD »Partizan« ter taborniki »Roda črnega diamanta« It Trbovelj Po razpravi je bil sprejet pravilni Zveze, nadalje njen delovni program ter izvoljeno vodstvo Zveze. P. S. Svečana proslava 10. obletnice USAOJ v Drvaru V soboto zvečer se je začelo v Drvaru praznovanje 10. ob. letnice USAOJ. Iz vseh republik se je zbralo kakih 200 delegatov Med uglednimi gosti sta bila tu-dj član Izvršnega sveta LR Slovenije Stane Kavčič in predsednik LMJ Miiijan Neoričic. Pred devetimi leti so junaške Titove divizije na slovenskih tleh — na Koroškem vojaško dotekle in razorožile nemško glavnino z Balkana. Le kdor pomisli na to, v kakšnih okoliščinah smo se v letih NOV borili proti fašizmu, lahko pravilno oceni vso moralno veličino in herojstvo naših borcev in naših narodov. 15. maj, Dan zmage jugoslovanskih narodov nad fašizmom, bo mo praznovali z zavestjo, da srn o zmagali doslej. Zmagali bomo tudi v bodoče, kajti naša močna in hrabra JLA zvesto čuva in brani naše pridobitve velike narodne osvobodilne revolucije. Nepotreben strah V odgovor na govorice, ki krožijo med prebivalstvom Trbovelj zaradi stanovanjske skupnosti, dajemo v naslednjem nekaj pojasnil, ki so potrebna za pomiritev duhov. Takoj po izidu Uredbe o ustanovitvi stanovanjske skupnosti je nekatere lastnike hiš zajel strah za hiše. Spet drug. so se začeli bati, da bodo morali plačevat: najemnino oziroma stanarino od svojih lastnih hiš- Govorice, da bodo prišle vse hiše zasebnikov pod stanovanjsko skupnost, so brez podlage in jih širijo le ljudje, ki radi de- i lajo zmedo med prebivalstvom in žele ribariti v kalnem. Prav tako neresnične so govorice, da bodo morali lastniki zasebnih hiš plačevati stanarino za stanovanje v lastni h:ii. Akoravno zakoniti predpisi ne dajejo nikake osnove za zgoraj naveden strah, so nekateri lastniki zasebnih hiš vendar nasedli tem zlonamernim govoricam m začeli siliti stanovalce iz svojih hiš z izgovorom, da potrebujejo stanovanjske prostore zase. Pričeli so te prostore predelovati v pralnice, kleti, drvarnice in shrambe, s čimer še večajo stanovanjsko stisko, ki je sami kot lastniki hiš sevedh ne občutijo. Opominjajo vse tiste, ki imajo ' namen, da na kakršen koli način ’ tesnijo in zmanjšujejo stanovanjski fond, da tega ne delajo, marveč naj raje pomagajo skup- , nosti, kakor jim je le-ta pomagala do njihovih hiš. i Vredno je omeniti nadalje pri- | mer, kjer se človek, ki si je zgradil lepo, prostorno hišo, sedaj boji vanjo vseliti, ker je nasedel govoricam, da bo moral plačevati visoko najemnino za stanovanje v lastni hiši. Čudimo se tem ljudem, da so tako ne- j spametno nasedli neresničnim govoricam. S temi vrsticami obveščamo vse, da bodo prišle pod stanovanjsko skupnost po mnenju LOMO Trbovlje le tiste hiše, ki imajo troje ali več dvosobnih stanovanj. Odločilen pa bo pri presoji števila stanovanj le gradbeni načrt, na čigar osnovi se je hiša zgradila, ne pa kasnejše predelave in prezidave. Prav ta- ko pripominjajo te to, da se kletna in podstrešna stanovanja sploh ne štejejo za stanovanja in se zato tudi ne bodo vračunavala v število stanovanj. Jasao je torej, da je hiš zasebnih lastnikov, ki bodo prišle v stanovanjsko skupnost, pri nas prav malo, najmanj pa jih imajo tisti, ki že sedaj hite * predelovanjem in manjšanjem stanovanjskih prostorov. Prav take je naše mnenje, da lastniki zasebnih h:l ne bodo plačevali od stanovanj v lastnih hišah prav nobene najemnine. Enako bi opozorili vse tiste, ki nameravajo graditi lastno hišo, da je še vedno v veljavi zakoniti predpis, da so take hiše za dvajset let oproščene vseh javnih dajatev in davščin. Vsak razumen in trezen človek lahko iz prednjega razbere, da so vse navedene govorice v zvezi s stanovanjsko skupnostjo iz trte izvite in neutemeljene Zato bo SZDL po naših terenih vse pojavljajoče se napačne razlage v zvezi 2 vprašanjem stanovanjske skupnosti pravilno tolmačila in zavzela tudi v tem pogledu stališče, kakršno narekujeta sodobni čas in socialistična skupnost. __ Iz Tajništva LOMO Trbovlje Obletnica prvih aretacij v Času NOV V litijski Zvezi borcev so včlanjeni tudi zaporniki in pregnanci iz časa NOV. Prve aretacije so bile izvršene v Litiji takoj po prihodu nemškega okupatorja. Preživeli aretiranci so sklenili, da bodo letos proslavili 13. obletnico prvih množičnih aretacij po Ljtiji in okolici. Okupator je vse polovljene zaprte Litijane in okoličane iz Šmartna in Kresnic odpeljal v taborišče talcev v Begunjah na Gorenjskem. Zaporniki v Begunjah so sklenili, da bodo po končani vojni skupno obiskali Begunje. Tega sklepa do sedaj še niso izvedli, prav pa je, da bi se ob obletnicah aretacij shajal? In obnavljali spomine na težke dneve. 93°|0 vsega lanskega dobička so določili v sklade za pospeševanje kmetijstva nje dni po svetu Člani kmetijskih zadrug v i trboveljskem okraju so namenili' 93°/š vsega lanskoletnega dobič- j ka za pospeševanje kmetijstva,! zadružne investicije in za dru-j ge zadružne sklade, s čimer so ( dokazali visoko zadružno zavest, in pripravljenost za kmečko samopomoč v okviru zadružništva. To in še marsikaj drugega zanimivega iz zadružnega lovljenja in dela smo ugotovili iz poročil in razprav na občnem zboru Okrajne zadružne zveze v Trbovljah dne 28 p. m. Važnost te skupščine so podčrtali e svojo navzočnostjo številni gostje, predvsem predsednik OLO Trbovlje, tov. Martin Gosak, nadalje zastopnik Glavne zadružne zveze in direktor »Kmečke knjige«, tov. inž. Jože Berkopec, predsednik OZZ okraja Krško, tov. Dragan, šef revizijskega centra iz Celja tovariš dr. Pavlič in drugi. POROČILO UPRAVNEGA ODBORA Iz poročila upravnega odbora sledi, da se je lansko leto število zadružnikov v trboveljskem okraju dvignilo za 8#/», kar priča, da zadruge s svojim delom pridobivajo tudi tiste kmete, ki so doslej stali ob strani. Dalje je iz poročila razvidno, da je v našem okraju med zadružnimi člani skopo vendar po visoki zadružni zavesti eno izmed prvih mest med našimi okraji. Pohvalo zasluži kmetijsko zadružništvo trboveljskega okraja tudi glede kmetijskega pospeševalnega dela. Tako je n. pr. iz poročila o kmetijskem pospeše- ni ed nove pridelovalce, kar bo gotovo močno vplivalo na povečanje kmetijskih pridelkov. Ce gledamo sajenje priznanega semenskega krompirja v odstotkih, tedaj je okraj Trbovlje dosegel letos prvo mesto v Sloveniji, za kar je treba pohvaliti nje, pri nakupu motornih škropilnic, sadnega drevja, napravi sadnih nasadov itd Tudi pri pospeševanju gozdarstva je OZZ sodelovala z oddelkom za gozdarstvo pri OLO Trbovlje,, saj je prav v našem okraju gozdarstvo zelo važna Ho Si Minhove sile so zavzele francosko trdnjavo Dien Blen Fu. Predsednik vlade Laniel je sporočil padec trdnjave v parlamentu v mučni tišini. Vsi poslanci razen kominformistov so poslušali Lanielovo izjavo stoje. Ob tem sporočilu je Laniel še dejal, da ta izguba ne bo vplivala na konferenco v Ženevi. Ob padcu Dien Bien Fuja je izjavil Chur- valnem delu OZZ Trbovlje raz- j naše KZ, ki so marljivo zbirale gospodarska veja in pomemben chill, da je »konec junaškega od- __T J_ — J . i — \’/ r7 1 aša rvvi m - — — 4-*«/I* irr i__________• j . i____ v------i —... 1 ——. 1 ___ Z___—_ __ -1. . JLtfnl ! n bfffira 1 vidno, da je OZZ pret. leto pri vseh zadrugah organizirala po J dva enodnevna strokovna tečaja s predavanji o najvažnejših vprašanjih iz posameznih kmetijskih področij: splošnega gospodarstva in zadružništva, po- | ljedelstva 6 semenogojstvom in vrtnarstvom, živinoreje in ml e- , karstva, sadjarstva, mehaniza- ] dje in elektrifikacije, uporabe j umetnih gnojil in zaščitnih sred- i štev itd. Skupno je OZZ priredila v letošnji zimski sezoni 55 tečajnih dni s skupno 87 pre- ■ davanji in 196 urami predavanj. Udeležba je bila na splošno ze- j lo dobra, saj se je teh tečajev 1 udeležilo 2480 kmetovalcev, ako-, ravno eo bili ti tečaji izključno ' samo ob delovnih dneh. To do- j kazuje, da naši kmetje začenja-; jo razumeti vrednost kmetijske strokovne izobrazbe in so pri-! pravljeni žrtvovati zanjo tudi nekaj časa in truda. Seveda so razen OZZ prirejale tečaje in predavanja tudi posamezne KZ. j pri Nadalje Je OZZ priredila dva j tečaja za trgovsko osebje kme- naročila, pa tudi iz svojih dobičkov določile sredstva za znižanje nakupne cene semenskemu krompirju. Veliko sta pripomogla k akciji za sajenje priznanega se- ‘ menskega krompirja tudi LOMO, Zagorje in Hrastnik, nadalje j OLO Trbovlje, ki so prispevali znatne zneske za znižanje cene ■ semenskega krompirja, medtem ko je LOMO Trbovlje obljubil prispevek v ta namen iz novega proračuna. Ker vprašanje najprimernejših vrst za naše posamezne okoliše še ni rešeno, je OZZ lansko leto delala tudi poskuse s 16 vrstami krompirja na dveh krajih, ki se bodo letos nadaljevali — Izvršeni so bili nadalje poskusi z umetnimi gnojili in podobno. OZZ Je lani pomagala organizirati molzno kontrolo v petih KZ. Iz zapiskov je razvidno, da znaša povprečna molznost evidentiranih kravah 2072 litrov, najvišja pa 3650 litrov mleka letno. vir dohodkov KZ. kmetovalcev in tijskih zadrug, ki je dobilo v OZZ je sodelovala prav tako 20 '• žensk. Tretja posebnosti njih osnovne pojme o evojstvih, pri nakupih plemensko čistih kmetijskega zadružništva v tr-1 uporabi in ravnanji boveljskem okraju Je, da ima skoro le glavne člane, t J. gospodarje, medtem ko je družinskih članov komaj 2*/». Nadaljnja razveseljiva ugotovitev je, da so lansko leto skoro vse KZ dvignile višino deležev na 1000 din ali vsaj za 500 din in da je bil preteklo leto velik del teh zvišanih deležev tudi vplačan. Zanimivo je prav tako, da je v okraju Trbovlje med člani KZ četrtina takih, Id po svojem glavnem poklicu niso kmetje, temveč delavci. To tudi ni čudno, saj je kmečkega prebivalstva v našem okraju komaj ena šestina vseh ljudi. Iz poročila upravnega odbora nadalje povzemamo, da so poslovanje v lanskem letu prvič zaključile vse KZ trboveljskega okraja brez izgube. Skupno so ustvarile skoro 15 milijonov dinarjev poslovnega dobička, ki uporabi in ravnanju s kmetijskimi pridelki in potrebščinami. OZZ se je zavzela tudi za izobrazbo gospodinj. Sodelovala je s kmetijskimi predavanji na kmetijskih gospodinjskih šolah in tečajih ter tudi sama prirejala predavanja za gospodinje, ki so bila zelo dobro obiskana. Po možnosti so bila predavanja spremljana ali pa ponazorjena s predvajanjem strokovnih filmov ter je OZZ preteklo zimo prikazala skupno 87 filmov. Vprašanje je le, kako kriti visoke stroške v zvezi s prevozi kinematografske aparature. Po svojih strokovnih organih je OZZ sodelovala nadalje pri organizaciji in pri kmetijsko strokovnemu pouku na kmetijskih gospodarskih šolah. Enako je OZZ prirejala lansko leto številne strokovne tečaje iz posameznih kmetijskih področij, n. pr. o negi parkljev, so ga — in to je najbolj hva- I o ensiliranju itd. levredno — skoraj v celoti, t j. I Toda ne 6amo 93 odstotkov, razdelile v razne sklade za pospeševanje kmetijstva in za potrebe zadružništva, a samo 7 odstotkov so razdelili med Člane — pa tudi teh 7 odstotkov ne v denarju, marveč v znižanju cen umetnim gnojilom, škropivom in drugim kmetijskim potrebščinam. Kakor je sicer zadružništvo našega okraja po svoji gospodarski moči skromno, zasluži teoretično, s poučevanjem, temveč tudi s praktičnim delom pri pospeševanju kmetijske proizvodnje je OZZ Trbovlje dosegla preteklo poslovno leto uspehe. Tako je treba zlasti pohvalno omeniti, da je bilo vse semensko žito (okrog 11.500 kg) in ves semenski krompir, ki Je bil priznan v našem okraju (okrog 90.000 kilogramov), v trboveljskem okraju samem tudi razdeljen bikov in krav ter telic, pri akciji za odkup mleka, za uvajanje plemenilnih krogov, pri •borbi proti jalovosti krav, proti tuberkulozi goveje živine, pri vprašanju okrajnih pašnikov za plemenske tetice, za ovce itd. V sadjarstvu je OZZ delala zlasti pri organizaciji tečajev za sadjarske strokovnjake, ki delujejo pri KZ, nadalje pri organiziranju tečajev za sadjarske pomočnike, pri določanju načrta in škropiv za letošnje škroplje- RAZPRAVA V podrobni razpravi o poročilih o dosedanjem delu OZZ in o smernicah za nadaljnje delo, ki je trajalo do dveh popoldne, so zastopniki KZ prinesli številne priloge za izboljšanje dela OZZ ter predlagali marsikaj,~"kar bi bilo za pospeševanje kmetijske proizvodnje zelo koristno Največja ovira za uresničenje vseh trii predlogov je pač pomanjkanje denarnih sredstev. Zato so zastopniki KZ z zadovoljstvom vzeli na znanje obljubo Martina Gosaka, da bo OLO Trbovlje tudi vnaprej — kot že doslej — podpiral prizadevanja kmetijskega zadružništva za dvig kmetijske proizvodnje. Tudi novoizvoljeni upravni odbor OZZ Trbovlje opravičuje upanje, da bo kmetijsko zadružništvo v bodočem poslovnem letu še uspešneje vršilo svoje naloge kot doslej. Edino dejstvo, da Izmed vseh kandidatov za upravni odbor OZZ ni bila izvoljena nobena tovarišica, daje občnemu zboru slabo spričevalo glede razumevanja važnosti vloge in glede upoštevanja žensk v javnem življenju. Nekateri so celo mnenja, da bo Lanielova vlada na prihodnjem sestanku skupščine padla. Da bi Francija dobila vlado narodne enotnosti, v kateri bi bile politične skupine razen kominformi-stov, si prizadevajo zlasti dego-lovci. ★ Turško časopisje meni, da bi bilo tržaško vprašanje že zdavnaj rešeno, če bi Italija želela pora francoske divizije izzval doseči sporazum, kakor to želi simpatije britanskega naroda«.— Jugoslavija. Italija si prizadeva. Dulles pa je dejal, da mora ta da bj cono A dali njej, z izročitvi, »tragičen dogodek okrepiti ame- jo te cone pa tržaškega vpraša- IZGUBLJENO Razglašam za neveljavno osebno izkaznico, izdano od notranjega odseka OLO Trbovlje, ki sem Jo izgubila v Zidanem mo6tu dne 31. marca 1954. Antonija Fovše, Sv Peter 73 ---------------- ^ Prešernova družba je izdala odlično delo nemškega pisatelja B. Travna roman »BELA ROŽA" B. Traven nam odpira v »Beli roži« veren pogled v amoralno življenje ameriških magnatovi v svet tistih, ki vladajo, ne da bi bUi kronani, ki odločilno posegajo v svetovno dogajanje, odločajo o vojnah in podobno, a so hkrati sužnji lastnega sistema. Roman je ilustriral ln okusno opremil M. Sedej. Knjiga obsega 230 strani in je natisnjena na dobrem brezlesnem, beljenem papirju. Kljub temu je cena knjigi Izredno nizka, saj stane vezana v polplatno s ščitnlm ovitkom le 350 din, broširana s ščitnlm ovitkom pa celo samo 270 din. Knjigo lahko knpite v vseh knjigarnah, pri poverjenikih Prešernove dražbe, lahko pa jo naročite neposredno pri opravi PREŠERNOVE DRUŽBE v Ljubljani, Tomšt- riško odločnost«. Priznanje je iz_ razil tudi predsednik ZDA Eisen-hower branilcem Dien Bien Fuja v brzojavki, ki jo je poslal predsedniku francoske republike Cotyju, komentarji pa, ki so se pojavili po padcu trdnjave v francoskem časopisju, so si edini v tem, da Je bilo od začetka do kraja vse slabo zasnovano in slabo izvedeno, namreč da je bilo napačno, ker so vzpostavili sredi sovražnega ozemlja utrdbo, ki jo je moč preskrbovati samo iz zraka in še to pomanjkljivo, ker so 6e na neprikladnem zemljišču zapletli v bitko, v kateri naj bi uničili sovražnikovo glavino; ker so podcenjevali sovražnikovo moč itd., toda po toči je prepozno zvoniti. * V 2enevi je padec Dien Bien Fuja izzval nerazpoloženje pri zahodnih delegacijah, ki menijo, da je bil ta napad izvršen le z namenom, da se izvrši pritisk na francoske predstavnike. Nekateri menijo, da lahko novj položaj oslabi Bidaulta, ker bo padec Dien Bien Fuja okrepil pozicije tistih Francozov, ki si prizadevajo ustaviti sovražnosti v Viet-minhamu. Zahodne sile pa so se nja vendarle ne bi rešili. Italija hi potlej zahtevala tudi cono B. Časopisje kritizira tudi poskuse Italije, da bi tržaško vprašanje povezala z vprašanjem balkanske zveze in pripominja, da so Turčija, Jugoslavija in Grčija odločene vzpostaviti zvezo, da bi okrepile mir na Balkanu. ★ Na Dunaju se je začelo zasedanje generalnega sveta socialistične internacionale, ki se ga udeležujejo delegati dvanajstih socialističnih strank. Na dnevnem redu so pereča politična vprašanja, predvsem tista, o katerih razpravljajo na konferenci v 2enevi, dalje P* še organizacijska vprašanja -in naloge internacionale, Predsednik Morgan Philips Je izjavil na zasedanju, da nova politična smer Moskve še ne daje zadostnega poroštva, da je SZ pripravljena na koncesije. zavzel pa se je tudi za krepite evropske obrambne skupnosti. IZ HRASTNIKA i Upokojenci iz Hrastnik* so pred dnevi polagali svoj letni j obračun Navzočih je bilo okrog --------- ---------------------! 300 članov. Občni zbor je vodil baje sporazumele, kakšen naj bi predsednik društva tov. Pla-bil načrt v Indokini in ki pred- tinovšek. Tov. Filip Murn, član videva evakuacijo vietnimških čet iz Laosa in Kambodže, evakuacijo Ho Si Minhovih čet iz dežle Rdeče reke v Tonkinguin ustvaritev nevtr. pasu okoli delte, koncentracijo vietnimških čet v določenih področjih v centralnem Vietnamu in evakuacijo ter razorožitev vietnimških enot v južnem Vietnamu. Vse delegacije pa so mnenja, da bodo kitajske. sovjetske in Ho Si Minhove delegacije ta predlog odklonile. Sef delegacije Demokratične republike Vietnama, Ho Si Min-hov namestnik in zunanji mini-| ster je podprl predlog, naj bi po-' vabili delegate vlad gibanja od-| pora Laosa in Kambodže. Ta1 i predlog je podprl tudi predsed-1 nih Kitajske Cu En Laj, nato pa 1 že sovjetski zunanji minister ; Molotov, ki je hkrati predlagal naj tinovšek. Tov. Filip Murn, Izvršnega odbora Društva upokojencev v Ljubljani je poročal o izrednem republiškem občnem zboru in o vzrokih za njegovo sklicanje. Predsednik podružnice v Trbovljah, tovariš Franc Tržan, je govoril o delu 1 okrajnega društva upokojencev i v Trbovljah. — Predsedniško ! mesto je občni zbor spet za-upal upokojenemu rudarju tov. Karlu Platinovšku. Planinsko rajanje. Zaradi neugodnega vremena ob delavskem prazniku, 1. maja, je odpadlo planinsko rajanje na Kalu. Upamo, da se bo vreme do 15. maja izboljšalo. Ob lepem vremenu bodo priredili hrast-niški planinci rajanje na Kalu v soboto, 15. maja, popoldne ter v nedeljo, 16. maja. Gostilna n* Logu. Log — velika rudarska naselbina v Hrastniku ima spet gostilno, kjer si bi se sešli zastopniki patih na« rudarji lahko privoščijo' za (!) velesil, torej tudi Kitajska, potrebo kozarec vina. Po dveh in odločili, ali naj povabijo mesecih presledka je odprlo deva ulica štev. 9. PREŠERNOVA DRUŽBA nemu zboru, na katerem so raz- J* biLa v Domu »Svobode-Za-pravljali o delu svoje organi- savje« v Sp. Trbovljah okraj-zacije. Ugotovili so med drugim, da niso še vsi tovariši organizirani. Podrobno so obravnaval-; življenjske pogoje članov. Novi odbor se bo v večji meri zanimal, v kakšnih razmerah žive posamezni invalidi. Na občnem zboru so nadalje sklenili, da bo v dneh od 18. do 25. julija t. 1. v Trbovljah Teden vojaških vojnih invalidov, ki se bo vršil pod pokrovitelj- na skupščina Rdečega križa. — O poteku tega občnega zbora in o delu RK našega okraja bomo še poročali. * Šahovsko pionirsko prvenstvo. — Preteklo nedeljo so odigrali v Trbovljah šahovsko pionirsko prvenstvo našega okraja, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine. Tekmoval; so v dveh skupi- stvom predsednika OLO Trbov- ! nah. V prvi je zmagala učen lje tov. Martina Gosaka, pred-sednlka LOMO Trbovlje tov. pred poroko. Obupani mladenič je bil dobro vzgojen, zdrav in zal fant ter zelo priden delavec. Človek b; grajal današnjo mladino, da je premalo zaupljiva. Ne zaupa svojih težav iskrenemu prijatelju ali starejšemu svetovalcu. Mladina naj se obrača pri svojih navidezno nepremostljivih težavah na dobre svetovalce, na prijatelje mladine, pa bo dosti laže prebredla tozadevno najhujše. Komunalna podjetja v Zagorju 6o že prešla prvo fazo svojega razvoja in prehajajo v redno go-lavskega praznika in zadnji dan spodarjenje, ki so ga doslej ne-razstave, preteklo nedeljo, mno_ koliko omejevale razne gospodar- no obiskovalcev Prišlj so tudi iz Celja in Zagorja. Najmočnejši mladinski pevski zbor v Sloveniji je na nižji gimnaziji v Hrastniku. Šteje nad 200 pevcev Hrastnik je že imel tako močan mladinski pevski zbor in sicer pred 20 leti pod vodstvom učitelja tov. Davorina Čandra. Sicer pa ima Hrastnik že tradicije v mladin- Nobene težave mladosti niso , ir “jv , .. . ,, nikdar r« teko velike da ae skem Pf««- 50 leti J? ^ prve mladinske pevce v Hrast- Alojza Dularja ter okrajnega sekretarja ZK tov Viktorja Kovača in mestnega sekretarja ZK tov. Dušana Povšeta. Invalidske organizacije bodo v tem Tednu tekmovale s kulturnimi in športnimi nastopi, pomagale pa jim bodo »Svobode« iz Zagorja, Hrastnika. Trbovelj in še druge. Zboljšanje plač zdravstvenemu osebju. Pretekli petek je Okrajni svet za zdravstvo in soc. skrbstvo v Trbovljah obravnaval dopolnil, plače zdravstvenemu in farmacevtskemu osebju v našem okraju. Ravno v nizkih plačah je bilo iskati vzrok, da je bile pomanjkanje zdravstvenega osebja, posebno pa zdravnikov, v revirjih tako veliko. Z dopolnilnimi plačami, k; ga dobi sedaj to osebje, se bo verjetno pomanjkanje zdravstvenega kadra v naših rudarskih krajih, predvsem pa v Trbovljah in Hrastniku, omililo. Dopolnilne plače dobi tudi lekarniško osebje in sicer enotno za lekarne v Zagorju, Hrastniku in Radečah — za trboveljsko lekarno pa bo rešil to vprašanje Ljudski odbor mestne občine. * Zbori volivcev v Trbovljah. „Na zadnji seji ljudskega odbora mestne občine Trbovlje, na kateri je bil sprejet družbeni plan in proračun mestne občine. so določili, da bodo do 20. t. m. po vseh terenih mestne občine zbori volivcev. Na teh zborih bodo volivci sklepali o letošnjem proračunu mestne občine in ostalih perečih vprašanjih. * Poskrbimo za dostojno okrasitev Trbovelj. Trbovlje se pripravljajo na proslavo 100-letni-ce občine, 30. obletnice zloma Orjune ter na 150-letnico trboveljskega rudnika. Na mestni ob- ka Mira Sribar z vodenske šole v Trbovljah s 4 točkami, v drugi pa pionir Slavko Ranci- delavske organizacije »Satus« in nikdar res tako velike, da se ne bj dale premostiti. * Zmaga jugoslovanskih telovadcev na orodju nad Švicarji. — V začetku tega meseca je bilo v Sarajevu že peto srečanje v zadnjih treh letih med telovadci in telovadkami švicarske gaj Iz Zagorja s 3 točkami. Oba sta se nato pomerila za prvo mesto, kjer je postal pionirski prvak v šahu Slavko Ran-cigaj iz Zagorja, drugo mesto pa je zavzela Mira Sribar iz Trbovelj. Tudi gimnazijci so igrali v dveh skupinah. V prvi sta zmagala Miran Gala iz Trbovelj in Vlado Jamšek iz Hrastnika z dvema točkama, v drugi pa pionirka Joža Lipovšek iz Radeč ter Stane Gošte iz Zagorja. V bitki za okrajnega prvaka med gimnazijci je zmagal Miran Gošte iz Zagorja pred Jožo Lipovšek iz Radeč. • Posnemanja vredno, — Pri Fortejevem mostu na Vodah so že dalj časa reklamna okenca naših kinematografov in drugih društev, med njimi tudi PD »Kum« v Trbovljah. To ; tem smo dobili dokaz tudi le- jugoslovanško reprezentanco. Zmagali so v moških in ženskih tekmah Jugoslovani. V naši moški vrsti so bil; tudi trije Slovenci: Tomšič in Pečar iz Ljubljane ter Skaza iz Hrastnika. Najboljši izmed teh treh je bil Hrastničan Skaza. — Čestitamo! Podražitev mesa. — V zadnjem tednu se je podražilo goveje meso od 200 na 220 in, teletina pa od 220 na 240 din. Foto razstava v Puharjevem domu je privabila v dneh de- niku tedanji učitelj Tone Hohnjec To je bil prv; mladinski pevski zbor v Sloveniji. Današnji hrastniški pionirski zbor pa vodi tov. prof. Stanko Tavzelj, ki je imel lansko leto v Idrij; tozadevno velike uspehe. V nedeljo, 9. t. m., je imel hrastniški zbor svoj samostoini pevski koncert v dvorani Sp. Hrastnika Obisk pa je bil žal slab. Krivda je med drugim slaba povezava s pevskim društvom Sp. Hrastnika. T- pevci so preteklo nedeljo imeli koncert pri Katarini. Pa tudi starši in sorodniki teh mladih pevcev so bili brezbrižni do tega koncerta — Koncert mladinskega pevskega zbora bodo ponovili prihodnjo nedelio, 16. maja, v Zg. Hrastniku. Upamo, da bo obisk boljši ske težkoče. Vredno je omeniti, da so gospodarska podjetja mestne občine Zagorje nastala iz nujnih potreb vsega prebivalstva, ki si je želelo imeti podjetja, v katerih bi ljudstvo samo gospodarilo, hkrati pa, da bi v teh podjetjih prišli do predmetov in blaga, ki ga v vsakdanjem življenju potrebujemo. Drugo za drugim so nastajala ta podjetja, ki jih je rodila želja, da bi postala Zato gre zasluga zlasti mestni občini in gospodarskim organom, ki so v svojem pričetem delu le uspeli. Komunalna podjetja se bodo v Zagorju še nadalje razvijala, predvsem pa bi bilo treba misliti na ustanovitev še novih podjetij, v glavnem malih obratov, kot sta to n. pr. prepotrebna pralnica s čistiln co ter šivalnica, nadalje likalnica, po katerih je v Zagorju največje povpraševanje. Upajmo, da se bodo v kraju le našli primerni prostori v to svr-ho in ljudje, ki bodo z veseljem opravljali dela ▼ teh novih podjetjih, ki bodo prav gotovo ren- dobra in trajna vez med po- tabilna, če jih bodo vodili trezni trcSniki in podjetjem ! in preudarni ljudje z marljivim Najprej so se nova podjetja v m delovoljnim osebjem. Zagorju odločila za dejavnost, ki ^ jo najbolj narekujejo potrebe kraja, nadalje so nastala pod- 2. gradflJO C6S*6 V ZagOTjU letos ne bodo nadaljevali se pozneje utrdila in se pokazala vredna obstoja. Podjetja so svoje največie težave prebro-d-te Illlll!llllllll!l!!ll1ll!jllllllll!lll!llllll!ll!l!ll!ll!llllllllllll!l[!in!!llll!l ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega nepozabnega očeta in dedka JOŽETA ABRAMA sočustvovali z nami, prinesli pokojniku številne vence ter ga Po vseh znakih sodeč letos v Zagorju z gradnjo glavne ceste ne bomo nadaljevali, ker je podjetje, ki je cesto gradilo, odšlo na graditev ceste Zagreb—Ljubljana. V Zagorju bodo letos le opravili vse potrebne priprave za nadaljevanje gradnje ceste prihodnje jeto. Pač pa so se v Zagorju začeli resno pripravljati na gradnjo vodovoda ki je v kraju nujno po- spremili na zadnji poti, iskrena treben. Pri teh delih bodo poma- zahvala Prav tako tudi Delavski godbi Sinova Vilko in Pepi z družinama ter ostalo sorodstvo. Jz Litije in okolice PrVOmalski prazniki |šem upravnikom Bizjakom, —(predilnice. — Vsi številni so- 1. maj postaja resnično pra- i Slavnostno akademijo je od-' pri tajnik »Svobode« tovariš znik vseh delovnih ljudi. O . j0je vizler, nato pa je domača društvo prav skrbno obnavlja v svoji izložbj slike naših planinskih lepot. Trenutno so tamkaj tri slike planinske koče na Kumu, k; je v izgradnji, nadalje Kugyjev spomenik v Trenti, prekrasen pogled na Ojstrico z Velike Planine ter ravno tako lepa zimska slika Planine z Jezera. — Res posnemanja vredno! — PD »Trbovlje« je priredilo preteklo nedeljo množični izlet na Sv. Goro pri Litiji. PD »Kum« Pa izlet na Veliko Kozje pri Zidanem mostu Zagorje Minulj petek so imeli v Zagorju v okviru Ljudske univerze predavanje »O razvoju živih bitij«. Predavanje je bilo spremljano s skioptičnimi slikami, * Zaključek kuhinjskega tečaja. — V nedeljo so v Zagorju zaključili dvomesečni ku-čini je že postavljen glavn; od-! hinjski tečaj, združen z razsta-bor za pripravo na to sloves- vo izdelkov v prostorih zagor-nost, kateremu je prideljeno še ske osnovne šole. deset drugih pomožnih odborov. * Na zadnji seji, ki jo je imel od- Košarka v Zagorju. — V ne-bor, so podrobno pregledali ce- deljo dopoldne so domžalski ko-loten načrt tega slavja ter ugo- šarkarji v prvenstven; tekmi tovili, da delo pomožnih odbo-1 premagali domače igral*ce po rov poteka dobro, le v odboru i nezanimivi igri z 38:28 (21:12). za komunalne zadeve in olep- Najboljši mož na igrišču je bil šavo Trbovelj je opaziti še domači igralec Strojan, ki je pomanjkljivosti in težave Ker dosegel sam 12 košev. — Popoldne pa so rokometaši »Proletarca« (Igralcev »Odreda« ni bilo!) v prijateljski rokometni tekmi premagali košarkarje z 12:8 (6:2) V prvenstveni rokometni tekmi za žene pa je »Branik« iz Maribora premagal domače igralce z 9:2 (5:1). Igrišča so bila neprimerna za igro. Gledalcev je bilo obakrat nekaj de setin. tos. Ze nekaj dni pred 1- majem je dalo Litiji posebno razpoloženje ozvočenje. Preko zvočnikov smo poslušali glasbena dela in napoved bližajočega se praznika. Kultumo-prosvetnj aktivi z našo »Svobodo« na čelu so pripravljali pisan in bogat spored. Zal je izvedbo’ izleta, prižiganje kresa in nekaterih drugih točk onemogočilo izredno slabo vreme, kakršnega ob prvem maju pomnimo le redka leta. Ba-klada na Savi Pa je bila z zamudo in je večina ljudi ni videla. Nadvse lepo pa je uspela slovesna akademija v dvorani predilniškega Sindikalnega doma, ki je bila delavskemu prazniku primerno okrašena. V dokaz zavednosti delovnih množic iz Litije in okolice naj navedemo, da je bila dvorana nabito polna. Prišli so tudi delovni kolektivi iz okolice, tako godba na pihala, ki jo prizadevno vodi profesor tov. Brečko, zaigrala Internacionalo. Godba, ki se je v zadnjem času okrepila številčno, je v naslednjem zaigrala še venček narodnih pesmi, za zaključek pa državno himno. Ostali spored je bil povsem glasbenega značaja, nekaj dnevu primernih recitacij bi pisanost prireditve gotovo povečalo. Nastopili so trije pevski zbori; najprej 80-članski gimnazijski zbor pod vodstvom tov. prof. Verena Korošca; ta pevovodja je nastopil tudi z ženskim pevskim zborom; pevovodja tov. Jože Caj-hen je zatem zapel z moškim zborom »Svobode« nekaj delavskih in borbenih pesmi, nato pa je združil še žensk; in moški pevski zbor, Mešani zbor nam je zapel veličastno »Triglavsko«, narodnoosvobodilnega gibanja in OF. Slavnostni govor ob za- delujoči so dokazali, da glasbena kultura v Litiji raste, množična udeležba občinstva pa je bila v potrdilo, da raste tudi patriotična zavednost naših delovnih ljudL Razen te skupne proslave so slavili Prvi maj tudi nekateri delovni kolektivi s prireditvami v gale vse množične organ zacije tudi s prostovoljnim delom. Ta gradnja bo predvideno tra_ jala eno leto. M. ir Kako je z gledališko dejavnostjo v Konjsčici? Zelo pusto in prazno je bilo za 1. maja pri nas na vasi. Vsa druga leta smo se pripravljali na igro. Res je bilo veliko dela in truda, a mi smo z dobro voljo vse premagali. Saj smo bili res reveži brez prostora — edino kozolec m majhen prostor v šoli sta bila naš dom za uprizoritev iger. Kaj pa sedaj? Izgubili smo dva res dobra igralca: Stefana, ki je - v ‘-srjsr £S= ;•£ stoja sr. “ ™ “ £& in Srečka, ki je igral na svojo harmoniko. Res, dolgi bosta dve saj je prav, da se naši ljudje ob svojem prazniku tudi raz-vedre. Dišeči volčin — redkost Zasavja Zasavska dolina ima nekaj cvetlic, ki jih štejemo med redkosti. Med drugim je taka posebnost tudi dišeči volčin (Daph-ne cneorum), prirodna redkost naše doline. Dišeči volčin cvete v drugi polovici aprila in v prvi polovici maja na skritih predelih med Savo in Renkami. Rastlina je seveda zaščitena in so leti, upam pa, da nam bodo ti, ki so prišli sedaj od vojakov, prišli na pomoč, da bo spet v naši vasi zavladalo veselje in se uprizorila kakšna igra. M. L * Statistične zanimivosti iz okraja Trbovlje (Po podatkih Urada za statistiko in evidenco OLO Trbovlje.) Število zdravniških pregledov je bilo v lanskem letu v ___________ __ našem okraju rekordno. Pregle- ki je simbol našega nekulturni trgači deležni stro- dano je bilo skupaj 223.206 ljudi ali povprečno vsak prebivalec 4-krat. Vseh prvih pregle- gosti zakona o zaščiti redkih rastlin. Naloga naše vzgoje je, četku sporeda na je spregovo- da preprečujemo nabiranje -* I v-v-trs« OJO/I J V Ud Ct-UJCU1U J na primer kolektiv državnega ril tov. Milan Majcen, predse^- redke rastline, da posestva iz Ponovič s tovari-' nik upravnega odbora litijske nam ne te bi mestna občina ne bo zmogla vseh del glede olepšave in okrasitve Trbovelj za to priložnost, se je glavn; odbor zato slovesnost obrnil na posamezna podjetja, da se s skupnimi močm; uredi zunanji iz-gled Trbovelj ob teh slavnostih, zlasti pa da se razne stanovanjske kolonije očistijo razne navlake Nekatera podjetja v Trbovljah so v ‘tem pogledu zavzela odklonilno stališče z izgovorom, »češ da ni denarja«. Vsi navzoči so bili mnenja, da moramo za praznovanje zgodovinskih dni napeti vse svoje sile in poskrbeti, da bodo Trbovlje ob tej slovesnosti iz-gledale tako. kot je to potrebno. * Glasbena produkcija Glasbe- JPLIi se res ne (Dopis iz Hrastnika, naslovljen na Avtobusno podjetje v Celju) V Hrastniku oskrbuje krajevni avtobusni promet, t. j. od Zg. Hrastnika do železniške postaje. Avtobusno podjetje iz Celja, ki vzdržuje tudi avtobusno zvezo Hrastmk-Celje. Na splošno smo Hrastničani z našim avtobusom bi dalo boiie urediti? garaži v Hrastniku po več avtobusov za prevoz rudarjev v službo. Prepričani smo, da bi bilo mogoče ob dobri volji Avtobusnega podjetja Celje in rudnika Trbov-lje-Hrastnik urediti to vprašanje tako, da bi v primerih, kadar se divjaški izletniki uničili to prelepo rastlino, zanimivost in redkost naše doline. Gostišče na Jančah že deluje Planinsko društvo Litija se pripravlja na postavitev koče na Jančah. Na zadnji seji so sklenili, da bodo markirali poti, ki drže iz zasavske doline na vrh Janč, in to s postaje Laze In Jevnica. Da bi zadovoljili; brow”^jST*M,225'.000'dIn po- dov je bilo 66.532, od tega v specialnih ambulantah 11.040, ▼ splošnih pa 55.492. Največji porast je opaziti pri očesnih boleznih in boleznih dihal. Nekoliko so se povečale tudi nalezljive bolezni in revmatizem, medtem ko druge bolezni upadajo. Lansko leto je bilo napotenih 4297 bolnikov v bolnišnico. V našem okraju je bilo konec februarja letošnjega leta 5221 upokojencev, ki so za fc* zadovoljni, toda pripetijo se pri- celjski avtobus pokvari, vskočil imetnike, ki že sedaj prihajajo t kojn;n ali povprečno 6360 din —- —1 i»s —.i— »ul »a i«a»a~a b».»/»u..a ni? lni- to rsz^lpclno zssdvsko točko, possmcznlks, HRASTNIK Samomor zaradi težkoč prod poroko, — Nedavno se Je odpeljal s kolesom z doma 30-letni zidar, uslužben v hrastniški steklarni, L. K., doma na Dolu. Ker ga ni bilo domov, so ga šli iskat. Našli so pri Rimskih Toplicah na obrežju narasle Savinje njegovo kolo in klobuk, njega pa ne. Domneva meri, ki preko njih ne moremo rudniški avtobus ali kamion in iti molče. j vozil potnike na železniško po- ie odbor litijskega PD poskr^ Včasih se zgodi, da se avtobus stajo. Taka rešitev bi prihranila 23 zasilno oskrbovališče, ki nepričakovano pokvari in ne vo- Hrastničanom mnogo nevšečnosti, i 8a upravlja eden izmed članov zi. To je povsem naravno, čemur )eze in škode, zlast: še, ker se po • PD na svojem domu v bližini nekem čudnem naključju avtobus l bodočega Planinskega doma. najraje pokvari takrat, kadar je Ustanovitev okrepčevališča je najslabše vreme in bi bilo vozilo najbolj potrebno. Tako je bil n. pr. pisec teh vr-aprila priča, kako so majhni otroci v sta se ni mogoče izogniti. Pač pa bi bilo mogoče preprečiti, da ljudje na avtobusnih postajališčih ne bi čakali tako dolgo, da zamudijo vlak. Prej smo bili vajeni, da je j avtobusno podjetje v takih pri-1 «tic v ponedeljek, 26 , merih poslalo kurirja z motorjem " ali kolesom, da je na vseh po-! stajališčih pritrdil listek, da av-' tobus ne vozi. Ali ne bi bilo to tudi sedaj izvedljivo? Upoštevati j bi morali, da je zlasti za potnike j s prtljago, celo v času od rednega Meseca februarja je dobivalo otroške doklade 5544 upravičencev za 9601 otroka. V navedenem mesecu je bilo izplačano 25,601.000 din teh doklad ali 9 odstotkov manj kot v lanske«1 prvi korak PD, da olajša obisk februarju. Janč vsem prijateljem naših za- __ ___ ___ savskih naravnih lepot. | industrijska in rudarska P*1' Začetek gradnje Planinskega jetja okraja Trbovlje so lansko doma na Jančah ovira počasna ]eto porabila 74,260.000 kWh rost; do treh let, ki so se s starši izdelava načrtov, projektivni biro električne energije Proizvodnja pripeljali zvečer z vlakom domov kljub nujnim prošnjam ne iz- elektr. toka pa je bila lani * v Hrastnik, jokali, ker so morali dela potrebnih načrtov. I n«5om nkrain ra 57 ndstotko* ponoči in v mrzlem vremenu in dežju peš vso dolgo pot od že-! lezniške postaje do Zg Hrastnt- 1 _ ----------------- našem okraju za 57 odstotko* Nastop šolanih psov I % ... . . Na športnem igrišču v Litiji ELkov v»ia kakorTletu“l95l- odhoda avtobusa iz Zg. Hrastnika i ka, ker avtobusa ni bilo, starši pa so gojitelji športnih psov iz Naivex o potrošniki e’ektri6»e , , , skoro nemogoče priti peš pravo-1 otrok zaradi prtljage niso mogli Ljubljane priredili javni nastop, —Jrpiti J, Rudnik Trbovlje' ne šole — V petek 7. maja, so da obupan* mladenič sko-j časno na postajo. nositi na rokah. — Ali se v takih ki je privabil mnogo prijate- Hrastnik 127 479 000 kWh) Rud' imeli gojenci Glasbene šole v fil v naraslo reko. Trupla še | Morda bi pa bila mogoča še primerih vprašanje prevoza pot- ljev dresiranih psov. Prireditev n;k Zagorje''(17 231 000 kWh) 111 Trbovljah v Domu »Svobode« niso našli. neka rešitev za take primere: nlkov ne bj dalo rešiti v naka- je potekla v splošno zadovolj- Cementarna Trbovlie 115 311°°° v Zg Trbovljah svoj lavni na- Vzrok samomora eo zapreke rudnik Trbovlje-Hrastnik ima v zanem smislu? 1 stvo navzočega občinstva. kWh) J ’ s. G- iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim 3 TRGOVSKO PODJETJE ! »ŽELEZNINA« TRBOVLJE vam nudi vsakovrstno količino zidne opeke, normalnega formata, aristos, strešne enozareznike, s dvozareznike, bobrovce in robnike. I li.iil.ljiillillllilllllllilllllllllllllllllllllllllillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllilllljllill Pri večjem odjemu pepust Na zalogi imamo prvovrstni trboveljski cement in cement iz Zidanega mosta, betonsko železo, trstiko, vse vrste žičnike, vsakovrstne žice itd. IIIIIIIUIIIIIIIIIIlIlllllllllllllllUtllllilllilllllllUililllllllllUlllIlIllIjUlllD: Štev. 19 KOTIČEK ZA PIONIRJE Janez: (Nadaljevanje) Pravljica o pastirju Nejčku, Divjem možu in vodi življenja Dedek, ki se je ob sunku opotekel in padel, je hotel vstati. Toda kakor da bi se mu namesto krvi pretakal svinec po žilah, so mu bili udje težki. Ni mogel vstati. Obležal je na tleh in gren. ke solze so mu tekle čez lica. »Marička, moja Marička,* je tožil. Marička ga ni slišala. Daleč jo je vlekel tujec po gozdu in dedek ni vedel, da je tujec sam Divji mož. * Ko se je Nejče vračal s paše,' je začudeno gledal v breg proti koči. Iz dimnika se ni kadilo in tudi Maričke ni bilo med vrati, čeprav ga je vsak dan pričakala na pragu. S temno slutnjo v srcu je stopil v kuhinjo. Tam je našel na tleh stokajočega dedka. Dvignil ga je in spravil v posteljo. S trepetajočim glasom mu je nato dedek povedal, kaj se je zgodilo. »Oh, kaj je z mojo Maričko?* je z vzdihom končal pripovedovanje. Nejče je gledal strmo predse. Naenkrat je vstal, vzel torbo in pastirsko palico, nataknil coklje in dejal: »Dedek, iskat jo pojdem! Saj daleč še ne more bili.* »Pojdi, Nejče!* je reke/ dedek. •Le poišči revico ubogo! Privedi jo nazaj in srečna bodila!* ) »Vsi skupaj, dedek. Tudi ti z nama,* ga je popravil Nejče. j Dedek je odkimal. »Mene ne bosta našla več živega. Čutim, da je z menoj pri kraju,* je dejal s slabotnim glasom. »Ne, dedek! Ti ne smeš umreti! Ti se boš pozdravil in ko se vrneva z Maričko, bomo spet vsi skupaj.* »Nikoli več,* je dejal dedek. •Če bi vedel, kje je izvir življenja, da bi dobil iz njega vode, bi se še pozdravil. Veš, tista voda ima takšno moč, da vsako bolezen prežene, če bj jo pil pa zdrav človek, bi postal močan kakor medved. Toda kaj! Dolgo že nihče ne ve več, kje je izvir.* »In če bi ga našel?* je Nejče pomislil. •Ne boš ga. Nihče ne ve več zanj.* »Dedek, :aj tako tudi ne boš umrl,* ga je tolažil Nejče. »V vas pojdem, da povem ljudem o naši nesreči in prosim koga, da bo pogledal k tebi in tl postregel, ko me ne bo.* Dedek ni nič rekel. Samo prikima! je, zaprl oči in legel na mehko, s plevami napolnjeno blazino. Nejče je stopil v vas, povedal pri prvi hiši, kaj se je zgodilo, se vrnil, še enkrat stopil v kočo, pobožal dedka, ga pozdravil in odšel. ir Ker je prejšnji dan deževalo, je lahko sledil v mehki zemlji tujčevim in Maričklnim stopinjam. Držale so v gozd. Skoro so ga objele visoke bukve In debeli hrasti. V gozdu je bilo vse tiho. Nobena ptička n' zapela, nobena veverica se ni podila po vejah. Kakor bi vse izumrlo. Nejče ni Utegnil, da bi mislil na gozd. Miro Pucovo: ptičke in veverice. Preveč se mu je mudilo za tujcem in Maričko. Hodil je hitro, da bi ju čimprej našej in ker je upal, da bo še pred nočjo prispel iz gozda. Ven_ dar gozdu ni bilo konca ne kraja. Ko se je stemnilo, je zlezel na visoko bukev, da bi ga ponoči ne mogli napasti volkovi. Presedel je celo noč na veji, ne da bi zatisnil oko. V zgodnjem jutru se je ves truden, neprespan in pre-mražen spustil na tla ln nadaljeval pot. Pod vrhom in čez greben tretje gore je bil gozd svetlejši. Redke bukve so raztezovale svoje krive veje po raztrganem kamnitem hrbtu. Med skalami so ra: tle maline in tu in tam se je bohotila visoka praprot. Spomnil se je, da je lačen. Iz torbe je vzel kos kruha, nasmukal v pest malin in »SVOBODA 1“ IZ HRASTNIKA je dosegla lepe uspehe se založil. Sel je počasi dalje, nabiral in jedel. Naenkrat je odskočil in stisnil palico. Pod težko skalo se je zvijala lepa zelena kača. Nejče jo je gledal. N: sikala. Ni švigala. Obupno se je vila in se poskušala izvleči izpod težkega bremena. Ko je zagledala Nejčka, se je umirila in ga žalostno gledala. Nejče tu so se podile vse mogoče misli po glavi. Naj jo ubije? Kača je! Naj jo pusti pod ekalo in gre naprej? Ne. j Kača se tudi muči. Mučiti živali je pa grdo. Zelo grdo! Ko je le- ' žala sedaj vsa mirna pred njim, I je opazil, da ima lepo zeleno j glavo, posulo z belimi pikicami,1 ki se svetijo kot biseri. Tudi po j hrbtu je takšna. Kaj pa, če je kačja kraljica ali vsaj kraljična? Naj bo že karkoli. Rešil jo bom, j se je odločil. (Dalje prihodnjič) Delo »Svobode I.« v Hrastniku je bilo kljub nekaterim napakam in slabostim v preteklem letu uspešno. Društvo je poživilo delo vseh sekcij, ki so z majhnimi izjemami dosegle doslej najveCji razmah. Najbolj aktivna je bila godba na pihala, ki je utrdila svoje vrste, postavila lasten dom in sodelovala na vseh pomembnejših partizanskih proslavah. Kdor je videl njihov Godbeni dom, skoro ne more verjeti, da je bil zgrajen v treh mesecih. Takšne delovne vneme, kot so jo pokazali lansko leto godbeniki v Hrastniku, ne pomnimo. Toda uspeh godbenikov ni samo v tem, da so za zgraditev doma žrtvovali nad 13.000 udarniških ur, pač pa tudi v tem, s kakšno ljubeznijo so dom opremljal!. Zunanja in notranja podoba doma, smiselna in okusna ureditev prostorov so lahko v ponos vsem Hrastničanom. Godba pa je ves čas tudi vneto vadila. Gostovala je v Zagorju. Planini. Polšniku, Gabrovki, Okroglici. Trbovljah in Rimskih Toplicah ter priredila za domače občin- Prva padalka Aerokluba Trbovlje Aeroklub Trbovlje je letošnjo letalsko sezono odprl 25. aprila s praktičnimi vajami v skokih s padalom na ljubljanskem letališču, Po uspešno končanih zimskih tečajih so bili v začetku preteklega meseca v Trbovljah teoretični zaključni izpiti jadralcev in padalcev iz Trbovelj pred posebno komisijo, v kateri je bil tudi znani celjskj padalec Fran Gabršek. Vsi tečajniki — 14 po številu.— so uspešno prestali teoretično izkušnjo. Tako se je v Aeroklubu Trbovlje število jadralcev in padalcev spet znatno dvignilo. — V klubu je začela delovati nadalje radiotehnično-telegrafska sekcija, ki ima namen izuriti kvalitetne radiotelegrafiste. Letošnje leto pa ima prav tako modelarski krožek vse pogoje za razvoj, saj je modelarstvo osnova letalstva in je zanimanje zanj med šolsko mladino veliko, saj so tudi v programu ob pomoči krajevne oblastj predvideni posebni modelarski krožki. Prvi praktični skoki s padalom so bili — kot že omenjeno — v nedeljo, 25. p. m„ na ljubljanskem aerodromu. Ker pa niso mogli priti sedaj vsi absolventi tečajev na vrsto, bodo ostali še letos odšli na praktične vaje v zvezno letalsko šolo v Vršac, deIoma pa tudi v letalsko šolo v Ljubljano, ki daje trboveljskemu Aeroklubu na razpolago vsa letala, dokler ne bo zgrajeno letališče letalskega centra Zasavje v Litiji, ki je v gradnji in ki bo izključno služilo Aeroklubom Trbovlje, Zagorje in Litija. Dne 25. aprila t. 1. pa je na ljubljanskem letališča tudi prvič skočila s padalom članica Aerokluba Trbovlje tovarišica Barbka Volavšek, komaj 16 let stara dijakinja trboveljske gimnazije, ki je hkrati prva padalka iz Trbovelj in Zasavja sploh. Mlada padalka je bila pri svojem prvem skoku sicer nekoliko nervozna, čeprav ni bojazljiva. Toda že v avionu je bila popolnoma mirna. V višini 500 metrov je bilo precej hladno, vendar je bila naša pogumna padalka dobro oblečena. Vreme je bilo precej oblačno, vendar je pilot že v višini 709 metrov vzel plin in dal mladi padalki znamenje za pripravo na skok, Tisti trenutek je naša padalka skočila iz aviona, oborožena tudi z rezervnim padalom. — Prvi občutk; v zraku so bili taki, kakor da bi jo kdo v naročju zibal, toda že v naslednjem trenutku jo je streslo — padalo se je avtomatično odprlo. Nekaj časa je plavala v zraku. Ko pa je potegnila vrvice padala, je začela hitreje padati proti zemlji. Kmalu je srečno pristala na zemljo, ne da bi odprla tudi rezervno padalo. Ga bi se letalstvo med našo mladino še bolj razmahnilo, jo bo treba še bolj zainteresirati za to področje športa, zlasti pa le želeti, da se modelarstvo čim bolj popularizira'med našo mladino. Aeroklub Trbovlie bo sodeloval tudi pri letošnjih jubilejnih slovesnostih mestne občine ki bo meseca junija 1954. stvo tri uspele koncerte. Skrbela je tudi za svoj naraščaj, saj je Mladinska godba priredila tri koncerte. Po aktivnosti ji sledi dramska sekcija, ki je imela skupno s pionirskim gledališčem osem premier. Igralska družina je danes tako narasla, da more vzporedno študirati po tri odrska dela. Z igrami: »Rdeče rože«, »George Dandin«, «Vzgledno dekle«, »Draga Ruth«, »Prvi spopad«, »Ženitev« in »Jurček« je gostovala v Trbovljah, Zagorju, na Dolu pri Hrastniku in v Velenju. Na lastnem odru pa je gledališki kolektiv nastopil z otroško igrico »Muctn dom«. Skupno Je imela dramska sekcija 20 predstav. Poleg slabega odra ovira gledališki kolektiv v njegovem delu tudi pomanjkanje režiserjev, ker sta dva režiserja odšla iz Hrastnika. Pevski zbor, ki bo — mimogrede povedano — v juniju praznoval 30-Ietnioo dela In požrtvovalnega vodstva tov. Podlogarja, se je učvrstil, ni se pa dovolj razširil in pomladil. Zbor je poleg dveh domačih koncertov gostoval še v Zagorju, Trbovljah, Velenju In Rimskih Toplicah. Slabše je bilo z ženskim pevskim zborom, ki je nenadoma zaživel, kazal lepe pogoje za napredek, je pa zaradi pomanjkanja prostora za vaje nepričakovano prenehal z delom. Mladi, sveži glasovi, ki Jih je dobro vodil tov. Viktor Malovrh, so nas nekajkrat prijetno presenetili na koncertih. Sedaj je tudi to vprašanje že zadovoljivo rešeno. Lutkarji so naštudirali igrici »Vragov svak« in »Polet na Mars«, ustanovili pionirsko lutkovno gledališče, ki se nam je predstavilo z »Jurčkom - zdravnikom«. Gostovali so v Zagorju in Čečah, na Dolu ln v Preboldu. Čeprav so dosti napravili, se nam zdi, da niso izkoristili vseh možnosti in veselja do dela, ki ga imajo igralci. T©- nad pomanjkanjem lutkovnih igric. Morda je na tem P««ročju res težko priti do primernih tekstov, toda če ne bo slo drugače, sl bo treba pač po- magati s prireditvijo pravljic za lutkovne predstave, saj je našim najmlajšim res treba nuditi več kulturne zabave. Lep razmah je dosegla knjižnica, ki je lansko leto nakupila 1100 novih knjig. Z njimi se je Število knjig dvignilo na 2153. Knjižnica ima primerne, toda premajhne prostore in bo treba v bližnji prihodnosti misliti na njeno preselitev. Najmlajša sekcija je šahovska. Ta je marljiva, čeprav javnoci o njej malo ve. Vzrok je v tem ker delajo v njej skromni, požrtvovalni tovariši, ki pa svojega dela in uspehov ne znajo pri kazati v pravi luči. Ne bi bilo slabo, če bi iz svojih >-rst določili nekoga, ki bi o uspehih te sekcije poročal našemu lokalnemu časniku, da bi tacU ostali kaj več zvedeli o delu tega odseka in o njegovih načrtih. Če lahko javnost seznanjajo s ero Um delom trboveljski šahisfi morejo to napraviti tudi hrast-niški, ki prav gotovo niso analfabeti. Z namestitvijo tov. Pečarja za upravnika kina v Zg. Hrastniku je ta sekcija dobila vodjo ki ima voljo do dela te smisel za dobro gospodarjenje. Prvi snaki njegovega dela so kljub kratki dobi že vidni. Največja slabost v delu »Svobode« v Hrastniku je bila paž gospodarjenje. Upravni odbor je dajal vse preveč poudarka posameznim sekcijam društva, medtem ko materialnih potreb samega društva ni reševal z isto skrbjo. Tudi ni v zadostni’meri skrbel za politično izobrazbo svojih članov, se poredko shajal in tako marsikje ni uspel v polni meri izkoristiti vneme posameznih sekcij in članov. Na letošnjem občnem zboru si je novo vodstvo društva pravilno razdelilo delo ter načelo resneje obravnavati vsa kultur-noprosvetna vprašanja. Vsebina in rezultati prvih sej društva dajo slutiti, da bo novi odbor dosegel v Prihodnosti še lepše uspehe, da bo društvo tako vreden naslednik svoje predhodnice — nekdanje delavske »Svo. bode«. Oarninto kri zn bolnike Pušnik Mija, rojena Hauptman, Trboveljčanka, je bila tudi med tistimi, ki so darovali kri za bolnike in ranjence. Te dni pa je dobila pismo z Golnika v srbohrvaškem jeziku sledeče vsebine: »Spoštovana Mija! — Vem, da boste iznenadeni, ko boste preje. !i in prebrali to pismo od nepoznanega človeka. Dovolile, da se Vam predstavim. Ime mi je Šimo Ljuijovski In sem že dalj časa pacient na Golniku. Med tem časom sem že imel dve težki operaciji. Da pa bi operacije uspele in da bi jih srečno prestal, sem dobil trans-iuzijo krv!. Zanimal sem se za Vaš naslov in dobil sem ga. Za dober uspeh operacije in za svoje življenje Vam bom za vedno hvaležen, ker sem v pravem trenutku dobil kri. Od srca Vam želim vse najlepše in mnogo uspehov v življenju in delu. Želim, da bi Vaša kri, ki me je rumence! rešila, pomagla še mnogim ljudem v težkem položaju. Vaša plemenita zavest in ljubezen proti bllžnjikam bo prišla do polnega izraza. Castltam Vam k Prvemu maju, prazniku delovnega ljudstva, lipam, da mi boste na to pismo odgovorili. Takrat Vam bom poslal svojo sliko v spomin na človeka, ki Ste ga rešili, — S spoštovanjem; Simo Ljuijovski, Institut Golnik, soba 404. ESPERANTO — MEDNARODNI JEZIK se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. — Ako nam pošljete znamko za poštnino, vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije. —- Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7-1. TIHA VODA Roman V veliki podstrešni sobi ki « bila obrnjena proti jugu, je Bfspodarila Agata. Pod njenim oknom, s katerega so frfotali beH muslinasti zastori, je rasla roža ovijalka. Deklica je skoro sleherni večer slonela ob tem oknu; bilo ji je pribežališče, tu j bi mogel nihče motiti, ko se J® na pol skrivala zn zastori. | oleer pa tako ni Imela prave, OriiŽbe . Nemara res ne za- j ®*u*l. da W se kdo menil za-toda včasih jo je nekoliko oolelo, da je bilp tako osam-/ePa- Za svoja leta je bila do-i visoka, toda šibka. Bo-,*»wio se je zavedala tega, da Plaha in preveč občutljiva. .ie Kak j .:nr odsotna je motrila med-®o sinjino neba, ki se le spregala v večernih sojih. n ^ebo je bilo kakor neskonč- ' **°boka voda, v kateri je "»rala svetloba dneva. A nnbom je zastrta v sence Ha t?,a stara vas- jelke ln bori {»-, iTefk; po so postajali pose i Crnl Spokojno kakor dete PofitkyVet sprav^a* k nočnemu jia^klic!, ki j« bila zamišljene Otlni-e, 'apete teh večerov sr>roš?i? srce' NekaJ v se Je SnfB~,a 0 ln J® hotelo splavati v Nlen“Vn)*loči se večerni zrak. ko „ j« lajuttla v sebi ne- h "*T'evadno hrepenenje, ki se 1 čudno bolečino porajajo globoko v životu. Pozabila je, da je plaha, pozabila je nase Naslonila se je na široki napužč okna in na um so ji prihajali raznoliki zvoki, povezani v napeve, ki jih je pomnila še iz svoje češke domovine. Zapela je: »BJa tu cestička šlapana, šla tudy Anička, plakala..,« A stari Marinek, ki je sedel na klopi pred hišo, mežikal v nebo, kakor star maček in kadil svojo večerno pipico, se je prej ali slej oglasil: »Zapoj, Agatenka, še tisto mojo. saj veš! Pasla ovčičky ...« In njen visoki sladki glasek se je veselo razlegal po vasi: »Pasla ovčičky v zelenem haječku: pasla ovčičky v černem lese. Ja zahokal: Hale halihoui A ma mila zase: Hela helihou!« Veter je odnašal tresljaje njenega glasu, da so se spajali z zvonenjem živine, ki se je vračala v mraku. V hišah so se druga za drugo prižigale luči. Zaradi tišine je mrmranje Rečice postajalo Izrazitejše, nekje je zalaja) pes in spet utihnil, vse je mirovalo. Zdaj sl je še veter komaj upal česati krone dreves. Daljna sladkost pokošene trave je ležala v zraku, vonj po bližnjih gozdovih in vonj nageljnov in rožmarina, ki so cveteli v dekliških oknih. Na zemljo je v rahlih valovih padal večerni hlad. Noč je naraščala kakor morje v plimi ki zaliva čakajočo obalo. In tema se ie pričela iskriti od kres 1 nic.. Poletje je počasi prehajalo v jesen. Prišla je zima. Ko se je na zabukovških travnikih napo sled razcvetela pbmlad, pa je bila Agata v vasi že domača, ka kor da se je tu rodila. Vendar je še naprej med vaškimi otroci živela nekako sama zase, priklenjena ob ljubeznivo sebčnost svojega očeta, ki je ta ali oni opravek rad odložil na njene šibke rame. In za-bukovške ženske so Se nešteto-/ krat zgrozile, videč, kako skrbno je ta otrok gospodinjil svojemu očetu. »Preveč je modra,« so si govorile, kakor da je v deklici nekaj nepristnega. A tudi Marttnek sam Je ni imenoval drugače kakor »moja pametna Agata.« Kadar jo je pohvalil, je povesila oči kakor v zadregi In od zadovoljstva jo je spreletavala lahna zona. Vse v njej je žarelo od vdane ljubezni, ki jo je navdajala do očeta. Skoro bolestno je hlepela po njegovem odobravanju. O, da bj hila obema všeč: očetu in bogul Obe vzvišeni bitji je dolgo istovetila, dokler ni sčasoma spoznala v svojem očetu razvajenega otroka ln se je njeno oboževanje spremenilo v rahlo sočutje, pomešano z dvomi. Toda tačas je bila zatrla mnogo pri-rodnih nagnjenj v sebi. Nikoli ni kradla sadja kakor drugi zabu-kovški otroci, nikoli se ni šla potepat, nikoli si ni pokvarila mičnih malih šolnov, brodeč po vodi. In če jo je obšlo, da bi od nenadne življenjske radostiviso_ ko poskočila, je rajši obsedela v nekem bolestnem samoprema-govanju — ta spodobna, preveč pametna deklica v dolgem krilu. Kakor vsi otroci, ki so navezani predvsem na družbo odraslega človeka, se je v mnogih ozirih navadila živeti sama zase in molčati o vsem, kar je čutila. Tako se je zgodilo, da ni o ničemer mnogo gpvorila. A Martineku je bilo prav, da je bila tako molčeča. V nekem oziru je bil ta otrok breme zanj, to breme pa je bilo laže, ker je bila deklica tako nenavadno tiha in največkrat sploh nisi vedel zanjo, da je tu. Biti vdovec, se mu je po petnajstih letih zakona tako prileglo, da je zaživel kakor ptica po hudi suši. Končno je imel svoj mir in tako je hotel ostati do konca svojega življenja, Bil je mož v najboljših letih, mož prikupnega, nekoliko priliznjenega vedenja. Rad je ihnogo jedel in mnogo pil in dostikrat mu je kri slilila v glavo, da je bil na hipe že kar višnjev. Tedaj so mu od sate utrujenosti oči medlo mežikale v svet, hlače pa je nosil odpete nad trebuščkom. Zdaj je užival v preprostosti življenja, kakor ga je živel na vasi. Le tega se je krčevito bal, da bi moral kdaj spet delati ali pa da ga bodo mučile skrbi. Včasih ga je pa vendarle zaskrbelo, kako bo za Agato našel primernega moža. Toda to je bilo še daleč ... A leta so minevala. Agatine pojme o ljubezni, ki jo je bila sprva s skoro nadzemskim spoštovanjem posvetila očetu, so jele rahlo spreletavati prve misli o zemeljski ljubezni. Sladkost nedoločnih upov se ji je mešala z željami po lastni rodbini in po otrokih, ki bi jih lahko obsipala s poljubi. In zdaj ji je že sijalo nekaj pričakujočega v očeh, ko je slonela ob odprtem oknu. Bilo ji je šele petnajst let, ko si je inženir Novotny vtepel v glavo, da mu mora postati žena. 3 Cesta, ki je tiste dnj držala v Zabukovje, je končno zavila čez Rečico po širokem lesenem mostu, s katerega si imel najlepši pogled na farovž in na tistih desetero hiš, ki so tvorile osrčje Stare vasi. V nedeljo dopoldne se je na Zgajnarjevem vrtu vsa nemima sprehajala Fllomena in je s širokim krilom pometala po zaokroženih, s pušpanom obrobljenih stezicah: boter Žgajnar je iz odprtih vrat svoje trgovine pozdravljal znance, Parašuhov oče pa je prav tedaj široko korakal mimo župnišča in na žametnem telovniku so se mu svetile pisano Izvezene cvetlice. Tudi lo-maštrovka je hitela proti cerkvi, a ko se je smehljala, se ji je pod žametnim trakom napenjal beli vrat. Dekleta kakor mravlje, v pasu ozke, spodaj široke, so s poškrobljenimi spodnjicami šumele po granitnih stopnicah, ki so se dvigale k cerkveni ploščadi. Videl si spodobno povešene oči, slišal si šele&t svilenih rut, pri tajeno hihitanje, hitre korake fantov, ki so bili ponosni na svojo »zbiksane« škornje... Vedno več ljudi se Je zbiralo pred cerkvijo in v cerkvi. Tam je po škripajočih lesenih stopni. cah lezel na kor šomašter Jer-gelj in je pod pazduho stiska! note. Toda ko je vseh deset prstov uprl v orgije, ni več potreboval teh popisanih papirjev Kajti zaprl je oči in igral mize dvigajoč glavo k nebu. Tedaj je iz orgel j zabučalo skoZi priprta vrata cerkve je mehko, sladko in ukazajoče zaplavalo po vasi. Bila je nedelja in ti vaščani ki so bili zavoljo svoje blaginje že na pol mestni ljudje, so jo začutili v srcu preprosto, blago, kakor le more biti nedelja 'na vasi. Zdaj se je rudniška kočija ustavila pred kamnitim stopniščem, ki se je dokaj visoko dvigalo k ploščadi, kjer je stala cerkev. Agata je pogledala kvišku in je videla, da je na ploščadi pred cerkvijo še polno ljudi. Njena občutljiva narava se je vedno rada ogibala zijanja množice Toda učinek zadrege, ki jo je spreletela, je bil ta, da se je ob-dala še z večjim sojem nedostopnosti. Naglo je izstopila iz kočije, dvignila glavo kakoi kakšna kraljica. In fantje, ki so stali zunaj pred cerkvijo, kakor da v cerkvi sami ni dovolj prostora zanje, so si jeli pr:šepetavati: »Lej, Novotnyjevka prihaja!« (Dalje prihodnjič) # Taborniki »Rodu temnega hrasta" iz Hrastnika na prvem zletu ta • V Beograd bomo šlil« — Ta novica je poživila delo vodov in kluba našega Rodu od dneva skupščine tabornikov Slovenije, ki je bila januarja v Ljubljani. Zavedali smo se, da je to sicer zaslužena, vendar izredna čast za naš Rod. Vse pa nas je nadalje opominjala, da se bo treba za zlet temeljito pripraviti. Na sejah upravnega odbora in na članskih sestankih vodov in kluba smo se pogovorih o članih, k: se bodo zleta udeležili, prav tako o krojih in opravi, o pripravi v taborniških disciplinah in veščinah ter o programskih točkah ob tabornem ognju. Meseca marca smo začeli s tečajem vodnikov in z vajami za program. Zanj smo si izbrali nastop svojega pevskega zbora, ki so ga sestavljali vsi izbrani udeleženci zleta. Naša članica tov Ocvirkova je zbor naučila tri pesmi: »Rudarsko pesem«, himno »Jugoslavija« in himno »Rodu temnega hrasta«, katere besedilo m melodijo je napravila naša članica tov Ser-bakova. Vsaka naslednja vaja nas je vse bolj utrdila v prepričanju, da bomo z nastopom pevskega zbora v Beogradu uspeli. Po temeljitih pripravah smo se ob velikem navdušenju udeležencev zleta v četrtek, 29 aprila, zjutraj zbrali. Z razv.to zastavo, v novih enotnih krojih, vsi dobre volje smo s harmonikarjem Muki j e m na čelu pričakali na železniški postaji svoje tovar še iz , Ljubljane, Jesenic, Nakega mesta j itd. Navdušen »Srečno!« nas je j pozdravil iz prispelega vlaka in ■ 150 tabornikov Slovenije je na- . daljevalo pot proti Beograda Naš Rod je poslal na zlet dva j vodak moškega pod vodstvom to_ j ▼anša Robija in ženskega pod vodstvom tov Kenkove ter pet članov kluba pod vodstvom starešine tov. Modrasa. To so sami : najmarljivejši in najzaslužnejši člani Rodu. Prihod v Beograd so zlasti tisti, ki naše prestolnice i še niso videli, težko pričakali. I In res je bil pogled na morje luči veličasten. Avtobusi so nas , s postaje odpeljali na taborni prostor na vznožju Avale, na Pašino brdo. 2e v temi smo opazili, da so si taborniki ostalih republik, Beograda in Vojvodine uredili svoja taborišča — mesta iz šotorov. Nas slovenske tabornike so ob prihodu pozdravili le dežurni stražarji ob vhodih v republiške tabore s signalnimi številkami. Tudi mi smo se kmalu porazdelili po šotorih, postavili stražo, napihnili blazine in po-spali. Dež, ki nas je prebudil v petek j zjutraj, se je neverjetno ustrašil naše dobre volje in navdušenja ob snidenju z bratskimi taborniki ostalih republik in je kmalu ponehal. Uredili smo svoj taboriščni prostor, postavili vhod, dvignili ob zboru vseh tabornikov Slovenije svojo zastavo, nato pa se sredi tabornega prostora zbrali k slovesni otvoritvi I. zleta tabornikov Jugoslavije. Okrog 1500 nas je bilo. Pisan in veličasten je bil pogled na zbrane tabornike. Šotori vseh oblik in barv, na drogovih republiške zastave — taborniki pa smo bili zbrani ob povelju: »Pozdrav zastavil«, k dvigu zvezne zastave. Zlet je odprl in pozdravil podstarešina zvezne uprave tabornikov Jugoslavije ter nas poklical, da se naslednjega dne udeležimo ogleda parade enot JLA, ki nam omogoča udeležbo v neposredni bližini slavnostnih tribun Za nedeljo pa je poklical člane vodov k tekmovanju v orientacijskem krosu, postavljanju šotorov in popoldne k zveznemu tabornemu ognju. bomikov Jugoslavije v Beogradu Sobota, 1. maj. — Beograd se kopa v soncu, morju zastav — na ulicah pa stotisoči ljudi. Povsod pesem, navdušenje, ljudje, narodi — ena sama pozdravljajoča enota. Kmalu smo bili postrojem za pohod. Na Teraz.jah smo začeli ta pohod na določeno mesto. Na čelu godba, zvezni in republiški rodovi, zastave, taborniki vseh republik, postavljeni v osmerostopih. Sami mladi, zdravi, sončni obrazi. Iz naših vrst je bilo izbranih 40 tabornikov, da se udeleže parade ob častni tribuni; iz Hrastnika starešina Modras, glavar družine tov. Kenko-va in tov. Vedrana. »Res, naša armada je močna in nepremagljiva,« — tako smo ugotovili, navdušeni ob strumnosti nastopajočih vojakov, ob pogledu na tanke in' letala nad nami, ki so se žvižgajoč oddaljevala. — Nepozabne vtise so odnesli naši mladi taborniki s parade. Popoldne smo si ogledali mesto, se spoznavali s taborniki bratskih republik, zbirali znake drugih Rodov in celo zapeli za Radio Beograd. Večerni zbor ob tabornem ognju je preprečil dež. Zato pa je bila nedelja spet lepa, topla in sončna. Lica so nam vidno zagorevala. Dopoldne so bila tek- movanja; Slovenci smo zasedli slabša mesta, kar nas zadolžuje da bomo še več delali, da pridobimo potrebne veščine in spret' nosti. —Vsi nastopajoči so dobili lične diplome. Popoldne je združilo v se tabornike ob tabornem ognju. Poleg Makedoncev, ki so navdušili goste in tabornike plesom in petjem, smo zapeli tudi Hrastničani. Zlasti smo dosegli lep uspeh s pesmijo »Rudarska.« Večer nas je našel že ob podrtih šotorih in pospravljenem taborniškem prostoru. Spustili smo taborne in zletno zastavo ter sklenili, da bo vsako leto 1. maja zlet tabornikov v eni izmed republik. Poslovili smo se od tabornikov ostalih republik. Mlajši, ki so v dneh zleta sklenili razna poznanstva, so pridno zbirali naslove in si ob podajanju rok obljubljali dopisovanje do prihodnjega zleta. Vrnili smo se spet v Hrastnik navdušeni od vtisov zleta, < sklepom, da se udeležimo še s večjem številu in še bolje pripravljeni zleta tabornikov Slovenije in Hrvatske meseca junija v Kumrovcu, rojstnem kraju našega vzornika — maršala Tita. J. K PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU Proletarec : NK Cel e 6:2 (1:0) V vzhodni skupini slovenskega prvenstva sta bili včeraj na sporedu dve tekmi Velenjski Rudar je visoko porazil ptujsko j Dravo z rezultatom 8:1 (2:1), I prav tako pa je v Celju Proletarec iz Zagorja slavil zmago nad Celjem. To je te drugi visoki poraz Celjanov na domačem igrišču, ki včeraj niso bili enakopravni Proletarcu, razen v prvem polčasu, ko so zapravili dve idealni priložnosti za dosego gola. Ko so domačini v drugem polčasu izenačili, so gostje prevzeli igro v svoje roke in do konca tekme dominirali na igrišču. Tekmo je pred 300 gle- t Nagradni labirint za pionirje dalci sodil z manjšimi napakami Glavič iz Maribora • RAZPIS Šahovska sekcija SD »Rudar« razpisuje prvenstvo Trbovelj za posameznike. Šahovski prvak Trbovelj za leto 1954 bo dobil spominsko darilo, drugo in tretje plasirani igralci pa bodo sprejeli spominske listine. Pravico nastopa imajo vsi igralci III. kategorije in prvoplasirani na klubskih prvenstvih. — Priglasitve sprejema šahovska sekcija »Rudarja« v svojih prostorih v četrtek, 13. maja, in v soboto. 15. maja, od 18 ure dalje. — Prvenstvo se bo pričelo v torek 18. maja. ob 6. urj zvečer. Šahovska sekcija SD »Rudar« Dragi pton‘rli m pionirke! — Poskusite najti Izhod Iz zamotanih poti gornjega labirinta. Vhod v labirint le pri »A«, Izhod pa pr: »B«. Ce boste naill pot za Izhod Iz tega labirinta, potem Io označile po sred: z rdečim svinčnikom, nato pa sliko Izreille ter nam jo prines le ali pa pošljite v naše uredništvo. Izžrebani rešitelj bo dobil od našega uredništva lepo knjigo v spomin. Krasno se počutim, ko nosim čevlje proizvod ..PLANIKA" KRANJ zato hitim v novoodprto poslovalnico Industrije čevljev iz Kranja, ki je odprta od 10. maja v Trbovltah, Ulico 1. tanita j a ' 'w ■■[■iiiiiiiiii3aBBnaiiBii«iBniBiiiiiiiiiaiiiii!iiiBii!iii[ pri Malgaju Dobro obutev in poceni dobim le pri prodajalni čevljev »PLANIK A" pošlo valnicn Trbovlje Trboveljčani, če hočete biti zadovoljni, ne pozabite kupiti čevljev ..PLANIKA" Ne zamudite izredne priložnosti! oniiinninnniiiHiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiuiuiiiiiiiiiii SD Rudar - Trbovlie lllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll>lllllllll!lll!lllllllllllllllllllllllllllll!!lllll|||||||||||||||||||||||||l!llllllllllll!l!ll!llll!llll!!linilllllllllllllll!llll!llini!lllllll!lin priredi 16. maja ob 14. uri na stadionu Rudarja veliko tradicionalno TOMBOLO Glavni dobitki: kuhinja, moško kolo, radioaparat. kavč, štedilnik, tona trboveljskega cementa, tona trboveljskega cementa, tona trboveljskega cementa, 1500 kom. opeke, 1500 kom. opeke, 1500 kom. opeke, dve toni cementa ZM, tona cementa ZM, tona cementa ZM, prašič, sodček vina, blago za moško obleko, rešo, električna peč, tona apna, tona apna, ženska obleka, prešita otroška odeja, .tona premoga 3 a itd. in približno 1000 malih dobitkov. CENA SREČKI 50 DIN. V primeru slabega vremena, bo tombola preložena na naslednjo nedeljo. po TOMBOLI VELIKO LJUDSKO RAJANJE! VABLJE NI! Križanka ^Kudarslvo" 10 11 Ju r j I 3 il ■ p j;6 117 1^ :5; 43. Vodoravno: 1. jamski plin; 5. plodna; 13. žlahtna ruda; 18 vrsta plina; 20. sladke alkoholne pijače; 22. zvijača, ukana; 23 hitra hoja; 24. obžalovanje; 26. ozka, ploščata; 27. obrtnik; 29. zapor (arab.); 30 ploskovna mera; 31, vrsta žabe (dvoj.); 33 skrajni konec zemeljske celine (dvojina); 34. grezilo (hrv.); 36. dva enaka samoglasnika; 37 proboj zemlje (mno. žina); 39 govorilna priprava na daljavo; 41 šaljiv (hrv.); 42 eksplozivno vojno orožje; znak za kemično prvino, 45. rastlina z grenkim okusom; 46. član družine; 48. last Erne; 49. glej 30; 50 pripadnik balkanskega naroda; 52. afriška reka; 53. morski razbojnik; 55 moško ime (srb.)- 56. pomožni glagol (dvoj.); 57. židovsko moško ime; 59. zajedavec, skledoli-znik; 61. mesto v Švici; 62. ro gata gozdna žival; 64. člana senata; 66. kemični element; 67. vrsta premoga; 68. izvor; 69 balkanska država. Navpično: 1. industrijska veja; 2. omamno sredstvo (pri operacijah); 3. kazalni zaimek; 4. nemški predlog; 6. staroslovanska pijača; 7. kratica za Društvo inženirjev in tehnikov; 8. vrsta barve; 9 zračiti jamo; 10. pripadnica evropske države; 11. krajevni prislov; 12. znak za kem. prvino; 14. začetnici pisatelja dela »Vojna in mir«-15. naplačilo; 16. značilna oblika (množ.); 17. izgorevanja v jami; 19. jamomerski instrument; 21. industrijski kraj na Gorenjskem; 24. vrsta kamenine; 25. naredil; 27 tovarna pil (hrv.); 28. gostinski lokal (srb.); 1 :* i7 j« H . 1* ^ i *5 Id Jo T* " UH31 i p I ji ■’ i i P8 Hi 41 M 1 = ! . 44 *rM i j« 1 ! • jupj MPj....I_l i,KP9 55 59 i 2 i ! i »IH ->V! j i i67 j i i i l 68 j Uprava za ceste LRS tehn . sekcija Celje razpisuje Cestno nadzorstvo Radeče okraj Trbovlje: Rep. cesta II/ 336 od km 8,500 do km 11,000 (Medija—Lokel' Rep. cesla 11/336 od km 11,000 do km 13,500 (Loke—Zagoriel-Rep cesta 11/328 od km 57,500 do km 60,000 (Trbovlje— Hrast, nik. Cestno nadzorstvo Šoštanj, okraj Šoštanj: Rep. cesta 11/339 od km 11 £00 do km 14,000 (Sentjani—Ve. ienje); Rep. cesta 11/340 od km 16,500 do km 19,000 (Mozirje__ Prihova); Rep. cesla 111341 od km 5.000 do km 8,000 (Gorenje— Penk); Rep. cesta 11/341 od km 19.000 do km 21,000 (Velenje— Salek); Rep. cesta 11/342 od km 51.000 do km 55,000 (Zavodna— Šoštanj). Cestno nadzorstvo Vransko okraj Celje: Rep. cesta U/340 od km 3,500 do km 7,000 (Breg—Parlilje); Rep, cesta 11/340 od km 10,500 do km 12J00 (Letuš—Skruba), Rep. cesta 11/340 od km 12,500 do km 14,500 (Skruba—Ljubila), Rep. cesta 11/341 od km 0,000 do km 2,000 (Letuš—Šmartno ob Pa- Cestno nadzorstvo Celje I, okraj Celje: Rep. cesta lilo od km 62,500 do km 67,000 (Frankolovo—Stranice). Cestno nadzorstvo Celje n, okraj Celje: Rep. cesta 11/337 od km 39,500 do km 43,500 (Košnica—Cret), Rep. cesta 11/344 od km 5,000 do km 7,000 (Store—Druiinska vas); Rep. cesla 11/344 od km 7,000 do km 9,000 (Druiinska vas—Vrb-no). Rep. cesta 11/344 od km 11,000 do km 14,500 (Šentjur—Grobel. no), Rep. cesta 11/344 .od km 22.000 do km 25.000 (Šmarje— Belo), Rep. cesla 111344 od km 28,100 do km 33.000 (Podplat— Rog. Slatina). Splošni pogoji: Da je driavlfan 1 FLRJ, da n! starejši od 25 let, da le odsluill kadrovski rok v JLA. da Ima najmanj 6 razredov osnovne šoje, da je duševno In telesno zdrav ter zmožen oprav, l/atl cestarsko službo. Pismene ponudbe /e poslati na gorn/l naslov najkasneje do 20. maja 1954. Navesti je kratek živ-Ijenjepis In priložit' zadnje šolsko spričevalo In zdravniški Izvid 31. ime nemškega industrijskega trusta (fon.): 32 maloazijska država; 34. žensko ime (množ.); 35. določena višina: 37 latinska črka »f«; 38. veznik; 39 enaindvajseta in osma črka v abecedi; 40. predlog: 44. kemična prvina; 46. narejen iz sira; 47. hrvatski pesnik in pisatelj (Veli Jože); 49. veža starorimske jb ! ! j milem; i I ! hiše; 51. nemškj pridevnik (mrzel); 53 gospod (češko ali poljsko); 54. železniška proga; 56. kurirji' 58 vzročn« veznik; 59. število; 60 glej 11; 61. nekdanji vodja banovine; 63. znak za kemične prvino; 64. znak za kemično prvino; 65 znak za kemično prvino: 66 zli duh starih Egipčanov Zmaga v Celin Zenska ekipa »Svobode« se je ustanovila oz. obnovila šele pred dobrim mesecem, ker »e je po odhodu tov Mariniča iž Trbovelj razbila. Sedaj pa se je, po prihodu tov. Radeja na tiboveljsko gimnazijo, košarka med dijakinjami spet uveljavila. Debeta marljivo trenirajo in uspeh se je pokazal. Res je, da so prvo tekmo v letošnji ligi z Bran kom iz Maribora izgubile, kar pa ni čudno, ker po odhodu prejšnjega vaditelja iz Trbovelj niso več trenirale. — Košarkaricam »Svobode« želimo v prihodnje še mnogo uspehov. V nedeljo je bila nadalje v Celju prvenstvena košarkarska tekma med žensko ekipo Celja in »Svobodo iz Trbovelj. Košarkarice iz Trbovelj so v tej tekmi pokazale precej napredka ter so po razburljivi igri zmagale z re-zutatom 21:18 (11:8) Trboveljčani so nastopile v sledeči postavi: Goršek (10), So-tenšek (9), Pavšek (2), Dolar, Baloh Irt, Zunk, Klanšek in Feme. KINO »SVOBODA-CENTER« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal danes, v sredo in jutri v četrtek, ameriški glasbeni in zabavni fi(m v barvah »NA OTOKU S TEBOJ«. Predstave po znižani ceni. — Od petka do ponedeljka amer. pustolovski film »SAMOTNA ZVEZDA«. — V nedeljo dopoldne bo na sporedu švicarski film »ŠTIRJE v DŽIPU«. Predstava po znižani ceni: za odrasle 25 din, za mladino 10 din. KINO »SVOBODA« Trbovlje n. bo predvajal švic zabavni film »KRALJ KEGLJAČEV«. Razpored predstav bo razviden z lepakov. PRVENSTVO SLOVENIJE KOŠARKI Rudar—Šoštanj 77:52 (45:23) Na stadionu SD »Rudarja« v Trbovljah se je preteklo nedeljo odigrala prvenstvena košarkarska tekma med moštvom iz Šoštanja in domačo ekipo Rudarja. Po boljši igri v prvem polčasu si je Rudar zagotovil zmago, medtem ko so bili v drugem delu igre boljši gostje. KINO »ZASAVJE« V TRBOVLJAH bo predvajal od 12. do 17. maja 1954 avstr glasbeni film »NESMRTNI VALČEK«. Predstave v sredo ob 5. In 7. uri, v četrtek ob 5. in 7. uri. V soboto, 15. maja 1954, pa bo imel na sporedu ob 5. In 7. uri; v nedeljo, 16. ma-j a, ob 3., 5. in 7 uri; v ponedeljek, 17. maja, ob 5. in 7. url jugoslovanski film »OBČINSKO DETE«. Za mladino ni primeren Patujoči kino LP Trbovlje bo predvajal od 14. do 18. maja 1954 amer film »Zaklad Sterra Madre«. — V petek, 14. maja 1954, ob 19. uri na Dobovcu; v soboto, 15. maja 1954, ob 17. uri na Izlakah; ob 20. url pa v Mlinšah; v nedeljo, 16. maja 1954, ob 10. uri v Vrhovem; ob 14.30 v Jagnjenici, ob 17.30 pa v Podkumu, v ponedeljek, 17. maja 1954, ob 17.30 v Zidanem mostu, ob 20. uri pa v Loki pri Zidanem mostu; v torek, 18. maja 1954, ob 17. uri na Dobrni, ob 19.30 pa v Čečah. POZOR! Prebivalstvo Trbovelj obveščamo, da bo žrebanje srečk Državne loterije 23. t. m. v Ljubljani, zato pohitite z nakupom srečk! Vse Izžrebane srečke lahko vnovčite v trafiki Franca Dolničarja v Trbovljah. Iščem« tudi prodajalce srečk! ZAHVALA Vsem, ki so mi ob izgubi mojega ljubljenega moža Ivana Božička stali ob strani, darovali vence in ga spremili na zadnji poti, se najlskreneje zahvaljujem. Žalujoča žena Fani Božiček, I Trbovlje I Rešitev nagradne posetnice Rešitev nagradne vizitke, ki smo jo priobčili v prejšnji š * -vilki našega lista, se glasi: zobozdravnik. Strogi žreb je prisodil nagrado pionirki Veronik« Čebela Iz Dolenje vasi pri Zagorju, ki naj ob priložnosti pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo POPRAVEK V 18. številki našega lista so se na šesti strani, kjer smo objavili dobitnike nagrad žrebanja naročnikov »Zasavskega vestnika«, vrinile nekatere napake, ki jih danes popravljamo. — 13. nagrado ja žreb prisodil Alojziji Božič iz Trbovelj in ne Alojzij* Fožič, kakor je pomotoma tiskano. Prav tako je bila dobitnik 106. nagrade Ivica Tausel iz Trbovelj in ne Ivica Mausel. Nadalje je 64. nagrada določena *« Milko Nolimal iz Zagorja, ne p* Milko Nohmal. Pri 94. nagradi je bilo pomotoma izpuščeno, da j° dobi Ivan Fonda Iz Radeč—Zeb-nika, kar po tej poti popravi}«' mo oziroma izpopolnjujemo. Uredništvo in uprava »Zasavskega veatnika* Kupimo SUH HRASTOV LES v debelinah nad 3 cm In doli* nah nad 150 cm v vseh k®**' fina h. — Splošno strojno •***' zarstvo Trbovlje. ZAMENJAVA. — Tisti, W £ pretekli četrtek zvečer v gostišču »Partizana« v bovljah napačen dežnik, sc zglasi v upravi »Zasav^\| ga vestnika«, kjer bo svojega. ______ Pozor! — Nujno! Do 15. maja Je dvigniti in nogavice pri Stanku In Gerčar v Trbovljah, zaradi *' kvldacije podjetja _________ PREKLIC Zahvaljujem se Mirku *■ privcu. da je odstopil od tož®~ ker sern ga udarila. — Leben, Zagorje. $