Stav. 72._ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. LecUjiltvo: Ulic* Sv. FraačiSk* A^&e« St 20, L nad str. — V* dopisi nij M pošiljajo urednlftvu (ista. Nefrankiraiu pisma m M prejemajo In rokopisi ae ne vračaja Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Ustpik koosortU lista Jrtlul- Tisk tiskarne .Edinottt*, vplaaee zadnge a omejenim poraitvora v Trstu, ulica St. FranOlka Aallkega §L ML Telefon uredniitva in uprave tet. 11-57. Naročnina anala: Za celo lata .••••»•K 24.— Za pol leta ...».••••••••••»• IX«* ca tri mesece.........................JTT za nedeljsko ladajasa eeto lata........ U> za pol leta................. V trstu, v 1916. Letnik XII. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po $ vinarjev* zastarele Številke po 10 vinarjev. Oflasl se ntfonafo na milimetre v Sfrokosti eae kolona Cena: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vi& Osmrtnice, zahvale, ooelanfce, oglasi denarnih za* vodov . . . .......... . mm po 20 vt& Oflasl v teksta UsU do pet vrst . ......K 20— vsaka nadaljaa vrsta ......: ... . 2.— Mali ofiasl po 4 vinarja beseda, najmanj pa 40 vinarje* Ojfase sprtfema Inseratal oddelek .Edinosti«. Nar obdat tn reklamacije se paBJalo m pravi lista. PlaCnJa sa izključno I« upravi .EdloosU'. — Plača in toli s« v Trata. Uprava In inseratnl oddelek sa nahajata v ulld 9v. PranSIikS AaUkegs Št 201 — PoteotaranUničm račun ft. 841.652 Pretim najnovejših dotodkoo. Zapadno bojišče. — Saksonski polki zavzeli z naskokom pri Ville au Bois, 20 km severovzhodno Reirnsa, sovražno po^ Stpjanko v širini 1400 m in globočmi okoli 1000 m. Na zapadnem bregu Moze pred Verdunom Vranji gozd in gozd Cumieres popolnoma očiščena sovražnika. Protinapadi zavrnjeni. Na vzhodnem bregu živahni topovski boji severovzhodno utrdbe Bras, zapadno vasi in okoli utrdbe Vaux in v \Yoevrski nižini. Ruska bojišča. — Nikjer nobenih važnih dogodkov. Baikansko bciišče. — Italijanske čete so se v Albaniji vsled ogroženja po naših oddelkih umaknile na južni breg reke Vo-juse. Italijanska fronta. — Živahno sovražno topovsko delovanje na primorski fronti. Na doberdobski planoti boji z minami in ročnimi Granatami. Turška bojišča. — Nobenih poročil o kakih važnih izpremembah. Dos^Viki na morju. — Angleški rušilec -Coouette* in torpedovka »St. 11« zadela na vzhodnem obrežju na mine in se potopila. Ruska torpedovka »Lajtnant Pu-.sjin« južno Varne zadela na mino in se istotako potopila. _ urMno poročilo. BERLIN, II. (Kor.) Veliki giavni stan. 11. marca 1916. Zapadno bojišče. — Saksonski poki so s čisto majhnimi izgubami zavzeli z naskokom močno zgrajene postojanke v gozdovju Jugozapadno In južno Ville au Bois, 29 km severovzhodna Reirasa In sicer v širini okoli 1400 m in globočini do okoli enega kilometra. Neranjenih je b!!o ujetih 12 oficirjev In 725 mož, uplenjen en revcitverskl top, 5 strojnih pušk in 13 ml-novk. Na zapadnem bregu Moze smo očistili zadnja francoska gnezda v Vranjem gozdu in gozdu Cumieres. Sovražni protinapadi z močnimi silami, ki so bili poizkušani proti južnemu robu gcizdovja in nemškim postojankam dal|e zanadno, so se razbili v Trašem obrambnem oERUi. Na vzhodih— bregu je prišlo do zelo živahnega topovskega delovanja, posebno v ozemiju severdv zhodno Brasa, zapadno vasi okoli utrdbe Vaux in na več točk o h v nižini VVoevre. Odločilnih pehotnih bojev ni bilo. Le posamičen francoski napadni pcfzkus na vas Blanzee tekom noči je bil krvavo odbit. — Zadeto od naših obrambnih tonov je padlo eno francosko letaln med obojestranskimi črtami jugozapadno Chateau Salinsa v gorečem slanju na tla. Letalca sta mrtva In snio ju izvlekli izpod razvalin letala. ^ Vzhodno in balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno arniadno vodstvo. flaše uradno poročilo. DUNAJ, 11. (Kct.) Uradno se objavlja: II. marca 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Jugovzhod no bojišče. — Italijanske sile, ki so crtale ob dolnjem toku reke Semeni, so se včeraj, ogrožene na vzhodnem krilu, potem ko so oddale par topovskih strelov, naglo umaknile. Ustalile so se prcivizorlčno Se na višinah severno Ferasa, a so izpraznile kmalu tudi te postojanke In so se umaknile, potem ko so uničile za seboj vse prehode, na južni breg reke Vojuse. V severni Albaniji in v Crnigori slejkoprej mirno. Italijansko bojišče. — Sovražni topovski ogenj je bil včeraj na primorski fronti proti običajnim točkam zopet živahnejši. V oddelku doberdobske planete je prišlo tudi do bojev z minami in ročnimi granatami. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdier, fml. Poročilo Catforn«. DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 8. marca :V posameznih odsekih gorske fronte so razvijale naše patrulje živahno delovanje; dasiravno je nanovo zapadli sneg na marsikaterih krajih ležal pet metrov visoko in je bilo po dolinah nevarno zaradi plazov. Na soški fronti se je nadaljevalo živahno artiljerijsko delovanje, večkrat ovirano po neprestanem dežju in megli. — Poročilo italijanskega generalnega štaba 9. marca: V gorovju neprestano slabo vreme, čigar škodljive učinke skuša sovražnik še povečati za nas. Tako je v odseku Lagacio v gornji Travenanzeški dolini z granatami velike eksplozivne sile sprožil plazove na naše postojanke, ne da bi bil napravil kaj škode. Vkljub slabemu letnemu času in sovražnikovi zahrbtnosti vztrajajo naše čete pogumno in z veseljem v svojem delovanju, tako da se jim je posrečilo te dni po nas zasedeno črto v neugodnem odseku med prvim in drugim vrhom Tro-iane poriniti nekoliko naprej in nekoliko napredovati tudi v dolini srednje Soče v zagorskem odseku. Naša artiljerija je včeraj na vsej fronti živahno pobijala sovražno, razprševala sovražne čete, ki so delale utrdbe, ter uspešno obstreljevala rezerve in baračna taborišča za fronto. Italijanski ministrski svet. RIM, 11. (Kor.) Včerajšnji ministrski svet je odobril osebni nastop Salandre v zadnjih zborniških sejah in je sestavil izjave, ki bodo podane o priliki gospodar-sko-političnih debat v prihodnjih tednih. Ministrski svet je določil kot najvišjo ceno za rženi kruh 40 lir za cent in je zvišal državno subvencijo za državne male železnice. Sklenjene so bile tudi odredbe v svrho preprečenja sleparskih o-blik odtegnitve od vojaške službe. Vprašanje rekonstrukcije italijanskega kabineta. LUOANO, 11. (Kor.) Dvanajstorica in-tervencijonističnih poslancev vseh frakcij se je s posredovanjem poslanca Bissola-tija zglasila pri Salandri, da ga pridobi za to, da izroči še pred parlamentarnimi posvetovanji v prihodnjem tednu par port-feljev njim samim ali njihovim somišljenikom, da se s tem bolje izkaže njegova smer v notranji politiki in vojevanju* kakor tudi njeerova sedaj od vseh strani napadana spretnost. Salandra je sprejel Bissolatija, ne da bi kaj obljubil. Nato so poslanci izrazili svoje in mnenje svojih pristašev, da stopijo v opozicijo. Tudi socijalistična frakcija, ki je i^edela za ta nastop, se je sestala k posvetovanju, na katerem je bilo sklenjeno, da naj se poizkusi vsak odpor proti izvenparlamen-tarnim krogom in v slučaju potrebe podpira celo kabinet Salandra kot manjše zlo. AMSTERDAM, 11. (Kot.) »Times« poročajo iz Rima, da gibanje na korist rekonstrukcije kabineta vedno bolj narašča. Čeprav je izjavil Salandra v Rimu, da mora ostati kabinet ali neizpremenjen ali pa popolnoma dernisijonirati, se smatra izpremembo njegove politike kot mogočo in se pričakuje z veliko napetostjo sej, ki se bodo vršile v prihodnjem tednu. S turikiiTtojift CARAGRAD, 10. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z raznih bojišč nI dospelo nobeno poročilo o kaki važni izpre-membi. LONDON, 10. (Kor.) Poveljujoči general v Mezopotamiji poroča, da je general Aglmer dne 8. marca operiral 7—8 milj od Tigrisa na desnem bregu reke. Vsled pomanjkanja vode je bil prisiljen, da se je umaknil nazaj proti reki, potem ko je spravil na varno vse ranjence. Bolgari in ruske operacije v Armeniji. SOFIJA, 10. (Kor.) »Agence tel. Bul-gare« je pooblaščena, da kategorično de-mentira tendencijozne vesti, čes da so napravile ruske operacije v Armeniji velik vtis na Bolgare, vsled česar je postalo stališče napram njenim zaveznicam hladnejše, kar je povzročilo v Berlinu velike skrbi. Bolgari popolnoma poznajo pomen operacij v vzhodni Turčiji in niso radi tega čisto nič vznemirjeni. Dogodki no morju SOFIJA, 16. (Kot.) Uradno se pciroča: Včeraj je zadela ruska torpedovka »La|-tnat Puščin« južno Varne na mino in se potopila. 4 oficirje in 4 može so rešili bolgarski vojakL LONDON, 10. (Kot.) Admiraliteta poroča: Torpedni rušilec »Coquette« in torpedovka »Št. 11« sta na vzhodnem obrežju zadela na mino in se potopila. Utonili so 4 oficirji in 41 melž. Angleški rušilec torpedovk »Cofjuettec v almanahu naše vojne mornarice za 1. 1915 ni zaznamovan. Zgrajen je bil torej najbrže tekom vojne. — Torpedovka »St. 11« je bila zgrajena 1. 1916 in je imela v mirovnem času 35 mož posadke. — Ruski rušilec torpedovk »Lajtnant Puščin« je bil zgrajen I. 1905 in je imel 67 mož posadke napad nemških let« na rnske črnonorcbo tsrodovle. BERLIN, U. (Kor.) Uradno se cfbjavlja: Dne 9. marca dopoldne so nemška pomorska letala napadla pri Kaliakrl, severovzhodno Varne v Črnem morju, rusko vojno brrrlovje, obstoječe iz ene linijske ladje, petih rušilcev torpedovk in več tovornih parnikov in metala nanje bombe. Opaženi so bili zadetki na rušilcih. Kljub srditemu obstreljevanju so se vrnila vsa letala nepoškodovana. Amerlkansko-mehikanski spopadi. VVASHINGTON, 10. (Kor. — Reuter.) Amerikanske čete so dobile povelje, da prekoračijo mehikanske meje, da kaznujejo roparske tolpe. BEROLIN, 10. (Kor.) Zastopnik WoIffo-vega urada v VVashingtonu poroča brez- žično: Mehikansko vprašanje se je zaradi napada kakih 500 do 1000 mehikan-skih banditov pod vodstvom generala Ville na mehikansko obmejno mesto Colum-bus v Novi Mehiki naenkrat poostrilo. Za sedaj stopa vse drugo v ozadje. Le dejstvo, da je bil napad tevrSen po Villovih četah, ki so izven zakona, jemlje dogodku značaj vojnega dejanja in vpada na amerikansko ozemlje, ki bi ga irpel drugače. Amerikanske čete zasledujejo roparje, toda ne ve se, kako daleč so prodrle na mehikanska tla. Mehikansko vprašanje je prišlo danes pozno podnevi v razgovor v kongresu. Senator Fall iz Nove Mehike je sporočil, da je pripravil resolucijo, ki pooblaSča vlada, da zbere armado 500.000 mož za posredovanje v Mehiki in v podporo tamkajšnji državni oblasti pri izstrebUanju roparjev. Republikanski poslanec Mondell Je uvedel v poslanski zbornici razpravo z napadom na Wilso-novo mehikansko politiko. LONDON, 10. (Kor.) »Times« poročajo iz NVashingtona, da so bile amerikanske čete, ki zasledujejo Vlilo, odpoklicane. Predsednik W!Ison je začasno še proti krepkejši intervenciji, ki bi stremela po tem da se pomiri celo deželo. Amerikanci so izgubili zaupanje v Car ran zo. Njegova oblast se stalno zmanjšuje. Vsa poročila soglašajo v tem, da Je postal položaj pod njegovo vlado slabši kakor ke-daj poprej. COLUMBUS (NOVA MEHIKA), 10. (Kor.) Mehikanskl banditi so izgubili nad 100 mrtvih in 200 ranjenih. 16 ameriških vojakov in civilistov je bilo ubitih. Ameriške čete so se vrnile na mejo, potem ko so se še trikrat spopadle z Mehikanci, ki so dobili ojačenja. Po dosedanjih poročilih so prodrli Amerikanci pet milj daleč na mehikansko ozemlje. Iz Washingtona prihaja vest, da vlada popolnoma odobrava odredbe polkovnika Slocuma. ki je poslal ameriške čete na mehikansko ozemlje. Z merodajne strani se javlja, da hoče vlada prepustiti armadi, da polovi bandite. To se ne smatra kot vpad v Mehiko, ampak samo kot zasledovanje roparjev, ki so pobegnili pred civilno oblastjo. DOUGLAS, 10. (Kor.) Tolpa 200 pristašev Ville je napadla včeraj zvečer farmo v Ostborn Junction v Arizoni, ubite enega Amerikanca in pokradla živino. Sest es-kadronov je pripravljenih, da prično z zasledovanjem Ville._ Potopljene ladje. LONDON, 10. (Kor.) Francoska jadrnica »Ville de Havre« je bila potopljena. Dve osebi posadke ste mrtvi. LUGANO, 11. (Kor.) Italijanski listi poročajo iz Le Havra o potopitvi parnika »Luisiana« (4983 ton). Ladja je bila moderna in last italijanskega Lloyda. Posadka je bila vsa rešena. Naborne težave na Angleškem. ROTTERDAM, 10. (Kor.) »Rotterdam-sche CouranJ« javlja iz Londona: Po vsej deželi se vrte protestna zborovanja proti poklicanju oženjencev pod orožje. Včeraj se je vršilo zborovanje 700 oženjenih mož v Southportu v Lancashiru, na katerem se je napovedoval odpor proti prekršitvi po vladi dane obljube in se je poživljal lord Derby, da naj odstopi. AngleSka gornja zbornica. LONDON, 10. (Kor.) V gornji zbornici je prišlo včeraj do debate o zračni obrambi. Lord Montagu je zahteval od vlade, da naj ustanovi urad za zračno službo, predvsem da doseže zopet prejšnje nad-vladje na polju letalstva na Francoskem in v Flandriji. Govornik je izjavil, da je škandal, da je za štabne oficirje še vedno pripravljeno veliko število avtomobilov, dočim za angleška letala primanjkujejo motorji. Zahteval je gradnjo krepkih letal in težkih obrambnih topov in gradnjo zrakoplovov. Tragično je bilo gledati, da projektili, ki so jih septembra meseca sestrelili v Londonu na zeppelinovce, niso šli višje kakor največ 5.000 čevljev ali 3.200 čevljev nižje, kakor so bili zeppeli-novci. Treba je biti močen v zraku, ako se hoče napadati industrijske okraje Nemčije. Običajno uradno izjavljanje, da ni bila povzročena nobena vojaška škoda, nudi malo tolažbe. General Gallienl bolan.. PARIZ, 10. (Kor.) »Matin« je pooblaščen izjaviti, da general Gallienl boleha. Admiral Mauler umrl v Kijevu. PETROORAD, 10. (Kor.) Kakor po«-roča petrograjska brzojavna agentura, je avstrijski jždadmiral v pok. vitez Mauler, ki je bil interniran v Kijevu in se ga je nameravalo izpustili izmenjalnim potom, umrl, ker mu je počila glavna žila. Rumunski parlament. BUKAREŠT, 10. (Kor.) Zasedanje parlamenta je bilo podaljšano do 15. (28.) marca. ___ BrambM snu Portugalske. Po padcu monarhije je bila tudi bram-bna sila portugalske republike tekom zadnjih let temeljito reformirana. Temeljni zakon današnje vojaške ustave je zakon z dne 2. marca 1911., ki določa princip splošne obrambne obveznosti za vso deželo. Pred tem zakonom se je zamogel rekrut že po pardnevnem vežbanju odkupiti ali pa postaviti v službo kakega plačanega zastopnika. Obstojala je tudi interesantna določba, da so bili posestniki rešilnih čolnov sploh popglnoma oproščeni vojaške službe; število rešilnih čolnov je narastlo vsled tega ob obali na več tisoč. Sedaj je vsak Portugalec od 16. do končanega 45. leta pcavržen vojaški dolžnosti. Od 20. do 30. leta služi v aktivni armadi, od 30. do 40. v rezervi. Vse o-stalo za orožje sposobno moštvo tvori teritorijalno armado, ki obstoja iz mladeniče v do 16—20 let In starega moštva od 40—45 let in iz onih službenih obve-zancev, ki niso bili poklicani k vojakom. Ker armada v mirovnem času ne šteje nad 30.000 mož, zamore le del ja orožje sposobnega moštva služiti aktivno. Od 30.000 mož armade Je 21.000 pehote, 3.600 topničarjev in 1.500 konjenikov, dočim odpade ostanek na ženijske in upravne čete, med katere spadajo železniški in brzojavni oddelki in tudi zrakoplovska stotnija. Vojna sila portugalske armade se ceni na 175.000 mož. Od teh je 30.000 mož ak tivnih Čet vedno pripravljenih, da odidejo na vojno, dočim zasede okoli 60.000 mož močna rezerva trdnjave, da nadomesti čete lizbonskega utrjenega taborišča in poljsko armado in da opravlja etapno službo. V celoti se zamore v slučaju mobilizacije računati v najboljšem slučaju na 100.000 kombatantov, vse ostalo pa je samo na papirju. O vrednosti portugalskih čet je težko soditi. Po izvežbovalnih razmerah v mirovnem času ni mogoče ravno dosti od njih pričakovati. Portugalsko vojno brodovje obstoja iz eiie oklopnice (Vasco de Gama), ki je bila spavljena 1. 1902, iz štirih križark (1896 do 1899), petih topničark novejšega in 11 topničark starejšega tipa. 2 rušilcev torpedovk, treh torpedovk, skupaj iz 26 ladij s 164 topovi. L. 1915 so se nahajale še tri torpedovke v gradnji. Kolonijska posest Portugalske obsega v Afriki Kapverdske otoke, dalje Gvinejo, S. Thome in Principe, Angolo in Mozam-bique, skupno 2,070.000 km2 in 8,380.000 prebivalcev. Kolonije Portugalske v Aziji znašajo 22.806 km2 in 830.000 prebivalcev. Vojno stanje med Portugalsko In Nemčijo. LIZBONA, 11. (Kor.) Nemški diplomati so odpotovali v smeri proti Madridu. Dogodil se nI noben incident. AMSTERDAM, 10. (Kor.) Listi posvečajo vojni napovedi Portugalski članke. Tako piše »Handelsblad«: Portugalska vlada je že začetkom vojne zavzela čudno stališče, ki ni soglašalo z nevtralnostjo. Z zaplembo nemških ladij pa je zagrešila očito krivico. Nemčija ni mogla več ostati pri formalnem protestu. Portugalska vlada namerava dernisijonirati. LIZBONA, 11. (Kor.) Kakor poročajo listi, bo predložila vlada kongresu pojasnilo o položaju Portugalske v evropskem sporu in posebno o odnošajih napram Nemčiji, nakar bo izročila demisijo celokupnega kabineta. Švedska kraljica cfoolela. STOCKHOLM, 10. (Kor.) Švedska kraljica, ki od srede januarja zaradi slabega zdravja ni smela zapustiti sobe, je morala zadnje dni ostati v postelji, ker so se pojavili znaki bronhijalnega katarja. Smrt ogrskega državnega pcislanca. BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Državni poslanec grof Samuel Teleki je danes po daljšem bolehanju umrl. Požar v tovarni. BUDIMPEŠTA, 9. (Ogr. kor.) V ogrski tovarni za kovinske izdelke in svetiljke je nastal danes popoldne ogenj, ki je popolnoma upepelil tri nadstropna skladišča z izgotovljenim blagom. Škoda znaša nad milijon kron. Ogenj je nastal vsled poškodovane dimniške naprave. Trije gasilci so bili ranjeni in so jih morali odnesti v bolnišnico. _ Poroka princa Joahima pruskega. BERLIN, 11. (Kor.) V gradu Beilevue pri Berlinu se je vršila danes vojna poroka princa Joahima pruskega s princezi-njo Marijo Avgusto Anhalt. Oerdunska bitka. Oklopna utrdba Vaux se, kakor pravi včerajšnje nemško uradno poročilo, nahaja zopet v francoskih rokah. Poročilo omenja krepke francoske protinaskoke, tekom katerih se je posrečilo Francozom, da so se zopet ustanovili v tej oklopni utrdbi. Francoski uradni poročili, izdani 9. t. m., Še ne omenjate tega dogodka, ki se je moral dogoditi torej v noči od 9. na 10. t m., kakor so tudi Nemci v noči od 8. na 9. t. m. zavzeli utrdbo Vaux. Boji na tem bojišču morajo biti silno hudi in izredno krvavi, kar izhaja iz obojestranskih uradnih poročil Tako pravi fran- cosko uradno poročilo, izdano 9. t. m. ob 3 popoldne: V Argonih je naša artiljerija še nadalje obstreljevala sovražnikove zvezne ceste, zlasti v vzhodnjih Argonih v okolišu Mont Faucona in Nautilloisa. Zapadno Moze je sovražnik tekom noči opetovano poizkušal popraviti včerajšnje neuspehe. Dva napadna poizkusa proti vasi Bethincourt, pred katerima se je vršila močna artiljerijska priprava, smo zaustavili s svojim zapornim ognjem, ki je preprečil sovražniku razvoj. V Vranjem gozdu nas ponovni sovražnikovi napori niso mogli vreči iz širokega, zopet osvojenega kosa ozemlja, ki smo je utrdili. Vzhodno Moze se je včeraj s srditostjo nadaljeval boj do poznega večera in preko noči in sicer v okolišu med Douaumontom in vasjo Vaux. Nemci so večkrat napadli z močnimi četami naše postojanke. Kljub silovitosti svojega artilerijskega ognja in jakosti svojih naskokov ni mogel sovražnik prisiliti naših Črt, da bi se umeknile, temveč je bil popolnoma odbit. Nekaj nemških pehotnih oddelkov, ki so za trenutek vdrli v vas Vaux, smo takoj pregnali z bajonetnim protinaskokom iz vasi. V Woevri od časa do časa bombardiranje z obeh strani brez pehotnih nodjetij. V Loreni smo v nepričakovanem napadu zapadno Svečeniške-ga gozda ujeli kakih 20 mož. — Istega dne ob 11 ponoči izdano poročilo nravi: V Belgiji je obstreljevala naša artiljerija sovražne postojanke Južno Loinbartzyde. V Šampanji smo uspešno obstreljevali obrambne utrdbe zapadno Navarina, vzhodno Butte Mesnila in v okolici Massi-gesa. Zapadno Moze so naše čete tekom dneva še nadalje napredovale v Vranjem gozdu, ki ga imajo zasedenega skoraj vsega. Vzhodno Moze so Nemci večkrat napadli na naši fronti od Douaumon-ta do Vauxa. Ko so udarili iz vasi Douau-monta, smo zlomili njihov napad s svojim pehotnim in artiljerijskim obritem. Besni napadi na vas Vaux so bili tudi odbiti ob velikih sovražnikovih izgubah. Končno so Nemci s sklenjenimi masami srdito napadali naše jarke, ki obrobljajo podnožje in pobočje kope na kateri stoji na vrhu fort Vaux, a smo jih vreli nazaj, pri Čemer so zaradi naš^n zapornega oimja imeli ogromne izgube. Povsod artiljerijsko delovanje. V VVoevri od časa do časa pre-nehajoče obstreljevanje. V gornji Alzacijl smo boju z ročnimi granatami vzeli kos sovražnega jarka v okolišu med obema dolinama Largue, vzhodno Ober-septa. O strahovitosti bojev pred Verdunom poroča poročevalec amerikanske »Associated Presse«: Na obeh straneh Moze delujeta neprenehoma francoska in nemška artiljerija. Na odseke, ki so komaj 1000 metrov široki in 600 metrov globoki, je nadlo po 80.000 nemških granat. Na teh tleh ni ostalo živo niti eno bitje in ne da se popisati, kaj vse tu leži na kupu. Veliko granat ni eksplodiralo. Francoski tehniški častniki računajo, da so Nemci izstrelili proti Verdunu že štiri do pet milijonov granat. Strahovito hudi so bili zlasti boji med Bethincourtom in Forgesom. Nemci so po krepki artiljerijski pripravi z bajonetom naskočili francoske strelske jarke ter jih zavzeli vkljub najhrabrejšemu francoskemu odporu. Takoj nato pa je nemška artiljerija zasedene strelske jarke ločila z zapornim ognjem od francoskih rezerv, tako da Francozi niso mogli poslati rezerv na ogroženo točko. Tudi tu se je pokazala sijajna organizacija nemške armade. Ko se je na fronti še vršil boj, so nemški saperji že zgradili nove zvezne prekope in pokrite zakope in ko se je zvečer ustavil zaporni ogenj in so Francozi z novim besnim naskokom hoteli zopet osvojiti izgubljeno poitojanko, so bili Nemci že tako močno utrjeni, da so bili vsi francoski naskoki odbiti ob strahovitih izgubah. Bethincourt in Forges sta trdno v nemških rokah. Poročevalec lista »Rotterdamsche Courant« piše o položaju na verdunskem bojišču, ki si ga je ogledal sam, da je posebno pri Ornesu, Bois de Chaune in Douaumontu, svet kakor posejan s težkimi topovi, ki obstreljujejo francoske postojanke. Nakopičenje artiljerije v Galiciji pri predoru pri Gorlicali je bilo, kakor so zatrjevali temu poročevalcu nevtralni očividci, naravnost otroška igra v primeri z ogromnim artiljerijskim materijalom, ki se nahaja sedaj pred Verdunom. Brezkončno število baterij stoji na odprtem polju. Povsod je videti privezne zrakoplove in po zraku krožijo venomer letala. Pariški list »Echo de Pariš« pravi, kakor poročajo iz Ženeve, da postaja obseg bitke severno, severozadno in severovzhodno Verduna vedno večji. Strahovito obstreljevanje z granatami največjega kalibra je omogočilo Nemcem zavzetje francoskih postojank. Nemci da imajo sedaj nov sistem: njihovi generali in višji častniki da se postavljajo na Čelo svojim četam in jih vodijo v naskok. Dosedanje operacije da se zde le uvod v resnično bitko. »Information« pa priznava, da se rie da tajiti, da so Nemci Verdun oklenili že zelo ozko. Obkoliti da ga hočejo od S fra/? n. .EDINOST- štev. 72. V Trstu dne 12. marca, 1918 sapada in ga tako odrezati od zaledja. Velika železniška proga Pariz—Verdun da ie ic v nemškem ognju, vsled Česar ne dobivajo čete pred Verdunom živil več po Železnici, temveč po avtomobilih. Da srditost bojev pri Verdunu še vedno narašča, kaže tudi današnje nemško u-uradno poročilo, ki govori o hudih boiih aa obeh straneh Moze. Kakor je videti, Nemci sicer niso zopet zavzeli utrdbe Vaux, pač pa se pripravljajo na nov naskok z Živahnim topovskim delovanjem. Prihodnji dnevi prineso torej gotovo zopet znamenitejše dogodke._ Položaj. 11. marca. Na zapadnem bojišču se vrfce pred Verdunom boji, kakor jih tako krvavih mak? pozna zgodovina. Včeraj smo zabeležili znamenite uspehe Nemcev, a dostavili smo, da jim nikakor ni še pripisovati mačaja definitivno&ti in odločilnosti. Dogodki nam dajejo prav. Predsinočnjim nam Je došlo poročilo, da so Nemci — po po-Dočnem napadu — zavzeli drugi verdun-ski for, Vaux. Sinoči pa nam je došlo brzojavno sporočilo, da so ga Francozi zopet iztrgali Nemcem. V teh dveh dogodkih se odraia dejstvo, da borba valovi z vso srditostjo, ker si stojita dva silna nasprotnica nasproti. V interesu nemške vojske In le v čast jej je, ako se odkrito priznava, da je današnja francoska vojska vse kaj drugega, nego je bila ona teta 1870. Kajti, čhn silneji je sovražnik, tem častneji so uspehi proti njemu in tem pravičneje moremo ceniti vrednost naiih borilcev. Tu se sklicujemo lahko m avtoriteto na polju vojne kritike, da nemškega majorja Morahta, Čegar izvajanja smo priobčili včeraj, kjer izreka francoski vojski odkrito priznanje, rekši, da |e to nasprotnik, da je v veliko čast za tistega, ki križa žnjim svoj meč. V zveri s tem, kar smo včeraj rekli o nem-fckih uspehih, lahko tudi danes ostajamo pri svojem nazoru in pravimo, da je tudi ladnji francoski pspeh, zopetno zavzetje Vauxa, le začasen, in smo prepričani, da ga skoro paralizira nov nemški uspeh, ki se po etapah izpremeni v definitivnega z zavzetjem Verduna, ki bo velik korak do končne zmage. Boji v italijanski zbornici se nam kažejo v drugolični luči, nego smo jih presojali dosedaj. Stvar pri vsej svoji resnosti ni brez humorja. Spominjamo se anekdote, po kateri je vojak sporočil poveljniku, da )e ujel sovražnika, a ta ga — noče izpustiti. V nekako takem položaju se nahaja baje Salandra. In verjetno, ako motrimo njegovo manevriranje in postopanje opozicije, zlasti pa, Če razmišljamo o dejstvu, da je mnogo poslancev, ki glasujejo za viado m so proti njej. Vse kaže, da je Salandra te dni naravnost iskal konfliktov z zbornico, da bi se z lepo gesto umaknil s pozorišča, ker mu postajajo Ha vroča pod nogami. Zbornica pa mu no6e napraviti usluge s tem, da bi mu dala povoda za »lep odhod«. Stvar stoji pač taico, da ga ni danes nikogar primernega, ki bi hotel in mogel nastopiti njegovo dedščino. Edina stranka, ki ima nadarjenih mož da bi mogli prevzeti vlado, je Giolittijeva. A ti nočejo, ker njihov čas Je ni prišel. Ta pride še le, ko bo dežela še huje občutila težo posledic Salandrove politike, ko pride dežela do popolnega izpoznanja, da najbolji italijanski patrijo-tje so bili tisti, ki so svarili pred to nesrečno vojno. Drugih ni, ki bi jim mogli zaupati državno politiko. In tako mora Salandra ostati, da-si bi rad šel. Pri tej tragikomediji igra »minister« Barzilai najmizernejo vlogo. On, nekdanji republikanec, nasprotnik monarhije, je te dni molče pritrdil reakcijonarnim grožnjam s krono proti zbornici in proti konstituci-Jonelnsmu principu l »Agramer Tagblatt« podkreplja v svojih razmotri van jih o pomenu nastopa voj-necti stanja med Nemčijo In Portugalsko nas nazor, da je ta dogodek militarično skoro brez pomena, moralično p* velike- » Ali ne vprašujte, kaka vojska je to! Vse Je sJabo izvežbano, vojnega rokodelstva ne-navajeno, demoralizirano in zastrupljeno po neprestanem aktivnem sodelovanju na ustajah In političnih prevratih. O disciplini niti govora ni. Lepa pomoč bi bila to, če bi prišli na francosko fronto proti taki vojski, kakor je nemška! Potemtakem ne more vojno stanje med Nemčijo in Portugalsko nič izprerneniti na položaju na bojiščih. Moralični pomen napovedi vojne po Nemčiji pa je v tem, da je izraz nezmanjšane odločnosti in dokaz proti trditvam, da je Nemčija utrujena, kar more izzvati le veliko zadoščenje v centralnih državah in vero v končno zmago. Z drugih bojišč, razun zapadnega, ni poročil o kakih posebnih dogodkih. Tudi iz Romunske in Grilce ni važnejih 1 poročil, razun govorice — ki pa je ni možno kontrolirati glede na nje resmč-j nost — da ste H dva državi sklenili do-1 govor, s katerim se obve^ujeti, da obvestite druga drugo, ako bi se katera njiju tekom te volne odrekla nevtralnosti. Potrjena pa — kalfor • že rečeno — ta vest še ni. O pretveznem pomirjeni u med kraljem m Venlzelosom ni nikake na-dalfne vesti. ____ PODLISTEK Par nobile fratrum. (Predpustna zgodba, ialostna, toda resnična.) Karel je človek, ki ga vedno preganjajo erinije. Niti trenutek ga ne puste v miru, vedno mora skakati. Ce sede, ne vzdrži pet minut na stolu, maha z rokami okrog sebe, kakor da bi si preganjal muhe, prepeva, kriči in se smeje. Ko govori, popljuva vse. Samo molčati ne more. Drugače je zelo brihtne glave in nastopa celo Javno za narodov blagor. Lahko rečemo o njem, da je v vseh strokah temeljito podkovan in da se sploh nikdar ne blamira. Čast, komur čast! Ko vidi Lilijo tako ljubeznjivo kramljati z Anico, ga popade sveta jeza, skoči — on namreč sploh ne stopa — h klavirju fri s celim svojim patosom zasvira grozne akorie obupa iz Straussove »Elektre«. Jaka pa, ki je tudi temeljito Študiral kontrapunkt, jame istočasno kontra-punktično popolnoma pravilno prepevati: Sem Rejbenčan Urban po cejlem svejtu znan . . . Karel namreč tudi obrača svoje umetniško srce in oko za Anico in najbrže še bolj kakor Jaka, kajti Karel je lirik, Jaka Hofc žensko uprattnjt Danes mi Je razpravljati zopet o jako važnem vprašanju, katero Je Se ledina, na katerem raste osat in bodeče trnje, katero se nam zajeda v živo meso na našem narodnem telesu. Moški spol ima vse polno društev za vse sloje in stanove — pa fena ? Res da nam nudijo naši možje svoja društva ter naa vabijo, da sodelujemo žnjimi. Tudi so nam toli prijazni, da se s« nas zavzemajo ter nas celo branijo pred ozkoriščevald. Hvalevredna je taka vljudnost in zanimanje za naše ženstvo, kar kaže, da so ae naši možje otresli nekdanje nlzkosrfnosti ter vedo, da ne veljajo, več oni zastareli predsodki, kateri so veljati'še ne dolgo, da namreč žena ne sme imeti šiijega obzorja, nego je ono njene kuhinje in skromne sobice, in ako sa popne čez te meje, da postane nekak ženski nestvor. Svitati se je začelo tudi pri nas, ker so jeli izginjati predsodki, da žena ni žena, ako se ne vrti po kuhinji, aobi In ne sedi pri šivalnem stroju. Za to pač ni treba duha. Malo dobre volje, včasm tudi brez ta, pa je žena dober avtomat, a njena uboga duša je vkovana v staroveŠke železne oklope, kjer hira in umira. Žnjo pa |e vklenjena polovica naroda v tesni železni oklep, katerega so nam skovali drugi ter nam začrtali krog, kako naj se vrtimo In do kod se smemo gibati. Prosveta je vendar za vse ljudi enaka. Stvarnik ni postavil nikakih mej ter ni dal prednosti nikomur; pač pa je odgrnil zagri-njalo ter odkril krasote stvarstva vsakemu zemljanu, torej tudi ženi. Tudi ona sme zreti v obličje Stvarnika. Tudi ona Je dedinja vse neskončne lepote in dobrote. Da, tudi žena je otrok božji in kot taka ima vse pravice stvarstva. V naravi ni nikake meje, narava je za vse in za vsakogar; zato tudi za slovensko ženo. Dajte ženi, naj se razvija duševno; ne ovirajte jej vida v daljavo, ne zapirajte Jej vrat prosvete. Ne kažite jej, da jo vodite na konopcu. Pustite, naj skuša hoditi sama. Nestalni bodo prvi koraki, ali zato bo pazila, da se ne spotakne. In ako bo videla, da jo nihče ne nadzoruje, bo smelejša; krepkejši bodo njeni koraki. Obzoije se jej bo širilo, njen pogled se jej bo bistril, njeno čelo bo vedro. Zavedati se bo začela svojega dostojanstva, svoje naloge, svojega poklica. Iskala bo primernega mesta, kjer bo lahko več koristila celoti. Dvigala bo pogled v višine kreposti ter se ne bo poniževala, da bi ublatila svoje dostojanstvo človeka, še manj pa žene. Taka žena se ne bo sramovala pomagati svojemu sobratu, lajšati mu trud. Krepko bo stala ob strani soproga, očeta, brata ter bližnjega. In ako obnemore soprog, brat, oče, bo čvrsto prijela orodje v dlan ter ga bo namestovala v delu, tolažila v nesreči, ga branila pred bedo, zavedajoča se avoje dolžnosti kot soproga, hčerka, sestra, mati. V sebi in povsod bo na svojem mestu. Njen trud in njeno delo bo blažila zavest, da dela za svojce in v tej zavesti bo njena sreča. Zastareli nazori in kriva vzgoja so nam vzgajali čudna ženska bitja. Ze mali deklici se je vtepala v glavo gizdavost ter se žalila žnjo njena nežna duša. Gizdavost jej je prešla v kri in meso. Niso vzgajali ženo kot bodočega človeka, pač pa samo kot nekako kramarsko stvar, katera se lepotiči, da se laglje In dražje proda. Slikal se je ženi, o-ziroma mladenki zakon kot edino rešilno zavetje — pristanišče vsake lene. Revica pa elegik. Tudi jaz imam Anico rad. seveda ne lirično in tudi ne elegično. ampak bolj praktično. Seveda je težko določiti s termometrom v rokj višino ljubezni, če prevladuje torej toplota ali mraz, ali z drugimi besedami povedano, če stoji ljubezen nad ali pod nKto. Na vsak način ima ljubezen tudi svojo praktično stran kakor pri liriku tako pri elegiku. Eno je gotovo, da je Anica brhko dekle in da občuje le s takimi brhkimi mladeniči, kakor smo mi, t j. jaz in mutec, Jaka in Karel Kdo pa od nas jo dobi. Je zelo težko določiti že danes. Pravijo, da nobeden. Iz tega in podobnih razlogov se je razvila »pri Pepci« prav lepa zabava, se je pilo tn pelo, plesalo in norelo. Z mutcem sva govorila na prste popolnoma tiho tam v kotu. dokler naju ni omamil nektar. Potem sva brez pardona molče zaspala. Jaka in Karel ste. pa do jutra razgrajala. Kaj se je vse to noč dogodilo, ne vem, ker mi je odpovedal vid in sluh. Mutca, ki se je pred menoj zbudil radi velikega kričanja, nisem hotel vprašati. Proti jutru smo se v*i spomnili svojih dolžnosti. Prvi se je moral posloviti Karel. Pred razstankom so zaigrali v slovo zŠramelkvartet«. Mutec dobro igra klavir, Jaka klarinet, Karel harmoniko in jaz mladenka je bila tako zaverovana v tako zabičevanje zakona ter se je tako poniževala, da je postala prava kramarska duša. Vprašala ni svoje vesti, niti svojega srca, da naj Jej svetujeta, kako naj bi izpolnjevala težko nalogo, katero jej naloži zakon. Ni vprašala sebe, ali bo zvesta družica, ljubeča tovarišiča svojemu soprogu, ali bo razumela njegovo duš,o ali bo znala korakati ob njegovi strani, ali se bo mogel on, truden, Izmučen, nesrečen nasloniti na njeno ramo, ali mu bo znala gladiti težko trnjevo pot. Mož, tudi najkrepkejši mož lahko obnemore pod težo življenja. Ali ako ima ob strani plemenito, blago, vzvišeno bitje, katero ga bodri, tolaži, sočustuje ž njim. tedaj le srečen in smelo gleda ▼ 06 vsaki nesreči, ker ve, da ni sam, da je ob njegovi desnici bitje, Katero razuma ter mu pomaga nositi talko breme, pod katerim omaguje. Mol naj nikdar ne brani ženi, da se povzpne do prave stopinje žene, ker le v taki ženi najde bitje, katero ga bo razumelo. Ali vse lene niso namenjene, da postanejo soproge. Prisiljene so skrbeti za svojo prihodnjost ter se preživljati z delom svojih rok In svojega duha. Tem je namenjen ta moj spis. Med temi so učiteljice, uradnice, vzgojiteljice in druge. Kdo le sluti, koiflco mora taka žena trpeti ponižanja, zasmehovanja od svojih tovarišev. Revid ni zadosti grenka usoda, da mora v Široko javnost z negotovostjo, kaj jo čaka; pač pa mora prenašati tiho očitanje, češ, da izpodjeda kruh moškemu tovarišu. Moj Bog, služkinje vendar ne morejo biti vse Slovenke i Učiteljice pa zopet ne morejo biti vse, ker ni toHko mest In tudi ni vsaka žena rojena za učiteljico. Živeti pa Je vendar treba in torej ne kaze drugače, kot da si poišče kako m—te v kakem uradu, bodisi karkoli, da se le preživi. Revica nima niti pojma o težkočah, bi jo čakajo. Zateče se v posredovalnico In bo|ece prosi za kako primerno mesto. Prezirno jo pogledajo ter zahtevajo, da plača precej visoko vpisnino. Velijo, naj pride za par dni povprašat. Sirota pride, kakor so ]cjj naročili, ali odslove jo, da nimajo ničesar, naj počaka. Obupna gre domov. Drugi dan zopet boječe povpraša v posredovalnici, ali Je kaj zanjo. Zadero se nanjo, češ, kaj vendar misli, da je ona, sama; ali ne ve. da Jih je še toliko in toliko pred njo. Oni da morajo oddajati službe po vrsti. Revica gre v drugo posredovalnico — isti križev poti Mala svotica, katero je prinesla od doma, se krči — kaj bo, ako ne dobi takoj mesta, kakršnegakoli, da le je. Po vrsti obhodi vse posredovalnice. Povsod plača, ali nihče jej ne preskrbi ničesar. Prične obupavati. Gospodinja jo začne pisano gledati; boji se. da jej ne bo mogla plačevati, ter se je skuša cdkrižati. — Kam naj gre? Gospodinjo prosi, naj potrpi, da jej bo vae pošteno plačala, da le najde službo. Pa se zopet ponavlja križev pot od posredovalnice do posredovalnice, dokler jej gospodinja ne pove čemermrn obrazom« da jej hrane ne more dajati na upanje, ker je vse drago. Sobico da jej pusti le nekaj dni, ali tudi te Jej ne more dati za dolgo časa, ker je treba plačati najemnino in tudi ta Je draga. Mislite si obup sirote uradnice 1 Zavida ubogo služkinjo, ker ta laglje najde službo nego ona. (Ptide še). Razglas c. Icr. namestnika v Trstu In na Primorskem S. marca 1916, št Pr. 1207 102-15, o prepovedi skrivanja zalog. Na povelje vrhovnega poveljnika jugozapadne fronte se-razglaša: Strogo je prepovedano vsako skrivanje aH zadržavanje naznanilu obveznih ali v izročitev prepisanih zalog žita, stročnic in ndinsldn pridelkov. Isto velja za neobhodno potrebne reči, za katere ukaže oblastvo od slučaja do slučaja obveznost naznanila. Nameravalo se Izvršiti popisi zalog in njih stroge preiskave. Prebivalstvo se svari še nadalje skrivati ali zadržavati zaloge, ki te niso bile napovedane ali izročene. Ta^o postopanje bi se smatralo kakor Izdajstvo domovine in bo brezobzirno kaznovano. Poleg denarnih glob do 20.000 kron se združi tudi kazen z zaporam do 1 leta; zaloge pa zapadejo. Pri obrtnikih se izreče brezobzirno izguba obrtne pravice; vsak tak slučaj se objavi. še precej dobro drsam na gosli. Ker sva bila z mutcem zaspana, Karel in Jaka pa temeljito nasekana, ni čuda, da smo slabo zaigrali. Povrhu vsega pa Se nesreča, aa je Karlu padla iz rok harmonika, ki Je Jakova last . To Je raspalilo Jaka, da Je udaril s klarinetom po Karlov! glavi, da se mu je klarinet prelomil čez pol. Radi tega pa ostanemo vseeno prijatelji. Poleg harmonike svira naš Karel tudi na orgSe, fclavir in harmonij, zato so ga tudi povabili nekdaj, da bi orgllal prt črni peti maši za neko pobožno gospo. Spremljal ga Je na kor edini mutec, ker m drugih pevcev ne dobi na pustni ponedeljek kar tako. Majhna neprevidnost le hotela, da Je padla mutcu čepica med pedale orgel). Karel misleč, 4a se mu Je priplazda med pedale lačna podgana. Je »skočil bliskoma s svojega sedeža In pohodil tako nerodno pedale, da Je zabobnelo po cerkvi v zamolklih dtoonancah. Poudarjam pa, da nisem bil pričujoč, antpak da se mi je tako povedalo. Z Jakom sva nastopila pot proti mestu. Noge so mu odpovedale svoje funkcije, oči so mu bile vdrte in krvave. Možgani so se zastrupili. Zame je bila to prva postaja križevega pota- Tako daleč se je spozabil, da je začel na cesti prepevati ob belem dnevu in v navzočnosti vseh ljudi: Ako obrtniki ne bi hoteli izročiti kupu-jočim strankam neobhodno potrebnih reči — naj jili zahtevajo še stari odjemalci ali pa ne — se kaznujejo z globo do 200 K, z izgubo obrtne pravice, v posebnih slu-čaiih tudi z zaporom do 6 mesecev. Vsako nakupovanje in zalaganje neobhodno potrebnih reči nad lastno potrebo — nakuplčevanje zalog je z&vržljivo; znižuje trgovsko-prometni položaj, otežuje posebno oskrbovanje ubogega prebivalstva, nas slabi v gospodarskem boju in krepi naše sovražnike. Tako neutemeljeno nakupovanje iz bojazni naj se označa kakor strah op etnost In domovini sovražno dejanje. Prebivalstvo se pozivlje v svojo lastno korist, da natanko izpoljnjufe določila tega razglasa. Gospodarski boj, ki so nam ga vsilili sovražniki, odločno zahteva, da se poleg vrlih vojakov na frontah naodločneje bori tudi zaledje z vsemi sredstvi in z največjo požrtvovalnostjo. TRST, 5. marca 1916. C. kr. namestnik: Dr. Alfred baron Fries-Skene 1. r. Razglas e. kr. primorskega namestništva glede vnovičnega proglašenja veljavnega postopanja nagle sodbe. C. in kr. najvišje vojno poveljstvo je zaukazalo v smislu § 481, drugi odstavek, vojaškega kazenskega pravdnega reda razglasitev Naglosodnega postopka proti osebam civilnega stanu za Trst in Primorsko in sicer: A) Proti osebam civilnega stanu podrejenim z naredbo skupnega ministrstva z dne 25. julija 1914, štev. 164, drž. zak. in s cesarsko naredbo z dne 25. julija 1914, štev. 156, drž. zak., vojnemu kazenskemu postopanju zaradi: 1. hudodćfetva brezoblastvenega naborali 306 in 307 v. k. z.); 2. hudodelstva zapeljave ali pripomoči k prelomu zaprisežene vojaške službene obveznosti (§§ 314 in 316 v. k. z.); 3. hudodelstva ogleduštva (§321 v. k. %.) in drugih dejanj proti državni vojni moči (§327 v. k. z.); 4. hudodelstva veleizdaje (§ 58 o. k. z.); 5. hudodelstva razžalitve Veličanstva (§ 63 o. k. z.); 6. hudodelstva motenja javnega miru (§ 65 o. k. z.); 7. hudodelstva punta (§ 73. o. k. z.); 8. hudodelstva javnega nasilstva s hudobnim poškodovanjem na železnicah, na k njim spadajočih napravah, vozilih, strojih, orodju ali drugih za njih vožnjo namenjenih predmetih (§85 o. k. z.); 9. hudodelstva javnega nasilstva s hudobnim dejanjem ali opustitvijo storje-nfrni na železnicah v posebno nevarnih okornostih (§ 87 o. k. z.); 10. hudodelstva javnega nasilstva s hudobnim poškodovanjem ali motenjem na državnih brzojavih (telefonih) (§ 89 o. k. z.); 11. hudodelstva javnega nasilstva po §§ 85 in 87 o. k. z., v drugih slučajih vrhu onih navedenih v točkah 8 in 9, in hudo-deltsvo zažiga (§ 166 o. k. z.) ako se ta kazniva dejanja store na lastnini vojaškega ali domobranskega erarja ali stoječi v njihovi uprava ali obratu, ali se store z nevarnostjo za osebe nahajajoče se v aktivni službi vojske, vojne mornarice, domobranstva, črnevojne, za organe bojne žendarmerije ali za druge osebe pripadajoče zvezi žendarmerije v kolikor so slednje prideljene vojaško-organizo-varti železniški ali telegrafični (telefonič-ni) varnostni službi ali po vojaško orga-nizovani mejni (obrežni) varnostni službi; 12. hudodelstva umora (§§ 134 in 135 o. k. z.), uboja (§§140—142 o. k. z.), ropa (s§ 190 in 196 o. k. z.), ako se ta kazniva dejanja store na osebah nahajajočih se v aktivni službi vojske, vojne mornarice, na organih bo;ne Žendarmerije, ali na drugih osebah pripadajočih zvezi žendarmerije v kolikor so slednje prideljene vojaško-organizovani železniški a!i telegrafični (telefonični) varnostni službi ali ra vojaško crganizovani mejni (obrežni) varnostni službi; Sem Rejbenčan Urban, po cejlem svejtu znan . . . Molči, Bendenica! ga posvarim z rodbinskim privržkom.--Kakšno pohujšanje! »Veš, prijatelj, jaz sem pijan. Ti ne veš, kako mi je hudo, če te vklim tako treznega. Kaj nisi ti res nič pijan?€ Jezik se mu le zapletal. Oči so bile vedno bolj krvave. »Anica je lepa punica in Zorko imam tudi rad. In dolg imam, prijatelj, dolg...« Zapletel se Je, da se je v jezik ugriznil m obmolknil. »In Anica ki Zorka in Vikca in Milka in Malka in Marička m___vse imam rad.« Potem se Je zamislil. Zbudila ga je kokoš na cesti, proti kateri je zamahnil z dežnikom prav neusmiljeno. Ce bi jo bil zadel, bi bila obležala. »bober dan, mati! Kaj ste vi, mati?« je nagovoril mimoidočo žensko. Potem je nadaljeval svojo himno, katere že pol ure ni pel: Ker bistre sem glave pa dolge 'mara noge. Toda hoia ga je še bolj utrudila, noge so se mu še bolj zapletale in moral sem mu pošteno pomagati. Trikrat mu je padel na tla dežnik in petkrat klobuk in vsa-kikrat, ko ga ie pobiral, bi bil kmalu padel tudi on. Ustavljal se mi ie po cesti kakor 13. hudodelstva podponioC;; dani hudo-delniku s skrivanjem ali drugim olajševanjem vojaškega begunca (§ 220 o. k. /.) Glede kazenskih dejanj navedenih v točkah 11 in 12 se postopa naglosodno tudi v slučaju, ako se isto dejanje stori ne samo na tam navedenih osebah, na tam navedem lastnini ali z nevarnostjo teh oseb, temveč tudi na drugih osebah, na lastnini drugih ali z nevarnostjo drugih oseb. B) Nasproti civilnim osebam podstavljenim s cesarsko naredbo od 4. novembra 1914, štev. 507 drž. zak., vojaškemu sodstvu pod pogojem, da so dejanja bila storjena po pričetku veljavnosti te naredbe v ozemlju, v katerem je sodni dvor I. stopinje vsled vojnih dogodkov ustavil svoje delovanje, radi 1. hudodelstva umora (§§ 134 in 135 o. k. z.), uboja (§§ 140-142 o. k. z.), ropa (§ 190 in 196 o. k. z.) in užiga (§ 166 o. k. z.) tudi v onih slučajih, v katerih ni že zažugano z naglosodstvom po določbah pod A), štev. 11 in 12 tega razglasa; 2. hudodelstva tatvine (po § 174 L, o. k. zj; a) ako je imel tat orožje ali drugo orodje nevarno za osebno varnost; b) ako se je poslužil, ko je bil zasačen, dejanske sile ali nevarnega žngania proti kaki osebi v svrho, da ostane v posesti ukradenega predmeta ali c) ako je bila storjena tatvina o priliki požara, nevarnosti po vodi ali o priliki druge splošne stiske za okradenega, ali ako svota znaša v enem ali v več napadih več kakor 2000 (dvatlsoč) kron. Kdor zakrivi kterikoli teli zločinov, zapade postopanju nagle sodbe in bo kaznovan s smrtjo (na vešaJih, ali z ustre-ljenjem). Zato se opozarja vsakdo, da ne zagreši nobenega zgoraj imenovanih zločinov. • TRST, dne 7. marca 1915. C. kr. namestnik: Dr. baron Fries-Skene 1. r. Naredba c. kr. primorskega namestništva, izdana 10. marca 1. 1916., s katero se uvajajo za mesto Gorico novi zglaševalni predpisi. § 1. Vsaka v goriško mestno področje dospela civilna oseba se mora takoj po prihodu osebno zglasiti pri c. kr. policijskem oddelku (zglaševainici), predložiti vse izkazne in potne listine ter naznaniti, koliko časa se namerava muditi v mestu, kar }e večinoma razvidno že iz potnih listin. Morebitno podaljšanje bivanja se mora zopet osebno naznaniti in predložiti se mora za to potrebno dovoljenje vojaške in civilne oblasti. Izvzeti glede te odredbe so samo osebe, ki prihajajo v Gorico na podlagi uradnega pismenega vabila h kaki civilni oblasti, če zapuste mesto še isti dan in si ne najemajo prenočišča. Isto velja tudi za uradnike, ki potujejo službeno, torej na podlagi pismenega službenega naloga. § 2. Vsi stanodajalci v področju mesta Gorice (zasebniki ali lastniki gostilen in prenočišč) so dolžni, naznaniti vsako vojaško osebo, ki se nastani pri njih, najdalje zjutraj prihodnjega dne pri etapnem štacijskem poveljništvu. § 3. Vsak hišni lastnik je dolžan, izobesiti en izvod te naredbe, ali pa vsaj nanjo se nanašajoč lepak na vidnem mestu, v bližini hišnega vhoda, gostilničarji in lastniki prenočišč pa v vseh za oddajo določenih sobah, oziroma v gostilniških prostorih in točilnicah. § 4. Po tej naredbi ostanejo v ostalem nedotaknjeni vsi že obstoječi zglaševalni predpisi. § 5. Vsi prestopki točk 1, 2 in 3 se kaznujejo z globami od 10 K do 200 K, oziroma zaporom 1 do 14 dni. § 6. Ta naredba stopi takoj v veljavo. TRST, 10. marca 1916. C. kr. namestnik: Dr. Alfred baron Fries-Skene. Prejemnice za sladkor. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: V smislu §§ 5, 7 in 9 min. odredbe 4. marca 1916 drž. zak. 61, sem poveril mestnemu magistratu v Trstu izdajanje prejemnih listov za sladkor. kak star birokrat, ki mora obstati, da s tem naznači važnost svojih besed. Moral sem ga bodriti, da ne zamudiva urada. »E kaj urad! Danes je pust, še mar mi ni I Ampak Anica in Zorka, to so dekleta! In jaz imam dolg . . .« Med takimi In enakimi pogovon sva dospela v mesto. Ljudje so gledali za nama in se muzali. Da se jim izogneva, sva stopila v tramvaj. Tu se je naš Jaka lepo vsedel in brezskrbno zaspal, naslonjen na okno, kar pa ni bilo všeč ostalemu občinstvu. Začelo se je godrnjanje. Neka nemška gospa je odločno pozvala sprevodnika, naj tega spečega človeka odstrani. Toda jaz sem se postavil za prijatelja. Tako sem ga potem spremil kakor njegov angel varuh do urada. Izstopila sva ravno pred uradom, kjer je Jaka prav zaspano pogledal na uro. »Vidiš, manjka še celih pet minut do nastopa moje službe. Ti si pa tako silil! Zakaj nisem rajši poslušal samega sebe in ostal še teh pet minut več pri Anici.•>!« je jecljal prav počasi in nerazumljivo moj dobri prijatelj. Komaj sem ga stlačil skozi vrata Takšen ie nastopil službo nas Jaka na pustni ponedeljek. , Pa naj še reče kdo, da niso res siabi se-danii voini časi in to še v predpustu! I " (Konec.) V Trstu, dne 12. marca 1916. »EDINOST« štev. 72. Izdajanie prejemnih Hstov se bo provi-o vršilo od ponedeljka (13. marca fo večletni vodja trgovine Kat lVDKl DlUUVCl ud. Mulej naznanja cexy. občinstva, d« Je odprl svojo lastno trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga r ul. Campanile 13 ter f ■ toplo priporoča za obilen obisk. O Postrežba točna. ene zmerne. — 2206 1 DfftAOV Trs.t- Tia Torrente 30, L n. Damska M* nlbjtl krojaču i ca. —Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in franconkem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Oenm zmerne. 337 Zastavljene dragulje, zlato in srebro rešim brezplačno in plačam za iste naivlšje cene. ter plačam za 13 umetnih žobov s platinom 10 K. Ulica Barriera vecchta št 17, drugo nad. stropje. Vsak dan od 9—12 in od 3—5. IIHilIHHHBIIHill ■ JOSIP STRUCKEL 1 Trst, vogal Via Narla Teresa-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge za-j^^e, trliž po izjemno nizkih cenah ZOBOZDRAVNIK DnJaČermak se je presen in ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. UMETNI ZOBJE. J I i i || Zaloga tu in inozemskih vin, fiplrita, liker« lev in razprodala na drobno In debelo Jakob Perhau Trst, Via delle Acque it. 6 (Nasproti Cali* Centrale). i Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-toih italijanskih In avstro-osrsklh vin. Bordijaus. Burgimdtr, renskih vin, Mesella in ChiantL Rum, 1 konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinoveo slivovec in brinjavec Izdelki L vrste, dolli iz do* j Učnih krajev. Vsaka naročba se takol IzvrSL Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franka Razprodala od pol litra naprej. Preplavali so vstopnino pri otroški prireditvi dne 5. oziroma 7. marca naslednji gg. in ge.: ga. Godina K 1'50. g. dr. Ko-renčan K 1'50, g.dna Vlasta Bonette K 1, g. Jakob Parčina del Giornale »I Balkani« K 10, g. I. PočkaJ K 7, g. V. Renar 20 vin... g. Gašperšič K 1'60. g. Davorin Najdič inspkt. K 10, N. N. K 1, g. I. Dekleva 50 vin., g. Kukavič K2. g. Bračič K 1'50, or. Candolini K 5, g. Grom 50 vin., g. Milko Petrič 50 vin., N. N. K 1. g. Milan Naber-goj K 1, g. Miljavec K 1'50, N. N. 50 v, g. Prelc K 1, g. Učen K i, g. Uster K 1*50, g.čna Olga Prlmšar K 3'60. g. Fran Grom K 10, g. Ščuka 50 vin., g.a Lenassi 80 v., g.a Cviter K 1'60, g. Zlobec 80 vin. Za sirote padlih vojakov iz Primorske so nabrali gg. Vouk Franc, vodja c k. finančnega oddelka na Herpeljab, ResinoviČ Anton, in Dobrflc Anton prigodom pustne zabave v gostilni g. Križman v Herpeljah skupni znesek Kr. 164-34. Tej vsoti so še dodali soseska Herpelje Kr. 15, Križman Jožef Kr. 12., Tavčar Peter, Kozina Kr. 5* 16, Basa Ivan, Herpelje, Kr. 2., Benčič Ivan št. 4, Kc. 2., Sosič Ivan št. 8, Kr. 1., Jelušič Anton št. 11, Kr. 1„ Dobrila Jožel št. 1 Kr. 1., Benčič Franc št 14, Kr. 2., Sosič Ivan št. 6, Kr. 1., Benčič Jožef št 26, Kr. 1: skupaj kron 207*50 vin. Znesek se je odposlal c. kr. okrajnemu glavarstvu na Vo!o-skem. IGNAZIO POTOCNIG TRST ulica Ribtorgo štev. 28, vogal ul. Beccherie Velika izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah/ Suknje s kožuhovine. Velika Izbera moških pletenlc (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbora blaga za moiko oblaka. Sprajamajo sa naročila po meri mmm NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST CORSO 47 {pri trgu della Lesna) Telefon 10-02). Prevoz mrlitov v tu- In Inozemstvo. Vrši vsakovrstno pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaSklh predmetov. - Nožna InSpokdja v lastnih prostorih zalogo, ulica Tesa Stav. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaSkih predmetov: Na Opllnah« v Nabrelini pri OrefiuMNoghere.) - Tofna postrežba. Cene zmerne. Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL. IIHIIII 1 Zasebniki in preprodajalci Prejemki prodiiilitt sprovizacilsKe komisije. Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 1. februarja do inkluzivno 29. februarja 1916 naslednje pre]emke: Št 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 K K K K K K K K uL Madonna del mare šoli na trgu Rosario uL delle Poste št. 14 šoli v uL Rossini uL Bachi 8 ul. Acquedotto št. 38 šoli v ul. Parini 8 šoli v uL Donadoni zabavišču ul. S. Marco K ul. Giuiia 35 K zabavišču v Skednju K pri ,Tirolcu' Sv. M. M. Zg. K 23 105-67 pri Mlklavcu Sv. M. M. Sp. K 12.419-65 pri Sv. Ivanu K 19.212*83 v Rojana K 24.721*79 v Barkovijah _K 15.911-79 51.093-49 41.179-45 46.045*98 24.661-58 38.060-94 26.339-54 70-265-91 53-531-75 58-812-69 30-228-80 18-392*17 Skupaj K 553.984-03 I I i rramor irrainor SveCe stearinske „Urania I" povozek 500 „ prve vrste .Schicht" 16 komadov 50( Krema za čevlje, najboljša vrsta, dvanaj sterica ...... Čistilo » v lesenih Škatlja kg.......... Rumeno mflo za pranje............ • » • Razkuževalno milo „Schlcht", komad........ • • Smlrek, poln ...... . . • v • • • • ■ • • - Električne svetiljke za vojaško rabo s k^vljem m beložarno3tjo „ m r, domačo rabo z beložarnostjo . . . . Baterije znamks „Gold 1* . . . ........... , „ „Eisen I* .............. .Trii" .......-....... K o. td — . K 1 80 . K 240 . K 1'50 , K 3 — . K — 40 . K — 12 . K 240 . K 1 40 . K —•90 . K r— . K •—G0 SO stalne, zaeska. Na cenah svetiljk dob« preprodajalci 10*/. popusta; cene dragih predmetov sc Poiilj atve nr. deželo prosto embalaže po povzetju ali antecipatno pošiljate v RENATO CAPPELANI — Trst, Corso 45. _ Veliko skladište vofaSklh predmetov. ^ g nmm aiiVHie Veliko sklacsisce kiobukov dežnikov, bele In pisane srajce, izladsk. platna žepnih robce, moSklh nogovic Itd. K. Cvenkil Trst Corso 28 Cene zmerne. -< Narodna trgovina. Postrežba točna. ■ Narodna trgovina. Hranilne T sprejema od vsakega tudi Če ni ud sidra«, Z in jih obre- M II iM večje zneske pc ao- ♦ s tuje po "P \% |9 govoru. Ti JO»C—i ♦ otvmijm čekovM račtUM z dnevnim obresto- J vanje m. ♦ ♦ mHoan na 7U/i ram itn. | Vlaga se lahko po eno krono. tetM-sraiiliibi nta 7U7i THM1H4. fvVvvvT y i Trgovsko obrtna zadruga v Trstu I raletoiuanri zadruga * neomejenim Jamstvom i O --------♦ :: ulice S. Frmncesco Stev. 2, I. nadst. $ o w ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Posojila Z ♦ daje na ošabni kredit in na sastava ♦ I proti plačila po dogovora. + X Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 i i dopoldne in od 3 do 5 popoldne, t ♦ Priporoča male hranilne škrinjice, kt ♦ ♦ so posebno primerne za družine. ♦ I j^k] JADRANSKA 8 1? A A A ttittttt KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA FLLIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Trst, Via Casia dl Risparmio Stev. 5 (Lastno VLOGE NA KNJIŽICE 4% od dim vlog. do dneva vzdiga. Remtai davek plačuje banka is OBRESTOVALE VLOG na tekočem in žiro-računu po dogovoru. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERFJE. od • do 127. pop. in od a1/, do S pop. poslopje) ESKOMPTUJE : srečke, devize In papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk Itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA INKASO. Telefoni: 14Q3, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC ♦♦♦♦ I POSOJILA DAJE u vknjižbo 5 x/š\ mk meolce po na zastav« in amortizacijo za da Uto dobo po do ESKOMPTUJa TRGOVSKE MINCC& a posojilnica In hranilnica raglstrcvana zadruga s omajanlm poroštvom TRST - Plava dalla Casarma Itv. a« I. nad. - TRST (v lastni palaO) vhod po glavnih stopnjlcah. «4 SSkim*. A. tudi nI ndb jft oSSde 4 W In vloge na tele« rabin po dogovora. -OMAJA Poštno-hranilni&ni račun 16.Č04. TEGEFOH H. 05S Ima varnostno celico (aafe depoaita) " ahraasibo vrednostnih listin, doknmrstoT in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti nlonn im poiam. nrejeno po nsu novejfcm nafciau tar jo oddaja stmnkun t najem po najnižjih conah« STANJI VLO0 mo 10 MILIJONOV KRON. . Mta m: H s -h n Mp* a d S h 5 ^ t^iai ^iM »iBai^^