Stev. 66. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 240-— m pol leta K 120*— V Ljubljeni, torek, 21* marca 1922. Leto IEr la aprsnStn i Ko-pttaniic «nci itn. 8 — T«Mm ■ralDiitve it««. SO — Tdtfoa sbi apravalšiv« it«, il* ca CENE PO POSTI: ui četrt leta K 60"— sa en mesec K 20*— v upravi stane mesečno K 18'— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna Številka stane K 1*40 Hal radikalizem. Politika ljudske stranke v Jugoslaviji Pod silo razmer postaja čezdaljebolj odloč-Ker radikalna in demokratska stranka P°d nobenim pogojem ne marata sporazuma s proticentralističnimi strankami države, ker jima očividno ni nič ležeče na zadovoljitvi ogromne večine hrvatskega in slovenskega ljudstva in ker hočeta svoj centralistično-birokratski, socialno-reakci-onalni in starosrbsko-militaristični zamisel rzave izvesti brez najmanjšega ozira na v emokratske, socialne in miroljubne človečanske zahteve časa — je ljudska stranka Prisiljena svojo borbo proti režimu poostri-*» tembolj ker imajo v Belgradu napram lenim političnim in kulturnim zahtevam P°pohiorna zamašena ušesa. . Kršcansko-socialistično delavstvo se s Popolnoma ujema. Buržoazna vlada r® s svojim protiljudskim centralizmom lovne sloje v gospodarsko bedo, onemo-J® skupni boj proletariata proti kapi-ističnemu izžemanju z izjemnimi zako-parcelacijo države v sreze in okru-6 ^vzeti ljudstvu iz rok še slednjo j-,ec* samoodločitve v občinah in deželi, osedanji pošteni poizkusi ljudske stran-e Pridobiti srbske stranke za pameten Porazum, so se izjalovili. Zato je zdaj čas raniti na drugo pot in ljudstvo bo po tej Mi tudi krenilo. ,. Za odločen nastop pa je ljudski stran-1 Potrebna notranja edinost za vsako ce-V najhujšem boju ne smemo pozabiti, nam je močna država nujno potrebna in “8 mora naše prizadevanje za čim večjo Zakonodajno avtonomijo, pa če je komu to ljubše, za federalizacijo (ki pa se z ozirom tta Hrvate izven ozkih mej Banovine ne jnore izvesti na strogi nacionalni podlagi) ?iti vedno v skladu s splošnimi kulturnimi socialnimi zahtevami vseh treh narodov ^ifcavi, da se mora v tem federalističnem e8tavu zasigurati predvsem enotna okvirji socialna zakonodaja za celo državo, svo-°da enotne delavske organizacije po celi j^zavi in splošne enake državljanske svo-°scine za vsakega državljana, naj bo Srb, ‘irvat ali Slovenec. Federalizacija ali avtonomija — za ime ne gre, gre za duh — P°ra skratka služiti kot sredstvo za demo-fatizacijo države, za uveljavljenje nepo-fedne in dejanske politične moči ljudskih lat V vsek zastoPih, za izvedbo socialnih j jtev delovnih kmetskih in industrijsko-, ejavskih slojev; ne sme pa služiti komur-, °h za pretvezo, da se potom nje uveljavi ^aksna socialna ali kulturna reakcija pod Jo kakršnegakoli nacionalnega šoviniz- j . vpot, da se to doseže proti odporu vla-al ki danes zahteva le radikalne, neiz- prosne in neodjenljive taktike. Zlasti pa mora stranka bolj glasno kakor le kdaj podčrtati, da je stranka našega inteligentnega, kmetskega in delavskega proletariata in da je njen končni najvišji cilj pre-uredba družbe v krščansko socialistično brez vseh kompromisov s preteklostjo, brez vsakega vodenega socialnega refor-mizma, ki se drži v izvestni meri še nekaterih ljudskih strank, n. pr. v Nemčiji, v Italiji, pa se je program ljudske stranke že zelo zradikaliziral. Dr. Korošec je na shodih rudarjev to stran našega dela dobro označil. In če bo treba kakšne koalicije s katerokoli drugo jugoslovansko proti-centralistično stranko, to ne bo moglo in smelo pomeniti kakšne preorientacije naše stranke v kulturnem in socialnem pogledu. Vrhovno načelo pa mora biti, da je ta cilj mogoče doseči le v okviru enotne ljudske stranke. Zato krščansko socialistično delavstvo odklanja vsako demagogijo, ki bi hotela potrebno in nujno zradikaliziranje taktike ljudske stranke izrabiti v kakšne druge cilje. Na to vabo se krščansko socialistično delavstvo ne bo odzvalo, pa naj mu tudi nekateri skušajo laskati z radikalnim, socialnim, antimilitarističnim in republičan-skim programom. Mi vemo, da svojega socialnega programa ne moremo doseči drugače kakor v močni in solidni ljudski stranki, kakršna je in kakor se bo še razvijala dalje. Krščanski socialistični, pacifistični in ljudski program se je zarodil v ne-drijih ljudske stranke in se bo vzpopolnje-val ter realizoval v njenem okvirju kljub vsem zunanjim in morebiti tudi notranjim težkočam. Zato bo krščansko socialistično delavstvo moč in enotnost ljudske stranke kakor en mož ščitilo proti vsakršnim intrigam. BneoHi red ftgutf&rcnce v taei. Rim. Po izjavah tukajšnjih merodajnih političnih krogov se bo pečala genovska obnovitvena konferenca s sledečimi vprašanji: 1. Proučavanje izpeljave sklepa, ki ga je sprejel dne 6. jan. 1922 vrhovni svet na konferenci v Cannes. 2. Zagotovitev evropskega trajnega miru. 3. Bistveni pogoji upostave medsebojnega zaupanja brez kršitve obstoječih pogodb. 4. Finančna vprašanja: a) Kroženje bankovcev, b) osrednje in emisijske banke, c) javne finance v razmerju do obnove, d) menični tečaji, e) organizacija javnih in zasebnih kreditov. 5. Gospodarska in trgovinska vprašanja: a) Olajšave in jamstva za izvozno in uvozno trgovino, b) zakonska in pravna jamstva upostavljene trgovine, c) varstvo industrijske, umetniške in literarne duševne lastnine, d) konzularna ustava, e) pripustitev in položaj inozemcev pri izvrševanju trgovskih poslov, f) tehnična pomoč za upostavo industrije, g) prometna vprašanja. V mestu Genovi bodo nastanjene nemška, francoska, angleška in belgijska delegacija, druge pa v Rapallu, Pegli in Nervi. Ruski delegatje bodo nastanjeni v Santa Margherita, da se na ta način preprečijo morebitni javni ljudski nastopi. Prva točka dnevnega reda se nanaša na splošni značaj dela na konferenci, predvsem na upostavo odnošajev do Rusije in na nje priznanje. Točki 2. in 3. sta čisto političnega značaja. Obravnavali jih bodo ministrski predsedniki in zunanji ministri. Ostala vprašanja se bodo obravnavala v komisijah in podkomisijah. Fred imosieoans&o »Panam**. Belgrad, 21. marca. (Izv.) »Videlo« prinaša pod naslovom: »Pred jugoslovansko Panamo« daljši članek o napadu, ki se za kulisami in za enkrat še po raznih kabinetih pripravlja na gospodarstvo naše države. Gre za zgradbo glavnih železniških prog. Snuje se neka delniška družla z ruskim in amerikanskim kapitalom v višini več milijonov dolarjev. Ustanovitelji te družbe so znani ruski knezi, ki so zato, da se jim stvar posreči, angažirali več vladnih poslancev, znane advokate iz bel-grajske porodice in druge osebe, in jim obljubiil za slučaj, če se akcija posreči, mastne nagrade. Načelniku nekega mini- strstva je obljubljenih 44 milijonov dinarjev. Kake vsote bodo z ozirom na to dobile druge višje osebe, si pač lahko mislimo. Društvo bi imelo neomejene pravice za eksploatacijo rudnikov, zgraditev mostov in ladij. Predvsem bi zgradili dve glavni progi Belgrad—Metkovič in Pandjevo— Belgrad—Bos. Mitroviča. Družba bi imela 80 let pravico popolne izrabe teh železnic, vendar pa ima država pravico odkupiti železnice, če plača investiran kapital v dolarjih. Glavni odbor obstoji iz 7 članov, 5 članov pa volijo delničarji. Na ta način hočejo spraviti vse gospodarstvo naše države v roke tujcev v popolno izrabo. Kairo, 19. marca. (Izv.) Ko se je novi j nifestacij. Množica je obmetavala redarje egiptovski kralj povrnil s pregledovanja s kamenjem, ki so začeli streljati. Več oseb čet, je prišlo do Angležem sovražnih ma- I je bilo ranjenih. Sefa partaniEiite. Belgrad, 20. marca. (Izv.) Predsednik dr. Ivan Ribar je otvoril današnjo sejo narodne skupščine ob 5.30 popoldne. Prisotnih je dovolj poslancev. Na dnevnem redu je razprava zakona o ureditvi plačevanja trgovinskih dolgov v inozemstvu. Nato se čita zapisnik zadnje seje ter došle prošnje in pritožbe ter zakonski predlogi, ki so predloženi narodni skupščini v nadaljnjo obravnavo. Minister za pravosodje dr. Markovič sporoča, da zahteva sodišče izročitev nekaterih poslancev, med njimi Rudolfa Golouha. Minister naznanja, da odstopa od svoje zahteve po izročitve sodišču poslanca Ivana Majcna, ker je nastopilo objektivno zastaranje kaznilnega dejanja. — Nato se čitajo vložene interpelacije ter zakoni, ki jih je potrdil kralj Aleksander. Na vrsto pride obtožba bivšega vojnega ministra generala Zečevica, ker je pozval rekrute pozimi v službovanje v kadar in ker jih je vsled malomarnosti vojne uprave vsled nezadostne preskrbe z obleko in živili mnogo pomrlo. — Predsednik dr. Ribar predlaga, da se predloženi zakonski predlogi stavijo na dnevni red prihodnje seje narodne skupščine, ki je odrejena za 29. t, m. — Pred prehodom na dnevni red povzame besedo minister za konstituanto in izenačenje zakonov, Trifkovič, in pravi, da ima narodna skupščina v smislu člena 135 ustave rešiti zakonski načrt o splošni upravi in o srezkih in oblastnih samoupravah ter zakonski načrt o upravni razdelitvi države na oblasti. Ker po njegovem mnenju nima narodna skupščina na razpolago dovolj časa za temeljito razpravo o teh predlogih, sodi, da bi zelo škodovalo ugledu parlamenta in važnosti teh zakonov, ako se ti piedležeči zakoni rešijo s kraljevo na-redbo in ne v narodni skupščini. Da se to prepreči, naj se zakonski načrt o ureditvi plačevanja trgovskih dolgov v inozemstvu odgodi in da zbornica preide na razpravo o zakonskem načrtu glede splošne uprave. Med govorom dr, Trifkoviča je prišlo do burnih ugovorov Jugoslovanskega kluba. Dr. Korošec, Barič in Šimrak so neprestano protestirali zoper parcelacijo Slovenije. Govornik je moral prekiniti svoja izvajanja. Končno pa je vladna večina sprejela njegov predlog. Nemiri e Hib&RliL Belgrad, 20. marca. (Izv.) Iz Skoplje poročajo: Večji oddelek kačakov je zapustil nevtralni pas in je prekoračil jugoslovansko mejo v Netohiji. Dne 16, t. m. je naša obmejna straža razpršila po hudem boju to tolpo, pri čemer so jo podpirali orožniki in oboroženi kmetje. V boju je bilo ubitih pet kačakov, ostanek pa se je umaknil če? mejo. Belgrad, 20, marca. (Izv.) Z uradne strani se odločno dementira vest posameznih inozemskih listov, ki prihaja iz ita- Tunel. Roman. Spisal Bernhard Kellerraann. — Poslovenil Peter Mlakar. Hobby je sam oskrboval ducat žumalistov. Dan in noč je delal, da je zase »bobnal«; in ne bi mogel živeti, če bi ne potrjeval svojega bitja v javnosti. Tak je bil Hobby. In povrhtega je bil najbolj nadarjeni in iskani arhitekt v New Vorku. HobbY je prekinil svoj pogovor s parketom ter se °brnil k prijateljema. »Pripoveduj vendar, Maud, kaj počne mala Edith?« *e vprašal, dasi je bil že prej povprašal po oiroku, ki je bil boter. Z nobenim drugim vprašanjem se ni moglo topleje Zadeti njenega srca. V lem hipu je bila Maud za |*obbyja »kar navdušena.« Zardela je ler ga sanjavo 1,1 hvaležno pogledala s svojimi toplimi, rjavimi očmi. »Saj sem ii že povedala, da je Edith dan na dan s!Qišal« je odvrnila z nežnim materinskim glasom in nJene so žarele veselja. »To je bila pač zmerom.« »Da! Toda — Hobby ti si ne moreš predstavljati 'n kako je modra!« »Povej mu vendar listo o petelinu,« se je vmešal Allan. »Dal« In Maud mu je z žarečim in nežnim obrazom Pripovedovala smešno dogodbico, v kateri sla imela Slavno vlogo njena hči in petelin. Vsi trije so sc sme- kakor otroci. »Moram jo prav kmalu spet pogledali!« je dejal n°bbY. »V štirinafjstih dneh pridem k vama. In dru-^če praviš, da je bil v Buffalu določaš?« »Deadly dulll« je naglo odgovorila Maud. »Puh, dolgčas, da umiraš!« Dvignila je nežne obrvi ter za hip izgledala odkritosrčno nesrečna. »Lindleyevi so se preselili v Monlrea], to že veš!« »Velika škoda!« »Grace Kossat je že od jeseni v'Egiptu.« In Maud je izlila Hobbyju svoje srce. Kako strašno je lahko dolgočasen en sam dan! In kako dolgočasen večer! In v šaljivo očitajočem tonu je dostavila: »Kakšen družabnik je Mac, to veš dobro, Hobby! Zanemarja me še bolj ko prej. Marsikdaj ga ni ves dan iz tovarne. Zdaj si je k vsem tem lepim stvarem nabavil še celo vrslo svedrov, ki noč in dan vrtajo granit, i Mo in Bog ve kaj še vse. Za te svedre skrbi kakor za bolnike, kakor za bolnike, Hobbyl Ponoči sanja o njih...« Allan se je glasno nasmejal. »Le pusti ga, Maud!« je dejal Hobby pomežikujoč s svojimi belimi trepalnicami. »On že ve, kaj dela. In na listih par svedrov pač ne boš ljubosumn|, girliel« »Jaz jih kratkomalo sovražim!« je odvrnila Maud. »Tudi ne veruj,« je nadaljevala zardela, »da bi se bil pripeljal z menoj v New-York, če bi ne imel tu opravkov.« »Toda, Maud!« je miril Allan. Hobbyja pa je njen smehljajoči očitek spomnil na najvažnejše, kar je hotel Allonu povedati. Naenkral se je zresnil ter prijel Allana za frak. »Poslušaj, Mac,« je dejal nekoliko tišje, »jaz se bojim, da si danes zaman prišel iz Buffala. Stari Lloyd se ne počuti dobro. Pred dobro uro sem bil poklical Ethel LIoyd, a še ni vedela, ali bosta prišla. To bi bito res ne.DriielnoU »Saj ni potreba prav tukaj!« je odvrnil Allan, ne da bi razodel svojega razočaranja. »Na vsak način sem mu kakor satan za petami, Mac! Niti minute ne bo imel miru! In zdaj za hip z Bogom!« čez trenutek se je Hobby že pojavil z glasnim truščem v sosednji loži, v kateri so sedele tri mlade rdečelaske s svojo materjo. Dirigent s svojo suho jastrebjo glavo je naenkrat spet stal pred pultom in lahko naraščajoč grom je bobnel iz pavk. Fagoti so uglasili vprašujoč, sladko tožeč motiv, ki so ga ponavljali in poudarjali, dokler ga jim niso ugrabile gosli ler ga prevele na svoj jezik. Maud se je spet poglobila v glasbo. Allan pa je sedel z mrzlimi očmi na svojem se--dežu, prsa so se mu širila notranje napetosti. Obžolo-r val je, da je prišel. Lloydov predlog za kratek razi govor v loži koncertne palače ni očigled čudaštvu bogatega moža, ki je le redko koga sprejel doma, imel nič posebnega na sebi, in Allan je pritrdil brez obotavljanja. Tudi je nagibal, da^ Lloydu oprosti, ako je res bolan. Toda za svoi načrt, čigar veličina je včasi omamljala njega samega, je zahleval največje spoštovanje. Ta načrt, na katerem je delal že pet let noč in dan, je zaupal dosihdob samo še dvema človekoma: Hobbyju, ki je znal, če Ireba, prav tako molčali kakor klepetali, če se mu je zavezala beseda. In potem Lloydu. Niti Maud ni vedela. Zahteval je, da bi se moral Lloyd v palačo Madison Square sam pri« vleči, če je le mogoče. Zahteval je, da ga LIoyd vsaj obvesti, mu določi drug sestanek. Ako to Lloyd zamudi — no, potem ne mara nič več imeti opravka z muhastim, bolnim, bogatim dcdcenv StrSn 2. »Novi čas«, dne 21. marca 1922. Štev. 66. lijanskega vira, da se je namreč Ahmedu begu v Albaniji posrečilo s pomočjo Bel-grada poraziti vstaše in da je Jugoslavija pošiljala Ahmed begovim četam orožje, municijo in živila. V Albaniji se sedaj mudi komisija zveze narodov ter posredovalna komisija veleposlaniške konference. Poročila te komisije bodo na vsak način pojasnila zadnje dogodke v Albaniji. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Belgrajske »Novosti objavljajo, da so albanski vstaši popolnoma pobiti in da se je vlada že vrnila v Tirano, prevzela celokupno upravo v svoje roke in napravila red. Dsnašnla predborsa- Zagreb, 21. marca. (Izvirno) Pred-borza: Budimpešta 42, Berlin 128 (blago 130), Italija 16.15 (denar 16.20), London 1360 (blago 1375), New York 308 (blago 306), dolarji 295—306. Dunaj 4.80 (blago 5.10). Ourih, 21. marca. (Izvirno) Na današnji predborzi notirajo: Berlin 1.80, Holandsko 194.50, New York 513, London 23.47, Pariz 46.05, Italija 26.05, Praga 8.90, Budimpešta 0.64, Zagreb 1.60 (včeraj 1.55), Varšava 0.13, Dunaj 0.07, n.-a. krone 0.0725. Dunaj, 21. marca. (Izvirno) Danes no-tira na predborzi Zagreb 22.50. Sfinnesov gospodarski imperializem. Prof. N. Savin se v »Jugoslov. Lloydu« dalje peča s Stinnesovim načrtom za »obnovo« Rusije in prihaja do zaključka, da je to načrt brezobzirnega nemškega gospodarskega imperializma, ki ga izid svetovne vojne ni napravil skromnejšega. Zato da v največji meri zaposli nemško industrijo, pomaga Nemčiji plačati težko kon-tribucijo in spravi v pasivni nemški proračun ravnotežje, hoče Stinnes potlačiti Rusijo na stopnjo zgolj surovinske dežele, pahniti vse njeno delavstvo v brezposelnost, Izčrpati iz prebivalstva desetkrat več nego je izčrpava! predvojni ruski erar, podrediti jo komandi tujih čet, ki jih bo morala Rusija sama plačevati. Vse to naj bi bila pa le sredstva za končni glavni cilj: prisiliti Rusijo, da stvori z Nemčijo »Evropske Združene države«, v katerih bi seveda igrala Nemčija gospodarja, Rusija pa ponižno deklo. Ako bi Nemčija to dosegla, potem bi se popolno-ina osvobodila iz klešč entente. Na suhem bi razpolagala z ogromno vojno silo, a na morju bi ji nobena blokada nič ne škodila, ker bi imela v Rusiji neizčrpne vire živeža in vseh drugih potrebščin. V Londonu so Stinnesa krstili za »nevarnega patriota«. Kakor vidimo iz gornjih izvajanj, ne brez razloga. Njegova nevarnost se zmanjša v toliko, v kolikor se njegov načrt križa s političnimi in gospodarskimi koristmi entente, ki zato uresničenja tega načrta gotovo ne bo podpirala. In ta nevarnost je še manjša, če pomislimo, da v Rusiji vendarle ne sede na krmilu sami idioti. LUKSUS SE BO DOVOLIL. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Finančna sekcija je na sinočnji seji dognala, da znašajo dohodki vseh poštnih ravnateljstev 51 milijonov več, kakor pa predvideva proračun. Razpravljalo se je o prepovedi uvoza luksuznega blaga. Sekcija je mnenja, da ta odredba ni bila v korist, ker so se dohodki znatno zmanjšali, na drugi strani pa ni dosegla svojega uspeha, ker se v sličnih slučajih tihotapi. Finančni minister bi moral v takih slučajih nastopati sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. Uvoz luksuznega blaga — vsaj nekaterih vrst — naj se dovoli, poviša pa naj le carina. Iz proračuna se črtajo vsi do- hodki šolnin, ker jih tudi ustava ne predvideva. AVSTRIJSKI MONARHISTI ZA KARLA. Dunaj, 20. marca. (Izv.) Včeraj je prišla na angleško poslaništvo skupina monarhistov in je izročila prisotnemu poslaniškemu tajniku dve prošnji, naslovljeni na angleškega kralja in na angleško kraljico s prošnjo, naj uveljavita svoj vpliv, da se položaj bivšega cesarja Karla na Madeiri olajša. Poslaniški tajnik je sprejel prošnji in izjavil, da se sedaj veleposlaniška konferenca v Parizu bavi z vprašanjem apanaže bivšemu cesarju. Pred poslaništvom je bila zbrana straža, ki pa ni imela povoda posredovati. Jolitični dogodki. +Slovenska sedanjost. »Prager Tag-blattc od 19. t. m. prinaša v uvodniku »Slovenische Gegenvvart« simpatičen članek o Slovencih, o dr. Jegliču in dr. Korošcu, o slovenski izraziti svojstvenosti, v podrobnostih pa podaja dopisnik iz Ljubljane češkim Nemcem nekatere take podatke, da si češki Nemci ne bodo mogli ustvariti prave slike o Slovencih. Tako: »Slovenci so evropski element med Jugoslovani, čeprav je njih narodna kultura najmlajša. Šele pred 10 leti so skovali slovensko slovnico in slovenski slovar, ki ga prav kar sestavljajo, mrgoli germanizmov in romaniz-mov.« Kje je dopisnik P. T. dobil te informacije? O Ljubljani, ki ji pripisuje češki informator 100.000 prebivalcev, pravi, da je najčistejše mesto v moralnem oziru, da se ne popiva itd. itd. Celo o devizi: '.»Milijonarji naj zidajo hiše!« je čul dopisnik nekaj napačnih številk. Nas le veseli, da zunanji svet ne ve, koliko se pri nas preveč popiva, preveč pleše, preveč služi Veneri, a gospodje od >Preroda« bi dopisniku P. Tgbl. precej ostrigli hvalo o Slovencih, kjer smo graje vredni. 4- Moratorij zopet odložen. Radi zakonskega predloga o moratoriju so si li-berali in radikali vedno v laseh. Da prikrijejo na zunaj svoja notranja nesoglasja so pokrili umaknitev razprave o moratoriju na včerajšnji seji parlamenta z izgovorom, da je treba sprejeti nemudoma zakon o samoupravi in o razdelitvi države na oblasti, ker poteče 28. t. m. v ustavi določen rok. — Tlačijo in tlačijo, zato bo lepega dne njihova skrpucala odnesel — veter. -j- Kakršen mož, tak minister in politik. Finančni minister dr. Kumanudi je ponovno obljubil članom Jugoslovanskega kluba, da bo popravil v proračunu krivico, storjeno kat. cerkva. Izjavil je, da bo sprejel vse predloge, ki jih sprejme minister za vere dr. Krstelj. Minister za vere je sprejel predloge slovenskega in hrvat-skega episkopata za proračun 1922 v celoti, v celoti pa je dr. Kumanudi snedel tudi dano besedo. Kdo se bo še zanesel na besede »merodajnih«? -f Obtožba proti generalu Žcčeviču, ki so jo podpisali Jugoslovanski klub, NSS, republikanci in SPJ, je sestavljena in pride na dnevni red parlamenta dne 29. t. m. Demokratje, stari sovražniki Žečevičevi, se drže zelo rezervirano. Radikali pa jim groze, da bodo zahtevali izročitev sodišču Prihičeviča, ako bodo demokratje nastopili za obtožbo. Vsekakor bo koalicija držala skupaj, ker se drže najrazličnejše umazane afere ene kot druge stranke. 4- Lep red r ministrstvu. Dr. Krstelj je odpustil iz ministrstva za vere znanega Jukiča radi poneverb. Mož je pod ključem. + Trezen glas iz Srbijo. Beogradske »Novosti« od 18. t. m. pišejo: »Ljudje, ki trdijo danes, da je Svetozar Pribičevič več vreden kot večina hrvatskega naroda, pozabljajo dejstvo, da smo se ujedinili, ne da se nato pobijemo in razidemo, marveč, da stvorimo skupno državo. Res, za osnovo tej državi je bil srbski narod, ki je tudi številčno jačji. Ali to še ne znači, da mora v državni skupnosti srbski narod usiliti svojo voljo hrvatskemu narodu, marveč, da moramo priti do pametnega dogovora, pa magari v škodo g. Pribičeviča in vseh veli-i kih — ki so veliki, ker se za velikane | smatrajo — a na korist Jugoslavije, ki jo tvorijo Srbi, Hrvatje in Slovenci.« SDnevni dogodki — Od gladu umirajo. V Rusiji traja lakota neprestano. Oslabelosti cepajo ljudje po cestah. Statistično je ugotovljeno, da je od 1. decembra 1921 do 15. febr. 1922 pomrlo 5 milijonov ljudi. — V nedeljo se je vršil v Ljubljani sestanek vseh sloveE-skih organizacij (izvzemši Daily Mailc med drugim prinaša mirovne pogoje, katere bi bila Nemčija stavila, ako bi bila zmagala. 1. Nobenega premirja ne na vodi, ne na suhem, dokler ni zadnji sngrski vojak zapustil Francijo in Belgijo :n dokler Nemci ne stoje v Parizu. 2. Aneksija Belgije in obrežja Calaiaa, 3. Aneksija pokrajine Briey-Longwy v severnovzhodni Franciji. 4. Francija mora predati trdnjave Belfort, Toul in Verdun ter ozemlja vzhodno od teh. 5. Povrnitev nemških kolonij. 6. Anglija mora predati vse premogovne postaje in vrniti Gibraltar Španski. 7. Predaja celokupne angleške mornarice. 8. Anglija vrne Egipt" in Sueški prekop Turčiji. 9. Evakuvacija Grške in vpostavitev kralja Konstantina. 10. Delitev Srbije in Crne gore med Avstrijo in Bolgarijo. 11. Ame- rika, Anglija in Francija plačajo devet milijard funtov šterlingov vojne odškodnine. 12. Okupacija Francije in Belgije, dokler ni zadoščeno tem pogojem. Okupacijske stroške nosijo aliiranci. Te pogoje je nameraval predlagati grof von Roon, član pruske gosposke zbornice \ maju 1918. Širite ..HOM« tES“ Konsumenti! M,M. ♦ Organizacija konsumentov jc danes bolj potrebna ko kedaj prej. Naša organizacija je t Ljubljani, Kongresni trg 2. Podružnice po vseh delih Slovenije. — Člani sc sprejemajo v osrednji pisarni na Kongresnem trgu ali pri poslovodstvih posameznih podružnic OBJAVA. PETI REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE ESK0MPTNE BANKE V LJUBLJANI, kateri je bil sklican na 23. marca 1922 ob 11. uri v bančnih prostorih v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 11, z V tem oglasu določenim dnevnim redom in objavljenem v „Slovencu“ št. 54. z dne 7. marca 1922 se prekliče in preloži na kasnejši čas, ki bo pravočasno objavljen. Ljubljana, dne 19. marca 1922. Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani: Jean B. Pollak t č. predsednik. Karl Kauschegg t. č. podpredsednik.