jat	#	-
m g i _ ____m i	w	T
— la ei/n a imeli a Aimrniif A
leto. Izhaia dva krat H V^VLiBMtt	fKmlK^ l^fl^I	tt^B^P^K ^^K i "■■■ IV^F FB nHA-^S.v s#r ■ sp^IHF^ ;	gjj
^v ■ • * II	W *	*	N™ | '	EiedUol adwwlhieg • I
iT*	- / NEpDVISEN LIST ZA SLOVENSKE qg$|AVQf V AMgtttKl W' 'T^f^l "M: "•'NtJI fi I
'i11 , • ; - ■—:-"■■: vh^t.. >■"	i—---------—-,—f - ■ — • •iirt^ii , •;•■! »nirv ■ ij^in f '
?*»	f^j	CLEVELAND. QltlO. PETEK,, il SU&CA igiS- '	"	T- Ml'• LETt> V™. VOL. VJIL
MBKgg^A" n * V^jpjgft t®
8 ■HftšiliH IlUviUI«
BaA'.1 T. 1. ■; « ifii''gt ■ p hmSt JSfHj 4-■ r •••' f.-'j*^. . t	Wfref
I VSbodni del mesta'dobi v krat-postajo, ki bo' veljala pg*
t; '.,'! J '	:
j* NA 49. CESTI. 55 |
/ ,, . . '.-'.ii .
/—»Mestni sanitetni mzemr
R. W. PVatt se je izjavil, da do-' /bi vzhodna stran v najkrajšem | času f i Itrici jsko postajo, to poj/stajo, ikjer se čisti voda, in tako očiščeno vodo lahko brez skrbi Poi^fiite. Kot je znano, cleve-landska voda ni f&vno najboljša, in že pet let vlivajo v Cleveland sko vodo kjorin, ker se l^k s tem prepreči, da ne do-7* bite mrzlice, ki se kaj rada one-l^fca prime, ki je velik prijatelj |fcode. Na vznožju E. 49- ceste mestu kupilo že za $100.000 1 sveta, in treba bo izdati za svet | še kakih $200.000, dočim bo poslopje samo veljalo en milijon dolarjev. Ta novafiltracij-ska postaja bo sči?tila vsak dan 75/ milijonov galon vode. Ko lyb filtracijska postaja na za-$ Sadnem delu mesta gotova, bo-/dejo očistili vodovodne cevi na vzhodnem delu mesta in spustili v nje vodo iz filtracij-ske postaje na E. 49- cesti. Vsa dela'So proračunjena na eno
—JV torek zvečer se je vršil pri dfc Seliškarju neScak shod trgovcev, kjer se je mnogo govorilo tudi o fiovem slovenskem tistn, ki naj bi pričel ia-hajati v Clevelandu. Debatira-
tt £
[ znala, <d!a pomeni ustanovitev Mfcvega lista v Clevelandu le ^poostrenje prepira in nesporazuma med strankami, kar bi pač škodovalo najbolj onim tr« povcem, ki bi izdajali list. Ko-necnc) se je žavrglo idejo novega lis^ta, sklenilo pa se je izdajati heki angleški list. Kakšen poitfen ima ta angleški list pri Slyvencih, nam ne gre v glavo. SJaivenci ga gotovo ne bodejo jftali. Nobenemu slovenskemu Časopisu ni postlano z rožicami Mn vsak se mora "trdo boriti za svoj obstanek, angleški list je pa sploh brez vsakega pomena pri Slovencih, pa tudi v delavskem ozimT ne bi mogel ničer sar upljjvati na zfeoljSanj« razmer in položaja med delavci.
—'trgovci vseh narodnosti j na tfzhodnehi delu; mesta, 90 se zArqiili v zvezo, lici se imenuje /'Norih End Improvement Association". Namen te trgovske zveze je, da se-zboljšijt? /trgovske razmere * 'vzhodnem Sconcu mesta, Njl^program jč, p skrbeti za redno čfetenje ceit, j za dobro razsvetljava, po cestah, za lepše trgovine, podpiranje brezposelnih, itd. To so go-Itovo lepi naraeni, ki na!j it^jde-je podporo pri obcinstvu.iSe že vidi, da s0 pametni ljiidje *fcu-Ipaj, ne pa4cot pri ^"Slovenskem
član i y so sklenili bbHcOt^H^S se trudili, da list uničijo, kei pač ni hotel plesati po njih ko-• m^ndi. Upati da se tudi tu »»cmere očistijo, da t>o več tte--4a za naš delavski narod, da se vjsdigne in napreduje, ne pa de Sfffe -naravnost proti narodu dejji-
5; i"—.pismo ima v našem ured-
Italijani gredo preti Dardanelam?
#	; - „,.;-■ i-i -• . ^M11"" 1» ..... f',"!11 1 1 "
II v| 1 •v' I iti	• i • v v 7 J v
Nemška križarka došpela v pnstanisce L držav
Iz Dunaja poročajo, da je odpkilo več laških oklopnic proti Dardanelam, baje zaveznikom na pomoč. Obstreljevanje Dardanel se vrši v redu. Mnogo nadaljnih fortov uničenih. Carigrad pade v dveh tednih, trdijo gotovi krogi. Nemci snujejo novo velikansko bitko proti Rusom. Rusi so porazili Nemce ob reki Niemen. Strašna nesreča v Avstriji. Nad 200 vojakov mrtvih radi razstrelbe.
A.	'. . r,'"" ': 1 ' i i " .
z veseljem prispevajo za Ligo^
Ko se vrnejo delegatje iz ChH
cage , od aborovanjjat Lige,
'naredi1 rtatftnČen računi, nakati
se denar penije novoizvoujene4
mu gl. iblagajnrku Lige. , ^
—Umrla |e v pondeljek v* mm^ Wsi ^^l Military poročena šele deset mesecev j •Bila je članica dr. Svobodomiselnih Slovenk, št. 2. SDZ. Potiva] v miru t A	i ;—Ljytbitelji" baseballa' im'ajo' v pomlcJeljek, r»5. marca zvečer' prvo zborovanje v Knausovi dvorani da organizirajo tako-zvano Slovenian Home League". Vsi prijatelji tega športa so vabljeni, da se udeleže.
—Cenjena elevelandska društva so prošena, da ne prirejajo veselic in zabav na i4S. aprila 1915. Omenjeni dati je znan fcot "Slovanski dan", ko se vrši velikariski slovanski koncert spojen s telovadbo vse-slovan-ske sdkolske zveze. Slavnost se vfši v Grays Armory. Natan-čneji program se priobči po-neje. : ■ ^ ! "$ - . '''
—'Delavskemu tajniku Wilson u se nikakor ni posrečilo, da bi uspešno upi ji val na poner hanje štrajka premogarjev v južni Ohio, kateri štrajk traja sedaj že eno leto. Izjavil pa se je, da če ne bo hitro štfajk končan, da bo predsednik Wilson sam posegel vmes in 6$ušal zlepa ali zgrthi končati štrajk.
—V državni postavodaji t Colurrtbusu so 'bili predloženi štirje zakonski načrti, katerih namen je uničiti mestne elek-tranne, kot jo imamo ravno v Clevelandu. Kapitali|ti so z vsem trudom na delu^Ma s« tf postave naredijo, da bf potem še nadalje lahko mozgali ljud-
triko, se razvidi iz tega, da ra-4una kompanija za isto množino elektr:ke od 5—10 centov, ko mesto računa samo 3 cente, pa še dobiček dela.
—The Richman Bros Co. bo postaviln novo tovarno za obleke in sicer na 55. cesti bliz« Luther ave. (Stroški za tovarno znašajo $250.000. Tisoč delavcev bo v njej dobilo dek). Firma ima že eno tovarno na. W 9th St. toda se je izjavila, da v očigled dobri trgovini* potre-tywjYnpvo tovarno.
—Dva uradnika sta bila v ye9o odpuščena iz službe v ty Hali, ker sta sistematične Kradla (živež iti obleko, ki je bi-jlt namenjena za siromašne] <;rezposeln« delavce.	*
" —^Rodovitna . žena je Mrs Charles Hills. '2ena je stara 35 let, pa je včeraj pravkar dobila rd. otroka.»Vs* Gtoocx in mati ?dravi.,v	' fe^
i i	.'i:'. ■■ i1 a ' •.: .A . i " •• I'- ■T, — ,- J
Nemško ravnanje % jetniki.
JPariz, m. marca, francoski vJadadobiva poročila od pri je* ravna nemška vlada skrajno - barbarsko » i^etpiKi JKetricL so zaprli tudf vse v Nemčiji stanujoče Francozi pp<l pretvezo, da so "stret Ijali na nemške čete". Nemci «0 razgali cele družine. Otro-^ tec^io'*'»aprli v druga mesta,1 M&n & poslali zopeif <fru-Lgam Več dirtij ne dobivajo Jet^ ^rte; ne piti. Jetniki so morali hoditi cele dneve peš, in kilof ni mogel več naprej, so jra enostavno ustrelili. Francoska vlada je dobila zapriseženo poročilo od 300 oseb ki vse trdijo o barbarskem po£et-jfr nemškega milltarižma. ' -
Atene, ur. marca. IN^ovi grški ministri so bili danes zapriseženi.^ Nova grška vlada je za
da če jo državni zbor ne bp
Nemčija za mir?
London, 10. marca. Pariški dopisnik časopisa "Daily Telegraph" poroča, da bo nemški državni kancler Bethmann-Ho1. vy*g danes predložil nemškemu državnemu zboru pogoje, pod katerimi bi bila Nemčija pri pravljena skleniti mir.
Nemški submarin potopljen.
Ivondon, 10. marca. Nemški submarn U-20 je bil danes uničen po angleškem torped-nem rušilen Ariel. Posadka sub-niarina se je udala. Submarin U-20 je bil etden večjih nemških submarinov, ker je nosil 840 tonelat ter je lahko pljul pod vodo 12 milj na uro in se odstranil 2000 milj od svoje bajte. S zgirbo U-20 ^o Nemci zgubila vsega skupaj sedeiii sulmiarinov.
Stroga sodba.
London, 10. marca. Angleš ka admiraliteta je sklenila, da ns bo postopala z mornarji od
niki. pač pa kot z morskimi ro-
narji. iDb tega se je odločila vlada, ker so nemški submarini celo nevtralne ladije potapljali, ne da bi posadki nevtralnih trgovskih ladij dali prej opomin. da se rešijo. Kakor hitro dobijo Angleži v roke pomorščake nemških sttbmarinov, jih bodejo cbesili' kosi Merske ra/liojnike. Vse časopisje Angine in Francije se zavzema za to, ker le na ta način se more povrniti Nemcem za njih barbarski način bojevanja.
Delo submarinov.
London, 10. marca. Ko so nemški submarini počivali sko-o »t rinajst dnij, so zopet pričeli s svojim razdiralnim delom. Tekom enega dneva in pol »o potopili nemški submarini tri an?Wke trgovske ladije, in zasledovali so četrto lad i jo, ki ie pa submarinom ušla. Prva ladija potopljena je "Tangis-tan", in s to ladijo vred se je potopilo 37 ljudij. Potopljena je bila blizu Scarborough, v^ Nevernem borju. Lad:ii "Blackwood" je bila potopliena blizu rJastinp-a v Angleškem kanala, ladija "Princess Victoria"
vfrpoola v lTFf«rem morju. J r {Nak^rotne zgube. | Londoh, 10. marca. N^mšlej.
'Bm ladij a m. šo šleoro isto tor., l$o vredni kot potopljene tr-gtyske ladije.'■ iPlovitba okpH Agllje^ le^wlnd- nada^jel dl^iravno ne v istem obsegu kot pred blokado. Angleško ljudstvo pa je radi nemških sj|bmarinrty Ue^Dolj navdušene*, za vojno, keij Angleži ne vidi j* v Nemških s»ul>marinih »druzegl kot roparsko početje nemfW mornarice, ki se ne upa na prostem napasti angleškega bro-dovja, pač pa skuša le iz zase^ de in pod vodo škodovati sov-
Nemska k^ja^amerižkem .
tiišču, dokler se vojna ne neha. Ta nemška pomožna križarka je bila pet mesecev m vodi, in je tekom časa nafljJjfrla 326 an ^leskih, francoskihi* ruskih mornarjev iz raznih 1 rgovskih ladij. Do ameriškega pristaniška jo je preganjala n^ ca angleška križarka. Ta nemška po-, možna križarka ima t»a krovu 13 topov in 350 mož posadke.
Položaj na francoskem bojišču.
Par z, 10. marca. V okraju Notre Dame de Loretto se boj nadaljuje, ne da bi se spremenil pdložaj. V Champagne dis-triktu se vršijo jakofroči boji, katerih posledica jej da smo osvojili več nemških »ostojank Med Souvain in rPwhes smo oclVli dva huda mBPvka napada. V gorskem vOfta pri Mes-nil smo dobili 450 mM rov strelnih jarkov. V isteiBraju smo zaplenili pet nemšlM topov in »So Nemcev.. V Ar Moških gozdih .111 IJifcii t<ul>pMB^ nnapadle nemške postojanke in dobile 200metrbv nemšk;h strelnih jarkov.
Rusi rmagujejo.
Petrogratl, 10. marca. >N:a celi fronti med rekama Niemen in Visla so se včeraj nadaljevali najbolj krvavi boji. Ruska konjenica je zaplenila oddelek nemške kolone z živili. Ruska | obramba trdnjave Osovec se| nadaljuje z uspehom, in dasii streljajo Nemci na to trdnjavo z \2 cm topovi, niso imeli do-sedaj še nobenih uspfhov. V Karpatili, v okolici Balingrod, nadaljujejo Avstrijci s svojo ofenzivo, dasiravno imajo na-ravnojtt strašne zgube. Blizu vasi Študente so Avstrijci zasedli strelne jarke dveh ruskih bataljonov. Severno od Klause smo odbili avstrijski napad, in Avstrijci so se v nereftht umaknili, Dva avstrijska' bataljona sta Jiila ujeta, ostali so pa pobegnili.
Položaj v Italiji.
Rim, 10. marca. Vsi časopisi povdarjajo, da je ' italijanski narod na predvečeru velikih dogodkov. Ministerski predsednik Salandra se je izrazil, da bo Italija upljivala na velike evropske dogodke. Italijanski ministerski svet je bil sklican na izvanredno zborovanje, in ministerski predsednik Salandra je imel več ur trajajoč pogovor z zunanjim ministrom Sonino. Vsi ti dogodki kažejo, kot poročajo italijanski listi, na velike dogodke,' na katere st Italija pripravlja.
Kaj poročajo Nemci?
Berolin, 10. marca. Na francoskem bojišču so naše čete pri Notre Dame de Lorette zajele 250 Francozov. Zajedno o dobili 'Nemci štiri francoske topove. V Champagne distrik-t«u se nemške čete še vedno borijo s sovražnikom* ne da bi prišlo do odločitve. Severno od Mesnila je francoska armada napredovala, toda naše čete se pripravljajo na nove napade. Sneg je velika ovira nadalj-
mm boiem. 'Položaj na Rus-* *t »i
■■ . ■ i
^rzaswycu so ujeli Nemci 3000 *usov, v bojih ob reki Ravka >a so dobili Nemci 1700 ruskih »jetnikov. Nadalje se poroča, la so 'Nemci tekom zadnjih »sem dnij zaplenili Rusom 49 opov.
, Boji v Dardanelih.
London, 10. marca. Brzojav-ce iz Aten poročajo, da bom-lardira danes šest velikih angleških ibojnih ladij, zajedno s ?uper-dreadnaughtom "Queen Elisabeth" najmočnejšo tur-iko trdnjavo v Dardanelih, ta-cozvani fort Namazieh. Topoli tega turškega forta so dose-laj ovirali nadaljno pot rušil-lem min in torpednim rušil-:em. Toda angleški pomorski urad je poslal nadaljno silno rvklopnico nad .Dardanele, najmočnejšo bojno ladijo "Wars-pite". in nadaljna oklopnica tipa "Queen Elisabeth" je na potu proti Dandanelam. & Dardanele morajo pasti. i*Lendon, 10. marca. Angleški pomorski urad je naznanil, da zavezniško brodovje zavzame Carigrad in Dardanele za vsako ceno in način. Anglija se je sicer Odpovedala posesti nad Carigradom, in je z Rusijo zmenjena, da bo Carigrad rus-^ ki. Temu priča tudi dejstvo, da so Angleži pustili naprej rusko križanko Askold, ki je prva pripljula najdalje v darda-nelskih vodah. S tem so Angleži priznali, da dajejo Rusiji p-ednost v zavzetju Carigrada. S tem so ovržene tudi vse nemške trditve, da se Angleži in Rusi ne razumejo, kdo bo gospodar Carigrada.
Zjed. države imajo besedo.
Washington, t i .marca Nemška križarka "Princ Eitel Frie-drich", ki je prispela v ameriško pristanišče Newport News, Va. bo, kakor vsa znamenja kažejo, sojena od ameriške oblasti. Kapitan te roparske kri-žarke, je v južni Ameriki potopil ameriško ladijo "William Frye", ki je vozila žito v južno Ameriko. Najmanj, kar bo ameriška vlada zahtevala, je, da plača* nemška vlada ladijo za zgttbo ladije-in za vse blago, ki je bilo na ladij i. Znajo pa sledHi še druge neprijetne posledice.
Lahi ca zaveznike?
London, u. marca. Liist "Tribuna" iz Genove, priobČu-ie danes -senzacijonelno brzojavki iz Dtinaja, v kateri se trdi. da je laško brodovje oklopnic odpljulo iz pristanišč, in d'a je to brodovje najbrž namenjeno zaveznikom, ki obstreljujejo Dardanele za pomoč. Poročila, da se Italijani pripravljalo na vojno, so prišla tudi iz Pariza.
Obstreljevanje Dardanel.
London, ti. marca. Operacije zavezniškega btodovja v Dtardfcnelah, so v sredo dopoldne prenehale, toda so se začele znova v sredo popoldne ir četrtek zjutraj. Angleške bojn« lad^e so prisilile turške baterije v fortu Renkui, da~so utihnile. Brzojavka iz Aten poroča da so zavezniki v pondeljek uni-
■ A 'if t	11
so bile uničene od francoske
oklopnice Gaulois.
200 vojakov ubitih.
iPariz, u. marra. Strašna eksplozija se je pripetila v Ko-lošarju na Sedmogfraškem. V vojaških barakah je eksplodiral dinamit. Iz razvalin so potegnili mrtva trupla 200 avstrij-1 skih vojakov. Vlada pripisuje razstrelbo maščevalnosti Ru-muncev. Mnogo Rumuncev je bil0 prijetih.
Kaj poročajo Avstrijci?
Dunaj, 10. marcs. V zapadni Galiciji, jntžno od Gorlice, so še čete pridiobile več zemlje. Ko so napadli neki strelni jarek, smo dobili nad 200 ujetnikov. Avstrijska artilerija je i-mela velik uspeh v Karpatih. 'Sovražnik je imel velike zgube. 'Dobili smo 300 ujetnikov in več matepjala. Pri Nadvorni smo odbili rimski n^ad in zajeli 190 Rusov.
Francofi se dobro držijo.
Pariz,	marca. Sledeče
uradno sporočilo je bilo tu pri-občeno: Med Lys in La JI a s see je porazila angleška armada nemške čete. Angleži so dobili en tisoč ujetnikov in zaplenili I Nemcem sedem topov. Nemške zgube so velike. Ob reki Mleusfe je naša artilerija popolnoma uničila več nemških postojank. V Champagne d'istri-ktu smu odbili vsp nemške na-de.
Nemci na Poljskem.
London, 11. marca. Nemci so zopet razvili veliko živahnost na ibojiščih na Poljskem, kjer se trudijo, da proderejo skozi močne ruske trdnjave. Nemci napredujejo od'Kofjela blizu pruske meje ob reki Or-syc. To je ista cesta, po kateri so napadli sredi februarija Ruse, jih zagnali iz Pruske, toda konečno so bili Nemci pri Pr« zasnycu poraženi. Nemci so sedaj v te kraje poslali armado izpred Grodna in zajedno sta dospela dva nova armadna zbora iz Nemčije. Pričakuje se v tej okolici silne bitke, dočim je prva bitka v teku v provinciji iSuvalki, kjer so Rusi potisnili VCiemce nazaj.
Boji v Franciji.
V Berolinu se je izdalo včeraj sledeče poročilo: Boji v Champagne distriktu so zaenkrat prenehali. Francozi nas ne morejo spraviti iz naših postojank. Bojevali smo se noč in dan skozi tri tedne, in smo seveda imelivsilne žrtve, toda tudi Francozi so v tem času zgubili 45.000 ranjenih m mrtvih. Nemški državni zbor je dovolj nadaljnih $3.250.000.000 za nemške vojne namene.
Kaj upajo Nemci.
London, i i. marca. Ko je nemška vlada zahtevala od poslancev v nemškem parlamentu novo vojno posijolo, se je izrazil nemški kancler, da naj poslanci z veseljem dovolijo djenar za vojno, ker denar pride zopet nazaj k Nemcem, in plačali ga bodejo zavezniki, ko bodejo premagani. Nemci bo-, dejo zahtevali v slučaju zmage $15.000.000.000 vojnih stroškov od Rusov, Francozov in
► /vngiczev.	fr. ; ■ v,
..v	. >	*■ . ■ ."fS
Konvencija Lige.
Chicago, 111 V torek 9. »nar-:a se je vršilo prvo zborovanje Slovenske Lige v Chicagi. Kei ea skl'canje konvencije ni bilo velikih predpriprav, pa se je djub temu udeležilo konvencije 14 delegatov iz vseh krajev Zjed. držav. INarod je bil po teh delegatih dobfo zastopan. Več delegatov v tako kratkem času, in ko je bilo tre6a večini priti na shod na lastne stroške, n; bilo mogoče. Toda konvencija' se je vršila v veličastnem obsegu. Podrobnosti ne moremo sedaj še podati, ker veliko delo je šele v teku. toliko pa nam je sporočil brzojav v 1 sredo, da je bil izvoljen predsednikom Lige Frank Sakser iz New Yorka, tajnikom Edvard Kalish iz Clevelanda, blagajnikom John Jager iz Minne-apolisa. Publikacijski odbOr: iR. A. Trošt in Ivan Blatnik
C
'Za Glasilo Lige so postavljeni listi: Glas Naroda. Cleveland1-ska Amerika, Glas Svobode, in Narodni Vestnik. Vse druge podrobnosti pridejo na vrsto v prihodnjem listu. Delo je obširno, toda možaki so na delu!
Nemiri v Meksiko.
Predsednik Wilson je poslal sedem ameriških vojnih ladij v Meksiko. Pričakuje se spopada med obema repu-
-"'*' ' bUk*1111**
ZAPATA V MJEXECO CITY.
Vera Cruz, Mexico, 10. marca. Sem so dospele 'the ameriški bojni ladiji, da skrbite za varnost ameriških državljanov.
Washington, 10. mar. Predsednik Wilson je naročil ysem ameriškim državljanom, ki živijo v Meksiko, da čimpreje ; zapustijo Meksiko, ker se je bati. rla nastane vojna med M'eksiko in Zjed. državami. Zajedno je ameriška vlada naT znanila, da bo presknhela za vse Amerikance transport u Meksi'ke v Zjed. države. Oklopnica Georgia in križarka Washington ste bili poslani kot nadaljno varstvo ameriških interesov v Meksiko* V Vera Cruz se mude že dve ameriški oklopnici, ena križarka in dve topničarki.	. ,
Položaj v Meksiki je skrajno nevaren in usmiljenja vred6n. Od enega konca države do druzega se vrše krvavi boji, skoro neprestano že tri leta. (General Obregon, glavni po-veljnik arma<le generala Čarr-anza, ki se šteje za časnega predsednika Meksike, je v torek zapustil glavno mesto Mexico City s svojimi četami, in še obrnil proti Vera Cruz. V mes,to je prišel general Zapata, votfja južnih revolucijonarjev., Druhal v Mexico City je zažgala še mnogo poslopij, in' mnogo trgovin je bilo oplenje-nih.	' .
Vlada Zjed. držav je poslala protestno noto na začasnega predsednika Carranza. v kateri ijoti je naša vlada zagrozila b silo. če se v Meksiki ne uredijo poštene razmere in če se bodejo ponavljali napadi na
inozemce.
-o-
Izstop iz. socijalno demokratske stranke. Poslanec v nemškem parlamentu Ledelbour je priobčil'v "Vorwartsu" izjhvo. v kateri potrjuje, da je iztopiB iz predsedstva socijalno-demo-kratske stranke državnozbor-sdce frakcije. O vzrokih svoje odstopa bo poročal v seji mjfe jalnod^mokratske frakcije|OTfe| 2. februarja.
.: J '{•'•■•• ,\i .j itVT.y^'JjN. . -r VJt.■VIV'J^MKSB
Materina Z/ftev.
Strel is topi ki je ibudil Ge-orgtto it spinja in poklical flje-' n0 mater is globočin zapušče-nosti, je povzročil več kot to. " Ali se je xgodilo slučajno ali pa B j« topničar nalašč tako meril, je zadela kroglja, ki naj bi služila aamo za svarilo stolpu; v železno ograjo v prvem nad-? stropju stolpa, katero je razbi-jl la na pol. Obleganci niso imeli časa, da bi popravili tako nt-pričakovano škodo.
Toda kljub temu s6 »e oble-ganci jaico ponašali. Imeli so malo streljiva. Njih položaj je bil še veliko bolj kritičen, kot so pa menili oblegovalci. Če bi . imeli dovolj smodnika, bi spusti li stolp v zrak; in to so tudi bile njih sanje; toda vse njih t rezerve so bile uničene, ali pa -porabljene. Imeli so dovolj pušk, revolverjev in arkebuz, toda malo nabojev. Nabasali »o vse puške, da bi lah&o neprestano streljali, toda kako dolgo bo trajal njih ogenj? Treba je bilo silno ^reljati, objednem pa hraniti s smodnikom. In tu je bila njih največja težava.
Notranjost stolpa se je zdela nepremagljiva. V spodnji dvorani, kjer so oblegovalci t naredili veliko odprtino, je dal Lantenac napraviti umetno ha-| rikado, ki je zapirala vhod. Za ; to barikado pa je bila postav-- ljena velifca miza, obložena z ororžfem, karbinkami, mušketami, sabljami, sekirami. V pr-vem -nadstropju je bila druga t miza. kjer je bila množina hrane. Kdor je bil lačen, je lahko «*riel blizu in se najedel. Strel iz topa je opozoril po-.*■ sadko v stolpu. Imeli so samo ;»<>! ure še časa. Imsnus, stoječ vrhu stolpa, Je pasli na ob-legovalce. Lantenac.je napovedal, da se ne strelja prej, dokler I ne pridejo oblegovalci pravibli-Rekel jc: "Tam doli jih je štiritisoč |,petsto. Ne ubijajte jih prej, ddlder ne pridejo v ndtranjost. Kadar so pa notri, smo enaki * njimi." iSplošen položaj je bil sledeč: Napadalci so morali priti f skozi odprtino,4 napasti barikado, vzeti tri velike dvorane, eno za drugo, dvojno vrsto stopnjic, korak xa korakom. Oblegovalci pa niso smeli pričakovati druzega kot smrt.
Sedmo poglavje.
Začetek boja.
Gauvain se je dobro pripravljal na napad. Oddal je svoja zadnja povelja •Ciftiourdainu, ki je imej stražiti oni svet planjave, ki se je končal pri mostu Guechamp pa je čakal z glavnim od<telk«om armade na polju ob gozdu. Oddano je bilo povelje, da se nikjer ne sme streljati s topovi, razven če hočejo obleganci pobegniti. Sam sebi je Gauvain pripustil poveljstvo napadajoče kolone. In to je C?imourdaina najbolj skrbelo.
Solnce je pravkar prisijalo.
Stolp na odprtem polju je Vakor ladija na širokem morju. |Xiapadati se ga mora na isti način. Na ladijo mora priti sovražna .posadka, da dobi ladijo v pest in v stolp mora udreti sovražnik, da se ga poloti, ttrez topov. In kaj naj hoče arkada s topovi proti stolpu? Da M streljali v petnajst čevljev debelo zidov je?
Zato se je Gauvain odločil /a napad z vsem moštvom, ker »e vedel, da trdnjava se ne more vzeti na drugi način. Napad, pri katerem si gledata oba sovražnika iz očesa v oko, je najbolj strašen. Cauvainu je bila dobro poznana notranjost stolna. kajti živel je v njem od svojih otročjih leti. Bil je globoko zamišljen.
Medtem pa je njegov pod poveljnik Guechamp, zrl z daljno-
i "V	jr « irft*! ?
^ledom .proti okol;ci Parigne. \1aen|crat pa Owcchamp|vr-klikne:	HM § jh
kopano!" %JrMSAJ
Ta vzklik je zbudil Gauvaina i t. njegove zamišljenosti.
"Kaj pa jf. Guechamp?" .
"Poj-eljnrk, lestev je tnksj,'*
"Reiifna lestev?" i	>/
''Kaj? Kaj že ni bila tukaj?"
"Ne, pvjeljnik. Sam neirt «e bal za njo. Poslal sem posebnega cela v Javene, kjer so mi povedali, da je naj saržent dobil zahtevano lestev, jo naložil na voz in ipretnljan od dvanajst jezdecev se napotil proti Parigne. Potem pa se je sel Intro vrnil sem."
"No, in če je lestev že včeraj zvečer odšla na pot, in če bi najbolj počasni konj lahko dospel setu pred solčnim vzhodom, kaj potem?" , *
"Poveljnik, solnce ježe vzhajalo, lestev pa še ni dospela."
''Ali je mogoče? No. pa kljub temu moramo začeti z napadom. Ura je prišla. Ce se obotavljamo. bodejo obleganci mi-rii. tla se umikamo."
"Poveljnik, vi lahko začnete z napadom."
"Toda imeti moramo rešilno lestev."
"Gotovo."
"Toda lestve ni." "Tu je."
"Kako?"
'Zato sem vzkliknil prei: Ah, konečnol Voz še ni dospel. Vzel sem daljnogled in prfeis-kal cesto od Parigne do La Tourgue, in poveljnik, zadovoljen sem. Voz vidi te lahko tam doli ob cesti s spremstvom."
Gam vain vzame daljnogled in pogleda.
"Res je." reče. "Sicer se dovolj dan, da bi natančno videl, tenia voz ima spremstvo, in to spremstvo je z lestvo. Toda zdi se mi, da je to spremstvo večje, kot si povedal."
"Tudi meni se zdi tako," odvrne Guechamp.
"Kljub temu, lestev bo tukaj v četrt ure."
'IPoveljnik, lahko začnete z napadom.' *
Res se je bližal taborišču voz, toda ne oni, katerega so pričakovali.
Ko se Uauvain obrne, zagleda za seboj sarženta Raduba, ponosnega s povešenimi očmi, ko se pravkar pripravlja na vojaški pozdrav.
".Kaj jc, saržent Radoub?"
'IPoveljnik, mi, možje bataljona Bonnet-Rouge, vas moramo prositi za uslugo."
"In kaj je?"
"Da nas pothiješ!"
"Ah!" vzklikne Gauvain.
"Ali nam storiš to prijaznost?"
"Toda — to je odvisno od okoliščin," reče Gauvain.
"Glej poveljnik1, odkar smo bili poklani v .Dolu, nas je še vedno dvanajst."
1\o, in kaj za to?"
**To nas ponižuje."
"Vi ste v rezervi."
"Raje bi bil pri prvih četah."
"Toda potrebujem vas, da odločite konečno bitko. Držal vas bom v rezervi."
"Pariz koraka vedno naprej."
"Pomislil boni o tem, saržent Radoub."
''Pomisli še danes o tem, poveljnik. Bitka se Ihj vršila. Živahno bo. La Tourgue bo požgala prste onim, ki se je pritaknejo. Zato pa prosimo dovoljenja, da smo prvi v boju."
Saržent r.a trenutek umolkne, priviha svoje brke, potem pa nadaljuje z drugim glasom:
"In poveljnik, še nekaj: fJa-ši otroci so v stolpu. Naši otroci, otroci bataljona, naši trije otroci. Zlodji v stolpu grozijo našim otrokom. Naši otroci, naši malički, poveljnik! Ko se ho stolp tresel in rušil, tedaj se bodimo bali za naše otroke.
i
Mi ne želimo, da se jim fcaj hudega pripeti. Sedaj, ko je bilo premirje, sem porabil .prosli cm v da *em splezal na višavo
tam ob mostu in sem od daleč pogledal v sobo, kjer se nahajajo otroci. Dk, res so tam, vide! sent, potenl sem se pa splazil popolnoma k plenu, pogledal sem v sobo, in res seiti jih videl, toda siromački so se me Itftrntiili. Povetjifk. če'padt <?n sam las z glave teh treh malih serafinov, prisegam tisočkrat pri vseui, kar mi je sveto, dp bom storil nekaj strašnega. In ves naš bataljon je prisegel: Mi hočemo rešiti otroke, ali pa hočemo biti vsi ubiti..To je naša pravica, da nas ubijejo vse In sedaj: srečo vam želim in izražam svoje spoštovanje."
Gauvain pa str-se roko z Ra-dotibom in reče:
"Možak si! Postavim tr v kolono. ki bo napadala. Razdelil vas bom. Sest izmed vas naj gre k prednji stra?i, da daste vzgled drtjg'm za napad, šest izmed vas pa ostane pri zadnji straži, da preprečijo drugim, 'da se ne umaknejo."
"Poveljnik, jaz grem k prvi straži."
Radoulr pozdravi poveljnika in odide.
Gauvain pa pogleda na uro, spregovori nekaj besedij z Gue-champom, in napad se je pričel.
Osmo poglavje.
Poziv in odgovor.
Medtem ,pa je pristopil Ci-mourdain, ki še ni odšel k svo jenru oddelku, k bobnarju in mu dal znamenje, ^ da prične bobnati.
Rog na v rh tr stolpa rhu od govor i.
"Kaj pa je?" vpraša Gauvain Guechampa. "Kaj pa želi Cimourdain ?",
Cimourdain se je medtem približal stolpu z belim robcem v roki. Ko je bil dovolj blJ-au. je zakričal:
"Možje v stolpu, ali me poznate?"
In z vrha stolpa odmeva glas Imanusa: "Da."
"Jaz sein poslanec republi
"li si bivši župnik v Parig-ne.
"Jaz sem poslanec odbora javnega blagostanja." "Duhoven sil" "Zastopnik postave sem." "Odpadnik si." ^.Poslanec sem revolucije." "A posta ti" "Cimourdain sem." "Hudič!" "Kaj me pozhaš?" "Sovražim te!" "Ali bi bili zadovoljni, če me dobite v svojo pest?"
''Osemnajst nas je v- stolpu, in -vsak da rad glavo, da tebe obesimo."
"Dobro, prišel sem. da se vam podam."
Iz vrha stolpa se oglasi grozen smeh. in neki divji glas za-kliče: "Le pridi!" Cimourdain pa pravi: "In sicer pod enim pogojem." "Imenuj ga!" -"Vi me sovražite, kaj ne?" "Da."
' Kar se pa tiče mene, sem vaš brat. ljubim vas."
Clas iz vrha stolpa pa odmeva:
'IDIa. Kajn."
Cimourdain pa odvrne z mirnim glasom:
"Zasramujte me, toda poslušajte. iPrišel sem, da se pogovorim z vami. Da, moji bratje ste. Zapeljani siromaki ste. Vas prijatelj sem. Jaz sem luč, ki govori nevednosti. In luč vedno razodeva bratsko ljubezen. In ali nimamo vsi skupaj iste domovine, naše Francije? Torej čujte! Vi vsi bodete ve-
i postavno, iflfjsa poj*' poslal
I da vam ponudmi svoje življenjsko roko vam ponujam. Zator r raj vas prosim,, da ugonobit^ I mene in relite sebe. Jaz imarti I polno moč, in kar rečem, se mora zgoditi. Kritičen trenutek je to, in prizadevam si iz
• Da. ta ki govori a vami, je djl-> ho ven, toda objeifciem tudi re-; publikanski meščan. In kot meščan se bojujem proti vam, kot duhoven vas prosi|n. čujte torej 1 Mnogo i/.med vas ima-otroke |n žene. fnoji b^
je —--
"Daj. pridigaj naprej!" kriči Iinanus.	] C?iniourdain .pa nadaljuje: "Hratje moji, ne pestite, da prtle prokleta ura! Krvopreli-tje se bo vršilo tu! Mnogo izmed vas, ki ste danes tnukaj, ne bo videlo jutranje ure, in vi, vi vsi )bodete mrtvi. Usmilite .se vas samih! Zakaj prelivate kri, ker vam ničesar ne koristi? Zakaj najtpobijemo toliko mož, če sta dva dovolj?" "Dva?" vpraša Inianus, "Da, dva." "In katera sta?" "'Lantenac in iaz." In Cimourdain dvigne svoj glas:
"Dva moža sta dovolj, Lan-tenac za nas, jaz pa za vas. In to vam ponujam, in vi vsi si lahko prihranite svoje življenje. Dajte mi Lantenaca, potem pa vzemite mene. Lantc-nacu bo glava odsekana, z menoj pa naredite, kar hočete."
"IDuhoven!" grmi Imanits nad Cimourdainom, "če te dobimo, te* bodemo pekli nad og-* njem dva < dni j."
"Pripravljen sem," odvrne Cimourdain.
Potem pa še dodene: *'Vi, /.avrženi^ ki ste v tem stolpu, vsi1 se lahko rešite in ste svobodni, v eni uri vain izpo?-Ijujem svobodo. Ali sprejmete moj pogoj ?"
i Imanus'pa grmi iz vrha stolpa:
"Ti nisi sanio zločinec, ti si blaznik. In res, zakaj si pa prišel sem, da nas vznemirjaš? Kdo te je povabil, da tako govoriš? i Ml, da bi izdali Lante-naca? iNikdar!"
"Dajte mt njegovo glavo, in za njo vam ponujam —"
"Svojo kožo. Toda župnik Cimourdain, vzeli vam bodemo vašo kožo kot psu. No, vaša koža ni vredna niti pasje glave. Poberi se!" "Predajte se!"
"Da, predamo se, toda ne sebe, pač pa tri otročičke, katere imam0 v stolpiui!" kriči Inianus. "Vzemite jih, nas pa pustite."
"Monseignoeurja? Nfkdar! Nikdar!"
"Mi moranio imeti Lantena-ca." IN ikdar r
"Pogajati se moramo samo ped tem pogojem." "Pa začnite!" Molk nastane.
In ko da Imanus znamenje s svojim rogom, hiti navzdol; markiz vzame meč v roko; devetnajst mož, obleganih v stol- , pu se zbere v dolenji dvorani, < kjer pokleknejo. Culi so korake ' republikanskih vojakov, ki so ] se približevali stolpu; -šum pri- , liaja bližje; naenkrat začutijo, < >a so prav blizu njih, tam kjer 4 so dan poprej povzročili odpr- ' tmo v stolpu. Tiu vstane Grand , -Krancour, duhoven, ki se je < nahajal v stolpu, v eni roki dr- ; žeč meč, v drugi križ, in reče < s slovesnim glasom:	4
•'V imenu Očeta in Sina in ' Svetega duha!"
Bitka se je pričela.	<
<
Deveto poglavje. . Pošasti proti velikanom.
In bilo je v resnici grozno, j Vnela se jefcitka moža z možem. Kraj napada je bil stra- , šen. Odprtina, povzročena a smodnikom, je pretresla stari. stolp kakih štirideset čevljev^ naokoli. Za odprtino, v dolenji < dvorani pa je čakalo'devetnajst ; no ž s sekirami, sabljami, meči,
>« je; zdfelo* da<poka zemlja
povelje. Jiaiiv^mja kričii "Naprej, v stolp!" Nadalje se pa čuje Lantena-ov glas: "Stojte trdno proti sovražniku!" (Potem pa udriha s svojim mečem proti sovmi-, niku, da Iskre priijo hadcoli.j Nemogoče
ko stvar; vse je bilo zavito v
rudečkasto temo, strašen šum je zamoril vsak drug% glas, silen dipi je slepy očesa. Ran je-
umirajoči niso odnehali. Sovražnik je sovražnika grižel z
zobmi.	(lilCf j
Crabili so eden druzega za vrat; čulb se je ječanje in hrom je. šklepetanje z zobmi. Cel rioibU krvi začne teči £ri odpr-1 tini stolpa ven v temo. Člove-| ška kri je zunaj napajala travo. I Zdelo se je kot bi strašen veli-1 ';;in, sam stolp krvavel.
Noč je bila jako temna, in I zunaj, okoli stolpa je vladala mrtvaška tišina. Znotraj pa je I | bilo kafcor v peklu, zunaj pa j kot v grobu.
Sila hortbe čimdalje narašča, toda barikada oblegancev je držala. Ničesar ni težjega vze-l ti kot tako barikado. Dasi sol imeli napadalci tisoče mož, to-1 da napadeni so imeli izborenl položaj. IXapadalci so zgubili! mnogo mož. Cauvain, z nepre-1 vidnostjo mladega generala, se je nahajal v spodnji dvorani, v na}hušem metežu. Naj pristavimo, da je nosil v sebi zaupanje moža. ki ni bil še nikdar I ranjen. Ko se obrne, da oddal neko povelje, posveti strel iz I rtt!§k obličje nekega moža, ki :e stal te^fto poleg njega. "Cimourdain!" vzklikne, "kajI delaš tu!"
In res je bil Cimourdain, ki j odvrne:
"Prišel sem, da sem blizu tebe."
''Toda ubili te bodejo!" "No, kaj pa ti delaš tukaj?" "Toda mene potrebujejo tu, I te!»e pa ne."
"Ker si ti tufcaj, moram bitij tudi jaz."
"Ne. mojster moj." "iDa, otrok moj." In Cimourdain ostane poleg Gauvaina.
'Mrtva trupla so se kopič'la na tleh spodnje dvorane.
Dasiravno se barikada še tli udala, toda bilo je jasno, da sel ho morala udati silnemu pritis-| km napadalcev. -Najsi je padlo L dvajset napadalcev, prišlo je dvajset novih, toda če je padel I en obleganec, niso mogli ni-1 kje- dobit; druzega mo£a.
Štirje izmed njih so že padli, L petnajst se jih še bori. Edenr najbolj groznih izmed njih, L rimntc-en-Hiver, je imel stra-h šno rano. Iniel je usta prehitaL in oko izbito. Hodil je še ved-h no lahko. Po stopnjicah se je splazil navzgor, da bi prišel v M prvo nadstropje v nadi, da tam h tnoli in zdihne. Nasloni se na I j zid, kjer je »bila mala odprtinah in hoče navžiti se nekoliko sve- J žega zraka. Tu zakriči Cimour-L dain branilcem stolpa:
■	1 ■■• I i
1	AH vi	Z\\
T AM raiiATRIJI TRPIJO HA T| j
f 1 ŽELODČNI BOLEM]
T	fl
^^ Sli^fJ lirif^Arf	^^^ I ^
4	# <
X m^A -t— <-i— j . . —a.	i
2	immj^ oxdritdeaib. ♦ J
Z S pomočjo OxynMna. Pridi- XI j 4 te t naj urad ia mi vam poka- ▲ 14 m iemo ta poročila in druga ▲ 14
t Dr. L L 9EGELSIEM, i )
M ntatfANkNT UM.	YI'
♦	NtnCUDAVR	4 (
..	I
DRUŠTVENI OGLASI. L «	#4
«	-SLO VINU A"	#14
4 zboruje vsako prvo aadaUo v me- 414 4 «eeu ob t. url pop. v prostorih 4 4 « na $044 St Clair Avenue 4 4
« SSk. r.	št Clair 414
4 blaf. A. Pljellk, 17S8 43 8t 4 4
*	Pojasnila dsisio predsednik in 414
iSMMSSs: j
4 Zdravnllfe F. J. Kom. 6202 81. 414
i'.	' . . • v v: -
'"G	]>:'■
. j m	Et^ef o br mš f
af HR^H^HP,: H??T f
t? mi ta-inlk * i ol&K oOuO. v 4 OIhm Ave. blagajnik Anton Ma- 4
4 tP^-M^boL	t
J ^ i Mraspi p^jjj ^ \
t ib^^rtuoTedl^;	4
f 92foe ^^ S* r9ak tflralT3) 4
j 4 7.30 zve«, na «131 8L Clalr ave j*. 4 Preds. J. 8Sdar, 1118 Norwood ft 4
4 Nal. r, K. Mrvsr. 1361 B. M St. . 4
asr"* »j
14 •	Ne. 12SS.	• #
JitKjrujt* vsako drugo in četrto 4 nedeljo v J. Grdinov! dvorani ob 4 14 V S. uri dopoldne.	#
4 Predsednik, f<M. Babnlk 1387 B. 4
♦	60th 8t. bisvajnik In I.'tajnik J. 4 4 K. Rflberftak. 14903 8yl«ia ave. 4
14 Collinwood. pomoinl tajnik A. 4 I 4 Oafinik, 1366 E. 39tb 8t. Zdrav- 4 14 aH O. H. Boulee B. 55(b St 4 4 cor Whlttler ave. iBolnlki naj se 4 14 zglasijo pri pomolnem tajniku 4 4 A, OaAnik. 13«« B. :mb Street 4 44444444<(«444444 444444«^ 4 SLOVINSKI SOKOL «
♦	telovadno In podporno drultvo 4 I d^zboruje vaako tretjo sredo v mes. 4
4 ns $181 St. Clair ave. ob 8. sve«. 4 4 Star. Pr. Kogoj, 3904 St. Clalr. 4 4 taj. P. Hudovernik, 1052 B. «2 8t 4 4 blag. J. Pekolj, «011 Bonna Ave. 4 4 zdravnik F. J. Kern, «202 8t 4 4 Clair ave.	30. dec. 15. 4
44444444444444444444444 4 SRCA MARIJI (staro) 4 4 sam. tensko podporno društvo # 4 zboruje vsak drngl Četrtek v me- 4 4 secu v John Ordlnovl dvorani. 4 4 Predsednica Frances Lauscbe, 4 4 $121 81. Clalr ave. tajnica Hele- 4 4 na Mali, 1101 E. «3 St. II. ta}nl- 4 4 ca Franfiiftka Stuplca. blagajni- 4 4 čark* Ana Kramar, 1101 B «2 4 4 St. Zdravnik F. J. Kern. «202 St. 4
♦	Clalr ave. Sprejemajo se Senske 4 4 In dekleta od 1«—45 let. (13-3-14 4
4	4
4 SV. ALOJZIJ/^ (Newburg) * 4 k. slov. kat podp. drufttvo 4 4	4
4 zboruje prvo nedeljo v mesecu # 4 v M. Piut-ovl dvorani 3$U B. 81 4 4 St 8 E	4
4 Pred«. J. Vidmar, 368$ E. 81 8t. 4 4 I. tajnik A. MIklavCIC 3$03 E. 4 4 80 St. blagajnik A. Fortuna, 3593 4 4 B. 81st St.	(1-1$ 4
44444444444444444444444
4
4 8L0VEN. NAR. CITALNICA 4 4 zboruje zadnji četrtek v mesecu 4 4 v fiitalnliklh prostorih na «029 4 4 Oisas Ave. — Knjige se Izposoju 4 4 jejo ob nedeljah, od 9—11 dop. 4 4 in v Četrtkih zve«, od H 8—9 ure 4 4 Preds. A. PeterUn, 1184 E. «3 St 4 4 tajnik, A. Mllavec «202 St. Clalr 4 4 blag. Jv. čebul ar, 1229 B «0 8t. 4 4 Pojasnila oe dajejo ob uradnih 4 « urah v čitalnici.	(1-18) 4
44444444444444444444444 4	4
4 4*ov Lovsko a podp. druitVo #1 4	4
*	zboruje drugo nedeljo v mesecu 4 4 popoldne v J. Ordlnovl dvorani. 4 4 Preds. J. Grdlna. «025 St Clalr. 4 4 tajnik, A. Colarlč, 1223 B «1 St. 4 « blag. A. Kratovec, 402 B. 15« St. 4 4 zdravnik F. J. Kern. «202 St. • 4 Clair ave.	4 4 4 44444444444444444444444 4 4 4 Slov. podporno druitvo *
*	"DOSLUtINCIV"	« 4 4 4 zboruje prvo nedeljo v mesecu 4 4 ob 9 dopoldne v J. Ordlnovl dvo- 4 4 rani. Društvo plačuje $8.00 te- 4 4 _ d enake bolni Ske podpore. 4
{Pojasnila dajejo uradniki. 4 I Pred. J. Jarc, 1358 Marquette St. 4 4 tajnik J. Travnikar, 1371 B 51 St 4 4 blag. M. Setnlkar «305 Olaas a v. * 4 sdravnik F. J. Kern, $202 St 4 4 Clalr ave.	(1-15)
44444444444444444444444 4 ■ • ~	. :	' 4
*	"SRCA JEZUSA" , # ft zboruje drugo nedeljo v mesecu 4 4 ob 1. popol. v Knausovl dvorani. 4 4 H prejema člane od 1$—15 lata. 4
4	Bolniška podpora je $$ na teden 4 ft $300 smrtnlfie za $1.00 na mes. 4
{Preds. J. Pekolj 60.11 Bonna av.~4 I. taj. M. Oblak, 1233 B. «0 St 4 •blag. A. Srpan «315 Glass ave. 4 ft zdravnik J. M. Sellikar, $127 St. 4 ft Clair avenue.	(12-15)
4444444444444444444444MR ft	"VRH PLANIN"	*
5	Sam. pevako In podp. druitvo. # ft zboruje prvo nedeljo v mesecu 4 ft v Dan StaniHič dvorani, vogal 4 t Calcutta avenue in B ISOth St 4
*	Preda. F. Grdadolnlk 44* B. 158 4 St., blagajnik Anton Ogrlnc, 444 4
I B 158 8t„ tajnik M, F. JotU** 4 i 15712 Waterloo Rd. Tel. Wood 4 S 187 R.	(4*1$) 4
«u*44444444444444444444*
S SV. JAN8ZA KRST. 37 J4KJ. 4 k zboruje tretjo nedeljo v mesecu 4 Iv t Ordlnovl dvorani, $025 St. 4 S Clalr ave. ob 1. uri popoldne. 4 (t Preda. L J. Pire, $11$ St. Clalr 4 > tajnik I. Avsoc, r»427 Homer sv. 4 I blag. A. Zakrajšek, zastopnik F. 4
IMlHawiti 1031 B $X 8L. zdrav- 4 flkJ. bT Sellikar, «127 St Clalr 4 I avenue.	(4-1$) 4
44444444444444444444444 ft	4
fc	tOINOIT	4
I SI. Nar. Pevsko Pod. S. druitvo. 4 I zboruje drugo nedeljo ▼ mesecu 4 I dopoldne na 3044 8L Clalr ave. 4 I Pevske vaje vsak torek ln četr 4 t tek sveč. na «025 Bt. Clalr ave. 4 h Sprejema rojake od 1$—40. leta. 4 I Prods. P. Kogoj, :woi St. Clalr. 4 k 1 tajnik, J. Jadrlč, 142$ B. 40 8t. 4 i blag. A. Zavlriek. 3332 St Clalr. 4 k Zdravnik F. J. Kern. $202 8L 4 I Clalr ave.	(ŽS-3-15) 4
»4444444444444444444444 I	4
k	SV. JOIIPA	4
»	4
I Sam. K. K. Podp. druitvo 4 k ibonUe četrto nedeljo r mesecu 4 k ob 2, url pop. v J. Ordlnovl dvo- 4 k rani — Vstopnin* od 18—2S leta 4 h prosta, od SS^SS leta $2.00, od 4 k 35—40 leta $2.5$. Rojaki se vabi- 4 t jo k obilnemu prlitopn.	4
Sf^SS&'S^SS:*
i H. taj. J. BtarnM $117 St Clalr. «
l ^uS	£aa 5
N 0;org Kofalt 2SIS W. IN St. 4 k 2aatooQik sa Ntsbnn A
po^porc^^ teda® ^
141 pwwj® P^	^
iS* i^toi , l' ~
^^^^ avft.
Blag. John Hodnik, ^Oll ^MTr^A^a Zdravnik F. J. K^j, $202 St CkdJ' ^ruJe. vsako Cetrtp nedeljo v me-%v
dvorani na «006 St. Ctoi/Ava81^*!
St. 4k Sv. Ana* Cleveland, O. \ Prodaed. Iv. Oomlk, 1075 B $l St. • Tajnica, Oen. Supan 5422 Staepard-av Blig. Teres. Ogrinc $124 Glasa ave. Zdravnik J. M. Sellškar «117 St. Clair \ aboruja drugo sredo v mesecu ob .8. uri svečer v John Ordlnovl dvorani
na «025 St. Clalr ave. ...........
St S. "Napredni Slovenci" Cleveland, Ohio.
Predsed. Fr. Lenče. 1169 B 58 bt Tajnik Fr. Wales. 4403 Superior avk. Blaga j. Jos. Prime, 5714 Bonna are). Zdravnik J. Neuberger «428 St. Clalr\ Zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v L. Schwalbovl dvorani na «131 St. Clalr av»
St S. "Slovanski Dom" Nottingham.
Preds. L. Rehar, R.F.D.1 Euclid O. Tajnik F. Lopati« 1570$ Waterloo Rd Blagaj. John Fabec, 7$$ B 200 St. Zdravnik F. J. Kern. $203 8t. Clair. Zboruje prvo nedeljo v meaecu ob 9.30 dop. pri br. John Fabec.
—---1-—--1.	;
St. 7. "Novi Dom" Cleveland, O. Predsed. Jac. Fortuna, 1204 B, 1$7 St. Tajnik L. Safran, 4808 St. Clalr Ave. Blagaj. J. Berkopee, 1090 E. «6 St. Zdravnik F. J. Kern, «202 St Clair. Zboruje prvo nedeljo v mesocil ob 9.30 dop. v J. Blrkovl dvorani. \
St. S. "Kras" Collinwood, oT^A
Predsednik J. Demšar, 1177 B. «0 St. 1 Tajnik, Ig. Medved, 705 E. 1«0 St Blagaj. L. Trček, 15617 Holmea ave^J Zdravnik F.. J. Kern, «202 St. ClauSB
Zboruje prvo nedeljo v- tnesecu ob 9.80 dopoldne v cerkveni dvorani na Holmes are.
St 9. "Olas Clevolandsklh Delavcev" Cleveland, Ohio.
Pradaed. J. Menart, 14903 Sylvia ave. Tajnik, fi(»f. Firnat, 1089 B. 6« 8t Blag. M. Sllndra, «123 0t Clalfr in. Zdravnik F. J. Kern, «202 8t. )Clair. Zboruje tretjo nedeljo <v meee^u ob 9.30 dop. v Schwalbovl dvoraiiK na «131 St. Clair ave.	\
St 10. "Mir** Newburg, O. \ Predsed. Ig. Baznlk, 8117 Aetna RdW Tajnik Frank Stavec, 8117 Aetna Rd!N Blagaj. Tom. Mttrar, 3559 B 82 St. Zdravnik F. Kuta, 732« Broadway. Zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v Bmrek&rjrri dvorani
Št 11. Mbanlean Cleveland, O. Pred; AgnesZalokar, 899 Addison Rd. Taj; Ivaaa Jerian. 987 B. 7«tb 8t.,y Blag; Ana Blatnik, «304 St. Clalr ave. Zdravnik R gLKe*t. «302 St Clalr. Zboruje drugI torek v mesecu ob 8. ivečr v John Ordlnovl dvorani.
St 12. "Rll^ilea" Cleveland, 0. Predsed. Fr. VI?aet, 9«» Addi#oi» Rd.
^.ScTv^rn^SS:
Zdravnik F. J Kern, «202 St trialr.
i. r»>■ »j r .. ,,. ,„.---ij.
Pradaed. It. Kwprtroc, p.a BSoUd. O.'
^m^^rn^m sti ctair|
Tajnih John Kom, 11«! B $0th St. BIkgaJ. Fr. Jeriha, $120 St Clalf ave. Zdravnik f. J. Kero, $202 St Oftlr. .
ss&%asa
Blagaj. fr. Sober; SS1S Carry ave. Zdravnik F. J. Kern, «202 8t Clair. Zboruje vsak tretji torek v mesecu ob & uri jr. v L. Schwalbovl dvorani.
St 1$ "A. M. Slomiek" Cleveland. Ohio.
S3« TSOTfoSSft
Blagaj. Fr. ftaldariK, 5710 Bonna ale Zdravnik J. M. Setfikar $12V StClA
$$■ 17. "Ffnce Preieren'
Cleveland, Ohio.
Predsed. A.MKolar, 3222 Lakeside
Tajnik Jos. »tampfel, KM St. Clalr
Blagaj. A. Anilovar, «111 8i. Clalr av
Zdravnik JiM.SeHikar $127 St. Clair
SSbornJe vsako prvo sredo .v meerru i
SbTVri ,v. v John Ordlnovl —---—»—^ ..,.. . ^ ^ . ^-—___
J/P ^^ *	« * I
,a pegastega tifusa v Celju^ i
ce in njegova sestra, na Vranskem pa baje neki galiski begunec, 'Raznašalec te bolezni je mrčes. $a se čuva te grozne bole mi ^je pred vsem treba skrbeti zi snago in čistoto. Varovati se je treba vseh vrst uši, bolh in stenic.
(Is Gradca. Tukajšnji listi
ioriščii gafcskm internjrancev
nih ilučajev je dan za dnevom ma/nj. Ker* so postavili dve novi/ baraki, se je prejšnja prena-jpolnjenost nekoliko ublažila. V scrfboto so iz taboriščne bolnišnice odpustili 70 oseb, ker^Sf je izkazalo, da nimajo pegastega legarj$. V taborišču je doslej zbolelo na tej bolezni 5 zdravnikov; eden (d-r. Mayer) je umrl, trije, dr. Layacker, dr. Pollak in dr. Horina, se zdravijo v graški defželni bolnišnici. IPri dr. Steindlerju ki je do-šel še 1$ ipred kratkim iz Trsta W Thalerhof, se še pegasti 1e-ga.r ni z vso sigurnostjo dognal ptž|pv Kapfenbergu je zbolel en vojaftc v tamošnji ljudski šoli na pegastem legarju. .t
D rcwnc novice s Štajerskega. Iafylaribora. Mestni svet je na-daljiic svinske sejme iz apro-v^zacijskih ozirov prepovedal. (— Iz Celja. V konkurz je prišel krojač Alojz IPukmeister; — Iz Gradca. 'V soboto zjutraj je izbruhnil v delavnici mizarske zadruge v Lagergasse velik počar, ki je delavnico s stroji vred uničil. Zakrivil ga je delavec, ki je s svetilko tjijal zamrznjeno sludrovo olje. —
Zlato poroko sta obhajala pri Sv. Lovrencu na Dr. p. zakonska Osenjak.
Trojčke je porodila Marija Dželalija v Unešiču pri Drnišu v Dalmaciji. ^Vsi novorojeifci fo krepki, zdravi dečki, ki so Hodili ime Peter, Simon in An-Nfh dČe je v Vojski'.
[/Cmc koze na k«i. in a Kes. i
je obolela 13 letna Lina Rtičič "na črnib kozah.
Naš vsakdanji kruh. V Trstu «0 zaprli več kmečkih žensk, ker so prodajale iz nemešane bele moke s pečen kruh. Kon-fisdraili so jim tudi krtjli in darovali v vvbožnico.; Peku Stdparju so zaplenili ves kruh, Vfr ga je imel spečenega. ker £ bil taiko &ab, da bi lahko še rživkii škodoval.
Štajerski deželni odbor je nujno naprosil vlado, naj gališ-kih beguncev tie pusti na Štajersko, ker se je itak bati, da bodo nastale težave z živili in ker bi beguni lah^co zanfesli tudi bolezen. *	K
(Pomanjkanje moke v Gradcu. (/raška "Tagespost" piše: VsM vladajočega pomanjka-nja Anoke je lustavila večina trgovin. z moko v Gradcu svoj pri£met; ker ni bilo nobene mo-We več na prodaj/ V teku popoldne so tudi posamezni peki. lici sb vse razprodali, zaprli svo-
' Taborišče za vjetnike. Štajerski nemški listi se zelo brf£ nijb/ da bi se v Gratweinu napravil novo taborišče, za , 20. 000^ v jetnikov. Listi poudarjajo, da je že v Talerhofu pri Gradcu 10.000 vjetnikov in vein da 'se je tam primerilo že i20 slučajev pegastega Ugar>, •nekaj taki-h slučajev pa tudi že
Pegasti legar na Koroškem. iTudi na Koroškem se je že pojavila ta strašna bolezen, in sicer v taborišču galiških beguncev v Volšperku. Tekom ene-/ga tedna je obolelo 51 oseb, tjizmed teh jih je pet it umrlo.
. .iNajstarejši notar v Puljw, dr. IFelj&s Glezer, je po kratki bonitetna komisija v Zagrebule
C ti 19 t t	j	J?'	f
je bil 26. avgusta pri krasnem 1 v nogo in padel v roke Rusom, Zdtavili so ga v Berdečevv«, a .pozneje so ga odveSli V Sanjar-
kand. •;>, g-	~
Iz Rateč na Gorenjskem pišejo: Iz našega kraja je do zdaj odšlo 70 mož in mlade niče v pod orožje t. j. 110% vsega prebivalstva. Kar je do sedaj znano so 4 mrtvi, 2 pogrešana, 4 vjetniki v Rusiji, več ranjenih se je zopet vrnilo v fronto, v raznih bolnicah se pa še nagaja nekaj obolelih in ranjenih. iProstovoljno gasilko društvo je dalo eno tretjino svojih članov t. j. 12 mož -na razpolago. Pri predstojeČem naboru jih zopet nekaj odide. V občini že občutno primanjkuje moke. Trgovci jo 6icer naročajo, a dopotšlje se jini ne. DomaČi zaloge pa ni, račun pri par večjih posestnikih, ki jo sami rabijo za se. IPo novem letu se je pričela .prava sibirska zima. Mraza posebnega sicer ni, pač pa leži po dolini i m 30 cm snega. Divjačina silno trpi. Srne prihajajo prav k hišam..
Koliko zavžije 300.000 vojakov na dan? ''FremdenblaU" poroča: Koliko je treba za aprovizacijo moderne armade to je spoznal urednik lista "Journal de Geneve", k<i je pred kratkim posetil kraj,* kjer je središče za aprovizkijo nekaterih francoskih armad. To središče mora preskrbeti vsak djin živila za J00.000 mož.. Vsak dan odfde od tam šest dolgih vlakov, polnih kruha, mesa, prikuh, sladkorja, kave, vina, riža tobaka, ovsa in lesa za kurjavo. Vojaštvo 300.000 m:>ž poje vsak dan 1200 živine, med njimi 600 volov in požge 40. 000 kilogramov lesa. En sam vlak transportira" 270.000 por-cij kruha, 37 kivintalov sardin in 35 kvintalov sira. Vsak francoski vojak dobi na dan poleg zajutreka, obeda in večerje tudi 15 gramov tdbaka, en četrt litra vina in eno šestnajstinko trx>pinovca $ u <■ fjf * $■ Italijanskega potresa posle-
dica.* IPo poročilu & ".Matina naša skupno število smrtnih ajrtev potresa od ,13. jan. 44I650 Trideset krajev je kakor po-netenjh. 15 krajev razdejanih 'o dveh tretjin. 200 občin je »a postalo *a stanovanje ne-nosobnih, 600.000 oseb je brez ' relie,. brez obleke in kruha. °otres se je rastezal Čez pete-
0	provinc. v
Koliko veljajo teški izstrelki. ' oziram pa £0, da vladajo o vipiašanju^ ^opob veljajo teški zs^rSlki, napačna mnenja, <opo-zafjft neki Hsf na cene,' k! so jih stavile različne tovarniške tvdlc^.pri zadnjetn konkurenčnemu razp su severo-ameriški upravi. Tako stane- Čn izstrelek za 10,2 centimetrski top 42 kron, za 12.7 centimetrski top 54 kron in*za 35.6 centimetrski top 1920 kron.
Padli nemški juristi. V vojni je doslej padlo 1279 nemških ju-ristov iz Nemčije in sicer 6 profesofjev prava, 275 vladnih uradnikov $<xlni»kov in držav-"lih pravdnikov, 240 advokatov, ^34 asesorjev, 423 referendar-jev i. L dr •	-------mM; -
Demokratičnega generala n-ristokratični Šofer. Vrhovni poveljnik francoske armadej general Joffre je s'kozinskoz de-nokrat in je to . tudi v svojem •tradnem delokrogu neštetokrat posvedočil. Njegov 5ofer :e pa marki lAlbufera, vnuk -lavnega generala Sucheta, ki
1	je kot vojskovodja Napoleona I. pridobil največje lavorike.
Gospodarska situvacija Rusije. Petrogradska brzojavna ^entura objavlja Izkaz o g6$-nodarskem položaju Rusije. Po teh izkazih je eksportirala Ru-piia leta igi4. 46.841.000 pudov rita proti 362.3a4.ooo pudcjv v t?ti dobi leta 1913. Državna banka izkazuje da znaša kritje v prometu se nahajajočih bati-kavcev-51^. Riusija je do sedi j najela eno notranje vojno po-po^'lo v's^dtfšijdfr milijonov tu-
bljev.^ _
terimi iwgoji too. dobiti vojne vjetnike za tiporabljame kme-ijskili del. Dobilo se bo samo too mož skupaj in bo torej vjetnike mogoče porabljati samo na n> j več jih; posestvih. Mogoče j« 4»a iudi, da se odloči vlada, oddajati občinam, kjer so le mali posestniki, vjetnike za i^prpno izvrševanje kmetijskih
del, -r i , .
Žalostna usod« galiikih beguncev. Naravno je, .da gali-škim beguncem ni postlano z rož cami in naravno je, da jih je mnogo, ki bi se radi vrnili v svojo domovino. Iz begunskega tabora pri Lipnici na Štajerskem se jih je že dosti kar brez dovoljenja odpravilo domov, ^eveda so jih na' Dunaju ustaviti in j:h odpravili nazaj. Ta-
so jih v soboto pripeljali 80 v nedeljo pa 81 zopet z Efefta-ia v Lipnico. Tudi je urarlji-vost jako velika, posebno med -troci, in ibolnih je tudi mnogo.
Kdo bo mrliče pdkopava)? reli«ka mestn.i občina se je'po-■tav la na stališče, da ni dolina pokopati na vožnji v Celje r.n kolero umrle vojake. Celjr >ko okrajno glavarstvo je temu nritrdilo in je naročilo občini Celjska okolica, da mora te mr: iče pokopavati, ker so tudi po-Vooališča na njenem ozemlju. Občina Celjska okolica se je '>roti temu pritožila in namest-ništvo v Gradcu je odločilo, da •'irr^ celjska mestna občina te "irliče pokopavati, ker stoji "eli=ki kolodvor v mestu, Zdai «e b0 zopet mestna občina 'pro-^i temu pritožila in sicer na ministrstvo. ,Tako je v Avstriji Vaiprvo nažene vlada vojska delavca v smrt, potem se pa še Sr-ni nrr«oi>ati njegove kosti
Izvriitev smrtne obsodbe v Gradcu. Na dvorišču divizijske-sodišča v Gradcu je bil v '-nboto obešen kanonir gor-ckeea topničarskega polka I. J ižič. doma v Čežanjevicih pri T jutomeru. Lt^č je lani na ve likonočno nedeljo ubil 19 letno Tosfpino Findine iz Beljaka, ker «e mu ni hotela vdati.
Nevarnega vlomilca so zasadili v Celovcu v stanovanju neke krčmftrice, kier «e je bil skri 0o«telio. Vlomilec je iz vo^ iaške^a zapora v" Gradeu ube-Izidor Stiirzl, ki je v par dnevih v Reliaku in Celovcu 'zvršil več vlomov.
Hotel Stldbahn v Gorici k? je bil veliko breme goriški tr-^•rvsko-obrtni zadrugi,- je prodan in sicer za sedanje čase dosti dobro. Člani trgovsko-obrt -n> zaitlru?e so s kupčijo zadovoljni, hhk0 pa je žal goriškemu deželnemu odboru, da n; kupil to hišo /a svoje urade.
Tržaški policijski president
poslanec Pittoni. Ta proces je bil končan v petek ;n je bi poshmec Pittoni zaradi razža-lj^nja časti obsojen na šest tednov zapora.
Življenjska potrebščina. Sedaj se že nekaj časa govori o preskrbi žita in moke. To razpravljanje je doklej pokazalo le to, da v avsti državni po Tovici najbri nimajo toliko žiU Oziroma«.moke; da bi mogli izdajati do nove žetve. Zaradi te-ga meri vse prizadevanje ija to, da bi vlada dosegla priman-ikujočo množino tega prevažanja živil z O^rfkegar £e se tc posreči, s*e pač fte n^ da še ždaj reč li- goJOva resnica pa je, ,dn na Ogr.-|em ni nič pra.v^.yp|jf pomagati držaVrii polovici. R^z p avljanje o žitu in o moki jt bilo jako obširno in pri tem 9C j« pp.pOtnoma pozabilo. ka''<o ic z drugimi zivljetiskimi potrebščinam1'. Po naših informacija^ zajetih iz najboljšjh vifoy^ s< iranl nič dobrega'nti ob^ta. Ri ra ibo kmalu zmanjkalo. Star« zaloge v tovarnah so popolno ma jzcrpane. Iz Italije ni niče sar dobiti, dovoz čez morje j« pa tudi izključen. Riž je važn< :n priljubljeno živilo, žal je h daues gotovo, da ga v kratken sploh ne bo več dobit, Pri na' na Kranjskem so bile za ri; določene maksimalne cepe, ka je dalo povod, da je bilo i; indijskih ,zafog thriogo riž, dwerirtr d»flfM kjd ?o «e dobil« Vlšfi pene. Pnprav Ijeiti moramo tudi biti, da b.
...
lisca/, 'ki ga je Italija /ayzela glede žita, je opravičena dom-Beva, da tudi olju ne bo pusti-a čez mejo. Glede krompirja
jev-.vladalo s.ploštu) mnenje, a izkazalo se je, da temu ni tsko.
Trgovci ze ne dobe yep dovolj U-rompirja na Krnskem in ga kupujejo na Ogrskem. Ali ga
10	vedno doyolj dobiti, nam seveda ni znano, gotovo pa je, da bi te zadrege ne bilQ treba, če bi se ne bilo začetkom vojne toliko krompirja izpeljalo iz dežele. Važna in tudi priljubljena irana so testenine. V Trstu se pač »dtaJbi še nekaj testenin, a narejene so iz črne moke in se prodajajo za skrajno pretirano ceno. Nekatere tovarne teste-nin so že ustavile delo, ker ne morejo dobiti moke prve vrste, takoinienovane nulerice. Petrolej se dobiva le še z Rumunske-ga, a po jako trdih cenah in ;c doftavljanje združeno z nepopisnimi tetžavami. Mast je v zadnjih dnevh poskočila od 247 kron na 290 do 300 kron.
Žrtve mraza. Dne 31. januarja je zmrznil v revirju Pofte-rica, Auerspergov gozdni čuvaj Anton Vesel Iz Smuka. Dan poprej so ,pa našli na po-zmrznjenega kočarskega si-'ia Alojzija Pet"ič, iz Goleua. ^H-ina Velika Lpka. Ker ]* bil Petrič božjasten, je najbrže vsled božjastnega napada v snegu obležal in zmrznil.
Proti tiskovni cenzuri. »Nižje avstrijska odvetniška zbornica je sprejela na svojem glavnem zborovanju resolucijo, v kateri poudarjar da gre sedajna cenzurna praksa daleč preko one mere, k; bi odgovarjala državnim oziroma posebno vojaškim interesom ter poživlja vlado, da naj ta nedostatek temeljite odpravi. Posebna deputacijn zbornice izroči resolucijo vladi —"Soča" — ustavljena. Iz-daja ''Soče" z. dne 22. januarja 1915 je bila ustavljena od go -iške politične oblasti. Prihodnja številka je dne 29. januarja redno izšla, v četertek, dne 4. febr. pa je dobilo uredništvo "Soče" odlok, da je izdajanj« "Soče" sploh ustavljeno. Ne kateri gospodje v "Gorici" sc se zedinili, da izdajajo drug list Cbsojen požiralec. 8. febr je ljubljansko izjemno sodišč« obsodilo 32 letnega posestni cvega sina Alojzija Kompar« iz Ustja pri Vipavi na pet le teške ječe. "ker je 24. novembri m. 1 iz maščevalnosti zažga posestvo"*svojega očeta.
Poskusen samoumor. Dne 3 febr. se je neka 20 letna posest fitkova hči v Markovcu pr Starem trgu iz neznanega vzro k a ustrelila s samokresom 1 : tl«vo :n se teško ranila.
Umrl je v Kožarjih pri Ljub 'jani petošolec II. drž. gimna zije v .Ljubljani Milan Bačič
■	star 17 let.	-	'
Umrl je dne 4. feibr. na Bre zovici pri Ljubljani deželni da
►	car g. AntonnZemljak, za pljuč nico. Služboval je veliko let 1
» Kostanjevici, še več let pa 1 St. Jerneju.
Iz Kijeva se je oglasil Mar •tin Rotar, posestnik in gostil
■	ničar z Jezice. IPiše obenem, d; » j*ta ž njim tam tudi Fjranc Ser
■	šen, cestar z Ježice in pa Jur
•	•čižman, železniški delavec i CJernuč. Vsi so b;li okoli 7. febr vjeti v Karpatih. Nahajali s<
» se pri 7. lovskem bataljonu. IPo
•	roča. da se jim razmeroma do
*	bro. godi in da najbrže bodo Š
-	4l}e proti notranjosti Rusij ^ .poslani!
-	' V ruskem vjetništvu se na l^atja, kakor poroča "Edinost
1 frnovojniški nadporočpik Iva iKcšn:k, profesor na reallkn
*	Gorici.
c V srbskem vjetništvu se na
-	haja posestnik Lesar iz čepe!
-	v vranski župniji.
e iNesrečna smrt. V petek s
>	p v Spodnjih Ribčah pri Kre« c -niči s čolnom prepeljavali Če
11	Ljubljanico otroci med kater •i! m? je bil tudi 7 letni posestn ž kov sin Merlin Kranjc iz Spo< r njih RHSc. Le temu je padi z veslo v vod'o in se je stegnil z a afim, pri tem je ,pa omahnil i I tzgin'1 med valovi. Njegov
-	ffuplo so kmalu po nesreči P< o tf gnili iz v^e m je položili d<
t.' — -	nAmr
1- nw na mrtvasKi^p^er.
. '	tfW;;T:. ■	*• *}*} -■ .f j
(ticroij 200 ranjencev* |n steer w t j Neisse y pruski SlczJji.	j
Graška vseučeliška WW***- I ca zaprta. Graško vsetičeliiko 1
nblloteko so morali radi po- j manjkanja premoga zapreti — j seveda \p provizorično.	1
Poroka. Poročil se je gospod
dr. MirC<o Triljer, odvetnik v Radovljici, z gospodično Miho Medičevo v Ljubljani.
Zadnja želja se mu je izpolni-S da Še enkrat vidi sina: V
.1	1 "J ,'
"' !< •• - t"' n	z'
e bil imovit posestnik Juri Ba-of; Imel je Edinega sms, ki je »or^l kakor mnogo drugih,
►od orožje. Dolgo ni bilo gla-U o njem, slednjič pride poro, ilo, da leži v sibinjski bolnici ia Sedmogrpškem. S>aai bole-len, v 66. letu sUrosti, si hi lal miru in se je odpravil na laljno pot ter srečno prišel na lazeljetto mesto. V bolnici so ^e . odigravali ganljivi prizori *Ummk	'um 1 i
stopali. Mož se je vrnil domov.
inov, v osmih dneh umrl. Ko se vrne sin,
ne bo več našel očeta. %
■ ' *V
■	1 .......... t1 *■
Kdor ima hii|aH lot napro-našem listu. Kmalu se bo ogla-
— !---XJUB---I, 1 U ..'■ ,li-l --LUMLMMi
* ' [ rv■>1	Ari--- ' f	nnTrTr^ /r^ ■ - .*	■	5
jiV BO te poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denaije v staro domovino.
Pošitiatre nc pridejo t sedanjem času tako brzo nasknmiku ▼ roke, pač pa v teka 20 do 24 dni.
100K velja sedaj $17.00 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemflco, naf man je pa denarje poslati potom brzojava.
Prank: Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
• i--: •	1 '.-j. •■' '"'zč
Slov. V Collinwoodu!
~ f ■ . . a' * -T	■ f ..^išaft
.jj-J «	»•
Prejšni teden smo pričeli z razprodajo, ki je največja, kar jih je bilo kdaj v Collinwoodu. Naznanjamo, da
RAZPRODAJA
JOSIP GORNIK,
672 E, 152nd ST. COLLIN WOOD, O.
traja še ves ta teden in da dobite še vedno velike zaloge blaga po nižjih cenah kot ste kdaj slišali o njih. Žensko blago za obleke9 krila, predpasnike, ženski klobuki, oprava in vse potrebščine, vse gre po skrajno znižanih cenah. Vse potrebščine za moške, obleka, kravate, čevlji, kape, ovratniki, rokavice spodnja oprava in perilo.
■ *
Mi ne delamo dobička s to razprodajo, pač pa •mo hoteli naiim rojakom podeliti enkrat ugodno priliko, da si poceni nakupijo vsega, kar potrebujejo.
Pomnite, ta razprodaja traja samo še ta teden, in čakali bodete leta in leta, predno lahko zopet tako po ceni kupite blago kot sedaj.
Slovenci vClevelandu!
Bliža se Velikanoč. Pomlad je tu in treba bo nove obleke. Naša krojačnica na
6113 ST. CLAIR AVE.
je ena najboljših slovenskih krojačnic v naselbini. Pridite k nam po svojo novo obleko. V soboto, 13. marca se odda prva obleka na številke. Bodite navzoči vsi.
Priporočam se za obilen obisk
JOS. GORNIK,
6113 St Clair Ave.	672 E. 152nd St
"••, ■■ >t	i r	i-2. ■	' i«' 'TTli''riiiiifi f -i'ai»{ trr-nflMBI
IZHAJA VTOfrKK IN
U; ' NAROČNINA: .
pi^Jfcfc AaaaM^^. .................. ..........8S4S
j|:	™ — —'P1^" nniw^wip^wy
Van pit m«, dopisi fa denar naj ae
IpK-	Jf
CLEVELANDSKA AMERIKA*
I	iltt ST. CLAM AVL N. E.
_CLEVELAND. O. :
■DWA&D KAUSH, Publisher. '	^OPM J. PtRC, Bdltor.
S |&»PBD TUB8DAV8 AND FRIDAYS.
R**d by 15,000 SUo'cnUna (Kr>l*crt) I* |> t h« City Of Cleveland tad tUcwhm. Ad-rr-Mi|nteioa requnt.
TEL. CUV. ^KINGSTON 1«0
. i --------
Battred ii Mcoad-claaa matter January 8th llOt, at the port oflkc at Clenlaad, O.
aadar tlw Act >f M art-h t, 1 S7».
--------.--
No. ai. Friday March xa. 1915.
- Naša vera.
___ ■'
Tedaj, ko se je naš narod prohudil, txlkar je previdnost tudi njemu odprla oči, in ga pripeljala na pot samospoznanja, da vidi naš veliki narodni mu-čenik, da je tudi on pozvan k de-lu velikega narodnega pro-luijenja. tedaj se je razplamtela naša vera v svobodo, naša vera v resnico in pravico, naša vera v preporod in narodno vstajenje! Reke krvi so potekle, morje solz je bilo prelitih, sli-iiali smo milijone krikov naših staric. babic, mater, ljubic, sester in žen. O-ledali smo ta narod, teptan in zaničevan, razdeljen. 1 ičan kot — Krist na križu — od vseh stranij so se nanj valili dušmani, jn bil je ta narod v zadnjih vzdihih — ko se je zavedel svobode. Vzkipeli so nasi duhovi v sužnjosti po svobodi, v temi smo iskali luči, v laži smo iskali resnke. In vpra-| ševjdi smQ se, ali kdaj izide I soince svobode izmučenemu na-rodjft slovenskemu, zasužnjenemu narodu slovenskemu f In tam v našem svetem na-, rodnem domu — tam v mili naši Sloveniji, bo zasijala luč res-| nice, zasijalo solnce svobode, razplamteli se bodejo sveti na-fef rodni ideali, poživila se bo naša vera v bratstvo in enakost, zatrta bo krivica, izgnano suženjstvo.
Tn pred seboj vidimo preteklost I Udari nas s kladivom 1»o čelu. Iz čela nam se prilije kri. Iz krvt pa zaori krik: Otroci stavnega naroda, ne ostanite še nadalje v grobovih! —•—
Spoznali smo dotedaj slepci, la so nam zoreli lepši dnevi, da srno imeli svojo rodno vtro, svoje I narodne oltarje, svoje hrame narodne. Prižgali smo fvečo razuma in duha, iskali * smo aaše cvetje in poletje, to- ' da nfcesar nišitio lilkjeFtilitr 1 In naša narodna vera nam je i tedaj rekla: Ne sklotyte se, si- ^ novi majke Slave, zatirani v ( svojiK domovih, iščite in našli 1
b odete,................j
i
Tedaj, ko je vzplamtela po ; svetu ljudska kri, ko je iz lepe $ domovine iDanteja, iz blago- , ulovljene zemlje Victor Hugo-a fi zavrhral vihar potlačenih duš, ^ velikih narodnih duš, so se tu- | di nam otvoriletiove steze, novi J r kažipoti, doitili šmo nove zvez- , de vodntoi^jtevih toplih narod- j-nift žark6CfNaš ponos se nam , ieJ|rol*iidil. solnce je zablistelo, t zMfeyarpdela, dan se je nare- (j di!3|jpih?li smo, trgali, iskali s iPa zopet nikjer niče- ,, vera nas je ^bpet potolažila. Govorila nam je glasno;. Ne sklonite se, otroci maj- r ke Slave' Iščite in našli bode- 5
In zopet smo iskali.
' Gibali smo se v podzemlju,	J
pole ta vali smo- v nebesne visi-	d
rte.* z-Narodno vero v srcih, z	č
naivno vero navduSeni in	t
krepcani. Nikjer ničesar. Iff od-	~a
pirali smo starodavne knjige,	d
Knjige so nam povedale isto	ti
r kot vera. In povedale so naše	s
knjige: Slaven ste vi rod, ple-	p
me velike zgodovine. Na tisoče	d
ste imeli junakov, vztrajajte!	s
L* a •••■'<. z''.-.	'-"'■.	. V r
H dobil. plaVllo. Hčite iti tiaili bo-. dctfc V
In /opet smo iskali. Odkrili smo grobove očetov naših, preiskali smo porušene hram« naše. Našli smo kosti mučenrkov, a o katerih so nam knjige govo-• 1 rile, o katerih* nas je naia na-" • rodna vera učila.
I In tedaj smo se zavedli. , j V roke smo vzeli meč. In irepko sm0 ga držali. Pozvali . imo naše otroke, matere in sestre. In njim smo potisnili ■ meč v roke. Kri teče na potoke. ; Usmiljenja ne poznamo. Ni-1 smo ču4f krika otrok. (Nlaj.pla-kajo, naj poginjfijo, samo da 1 svoboda zasine! BiH smo okrutni napram sebi in napram drugim, toda stali smo g svojo vero, ki nam je pripovedovala: "Naj se vam ne smili nihče. Kri vam donese svobodo. Meč vam prinese zoro in solnce....
In padali smo in ginili. Av-gustove naše žrtve so grozne, grobovi mučenikov so polni... Toda solnca 'nikjer, svobode nikjer. In zopet nam je rekla vera: "Ne znate iskati. Popn:-te se na goro. Natočite si čašo I krvi in čašo solz. Zakričite 1 gromko, da vas čujejo vsi in da <
vas razumejo.....In tedaj, ko
vas bodejo vsi razumeli, bode- 1 te našli svojo svobodo!"	l
Tu smo!	t
Kričal-' smo, kričali in še kri- t čimo! Razumejo naš glas naši | ljudje, toda vsi ljudje ne razti« ( mejo glasii. In zato, oh bas za- l to, nam še danes ne sije zora, > ne greje nas d«nes še svoboda, t
Ah, svoboda, kje si.....kje I
ste vi vsi. ki bi morali stopiti v ♦
vrste .......in korakati svo- t
bodi nasproti!	h
Pa prišel bo dan. In naša na- t rodna vera v svobodo, v pravi- ! co, v enakopravnost bo z nami. ■/ Povedali bodemo v duhu de- \ dom našim, ki so'legli M grob, na svobode niso videli v da jo j] mi už:vamo. In dedonj^b bolje d v grobu!	k
Stoj, narod, trdo in krepko i •toj. naprej, narod, vedno nn- v prej,. pota so teška, plačlh) 1< ^ss«rajn<»sti je veliko.	o
Slovenskim ženam. "
_ '	si
ti
Redkokdaj se čuje kaj o dol- k znost'li in o položaju slovenskih p žen v Ameriki, in zato je po- Ij trebilo, da opozorimo od časa z; do časa naše žene v Ameriki, p da se bolje zanimajo za svoj ob- g< stanek, ki je težak in grenak, pi Prva naloga vsake zavedne slovenske žene pa bi morala bi- n ti, da pazijo, da njih možje pri- ri s top'jo v društva in Jednote, d* da so za slučaj nesreče zavaro- di vani njih možje in otroci.	o|
Na žalost moramo povedati, u» da imamo v svoji sredini mno- pi go moških, ki se ne brigajo ka- ti kšne posledice pridejo za njih sli družine, žene in otroke, kadar ot *e ponesrečijo. Mnogo moških lal
p(^>olnoma ni^ne^wgnH jo za svojo družino, mar jim je tu bodočnost, ne zmenijo se ne za te društva, ne za Jednote. Taki m duševni siromaki si pač misli- dc io, eh, kaj tni če društvo in or- že 'anizacija. Jaz nisem bil v dru- ve itvu, Jv*o sem bil sam, pa vseeno sit ie živini, otroci si bodejo pa sa- m ni pomagali naprej. In koliko kc liromaških otrok, udov imamo pu Clevelandu, to ve le on«, rci na »ride v dotiko z njimi, in ki mo- ne a segati v žep vsak dan v ted- tis 111. da potolaži vsaj kapljico la, jorja, katero je bilo povzroče- in
10	od1 nemarnih soprogov, ka-erim je bila morda pijača vse, lelo le neprijetna dolžnost, 1111 kr.b za bodočnost pa prazen vs lič.
tn<
In kadar slovenska žena opa- čh i. da se mož ne briga za dru- no tvo, naj ga prijazno opomni, šil laj ga nagovarja, dri stopi v in lovensko društvo, v slovensko va ednoto. Naj mu z lepimi bese- irt lami opiše vso bedo in nesre- na o, ki čafca njo in otroke, če se je nož ponesreči, je ubit, umrje go
11	zboli. Prav prepričani smo. *b< la bo mož, na lepo prigovarja- nit ije svoje žene, prav gotovo pri- ne topil v to ali ono društvo. Le- v s; ia »beseda najde povsod lepo str tiesto, in če bi nase zavedne zb< lo venske ženske vSelej lepo št v
č	bi	h nje.
nega, koliko kletvine bi bilo manj, koliko otrok bi se manj
pohujialo. Saj konečno Je le resnica, da žena pri hiii podpira tri vogle, mož pa enega. In Iti trije vofcli so pri vzgoji otrok. Iz otrok postanejo moaje in žene^ Navada je, da kakor so ji|i stariši vzgojiti, tako fle otroci vedejp v poznejšem življenju Le redke so izjeme. Zastopnost in lep sporazum med možem in ženo je podlaga dobrega družinskega napredka.
Nadalje, slovenske žene bi morale več zanimati za javno življenje v tej zemlji. Dandanes lahko rečemo, da naSe slovenske žene, z edino par izjemami, sikoro nikamor ne pridejo v javnost, so brezbrižne za vse stvari, k! še godijo v javnosti, in v resnici lahko rečemo; Naše slovenske žene samo — garajo! Kolikokrat slišimo pritožbo: Dedec je prišel pijan ; domov, razbijal je. otroke pretepal, ponečedil se! Oj to vražje življenje s takim dedcem! 1 Ne bodemo trdili da so vse- N ej moški krivi, marsikoga že- 1 tie od doma bas .neprjazna, o- i lurna žena. ki se vedno sadita < v moškega, ki ne spregovori 1 lepe (besede. Predvsem pa je M treba potrpežljivosti. na, ti H ie boš dosegja prvi dan, prvi eden ali mesec, da tfc bo m»rž loslušal. 'kadar mu govoriš o lomu o otrocih, o slabih dohod-cili. |\Y. tvoja potrpežljivost, dovenska žena mora biti velita. Veliko moraš zatajiti, veli-to pretrpeti, toda če boš vz-rajna, čt boš ftobra in prijazna [ er usmiljena s tvojim možem, k >0 ta tvoj mož začel spoznava- [\ i, da ima v tebi v resnici do- 11 >ro tovaršico, katen se lahko r aupa. in katero lahko posluša, i /i možje pa, nikar ne mislite, p la ste v resnici neodvisni gos-»odarji v svoji hiši. Res je, tru- d lite se ves dan, da prislonit* d aj malega za svoje otroke, za k eno, za sebe toda pomnite d edno, da čuva med vašim de- s ■>nr vaša skrbna žena dom, v troke in gospodarstvo. In go-dvo se vaši ženi milo stori, ka- «1 ar priddjltt od dela domov se k a jeste, potem pa zginete na o esto po gostilnah predolgo z: tojite, doma pa se trudi slabo- rv ia žena z malimi otroci, ki ji ričijo po vas. In v takih urah in ostane žena nevoljna, vse trp- h enje ji ibri<llko stopi pred oči. di azdi se ji, da je sužnja, brez . ravic, ustvarjena za vse dru-
0	nego da bi, imela le urico vi rostega časa.	d:
Med našimi slovenskimi že- m ami je mnogo umnih in razbo- nj tih žen, ki bi mogle lepe sa- (Pi t>ve doprinesti svojemu naro- te .1. In zato moramo bodriti in gl [)ominjati naše žene, da niso ie Uvarjene samo za večno delo, la »č pa da bi se morale zanima- bc tudi za javno življenje in mi- ni iti o stvareh, oil katerih so Ue Ivisne, In k temu najbolje | N; l«ko pripomore časopisje.
žena jevpreveč od- vs jena javnemu življenju, in k zn niu so skoro povečini krivi sti ožje, ki branijo ženam svobo-
85 odstotkov slovenskih ka n stoji popolnoma pod uplji- la> .111 svojih mož, ki svoji tovar- kr :i v tem teškent življenju niti ne isliti ne pust jo svobodno. Ta- pil
1	zatirana žena navadno pre- Ki išča vse možu, pa naj je on tis ijvečji tepec, takd žena pre- vs< ha misliti s svojo glavo, in pit očkrat bi lahko bolje naredi- do
če bi mislila s svojo glavo zdi delala po svoji pameti, j tal
- '	ob
Tudi pri društvih more žena
tiogo pomagati k napredku 1
An organizacije. Če bi vsa- nei
žena pazila, da stopi njen ve:
:>ž v društvo, foi se število in
mov naših Jednot lepo pom- tic
tžilo. ^Nadalje ima mnogo na- sve
1 žen na stanovanju '"fante", od
kdo bolj bi jim lahko prigo- bei
rjal, da pristopijo k društvu ki j
Jednoti kot ravno žene. Naj no1
vedemo en primer: Človekj lizi
na .stanovanju pri kakem je 1
spodarju, in je v društvu ter ma
oh', bQ dobival podporo, ki šo
1 vsaj toliko pomaga, da se 1
zadolži. In takega človeka ner
ika gospodinja drži brez del
ahu na stanovanju, če pa Boi
5li človek, ki ni bil pri di«- tud
u, ga bo zopet gospodinji ves
™ J^ HalPUlIU
.. '	I . 1 _ 4 gd .	J^l »t I
šega, ,kar ima, toda po navadi človeka ni nikdar več naiaj. In tako zopet trpi žena. In če /bi bili vsi njeni stanovalci pri društvu, bi še ji enaki dogodki redkeje pripetili.
In konečno bi bilo treba najti način, da se upelje slovensko ženo v javno življenje, da bo enaka ostalih prosvitljenih narodov. Dokler »e slovenska žena ne bo potegnila iz one temine, v kateri danes tiči, tedaj tudi vzgoja otrofb ne bo prava, narod ne bo napredoval, ker vemo vsi, da v naših otrokih leži bodočnost, in materina vzgoja igra v življenju otrok največjo ulogo. Dokler slovenska mati ne bo znala svojega otro- < ka podučiti o današnjem sve- < tovnem položaju, o naših dru- * Uvenih zadevah, o dolžnostih < lelavcev napram svojim izko- < "iščevalcem, dotedaj še ne sme- 1 110 takoVgttrno upati na bolj- * io izobrazbo med nart> lun. f
Zf
: ^ -0- ' r
Čas počitka. ,
_ <
Kako krasno zveni beseda »očitek! To vedo vsi delavci,
1	delajo V zakajenih tovaftnnh, ' mračnih rudnikih in drugih 11
lodjetjih. kjer se teško dela od ®
2	do 14 ur na dan. Kako se t: ^ z mučeni delavci veselijo, ko ride ura počitka!
Vsak dan se delo (konča, vsak . an nastane čas, ko dobijo Iju-je počitek, vsak teden je en-rat nedelja. Tn ko pomislimo, a imamo vedtoo počitek po torjenem delu, kako se ne hi eselili! I
Naj «e Mti tiseče koles, naj e giblje tts«>če strojev, .pn vsa-em delu. pri vsakem stroju se nje glas parne piščalke, ki na-nanja deUvcem. da je nasUl dnior,' da ie čas počitka. S t rose ustav'jo, vse postane tiho, 1 izmučeni delavci hite iz pra-u in dima na prosto da se odah nejo. In delavci počivajo
Hladijo si svoje trudne in . roče ude, zbirajo novo moč, . » ko pride čas, zopet zavza-ejo svoja mesta. In tako se to J idaljuje od dneva do dneva, o storjenem delu sledi poči-k. In to znači veliko ter ima obok pomen za delavca. Brat-delavci, č&s je prišel, da de-vci ustvarjajo vse, ndkoliko )lj pomisfijo in se globokeje iivijo v svoj položaj. Lahko to naredi samo če se hoče. a to se pripravlja že milijone rwlerirh sužnjev, na to delajo i* oni, L katerim kapitalft&ii, ači sužehjstvo in proklet-
V celem svojem sestavu je pitalizem neusmiljen do de->ca. Kapitalizem pomeni s akimi besedami: suženjstvo, [ pre »t a no delo in profit. Ka-talizem se ne zmeni za nič: ivica, jjla'd» bolezen, beda 1n 1= cč drugih zlob je kapitalizmu eeno. To vse pomeni za ka- | alizem profit. Če imate vi bro srce v telesu če imate ravo pa mej, še celo to kapi-izmu zdi nevarno za njegov stanek.
Kapitalizem hoče, da posta- 1 te stroji ibrez pameti, brez selja brez težnje za boljšini plemenitejšim ž:vljenjem. >če vam pomračiti vsako >bodno ntteel, narediti hoče ljudi, ki proizvajajo zlato, t *ače, kapitalizem dela iz onih gradijo palače. I-judi brez sta-lanja. Iz vseh činov kapitana sika človeku kri#on nam j ifbil milijone delavcey po ne- I rnosti, 011 je ubil veselo du- II 3 v vsaJcem.-delavcu.	II
n proti temu izkoriščeval- I nu sistemu so se postavili I as-ci po vieh de^ih sveta, U I
Pozotl
Občinstvu utfudno na-•toj lokal za
FOTOGRAFIRANJE,
600» ST. CLAIR AVB. Mira 60. ceste
Izdelujem vsakovrstne
ske, športne, društvene, itcJ« C^dBc od proj^ucat^Pri naroČilu
zastonj. Najfinejše delo.
Cr __
k. RYCHHLSKI,
£ 1. .
I Glejte, da ne dobite pona-redb, ki niso nič vredne za htevajte pravi Pain Expeller s s:dr0 znam-I ko, kot jo vidite tukaj, ace in 50c po I lekarnah" , naravnvost od
RICHTER CO.
Washington
Street NcwY«iN.Y,
J. Toraasch
Th. OU Baak Caf^ ,
Vogal 55. ceite in St. Clair Ave.
POSEBNOST TA TEDEN:
I kvort 8 let	^
starega iganja.... I
J galona nij- $ 4 flfl bo I j eg a vina....... I
ji,,-v-.	a^M
Polijemo vam na dom.
PaUUSfi Central 6819 W
Organizirano delavstvo po celem svetu je doseglo lepe uspehe za sebe in za svoje brate,
ki še niso'organizirani toda delavec še zdavnej ni na svojem cilju, še je na milijone delavskih sinov in hčera, ki robota-jo po 12 — 14 ur na dan, in to za plačo, ki komaj odgovarja njih življenskim potrebam. In konečno je vendar žalostno, ko premislimo vso to delavsko tugo, %«ko se 'muči in gara, pa zasluži le toliko, da gladu ne pogine. Strašno je to ibratje in sestre, in — nepravično. , -
S svobodo, z zavestjo, z izo- " brazbo prihaja boljši čas za delavca. Treba je delat; vsem. da dobimo svobodo, da dobimo iz-Qbrazbo, da dolvmo zavest, treba nam je predvsem, da smo organizirani. Neorganizirani delavci delajo veliko zapreko vsakemu delavskemu organiz mu in zboljšanju razmer. Le s skupnimi ogromnimi silami, si bo. lahko enkrat delavec mel roke in dejal: Oj srečn- prvi in resnični dan počitka!	,
(N'a tak dan bo slavilo moderno delavstvo zmago svobode, enakopravnosti in bratstva.
Kadar i&čete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam sli pišite nam, da denemo v list. ^ Ker je "Cfevelandska Amerika" razširjena po vseh mestih, bs bo prijatelj kmalu dobi)
katere lahko rank o v	^^^^^^^^^^
plača, ia to vam rečem, ko tem prt '	■> I
iivel dolgo rrato let t grantoi trgo.	^RHHj^^^^^' j
rini.	,
v nad i, da raa vidim r mojem ^B novem poslu, oddelek m obleke ^B pri Bailey, in cahra^oč ae Ukaxane naloge ▼ preteklosti.
Mm ram hvaležen	M
' Skrbno, da ' je|Cleveland
gorak.
Potreba je veliko več kol milijone, da ste vi na gorkem.
Treba je več tisoč (judij, ki so neprestano na delu. 1 ; , */ ,
Treba je neprestanega dela, živahnosti, ženijalnosti in previdnosti.
Količina naravnega plina, ka se ga porabi vsak dan, je razna kakor je sezona invretne.	' v
Kljub temu smo vedno pripravljeni za vsako količino plina naj se ga le toliko pore bi.
Vselej smo pripravljeni, da ste vi na gorkem in v zadovoljstvu.
'ftic East Ohio Gah Company
Suparior Ava„ OppoaU« HolUwi«n Hotel
:■■' CWeUnd, Ohio	" ^
M*1-	Swila i m " Papt.—Cwrttal »02
| VAŽNO NAZNANILO MOŽEM KI DELAJO
mm
■WSP/ rmmavTOM: ^ypteVWlr. «
S	:	~ _
MOŠKI IN DEŠKI ODDELEK
BO ODPRT VSAKO SOBOTO ZVEČER
mit ^fgimbA-i. Ji »cOD 6 UoH^aL - hi, A U r - r soji
To daje priliko moiem, ki ves dan delajo, da pridejo zvečer in se poiluiijo finega blaga po niz-kik cenah v tem oddelku. Meika obleka, moike potrebščine, molki klobuki. Deika obleka, molki in deiki čevlji, delke kape.
♦	•	Na razprodaji od e do 9 zvečer. T
--■	I !	-
Moške 50J* Indigo overalls, linijsko delo.....29*1
j	r	■ ' • '	1 T. |->
J	Moški $10 sivi, rjavi dežni plašči mere 34-46
^	Moške $2. in $2.50 hlače, par............... $125
2	M<?ške $i d0$3flanel srajce, 14 do 14^ ........65f
♦	Moške 25< nogavice ........................12y2f.
1	I Moški $10, $12.50 in $15 balmacaa« suknje, za.SS.I T ■■ ........j 11	» U"VJ	' "J
2	Moški 25^ naramniki, po.............. ..........'
♦	Mcško $1.00 celo spodnje perilo ...............59*
♦	Moške 50/ jop-ce ali gate po.................. 33*
♦	Deuške 50^ črne satin bluze, 6— 16 let...........29*
(iniiVi 1 ;m \iiiji/^iiir^gmT'.n Ii^i;' X I Moške 50^ črne saten, ali modre srajce .......37*1
i »-■■ .......u——1mrnim 1	i'	'i	nI
♦	Moški $2.60 vseh vrst čevlji....... .....97
♦	Deški patent čevlji, vredni $2.45, po ., $1.69 T M^ški $2 in $2.50 pomladni klobuki .......»1.3»
............. t9*i ■
f I Deške $4 00 Norfqjk obleke, dva para hlač »2 651
♦	I	1 j I
. & vi 111' • jg v .1 •;:: f;
MmSKaKM^. JBmBL-_______i*. 1. .
a ni ; t arokopi tni h a v s tri j skill
i patri joto v. Toda va#> trud go-, tovo ne ho zaman, kajti kdor pazljivo čita vaš list, mora priznati, da *o vase ideje vzvile-* "e, ter ako se slovenski narod po njih ravna, potem pride gt>-jtovo tudi slovenski jezik bolj v ppwtev, ter se ne bodejo Slo-* vejaei več pritoževali, da se s slovenskim jezikom nikamor /W pritie. Seveda, kdo je pa te-Stowkriv? Ponavadi se malo Pobfizjetii .Slovenec, ko zna br-*J>Jjati par nemških besedij, iz-P*ja;.za Oslemca, manj izolbraže-f ni pa za Avstrijce. tPr vi se sramuje pokazati svojo narodnost, drugi pa ne ve, kaj je njegova narodnost. Pa pride kak zani-ykern cigan ali TWe4o, ,pa tudi p avi da je Avstrijec. Zato pa fi Amerikanci tako malo poznajo Ifle narode, in mislijo, da so vsi enako malo civilizirani, in £ da to, .sploh noben narod ni, ^ker avstrijskega jezika res ni na svetu.
tPotreba je izobraziti slovenski narod in utrditi narodni 8dip, in izobrazbo, pravo, glo-l>6ko duševno izobrazbo mora /dobiti narod še v mladih letih, v stari domovini, ponavadi pa si morajo Slovenci to izobrazbp iskati sele v tujini;, in tako se odstranjujejo svojemu -mate-r nskemu jeziku. • :\. J. .
Zato pa naroden list« kot je Cl. »A. lahko veliko pripompre. da se tudi v tujini ohrani narodna zavest, zatest da smo mi Slovenci narod. katerega se ni potreba sramovati. Jaz pre-|biraiA priljubljeni mi list že več let tyer sem prišel do prepričanja, da fbelpega Itsfci Af© He&V<? pobiti, ki hi se toliko t rinil! r.a /prosvitljenje in po v zd igo naro-Hfs in ne zločinsfoo zlorabljal PpevMnost naroda v korist po . saraeznikov in njihovh nikdar J polnih žepov, kot se dobe od Avstrije plačahi agenti v Jo-lietu, t • J&fif | V iVurnih časih živimo, in f naša /domovina žrtvuje mnogo za ofl božje milosti nam po-1 staljenega postopača. Na vse najfine si prizadevajo, da bi š^IZdružene države posegle v jR>j, toda hvala Bogu, da imamo predsednika. ki vsako stvar f natančno.preišče. predno Hukre-Pne. in si zna pridobiti spoštovanje za ameriški narod in j|yvezdnato zastavo potom miru. IA ko hi bil Roosevelt predsed-|nik. kj se gotovo že dve leti bo-
I v ko rt s t
ili pa pfSjflJ
le države, mel strijč' nornarico mešava v
ta, v sluz-aliv pred zdaj eni rtiih ladij, kak' sub-:po skrbi no dobro še dobro ivoicimo pacifič-pelo zimo sicer večin o imeli
o opazo-
ni v bolj ) pridejo
kt sicer
• ' ■" .'.. ■ dotiko i :vem, ds Upanje
1 || * * lie p't* In'ka
Opisal sem vse podrobno, in še eno željo imam: To, da bi list prtčstt shajati trikrat iia
teden, ali pa v večji obliki ter s tem Še yec koristil slovenskemu narodu. Zatorej vam ohi-i0 usjpeha. Pozdrav vserti naročnikom in nekdajnim znan-cetp v Clevelandu. Leon Mohor. Box 88, Fort Ward, Wash.
Cleveland, O. Ko je zbruh-nila evropska vojna, je marsikdo spremenil svoje mnenje, ki ga je imel prej. Od dne do dne smo z napetostjo poslušali, ,Jia j se dogaja v Eyropi. .ČasopiSj? ima nalogo, da nam priobčaje novice in nam razlaga dostikrat neumevne stvari.
Nekaki poseben out je spi^Je-'el vsakega,ko seje spomnil svo je rodne grude in svojcev v stari domovini. V teh časih se mogočno dvignil glas. sitrbv majke Slave, kaj naj storjiun «a naše brate v domovini. In prav z zavestjo trdim, da je •iravi pr pomoček za vsakega,
0	Ijirhi svojo slovensko domovino. Slovenska Liga. Seveda v 'eni oziru mišljenje ni edino, so ■jctovi ljudje, ki se ne morejo *ppprija*niti s to idejo.
Ce vzamem sebe v poštev, tedaj priznam, da s^m bil podanik Avstro-Ogrske krone, priznavam, da irii je bila enkrat ljuba pesem "Bčig ohrani, tfog obvari!" Tedaj^ pa nisem vedel, da je Avstrija napram meni kri-vična, da je ravno ta "Bog ohrani" kriv, da se ne nahajam na slovenskih tleh. -In sedaj. !<o smo v novi domovni. ali naj privoščimo našim bratom še hujše mferce, ** pj p^tim«. da narod utone, in se zbrise s po vršja zemlje,'.'aH* naj mirno vse to gledamo? jaz mislim, da ner Mogoče bo kdo rekel, da ni tako hudo, Avstrija ni sama kriva, ali celo da je Avstrija nedolžna. da je tako hudo po vseh državah. Toda temu ni tako.' Vsak vladar se <bori za svoje Interese, vsak narod se bori za svoj narod, z0 koga se pa ti bo-rš, Slovenec? Kaj imaš svojega na svoji slovenski zemlji? (Nič druzega kot da ti pustijo, da trdo delaš od zore do mraka, pri piolem živežu in borni obleki, zo boljša dela, višje službe, uradne zadeve, za to ima Avstrija pripravljene druge ljudi.
Kaj ne. boš rekel, mi pa zmožni nismo. Mogoče je tudi deloma res, toda ali sm<f sami krivi? Ali nam je Bog res dal najbolj zabito glavo na svetu
1	smedL ss&ltftt^ni^kf m arodov, ? Ali nimamo istega razuma kot Mažar, Talijan ali Nen^ce?
Da, da, toda ta razum še mora blažiti, mora se bistriti, in *a to skrbijo šole. In ali da Avstrija, narodu dovolj šol; za kamere prosi narod leta in leta? Ne, dovolj je v Avstriji, d^znaš -a. pa svoje ime slabo podpišeš, <la je veljavna pobotnic*, iWlar mqras kaj plačati, in do-fcer si za hlapca in potem lahko kričiš na vse grlo: Bog ohrani, Bog obvari Franceljnal Tako se je avstrijski vladi vedno posrečilo, da je držala narode v temi, da so fim laglje kričali; Bog ohrani tistega, ki ima vsega dovolj, kije vsak dan desetkrat sit, ti pa, revež sam glej, kje dobiš hrane za usta 1
Tako je posebno na Kranjskem. Komaj sem zrl beli dan, že sem zagledal cesarsko podobo na steni, pa govorili so: Vidiš, to je naš cesar, učili so m* moliti, dbma, v šoli. v cerkvi, pa še en ocenas- za našega cesarja I T^ko so mi res utepli v slavo, da mora biti cesar nekaj višjega.^In ko^so mi to utepli,
I ) I	1 : . ti
r-io Kaj je v»e io. oama preva*
nih ^risHj^^Bog obvaruj". Treba je sicer narodu imeti vlado, toda "Bog obvari" take hvfaile kot" j'o imajo nali bratje v domovini. Upam, da se noben iSlovenec ne strinja z mit? lijo, da bi bil podložen tujcu na svpjiK Ustnih tleh. Zahtevaj mo pravk za narod1, ne socket kone*no je vsak človek vreden svobodnega življenja pod solncem, v prvi vrsti se pa more-vsak za sebe pognati. In to naj je namen in pomen Slovenske Lige, da ulživamo z drugimi narodi vred svobo&o. In kdor se ne strinja s tem, da se narodu da popolna svoboda, ta je izdajalec narocfa, ki želi narodu pogin	, P* K.
Cleveland, O. Odkor se je začela vojna, že dolgo opazujem, kaj se bo naredilo z našim narodom v tej zemlji. Vi, g.* urednik, imate gotovo dosti posla z ljudmi, ki so še danes naučeni na avstrijsko komando, ki nilkdar ne morejo misliti s svojo glavo, in se vednoHe na druge zanašajo, da za njih mislijo. Mhogi pravijo, da jih je strah, ker bodenio zgubili svojo vero, da jih bodejo Srbi prekrstili, itd.
Slovenski delavec! Kaj si prišel v to deželo radi pomanka-nja vere ali radi pomankanja kruha? Vera je sjadnja stvar, katero ti bodejo vzeli, prej ti ftodejo pobrali vse drugo. Pobrigaj se raje, da napolniš naj-prvo svoj lačni želodec in siromašne želodčke v stari domovini, ne bojte se za vero. Našemu narodu tekom tisočletja še nihče ni kradel vere, pa ti jo tudi danes ne bodejo.
Okoli sebe vidim mnogo svojih rojakov," ki še danes bero strupene liste, ki pišejo za on' b»č; ml katerega imate vi še danes hrbet krvav. Na krivem potu ste. bratje! Berite raje narodne zavedne liste, ne pa iz-dajal?kih in. «d avstrij-ke tiranije plačanih l:stov, ki danes pišejo tako,jutri tako. kdor jim pač več plača. Ali se ho naš narod streznil in nehal verovati onim, ki so ga s svojimi lažmi in strppom že tolikokrat speljali na tenek led?
• - Zaveden Slovenec.
........... ■ ' ' i
POZOR!
Naznanjam rojakom, kateri je namenjen kupiti avtomobil novi ali stari, ali tovorni avio-mobft y*uck da dob jo pri meni vsakovrstna avtomobile. Imam sledeč zastopstva: Buick, Studebaker- Overland, Imperial, National. Imam twdi •tare avtomobile (1915 Imperial 42 HP, garantiran iz tovarne) 1914 Studebacker, 35 HP, za 7 ljudij. garantiran, 1914 ^ckson 35 HiP v dobrem stanju , model 191Overland, za S potnikov. Dober truck Regal v dobrem stanju*.
Vsem rojakonr ^CollfAwood in Nottinghamu se priporočam. da posetijo mojo trgovino s pohištvom in železnino. Spomlad je tu, treba bo hišo barvati, delati nove plotove in vrtove popravljati. Vse kar je f^a pri hiši narediti; dobite pri meni. Se priporočam udani.
C. Mandel. ^702 Waterloo R>d.. Collin wood. Oe	(29)
"OMttnc bolezni"
J« trne nm&e knjl&lce, katero ixd^ja In rarpoSIIJa saatonj W. F. Severa Co.. Cottar .Rapid! ta. opisujoča razntti neprllll^v slučaju katerih j« Ukazalo Severoro zdravilo u oblati ta jotra (Serera' Kidney and Liver Remedy) ! »vojo dragoceno adravllno vrednost Plfttte ponjo. Naili bodete. da m Se-verovo zdravilo za oblati in jetra »v-fino priporoča aa »dravljenje vnetja oblati ali mehurja, zadrtevanja vode aH goate vode, bolestnega pu Manja vode, Oteklih no« tn bolečin v hrbtu, katere povzročajo oblatne n»-prlllke, zlatenica in ktalega ietod ca. Cena 50c in fl.OO. Naprodaj je v lekarnah vsepovsodi. Zahtevajte Severovo, Ne vaemito nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti. naroCljte ga od nas. W. F. Severa Co. Cedar RSpMa, Ia.	|>	<»)
čedna soba se odda za enega ali dva fanta. 1172 E. 58th St.
(21)
■ * "H' »raSlJtt"JEaS'ife-1'1 ri At1
If* Hf Hr.llC.I I El I m tu tH^^H
8	I
I TESKA HRANILNA I
■	KNJIGA	I
.' ■	ijpitt&Ii
JksUH-ti Vpr^k. I
I l«ati ne morete hraniti,	I
I lahkovpriMt*	■
I x^jMti. Na kolika naen-	M I krat, pač po kolikokrat
Zahtevajte pri nas	fl
■	hranilno knjižica, vlo-	■ I Site denar in naail vam
I ho 4 odstotke.
I Cleveland I
I (Cruet Company I
M Kaclid and Baet Ninth tt. M over |5,SOSbOOA4N»
---i—-
^ FINO VINO
vedno dobite pri Joe. Koželu. Belo, niagara in concord vina Poeebno lenskam je moje vino znano. Po stari navadi Joe-Kozely, 4734 Hamilton ave. - (88-15)
■■ '">' "	jI M '
Ameriške Slovenke.
KAJ MORA ZNATI VSAKQ DEKLE IN ŽENA?
Isšla je knjiga velnanlmtve vsebine:
Kažipot am. Slovenkam
Poduk za odrastla dekleta ln lene. Priredila po raznih virih Zora Vlto-mlr. Dolgo Časa smo pogrešali Slovenci slICne knjige, katera bi razino-trtvata vpiafenja tikajoča «e ameriških Slovenk ter kazala pot do samozavesti in vUjega moralnega naznanja In pospoAevala zakonsko srečo in blagostanje. Knjiga je /elo inte-resatna In obsega čes lOO »trani ter Je primerno vezana.
POUČNA BIBLIOTEKA
P. O. Box 8*8.
Milwaukee, WIS. .
---—» ■ *1
Bell East 2377 W.	Cen
ral 6678 R. — tPlin in ftilik Uradne ure od 9—12, in od t—5. Pondeljek. četrtek in so io»o Jtvečer od 6—8. Dr« P. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se sloven sko in nemško. 54P2 Superioi ave. vogal 55. ceste. Cleveland. Ohio.	(23-46)
-----. tjf*
.................."M\
IZURJENI ZOBOZDRAfNK,
.
Dr. Aa Aa
Kalbfleisch,
•^>426 StOarAfC' j
Govori se slovensko in hrvat- ; i sko. Točna postrežba, časo- | piti na tazpolsgo ^fiwfai! strežnice. Extim zobozdsavnii- J ki wad v mestu, kjer se govori ; slovensko m hrvatsko.
Uradne uret	J
Od »*d0 do 11.30 dop. Z Od 1:30 do 6:00 pop, f Od 6:00 do 8:00 svaBar i
Telefon arada:	. , Z
East 408 J.
Telefon »tunovanja: t
Eddy 1856 M. t
......iiiiiiiilJ...../
...... ... ... .......i.. .
frank Bricelj, 6026 St. Clair ave. Expresman. . /Prevažam pohištvo in vsakovrstne stvari. Postrežba točna in zanesljiva.
Tel. Princeton 1882 L. (25)
___ .
HAROLD E EMERICH-
I ■:-j-z - - -
r 1
Slovenci in Hrvati, katerega veselijo farme, seda/ se vam nudi #rrilika, ak0 imate le od $500 do $1*500 dolarjev, sedaj vam lahko dobim farmo v dr-iavi Ohio od 15 do 75 milj proč od Clevel&nda. Dobre zemlje je mnogo, samo poiskati jo je treba. Pišite na mene, pišite koliko zemlje želite kupiti, koliko imate denarja in druge podrobnosti. Natančna pojasnila dobite vedno od mene. V Ohio so farme obdelane in imajo svoja poslopja, sadno drevje in vse drugo orodje. Ni treiba kupovati sveta, ki je še neobdelan, pa ga drago plačujete. V" bližini Clevelanda so farme predrage, če ps greste 20 do 70 milj od Clevelanda, pa lahko kupite zemljo od $40 do $80 aker s hišami in poslopji vred. Sedaj je najlepši čas, la kupite farmo. Uredim vam tako, da lahko plačujete na male obroke. iSamo pišite koliko denarja imate in koliko akrov želite kupiti.
John Zulich, prodaja zemljišč in hiš 1165 Norwood Rd. Cleveland, Ohio.	(21)
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna. CAFE CARN10LA
3222 LAKESIDE AVE.
Se priporoča Slovencem v obilen oblak. Toteapeetre-iba. Vedno aveSe pijače.
Pozor!
£ SV* . i Slovenska babica Frances
Žontar naznanja, da se je preselila iz 6036 ;St, Clair ave nrf 1153 E. 60th St.	(21)
National Drug Store 1 . Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. itn 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treb« v najboljši lekarni. * (45)
i lORENC^ ^
Skok&Co.
4118 St Qaiw.
Prvi ia edini slo-venski klepar io stresni krovec Bar-va hiše po nizkih cenah*
Slovenka, izučena za splošna hišna dela, dobi takoj dobro delo. Dr. M. Ganber, 6204 St. Clair ave.
lifHfm. jth«l»lnwniilaM»»> IM Mi»l« hrf ■lISrtiS*
Vili sArwwwttki ppm^M ••^js prttt w
_ ___t
■	11
flVl	Naša slivovka je kuhana Iz
1 I pravih suhih Mpelj. Cena 6 H-H| steklenic it $6.50,12 st«*. $13.
V zalogi imamo tudi čisti lil tropinjevM, cena 1 gal. $2, $2.25
■rn $2.75 m $3.
Mi II	Pristna rudeča Ohio yina:
Mf Vk Galona 50, 55, 60, in 65c.
m A Katavba in Delavare vino ^ _{§■ 75, in 80c galona. ^ ^i-J®
Iti IVAVIT7 Za vina račuiamo posodo za 5 in 10 f L I^LIVUVUI* |L00f za25gaL$2.00, zaveda nam-
I	čila je aod brezplačen. Naročilu naj se
\Mrmmmf i	denar ali Money Order in na-
Mgf —
USL The OI^ B^ Mng
COMPANY
6102-04 St dar-if. Umiui 0.
, A |.	i f .	• .	.A . f*' i - . .llil
■ Kupujte samo EIGHT HOUR UNION SCRAP
tobak.
VeHk paket aafbaQega tabaka , satikanje ali fcsliafc' |
HRANITE KUPONE.
Ko imate	^ -
A. KIRTZ,
2330 ONTARIO ST.
in dobite izbero treh lepih nožev zastonj. Rojaki, upoštevajte ta oglas! Zahtevajte Eight Hour Union tobak.
JOSIP	STETr
** w	^grebm zavod, zaloga
p	pohištva, pečij in barv.
/f P	Kočije in avtomobili za
>	poroke, krste in druge
msmmm 6108 St Chir I
Aveillie.	strežba vedno točna in poltena.
Pozor!
(Slavnemu občinstvu in trgovcem natznanjam, da sem preselil svojo kovačnico iz 1263 E. 55th St. na 4302 Payne ave. Priporočam se občinstvu še za nadaljno naklonjenost in lupam, da bodem lahko vscmffl postregel v najboljšo (radovolj-nost.
Henry KriSi, 430a Payne ave. (aa)
-a-
MMHWUMMMMHMHHMMMW
I AL! BODETE PROOAU AU | KUPUJ HlSO AU UIT?
Oxlnaite ae pri
f J. MAZANEC, j
iN»t.r. a—l Em.1. ia Z*TW*f(UM. MM	J
736-39 Society for Swings i
Mi fls^MSi da is fic v mIvi
Mala Mil	Caateal «|«1 W |
J
-
Naprodaj v CoUinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar, 15217 Luknov ave. N. E. blizu šole.
(37-14-36-15V
j
'HI trs«* J®
ni
..... - ' • • - • ~
■■' " ' j r ANTON	^ 5
varpenter - uoairaictor. Priporoča se Slovencctn ta nova dela, kakor tudi popravila starih del se prevzemajo in zvriijo tečno in solidno. Vse moje delo je jam-čeno. — Cene niake. ANTON SALAMON. X594 East 49th St.
-;- (24)
Pošten slovenski fant išče delo z% grocerijo. Zna angleško in nemSko. 1^7 E. 45th St. _09)
čedna front soba za enega ali jza dva se odda. 6412 Varian ave. Soba ima svoj uhod (20)
I	ALI VT	I
♦ ALI VASI fniAtCLU TOPIJO NA ♦
Revmatizmu Tj
Staral irfravaiki parat.ja 138 (lučajev xdravljanlh	T
m .lui^r oxdritiieitD. X
S pomočjo Oxjrolina in ii-	▼
nusuidala. Pridite v na* urad	T
in mi rani pokalcmo ta poru-	▼ čila in druga
Dr. L L SIEGELSTEM,	♦
30a PCaMANENT BLDG.
74$ EUCLID AVE.	♦
Pohištvo v dobrem stanju »e naprodaj. Fr. Orm, 13.15 E. *9th St.	(22)
f toda se nov piano za nizko ceno. Louis Novate. 6218 St. Clair #ave.	(22)
Mlad priden fant išče službe za grocerijo ali kaj druzega. 1319 E. 55th St._(22)
£redi januarja »o poročali i vojni poročevalci: —-P Na celi fronti nobene lipre-inembe." tako ali podobno se |ie več dni glase poročila nem-|$lwga in avstro-ogrskega gene-pralnega štaba. Dei ki zadnje tedne neprestano lij«, otienio-š^gočuje vsako operacijo, samo v Karpatih se se nekaj vojnje. Zdi te celo, kakor da bi hoteli Nemci
na severnem Poljskem! rv'fa sedaj ustaviti nadaljnje napredovanje, ker bj uspehi, ki Ibi se dosegli, ne bili v nobe-pnem razmerju z napori in trpljenjem, ki bi se mu morale podvreči čete.
Vreme namreč prizadeva Stotine gorja in neprilik. Poleti so bile reke radi suše in vročine tako majhne, da so Rusi enostavno prebrodili nizke voile. Sedaj je obratno. Sedaj so reke tako narastle, da tvorijo naravnost nepremagljive zapreke celo v Galiciji, kjer v gora-iratem ozemlju vode nimajo prilike, da bi se na široko razlile ter je le malo krajev zamočvirjenih. Toda na Poljskem {lOaebno na jugu, so tla ravna nižina, tako da se morejo reke rasteči v neštete rokave in raz-toke in prepreči obširne dele zemlje z močvirji.
Dobre ceste se dado prešteti na prstih ene roke. Sem spada predvsem cesta iz Kališa preko Sieradza v Lodz; potem cesta od Lodza v Lcnčico in $esta iz Ruskega Herbyja preko Čenstohove v Koniecpol. To »o prvorazredne Ceste, ki se ne , razmeheajo ob prvih dežnih kapljah. Razen tega so tu štiri ielemiške proge, in sicer na sevfjftfcm (Poljskem proga iz Th#rna preko Wloclamka in Juifha v Kovvicz in proga iz Oaffova preko Kališa in Sie-radai v 1 Ajdz» rta Južnem Poljskem proga iz Ruskega Her-byja preko Čenstohove v Plo-'trk^- in Bemlzin ter konečno proga iz Kratowicza in Mieslo-wicj^ preko Wolbroma in Kitica v Radoin. Prve tri imajo za Jflj Varšavo, četrta in zal-nja j>a Iva-ngprod. Qb teh progah* ek o tudi črte, po katerih prodirajo avst čete. Rusi so pa ob tvojem umikanju temeljito razdrli vse., kar se je le dalo. .Razstrelili so vse mostove, vse prehode vode in avstrijski fijonirji morajo rtoč in dan delati, da popravijo škodo.
Kamor vozi železnica, gre v|e kakor po loju. Proge so ve-ilhoina dvotirne in zato jako ugodne za transport čet, mu-nicije in živtža. Dobro je tudi, kjer tfčejo gori navadene teste Kamor pa ne vodi ne železni- ' ca, ne dobra cesta, tam je pa gorje, 'Po močvirnih .poljskih pustinjah morejo .čete samo peš. A hoja po ozemlju, ko se ettfVat pri vsakem koraku po gffeaaf do gležnja, do kolena, ajditftva nadčloveških naporov ■budili četah, (ki so utrjene in vsega vajene. <Na severnem Poljskem se sedaj bojujejo čete, ki*$o jih spravili semkaj z zapadlega bojišča. Vasi so red1-ke in revne; v zaduhli kmečki izbi. kjer vse mrgoli mrčesa, se »nora stiskati večkrat po 15 %do 20,. ljudi j. Toda* če se i;po-Liteva neprestan dež zadnjih tednov, so ta stanovanja še Ptjpdar mnogo ugodnejša nego ^l)ivjnije v strelskih jarkih. Le ■H morajo često izkopati sredi močvirja ter si je lahko misliti, kako je v njih.
Ce se morajo pa že čete borili s silnimi težavami, kaj šele trenj Avtomobilske kolone so mogoče samo v gori navedenih cestah, drugače more vleči tovore tod le konjska sila. In gorje konjem! 50 km vožnje po takem terenu uniči tudi najmočnejšo žival. Sploh se ne da popisati, kak,šne so poljske ''ceste". Samo en primer: Iz Čenstohove v ... sem se sam vozil v avtomobilu r— tako pripoveduje nefci poročevalec — pa ; sem rabil poldtt^K uro za $4 km d o 1 ^oJ&P* ' .. sem
Pri tem sem imel lahek kmeč-t ki voz, v katerega sta bila vpre-žena><lva konjička, ki ste bil*
JII1IHIII 1(1 _ .
vajena domačega blata. fNft
vozu je bila samo moja torba in spalna Vfeča, sam sem pa
vrt čas peš fcorakal c6 vow, pa sem bil srečen, it sem v eni uri prišel 5 km naprej, a večkrat sta bila s*mo'(lva ali trife km. Sedaj si pa predstavimo teške kolone, ki vlečejo po 900 — 1000 kg teške vozove.
Med posameznimi vasmi, četudi «0 večje, ni nobenih ceita.
V	mirnem Času vodijo slabe steze iz vasido vasi; v vojni si vsaka kolona išče pot, ki se ji zdi najboljša. Skozi gozd, močvirje in pusto celino — samo da pride naprej. Pijonirji so napravili poti, zgradili prehode čez odprta barja in močvirja; tako izza Lipnja napravili 200 metrov dolgo pot, na drugih t mestih so skozi gozdove zgradili cele železnice. Toda kakšna je korist od vsega tfcga? En dan dežja,trije teski vozovi municije — pa ni več ne poti ne prehodov. Dvakrat sem se vozil po odprtem močvirju, ki ga ni bilo mogoče ne premostiti ne obiti. Odprta voda je varnejša nego goljufiva, tla pole^ nje, v katera se človek po-grezne, da je vsaka rešitev izključena. 100 km široko močvirno ozemlje leži -n. pr. tik ored dohodom v vas t. Toda u-boge trenske čete, ki morajo s ( svojimi vozovi tod skozi! često so tako obupane, da pozabijo psovati. A naprej morajo! Če-tam je treba svinca in kruha. Zemlja je popolnoma opusto-Šena. Na severnem Poljskem so jedli ljudje celo crknjene konje! V juižni Poljski je št tu J in tam najti naročaj sena, nekaj živine, »kako gos; vojaštvo ( se ničesar ne dotakne, da bi se ( urebivalstvo obvarovalo atra- l hovite usode, ki so ji izpostav- , Ijem ljudje na severu. Vse se ( mora torej dovažati in treba , je, da pride tre« naprfcj, četudi < živali koncempoti padajo mrt- J ve na tla. Vprašanje je samo, k{«ko se bodo nadomestile te
«t rab ovite izgube? Na Polj- " skem je danes konjskfc meso najredkejša stvar: v celih veli- , kih vaseh nimajo več niti ene- •J ga konja. Rusom se godi v tem orru nekoliko Ixilje; pravijo, da pri njih prevažajo tren ve-činoma voli. Tudi to prednost imajo na Poljskem, da se bore ^ nred svojim lastnim pragom. , hnaio železnice in znatno kraj- | Še črte za dovoz niunicije in , živil,
■ ' ' -o----1
Zdravje in snaga.
■ V . i
; ■ v..
Nalezljivi.bolezen je taka. ki jo dobite od druge bolne ose t be. Te bolezni so povzročene po jaiko malih telescih, katere imenujemo bacili. Ti bacili so j tako tnali, da se jih more razločiti le z jako finini mikrosko-. ( pom ali drobnogledom. Bacili ' jako hitro rastejo v človeškem | telesu. Pri davici n. pr. so bacili v grlu, ,pri jako h ujeti davic pa pride ta strup tudi v jetra in možgane, in te organe tako oslabi, da umrete na posledicah. Mrzlični bacili, prebivajt|
V	odvajalnih organih.	I
Nevarni bacili pa nikakor nimajo popolnoma svoje volje, kadar enkrat pridejo v naše te |q. Gotove celice, posebno be
le krvne celice, se jiH braaijo. oziroma se bojujejo r. njimi. In kadar te bele krvne celice zamorijo bacile, tedaj je oseba zdrava. Če pa bacili zmagajo, tedaj bo oseiba umrla.
Jako važno je vedeli, da prihajajo vsi bacili od zunaj našega telesa. Oni pridejo skozi nos, skozi usta, skozi razpoko v koži, toda vedno od zunaj, in kdor se hoče obraniti bolezni, mora preprečiti, da ne pridejo bacili v telo. Kot smo pravkar omenili, se bojujejo bele krvne celice- v človeškem telesu proti bacilom. Toda te ce-!'>e jak0 oslabe, kdor ni zdrav, ali če je slaboten, in slabe celice se bodejo teško borile proti nalezljivim ibacilom.
Iz vse^a tega lahko povza-, memo, da kdor želi, da se ne naleze nalezljivih bolezni j, d^i mora skrbatlf d* ne pridejo ba,-cili v^rfegovo truplo. Ker se
pa Uki bacili Akoro yedao do-_ • • *
bijo pri bolnem človeku, je to- j fej bohuk posebno nevaren. Ošpice, oslovski kašelj, škrla-tj'ica in druge take otročje bo-liezni, so jako nalezljive. Zato rej pa ne dovolitie, da hodijo vaši otroci v take hiše in take kraje, kjer imajo omčhjetie bolezni. Če imate tacega bolnika «ami doma, položite ga v posebno postelj in posebno sobo in-pošljilc^po zdravnika, ki vam b0 povedal kako ae morate v nadalje ravnati. Ne puščajte nobenih oseb k takemu bolniku. Posoda, knjig«, pohištvo :n drugo se ne sme prej odstraniti iz bolniške sobe, dokler ni bilo disinfecirano.
fVajbolji način, da se ognete Jcozam, je^da ste cepljeni. Kdor dvomi o cepljenju, naj bere {to-j-očila »dravnilikov-1 rz Kube. PortO Rico in iz Filipin. Pred španskp-ameriško vojno je bila ta i jolezen v teh krajih tako navadna -kot pri nas kašelj. Ameriški zdravniki so uvedli cepljenje, in koze so skoro popolnoma zginile.
Otroci so cepljeni v starosti 4 do 6 mesecev, in ponovno ct-Mjenje na i se vrši, ko je otrok star 12 let.
Razne navadne nesreče.
1.	Padec. N^bolj navadna domača nesreča je padec, namreč, da se spodtaknete ob kak r predmet, ki je nastavljen na orostoru, kjer ne bi smel biti. Navadno je ponesrečenje v takih slučajih le lahno, toda ne vselej. Včasih roko ali nogo zlomite. Zlomljen ud pomeni edne trpljenja in včasih trajno hromost. Metle, zaboji, poso-;le, stoli» vse mora imeti svoje mesto, in ne na stopnjicah, kjerv vsakdo najraje ,pade. Jako pol- ■ >ka tla s tenkimi preprogami, »n navadne pasti za nesreče. Voda na tleh je povzročila že trmogo padcev. Nizko postav 'iene stol'ce, omarice ali sve Hike so vzrofo istoterim ne-»rečam na glavi. 'Nevarnost ir«eh teh stvarij preti navadno bd premale svetlobe. Hodnik! 111 stopnjice morajo biti vedno lovol) razsvetljene.
Deske, ki se nemarno vržejo' proč tako. da gledajo žeblji ne krzgor, povzročijo jako nevarne rane. Žeblji in razbito ^tek!o naj se vedno skrbno pomete. Kadar 6dpsrate 'steklenice ali kanglje. pazite, kaj delate Urez. ki ga dobite od plehaste kanelie novzroči jako nevarno rano, ki se jako teško zace i.
Pri oknih v višjih, nadstropjih je treba imeti male ograje V nekaterih mestih je to naravnost zapovedano. Take ograje ohranijo življenje mnogrm otrdkom. Na vrhu stopnjic je tudi treba narediti malo ograjo, da se prepreči otrokom, da tie padejo po-stopnjicah.
Koliko otrok se osjepi ali se drugače močno poškoduje, ker Ima V rokah škarje, nože; vilice! svinčnike, peresa, igle, dežnike ostre palice* meče, sa bije, soda aH poper. Ne dajajte otroRom tfega v roke,
2.	Ogenj, ^ed najbolj na vadnimi n^srečaipi je ogenj ali vrela voda. Otroci se ne smejo igrati z žveplenkami, ne smejo nositi prižganih litčij,'ali da bi nosrli posode z vrelo vodo. lN« puščajte otrok k pečem. Koli- ; ko slovenskih otrok se je že op a rti o in umrl radi brezbrižnosti Nariše v. .Če čistite kako stvar z gasolin<ym, ne hodite bližin' ognja', kar je povzročilo že mars kako eksplozijo. Če na- -stane v kaki sobi ogenj, zaprite vsa okna iii vrata, da ne nastani prepih... Nekaj galon vode takoj vrženih na ogenj, naredi več dobrega kot tisoče ga-lort pozneje.
Barbarska mati, Mg^ialka .Karolina St 11 niDu-naju je svojo sedeliiie[fto hčerko zverinsko-sur^yp" pretepala in ko je bil otrljk teško bplan, ni nalašč poklicala Vdrivnika. Otrok je un<Vl , Pri*obravnav? je prišlo Hk ddi^ s kako bestr-jalnostjo je Ja. hiati trpinčila svojo lastno »čer. Ker se babi ni moglo dbkazati, da je namenoma zakrivila smrt svojega otroka, je hila obsojena le na osem let tešfce in poostrene je-
se. ... . •." :. ;
P 1 ai ■ T. ... ', .
. .	'jm ' '	.	■ V
-.i--*.. *
v 'Clevelandski Ameriki" imajo redno uspeli. Mal oglas v Usti nm hitro prinese zaželjeni uspeh. Vprašajte trgovce, ki oglašujejo t Kstu, in povedali vam bodejo, da so bili z oglasi vedno zadovoljni. Nad 10.000 rojakov bere 'Clevelandsko Ameriko', in nad 10.000 rojakov kupuje pri trgovcih, ki oglašajo v tem Kstu.
*-■ • "' v	SŠiSHI
CLEVELANDSKA AMERIKA
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
611» ST. CLAIR AVE;	CLEVELAND, OHIO
izdelujemo v miši slovenski unjjski tiskarni Izdelujemo popolnoma vsako delo, ki spada v tiskarsko stroko, prestavljamo v razne jezike. Na tisoče zahval od slovenskih društev po celi Ameriki, in od posameznikov priča, da oživa tiskarna ogled io kredit pri vseh. Kadar imate kako tiskovino, pošljite jo nam. Z našim delni bodete zadovoljni
.1	-
najstarejši slovenski dvotednik v Zjed. državah. Naroden list, ki stoji na neodvisnem delavskem stališču. Na tisoče naročnikov šteje "Clevelandska Amerika" po celi Amerid, in vsi so zadovoljni z listom. Slovenec, če še nisi naročnik lista, naroči ga danes. Ne bo ti žal
je odobrila to knjigo in jo priporočila vsem Slovencem kot zanesljivo in podučljivo knjižico za vsakega rojaka, ki še ni državljan, pa tudi za vse drage, ki se zammajo za ameriško ustavo. V tej knjižici dobite najv&Kjše zgodovinske podatke Zjed. držav, največja mesta, vse dr-zave in njih glavna mesta po imenu iti
ntfr M'/' , r Ji;- at..»IfI :' i;*, ir IT?" '	n ■	»-r 7'	g'
postave in ustava Qedapiib držav, to je aadov knjižici
•.J K	+BU - j '} *b	irfif:"-•• rr A	W i-nc?	n
ki dk t enem tedna v zalogi našega osdl Enake kipce, m m dala taco natančno mnrmacno b m ob-
wh^ nit. m bi bin, zqA. ,
vsemi potreonhm postavami, še ni bilo med Stand
$tn ob takih razmerah je na-lunla vojna ! Vojna, ki je hipoma postavila naše »arodijo
'Vprašanje na prvo mesto. £0-'rodila se je silMi b&bf thri Jermanstvom in slovanstvom. j&ropskim Slovanom so prihi-
ti: Svoboda podjarmljenim narodom, in po izrecnih izjavah ^i>c|kz>čujočih faktorjev v sVetov-'JUttodovini. se nahajamo mi, Sjbvani Juga, Hrvati, Srbi in Jpbvenci v krbgu <&n>, || ti / libra jo osvoboditi. V teni se mnogo lahko zanašamo na iz-; ja>e francoske in angleške dfc plomacije, kot na izjave dane po ruski vladi in ministerske-ip predsedniku Srbije, Paši-
Naše narodno osvobojenje »'e vrši s pomočjo ruskih, snb-/ skih, francoskih in angleških | awnad, toda naše lastne armadi kri naše krvi, se borijQ proti našim osvoboditeljem, bijejo in tolčejo se s svojim lastnim rodnim srbskim in ruskim bra-tofn. Tolčejo se in prelivajo kri tujca, za njegov račun, za njegove interese, po tujčevi Tc^mandi tolčejo se, ker so tuje orodje in sužnji v oblasti ,tuj-jpfev. najbolj nesramno izkoriš-/čevani siromaki. Nihče ne vodi o teh naših rojakih računov, dela se z njimi kot z mrtvimi številkami. Nemško - mažarski račun se sklepa tako, da se ^piči Srbija, da se zataf* Rusija, avant-garde, prva Straža pri gaanem posh* ser niši ljudje, ki se borijo kotTSTvi, ki poganjajo kot norci na migljej tujča, ki nas v svojem srcu mr-v svoji duši prezira, in do-kfar smo taki, tudi drugače ne morejo.
uNi sicer pravdno misliti, da >i naši slovenski vojaki, ki pu-f ščajo svoj(> kri in kosti na boj-cnib poljanah za sVoje tlačite-jrtje, delajo to iz ljubezni in na-F kSbnjdnosti do svojih tlačite-Ijev. Vsi so prisiljeni: Moraš! Položaj pa bi bil popolnoma drugačen, če bi se ljudem na prostjb voljo dalo, za koga naj k seibdrijo! I«n narod, izkoriščan in iimozgan, pritiskan od naj-bolp odurnega policijskega sis-t cifri a, bi gotOvo ne pel slave ^ifojim tiranom, če bi tirani do-/volili narodu en sam dan svobo-f de. Naj bi prišel le enkrat'en sam agitator med slovenske pol-šjke, jim narisal v domoljubnem in rodoljubnem glasu vse krivice in tiranske, božje rope in vnebopijoče krivice habsburške dinastije — tedaj bi videli, kam bi se jnagnil narod, komu bi prvemu) vrat zavil! Toda ne! Svoboda/govora je rtirtva, svoboda Časopisja je mrtva, in če greš opravit v Avstriji kam svojo poftrebo, gre za teboj žandar, (M. ne boš delal "'veleizdajniŠ-
r In ker naši socija)isti, poseb-feno njih vrhovni vodnik, Krili stan, govore, da slovenski narod ni vreden svobode, in ker zatrjujejo, da če se bi narodu dalo na glasovanje, kam naj , pristopi, bi gotovo glasovalo 75* za Franca Josipa, to je za tiranstvo in suženjstvo, pa se naši narodni izdajalci jako irio-- tijo. Ct se narodu razloži po-jp men svobode, bi bil naš narod prvi, ki bi se jo oprijel, toda . raflio za to. ker mu dosedaj še nihče ni pel o svobodi, tiči narod v temi in zmoti.
'Na srečo pa nismo vsi Jugoslovani potlačeni v vojaške suknje, niti ne držimo vsi puške I za/tirana Habsburga, nismo vsi zaitfžnjeni in mternanirani, niti na^m ne more vsem kflo usta ^^mašiti. In kadar ne more na-; rod na rodnem pragu, na rod-^ nih tleh govoriti o svobodi in I pravici, pa je sveta in krvava r dolino»t onih sinov 'naroda, ki I živijo v inozemstvu/ da tem bolj silno povzdignejo besedo
'	' A	. _ ,
črtamo. IZ naši Hi primilim rila-
&>/:. M msHa* kmT wg v* rodom <^strancl®<3||tia, Jr »asi
rojstni domovini, živimo$n
našim bratom v habsburškim peklu, so prizadete nam, m| Jh či^ltt«Kykot bi pacale, po ntfili
hrbtih	se dda za n«%l
v stan <tom6vini, se dela zajfcs v usodi- glavnega, dela
slovenskega naroda, vidimflnki spoznamo tudi nafc* usodojfe ker se ravno sedaj j>lete ais$#a za jugoslovanske narode, in
ker se ravno aedaj dela o naši svobodi, naredimb vs*, da se
naš klic po svobodi razširja ffa , vse krajer naj. bo naš glas odločen in ogromen, da postimo svobodni, močni, da da postanemo n^rod, ki bo upoštevan in spoštovan. In za tako manifestacijo, nam ni treba od nikogar polnomoči ali poobla ščenja, kajti tako potoomoč. in pooblaščenje ima že vsak v s^-bi, samo-treba je, da tako poK nomoč in pooblaščenje ob pravem času in v pravem pomenu besede spretno uporabimo. Vsa ko dobro akcijo, ki služi koristi narola. nam bo narod sam tekom časa odobriU In pri tem delu ni nihče majhen, nihče nepotreben, pač pa je treba vsem skupaj stopiti, trebri je neprestano množiti narodne vrste, treiba je delati vsem, ki mislijo, da bode mogočna Jugoslavija prinesla enkrat svobodo Jugoslovanom.
V Združenih državah a'me riških se nahaja velikanska miibžica jugoslovanskih narodov,^ so organizirani v močne |ti lepe ofgaqiza#je. Da. milo*' tih organizacij je Jfln sto-
.. ■ V. . , 'rni *f 9 ■	J>
'•ijo svojo dolžnost m se pridružijo delu za narod. Dela' se o naši narodni bodočnosti, in moment, v katerem živimo. edini, katerega sm0 v naš: > dovini doživeli, in ta moment
i? zgodovinskega po^en? za *hadaljn6 bodočnost Slovencev Sfcdaj ali oa nikdar več. ker tafoih prilik se ne bo nudilo več našemu narodu, ali pa le mogoče tekam nadaljnih sto lrt, in tedaj — tedaj bo naš narod počival v —- grobu!
In ko govorimo o tem važnem narodnem momentu, ko zremo v lice tej grozni vojni, ki dela bodočo zgodovino ju-' goslovanskih narodov, nam je treba, da smo na čistem v tem, kaj hočemo, in kako bodemo potem te naše zahteve in želje :zvršili, Ako vzamemo vse, kar smo že našteli, se kulminira naša narodna zahteva v tem, da se naredi državno edinstvo slovanskega juga, Hrvatov, Srbov in Slovencev. Principu narodnega 'edinstva naj odgovarja edinstvena narodna država. Kar nas je Slovencev, Hrvatov in Srbov v jugoslovanskih deželah, bodemo edini in zjedinje-ni v eni državi, da nam bo omogočeno edinstveno življenje, tako politično, kulturno, gospodarsko in socijalno. To j« zahteva, ki izvira iz nate narodne duše, iz spoznanja našega narodnega edinstva. Inker se ravno sedaj vrši naš zgodovinski preobrat, tedaj je naša dolž nost, da se oglasimo in oklenemo tega, da uravnamo naše l^odoče družabno in politično življenje.
In v tem neizmerno važnem zgodovinskem Času, ko nas narava in narodi opominjajo, da :iro enaki in enega rodu, ko živimo v časih, kakor jih še niso ' doživeli jugoslovanski narodi, -•istane naša narodna dolžnost, 'a vsak po svoji moči pomagajo in doprinesemo eno veliko rtelo, ki nam ho zasiguralo poetično neodvisnost in svobodo. In to mora biti naša složna na-'-»dna akcija, kjer imajo svoje stranke svpje delovanje, toda vse njih delovanje se mota os-redočiti v enem skupneim delovanju — za svobodo naroda.
•Mtoment, v katerem sedaj živimo, da ga ne smemo pustiti, da koraka mimo nas —sedaj ali nikdar — pa naj se upre pro-

vTnaše n!rX>C dtl°. kaT«
do nareano, do narejeno za vse in za vsakega posameznika, z&a
one ki *so danes tukai za one, ki so aanes tukaj, za
one, k. živijo v stan domovuu,
• -	L	L-	, . ' «•
in se posebno za one —r ki pridejo za nami, naši potomci, naša nada, naš up!
In v tem velikem času zahtevamo, da Se" vse <fežefe in-pokrajine slovanskega juga, kjer prebivajo Hrvatje, Srbi in Slovenci pod habsburško dinastijo^ in Srbi, ki živijo v svoji kraljevini, združijo v eno samo dtža-yo. Od Tržiča pa od zahodne Štajerske do solunskih pokrajin, od Banata in Blatnega jezera, pa do sinjega Jadrana, mora biti edinstveno organizirana država. očetovina enega in istega naroda. In ta zahteva mora biti postavljena od nas vseh, kajti sedaj se odločuje o naši bodočnosti. To , ni vprašanje poedine pokrajine, to,je vprašanje vseh jugoslovanskih narodov. Tu se ne dela samo za Slovence, ali samo za Hrvate, ali samo za Srbe. Dela se o vseh teh treh narodih kot o enem skiuipnem narodu, in vprašanje vseh feh treh narodih se mora rešiti kot skupno vprašanje o —- svobodi! Tu ni vprašanje o Kranjski, o Dalmaciji, o Bosni in Hercegovini, o Hrvatski, 'Slavoniji. Srbiji. Tu se gre za vprašanje jugoslovanske neodvisnosti, in vsa Jugoslavija mora biti enako zastopana pri tem In to se more zgoditi le tedaj, da se rešitev -jugoslovanskih narodov zvrši pri vseh narodih, ne sme pozabiti najmanjega dela naroda, najmanjega dela na^ šili pokrajin. £ato smo tudi pri reševanju tega vprašanja vsi enako zainteresirani, in enaka Oam je vsem. dolžnost, da pri tem sodelujemo. Ako naredimo Syoboden en sam na red. akg> osvobodimo eno samo provilf cijo, s tem ne rešimo mrrdnj^ ya vprašanja. 'Vsa nasp^otoV^ 4ja. ves napor narodnih seb:#-neteev, dek> samo razdira začas-
no, toda trajno ga ne morejp Aodreti. Duh. ta jugoslovanski duh, ta teži po svobodi, in tega. našega pristnega jugoslovanskega duha, ne smemo vkleni ti niti v verige socijalizma, ne v verige klerikarizma, pač pa moramo ta duh pripeljati na not prave'svobode. In svoboda bo pokazala nadaljno pot vsem, ki hočejo delovati za katerikoli stranko.
V.
!Xe zdi se nam ffreveč. posebno v očigled toliko zlokolbne in grde agitacije, da posebno naglašamo in podčrtamo, da s€ tu ne dela o nikakih posebnih željah in zahtevah poedinth narodnih skupin in poedinih narodnih pokrajini To vprašanje ni nobeno vprašanje kraljevine Srbije, niti se ne dela za razširjenje Srbije, da bi spadali pod Srbe, kot pravijo nasprotnici in izdajalci naroda, niti se ne bo zgodilo tako, kakor pridiga hinavska habsburška kamarila, da se narode razdeli po katqli-čanstviu. Ako se bodemo v bodočnosti delili na posamezne pokrajine in narode, bi to pomenilo vzrok novih bortb in kočljivih spletk, prišli J>i v drugo formo srednjega veka, kajti novo stoletje za nas Jugoslovane sploh še nikdar napočilo ni. Smo na isti stopinji kot sqio bili v srednjem veku. Sužnji tujcev, izkoriščam povsod. To veliko jugoslovansko vprašanje je za nas Jugoslovane vse enako, za SHhe, Slovence in Hr-, vate. Pri tem nima nobenega pomena število Slovencev, vHr-vatov ali Srbov.- Slovenci kot skupina in kot poedinci so ravno toliko vredtai, kakor vsak poedm Srb. Slovenci kpt skupina in kot poedinci ravno toliko vredni, kakor vsak poedin Srb ali Hrvat, toda leot Jugoslovani morajo skupno delati na to, da naredijo eno državno enoto,, kjer jim bo bodočnost zasigurana, da v svobodni domovini, eden poleg drugega, bratsko delajo o svojem narodnem napflSfku in obstanku.
In ko smo vse to dognali, je treba premisliti, kako bo urejena ta naša nova domovina in
ter srbski, ki m je izjavil, da samo svoboden narod more misliti na obširnejšo ayobodo, in tako 'misli in govori samo kralj, ki z narodom čuti in enako z narodom dela. Nova naša prava domovina, očetnjava, nam- bo nadalje pomagala, da se razvije naša stara slovanska krepost, najlepša narodna demokratska oblika, enakost, v kateri se najbolje, najbolj bratsko razvija ljuvbezen do bližnjega, očetnjava, kjer se brat žrtvuje za brata za skupno dobro, kjer žarijo plemeniti značaji in požrtvovalna dela.
iDosedaj gmo živali razdeljeni v toliko različnih državah, in do začetka devetnajstega "toletja vsi pod tujim jarmom. Vam vsem poznana uprava v turšk:h pokrajinah, in celi kulturni svet ve za avstrijsko upravo "in parties infideli-iim", Da bi opisovali, kako je bilo. da bi dokazovali, kako so cepili kamarilisti na Dunaju narod, kako so ga vodili in uvajali v razne sisteme in mu su-gerirali separatistične ideje, vse to bi nas privedlo predaleč, in dočim poznamo na eni strani vso stvar, čutimo na drugi strani vse posledice tega grdega narodnega cepljenja. Naše današnje stanje je posledica te habsburške politike. Zato imamo toliko in tako različnih pojavov v našem življenju. Vse to je jako tesno z nami zrastlo, zato se pa ne moremo hitro in na en mah otresti, in mnogo tega bo živelo z nami tudi v novih odnošajih. Vse to so stvari, katere je treba uvazevati in o njih voditi* račune, gotovp pa je prva zapoved, kar morajo posebno pomniti oni, ki narod vodijo, da ne netijo, med narodom konfliktov, sovraštva in nezadovoljstva.
Zato je pa izključno, da bi se novo državno življenje oktroi-ralo z en0 formo, po enem na-
cnu. lake eksperimente «eia-jo z narodi vladarji in vlade, ki so narodom tuji in usiljeni, via-' darji, ki s svojim narodojn nimajo ničesar skupnega, in vladajo samo za to, da narod za tsvoje koristi gnlijo. Tam pa. kjer je državna enota narejena na principu narodnosti, kjer se ie porodila misel in želja, da se življenje narodnih mas okrene na zdrav pot, da se jim zajam-či obstanek in razvoj z napredkom — tam se o vsem in o vsakem vodi račun, in narodna vlada se vodi tako, da se Jma dobro življenje naroda za prvo nalogo. Država mora ščititi narodno življenje, ga razvijati, da napreduje, ne pa da bi država nacodno življenje mučila in uničevala.	. |
In na podlagi takih principov, ko vodimo raČitno o novi tvorbi naše nove ocetnjave, se bo ustanovila Jugoslavija ter b0 nekaka zevezna država, v kateri bo vsaka narodnost in pokrajina dobila popolno avtonomijo. Kadar rečemo "avtonomija", je treba to besedo takoj pojasniti, kajti ta pojeni se neusmiljeno izrablja, in vsa avstrijska monarhija potna tiranije najbolj gnusne vrste. Celo Hrvats4ca se dici z nekako av-« tonomijo, katera avtonomija je zaščitena celo s cesarskim pod-p'som in pečatom, toda ta avtonomija koristi Hrvatski ravno toliko kot ona capa, na kateri $e napisano. Avtonomija Jugoslovanskih pokrajin mora obstati v tem, da vsaka pokrajina uživa svojo popolno samoupravo v vseh poslih, ki se tičejo notranje uprave, in to posebno kar se tiče pravosodja, šolstva, /bogoslužja. Posli državnega karakterja iti takt'posli,] ki se. tičejo življenja celega na-"roda, morajo pa biti vsem jugoslovanskim narodom skupni..
In taka državiia forma ne povzročuje nobenih teškoč aii-( k'jer. Najboljši dokaz za to «o: Zjedinjene države ameriške.' kjer je popolnoma zasigurana avtonopiija vsake poedine dl* »zave, dočim vse sktf^aj tvorijo državno edinstvo, ravno tako lahko opozorimo na Svi-
i	i .	.a	•
m v teh kantonih prebivajo tesno skupaj ljudje treh narodno-
stij: .Francozi Italijani ia Nemci, toda vsi skupaj tvorijo državno edinstvo, toda ustava je taka, da se garantira vsakemu jeziku popolna /svoboda in vse ustavne pravice.
Pri nas bi bila taka odredba še veliko bolj lahka, flcer smo narod enega jezika, in ko se združimo v eno <tržavno celoto, prinese vsak narod svoj inventar, iz katerega se potem naredi premoženje države. V en državni organizem nas mora vod ti prtcip edinstva, pa nobena pohlepnost, d0 bi eden nad drugim vladal, da bi eden druzemu kruli jedli. No pa eden druzega niti jesti ne moremo, ker smo en in isti narod, samega sebe pa nihče ne pogoltne, pač pa nam mora biti prvi smoter, da ne samo edinstveno skupaj složno živimo, pač pa tildi, da skušamo to edinstvo čimda-Ije ibolj razviti. |N5ti ne sme eden nad drugim vladati, niti ne sme eden drugemu služiti ali hlapčevati, pač pa moramo eden z drugim, roko v roki edini delovati za svobodno narodno življenje, da se razvije do popolnosti. Ne bomo šli mi Slovenci pod Srbe, ne Srbi pod Hrvate, pač pa bo Srb, Slovenec in Hrvat eno in isto. In v svobodi bratske ljubezni nam bo sijala krasna bodočnost. Jugoslavija mora biti mati, ne mačeha svojih otrok, kakor je Avstrija.
In v tem edinstvenem organizmu bo omogočeno in zajamčeno svobodno kretanje in delo vsakemu posameznemu človeku po celem državnem teritoriju. Posluževali se bodemo povsod in vselej, v šoli, cericvi, na sodniji, na vseh uradih svojega lastnega jezika, z drugimi državami bodemo diploma-tično obcevpli v svojem lastnem jeziku, in jezik si bo pridobil veljavo in moč ter predvsem —- spoštovanje, ker vsi smo enako ustvarjeni, izkoriš-
čani so le oni, ki se dajo. ki se čutijo slabe, ki so cepljeni, močni so pa združeni in silni. In tak0 se bo razvijal naroden ponos in karakter. Ne bo tega v Jugoslaviji, da bo stal za hrbtom vsakega žandar, ne bode nam kradel Nemec ali Mažar vsak hleb kruha, ne bo nam vsak tuji pritepenec stavljal ovir pri našem razvoju in napredku. Hleb ali kos kruha bo šel v Jugoslaviji najprvo našim lastriui otrcfoom, in kar ga bo ostalo, ga dobijo drugi za denar, prav tako kakor ga prodajajo dimes dmgi'nam, nas pa gonijo iz naših njiv in travnikov/ Ne bo hodil v tvoje hiše vsak. tuji zlodej, ne bodejo te rtrbili tujci, da se ti klatiš po svetu, on se pa doma masti na tvojem ognjišču. „ Prostrana, krasna, plodonosna-in ljubljena naša prava domovina, bo nudila' vsakemu prilike, da dfla za se in za vse, osigurala u bo dru-žini eksistencija, naredila se jim bo Amerika doma, ne boš suženj rta. domačem pragu, pač pa gospodar.. ker se 4>oš čutil sina velikega, složnega naroda.
Vojna, ki se sedaj vrši v Evropi, je najbolj strašna od vseh vojti, kar jih spi°li pomni svetovna zgodovina, in sedaj se piše zgodovina sveta. Grozote, .katere nosi vojna s seboj, so ne-•'zogibneAin preteklo bo mnogo časa, predno se vse uredi. Toda v tej strahoti in grozoti "se rodi novo solnce, in velika Rusija, ter junašjca SHbija stebri porodu, da izvojujete svobodo ostalim Jugoslovanom. . **
1 '■	-	•'x
AUjmptlpnJI TWUOIU
iimnij
lis •^•flrf
iS4 »tote
——— i > , _ - ■ - —— -- — ■■-w® »iwc«|«t vHr""'lir'*r
Potom Ox}olin£ idratlje-. ojm. Pridite v nrt in pok**emo ta piamm'ki T*» pf*-pričajo.
Dr. L L SECEISIHH,
m rakmaiodrr bldg. MBOCUDAV«.
V : r /i-t v™ fc	.	' 'j'-t , 'v" -	* ''' —4^ t . ■ .	tr.;. ^
TEL. FIUNCSTOM UMI
FRANK ČERNF ^
JI	SJOVMKA TIIGOV1NA	U
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-FONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO.
...... r .	9	JsPjk
6033 St.' Clair Are.
Kadar idite kopiti dobro nro ia di^^ilatafato^ CokaaWa
pJoiie M stare do«oriw ter vm' t to stroko tpad^ofe predmet«, obrnite m saopooaa trojega rojaka. Pro4^Jam tadi aft aicw^aa odplačilo. Tofn^bfraTya^jc ar, slataia« la grafofoaov. Vaako hluro ie i«mf«no	„
" * r	il- .-k.:
STEPHEN Z60RC,
CHISHOLM. MINN.
V zaloti imam cbasži ia importirane pijače in Smodke. Ako vam pri Kaqji ne povedo sa moj prodor paate na itovilko 109.
BRIVNICA V KLETI.
Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST! VaraMtal bmM m draMraM araialk« pa 25e. #d |Mk« aa kto. - Javai aatar. - Pejaaalla la aaaectl saatonj.
AUGUST HAFFNER,
1203 Nnrvoadl Road
ČNterue in Ul&mis oblek.
wmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmarn •
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Molka obleka................«1joo i Senike kiklje.....................10«
Moikc auknjc................$\.*0 ženske dolge eaknje.......$140
Jopi«................................I0c I Ženske obleke.................fIjOO
TIm OAMM DRV CLEANINt Co.
cat Tat-w 1574 e. 55th ST. *f
A. J. DAM M, poslovodja.
VINKO PRISTOV,
SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI 6112-14 ST.CLAIR AVE.
r '
■ J. S. Jablonski.
1122 St Clair bi	MM BraaAvaj
Itdclujc slike saieaitbe in draUnska alike, otroiki slike, po a^jnowjii modi in po niakih cenah. Za vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno Veliko sliko t narsvni velikost tastonfi.	'••'
MT VSE DELO JE GARANTIRANO- ~m
Teško, silno teško je vsem, kr morajo npsiti grozote vojne, in mi smo med njimi, ker poleg vseh grozot, ki nam jih je pri* nesla Vojna, nas muči že to, di se morajo naši bratje boriti proiJ ti svoji lastni svobodni bodoči domovini. To velja* da vztraja no vse to prenesemo, kajti gre se za bodočnost. Nikdar še ni pade) tak sneg, da bi zamorit vso naravo, vedno je še prišla spomlad, ki je z gorkimi žarki solnca obudila naravo k novemu življenju. In tako bo vstalo solnce naše svobode, naša Jugoslavija, naša edinstvena, složna, močna država.
In v tem velikem zgodovin-rkem času moramo gledati, da vsakdo izpolne svojo dolžnost. Izvršimo vsi pri tem velikem delu. kolikor pač moremo, naredimo »z svoje strani, kar se
da. Če izvedemo sedaj to veli"
.f"r ' V 1------' " "■-'
štdi'v svoji'sredini kmalu še četrtega brata, ki danes — aag|§
peijan in hujskan od Tevtonov, j vodi politiko proti svojim bra- | tom. Ta četrti fcrat je Bulgar. J Stari zdravnik -r čas — bo to popravil, dočim se medtemifBil|| dobro organiziramo. pQpraVi- | m0 pretekle grehe, popravimo grehe, ko smo v preteklih stoletjih po celi Evropi prelivali kri za tujce in naše tirane, in a j tem povzročali nesrečo sebi.
»Naš sovražnik je daaet v | obupu, krvavi na vseh konceh in krajih, njegova ječa za Slovane se ruši in je delonja zev razvalinah, glejmo da to nesrečo našega sovražnika tem bolj izkoristimo za sebe in za svcp^| bodočnost.
-Kujmo železo, dokler je vroče!
■ --------- --------i_

pm-ms
S^T i J -
. ... -	— _.zX— —-
Iz dobre m pravične avtbr. monarh^i
•Dbpisnik londonskega lista •'Morning 'Post" piše iz Budimpešte med drugim: Začetna armada 2.000.000 prve vrste izšolanih vojakov, katere je imela Avstrija, ko je napovedala vojno Srbiji, je skoro zginila. Sedem mesecev vojne je veljalo - Avstrijo štirikrat toliko kot ona uradno prizna. Avstrijci niso zgubili 400.000 mož, pač pa 1.600.000 vojakov, ubitih, ranjen^ in ujetih. Od teh je 200. 000 ranjencev ozdravelo in so jih talcoj poslali nazaj na fronto; da celo take pošiljaj^, ki niso še popolnoma ozdraveli. Zato se lahko reče, da prvotna armada 2 milijona mož je skoro it vsa razbita. Nove moči pa imajo primeroma malo vojaško vrednost.
."Duh armade sicer se ni strt, in od preostale armade se pričakuje lahko še marsikaj. Edi- 1 na nada Avstrije pa je, da tudi Rufi niso v boljem položaju. 1 Koliko je resnice na tem bode-mo videli meseca aprila.
"Današnja armada Avstro- ' Qgrske, in sicer ona, ki se na- ' haja na bojnem poljn in ona, ki «| še vežba, šteje od 3.500.000 dO 4.000.000 vojakov, in to je • meja vse avstrijske .vojaške moči. In kakor povsod drugje pri državni upravi, vlada tudi 1 pri armadi pokvarjenost. Vse- < povsod lahko vidite; koliko mo- 1 re narediti podkupljivost in up-Ijiv. Bogataše in aristokrate iz ' vzemajo iz vojne službe. V Bu- » dimpešti mladi, sposobni ari- t stokratski sinovi uživajo živ- t ljenje v polni meri pri Jampanj- < cu in pečenih goseh, ali. pa se | klatijo okoli kot čast nikar ski poročevalci in pišejo za vlado, s T0 so navadno sinovi bogatih J ] bankir je vf katerih očetje so i plačali državi velike svote de- i narja pod pogojem, da njih si- 1 novi ne bodejo pozvani v bojno < službo. Poleg tega je pa ie ti- 1 s oče drugih plemenitih pošto- j
Največja zaloga pohištva v tem delu mesta.
Mi damo popolnoma ZASTONJ krasen tgjL
gugalnik vsakemu, ki kupi pri nas za $20 lgg||
^kfclefvro Če pridete k nam in kupite, se bodete prepričali, da dobite pri Wp^X^ pOniStVa ^ ^ blagC( po nijih cenah. Mi niroamo avtomobilov, d« \\ ^
bi setyDzili okoli, in mi ne dajemo pohištva nezanesljivim ljudem, pač pa le ljudem, ki so dobri delavci, in ki imajo povsod kredit. Mi ne delamo nepotrebnih stroškov samim sebi. In zato pa vam lahko prodamo cenejše pohištvo, peči, preproge kot morete sploh kje kupiti v mestu. Imamo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, pečij in vseh drugih hišnih potrebščin.
The Cleveland Furniture Company
5824 ST. CLAIR AVENUE
• ■
• *
U_ —ILL---L-. -......f j' J	1 j	■	,	,	,,	, , j,.. , , • , ■	•
--—--:-—-:-———
K2T KREDIT damo vsem poštenim uudem. lahka odplačila. J®
# iv . JBlv •	- ■	i.	•
1 ,111 IIIM^——■
"Ko je zbruhnila vojna, se je razvila na debelo neka nova trgovina. In ta trgovina obstoji v tem: Oni, katere so časopisi imenovali za vojne poročevalce,, so izvzeti ©d vojne slui-be, in bogati sinovi so ponujali avstro-filskim časopisom velike svote denarja, samo da jih pošljejo na bojišče kot poročevalce. Nekateri siromašni listi so naredili pri tem precej denarja, in tako se pripeti, da ima kak mal list kar po pet ah* sest "bojnih poročevalcev", ki seveda pišejo zastonj, pa še plačajo povrhu vsak mesec časopisu.
'Sedaj se vrši tretji in četrti pregled črnovojnikov, in tu spadajo dečki stari 17 let do mož, starih 45 let. Žalosten je pogled na te nabore. Zdravnici nič več ne preiskujejo telesa, pač pa stavijo samo dvoje vprašam j : Ali si hrom, ali imaš su-šico? Vprašanje o očeh, o te-esnih slabosti, tega ne dobite nič več. Po dvajset ljudij pride naenkrat pred1 zdravnika, in z :zgovorom, da zdravnik nima :asa, pošljejo te Ij-udi v drugp 4obo, kjer ji|i takoj potrdijo 'n »pravijo z vojaško obleko. Potem se pa takemu siromaku da •as štiriindvajset ur, da uredi woje domače posle, potem ga >a odvedejo v druge kraje, da se vežba.
Pred mestnim magistratom, »red ljudskimi šolami/ kjer se itsc nafiori. se pa zbirajo otro :i in žene v strahu in vse objo-canc. Vrše se nepopisni prizori. 1 l i mladiči in starejši možaki se ribajo le kake tri ali štiri ted-ie, ker načelo avstrijske vojne iprave je, da se vojak na fron-i v enem tednu več nauči kot Joina v šestih mesecih. Tods 1 »ravf vzrok temu je čisto drug. Fronte so potrebovale novih] »it in moči, in to je bil strašen problem za avstrijsko vojno tpravo. Zgube »o bile ogromne, n nemški generalni štab, ki zapoveduje tudi avstrijski arma-li, je na vsak način zahteval lovih vojakov, in .tako niso mo- 1 r\[ narediti druzega, kot po treh tednih vezbajtja pošiljati voja-.
ke na fronto. '^i "
Dne 15. februarija so imeli v Avstriji zadnji veliki poziv na nabore. Pobrali so vse, kar se je komaj držalo na dveh nogah. Ta nova avstrijska armada, ki mogoče šteje 1.500.000 moi vsega slcupaj, se bo morala spoprijeti z novo silno rusko armar do, ki bo pripravljena meseca aprila, in ki šteje najmanj tri milijone mož. To armado vež-oajo Rusi že od pričetka vojne,
Šestdeset odstotkov te nove avstrijske armade, so dijaki in učenCr iz raznih šol. Po večini so Slovaki, Rumunci in Rusini. Ostali ljudje so pa siromaki, ki ne znajo ne brati, ne pisati, in sedaj se vežbajo za klanje, učijo se nemške komande, streljanja — in vsega tega se bodejo in se morajo naučiti tekom šest tednov, kajti dotedaj bo zbrana tudi nova silna ruska armada treh milijonov mož. Meseca aprila se odloči aystrij-ska usoda!
Vrtnar, ki je vrtnarstva popolnoma zmožen, išče službe. Pišite na Janko Močnik, R. R. Mo. 2, Box 30, 'Mulberry, K a-n s
(23)
Zakaj bi morali kupovati Nebo
Cork tip in Žira cigarete?
Ali ste že kdaj premišljevali, zakaj bi morali kaditi samo eno vrsto cigaret? Ali ste že kdaj premišljali, da vse kar kupite, mora biti najbolje in po nizki ceni? Če niste, tedaj je :a<. da začnete. Nebo kork tip in Žira cigarete so najboljše , t.\\ to ceno. Kupujte te cigarete, katere izdeluje firma, ki je po celem svetu znana radi svoje poštenosti, zanesljivosti. iNJe* l»o cigarete z ustnikom in Žira cigarete »brez ustnika se prodajajo Po V tej cigareti imate vse, kar zahteva dober kadilec.
POZOR!
V soboto zvečer se kaže v 1 Norwood gledališču zadnja slika in rešitev enega milijona dolarjev "The Million Dollar ' Mystery." Slika je skrajno zanimiva. Ne pozabite, priti.
o*. • r '*' ' ''1 K A.A" I d ,"l "j
Vsem članom dr. Doslužen-cev, ki se niso na katerkoli način udeležili zadnje društvene seje, se uradno naznanja, <Ha je društvo enoglasno sklenilo, da priredi v soboto, 20. marca zabavni večer v veliki Grdino-vi dvorani. Udeležba v društvenem kroju. Kdor se ne ude-ži, zapade društvenemu-sklepu.
jos. Jarc, predsednik.
Naznanilo.
iSlavno občinstvo se uljudiio vab1', da se udeleži zabavnega večera, katerega priredi Slov. pod. dr. *T3as1iižencev, v počast vsem JoajSBm, v soboto, 20. marca v veliki Grdinovi dvorani. Začetek zabave, točno ob 8. nri. Prosta večerja, dobra * okrepčila, mnogo • zabave in ■ ples. Vstopnice se dobijo pri vsakem društvenikii. Brez vsto- ' pnice ni nikomur dovoljen vstop v dvorano. Kdor se hoče dobro in podomače zabavati, naj se udeleži tega zabavnega ^ večera. Uljudno vabi
Pripravljalni odbor. 1
"	lift '»'"I	.......— I.!.! .. -
Vašo" uro popravimo za 90^, I če je še tako zb;ta. Odprto zvečer."
National Watch Co.
5. nadstropje 'Park Bldg. Zraven May Co. Vstop na Euclid ave. Mi pridemo po uro in jo zopet vrnemo.	<
Naprodaj je jako čedna hiša na E. 41st St. med Superior in St. Clair ave. 7 sob. Cena nizka. iNobenih agentov. J. C. Miurphy, 543 Society for Savings Bldg.	(24)
Odda
se čedna in prijazna front soba in lif'ena soba, s svojim uhodonf. T5bjp Bonna ave. (21)
Pozor rojaki nevarnost!
Vsak človek pri zdravi pameti mora pripoznati, da če je človek izučen mizar in potem še več let čevljarski trgovec, ako kar naenkrat ugledate istega mizarja v lekarni, kjer vam hoče prodajati zdravil*, o katerih se ničesar ne razume. Torej nevarnost za vsakega, ki kupi, pa ne ve, kaj se prodaja. Jaz prodajani samp dve stvari; iZavarovalnino proti ognju in hiše, in v. teh dveh stvareh imam ie večletno skušnjo, torej nistie v nobeni nevarnosti, če kupite od mene. Vprašajte onega, ki je že od mene kupil, on vam pove. Se priporočanj. Josip Zajec, 1378 E. 49 th St Cleveland O. Central 6494 R.
--(27)
Odda se soba 2a dva fanta s hrano ali brez. 5809 Prosser ave.	(22)
-T"
Išče se priletna žena, ki bi pomagala pri »bolni ženski in enem ctroku. 11008 E. 66th Pl, zgoraj
(21)
AM VI	;
AU VASI mUATUJf TRPUO NA
ai^—i ,i,|i,| - — - ■ ■ ■ ■■ BOTmvwsi	JP
S27 slaCajav sdrav^anih
827 oxdrarikNlD.
s pomočjo Oxjotina in seru m«. Prid i U v nafi urad in vam bodrrao pokasali ta poročila in drug«, hi vas prepričajo.
Dr. L E. SIE6ELSTHH,
(Lam 1.1 alnltiil mm Im aaaažSflnž MaM J*,> j
Vwvlfil Id vhIhwIv If [n 58SC$Qni IHUDI llalv M
1__^ -	J_______4
m ^m mdU^ ntimmiki d države 1 Ohio, lor sao t zvezi z avstro^grsko poštno hra-J
■bac*nDnnajip"'rr5*'.-." '':' ■ \4
NASA SEDA JNA CENA JE: ]
$18.00
TA	1
s ■<•	...	-ij.	t-.--. .. f
100 KRON
KAR SE PA LAHKO SPREMENI 4
n VSAK ČAS.
{	'■ij^O^''' ; Ki'^'.M i' "j J
Hi gariDtinuDO vaš fam9 'm se vw ni treba i bati zgube radi yopke. Mi gotovo pošljem denar j in vam pokažemo podpis od'stranke, ki je denar J
nreieb	■ ^^'^jMI
Leo SehwalbJ
6131 St. Clair Ave. 1
Knausovo poslopje.