Podtalna plačana v gotovini. Leto XIX., št. 18 Ljubljana, sobota 22. januarja 1938 Cena 2 Din LipiavuiSlvo, ujuoijana. Knailjeva ulica 8 — Telefon ŠL 8122, 3123, 8124, 3126, 3126. Laseratni oddelek: LJubljana, feelen-burgova ui 6 — Tel. 3392, 3492. TelefoD «t 2455. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon St 1U0. Račun) pn post ček. zavodih: Ljubljana 9t 11 842. Praga člslo 78180, Wten St 105 24 L Svetle in temne perspektive Ob vstopu v novo leto so evropski državniki kar tekmovali med seboj v prodajanju miroljubnih izjav in optimističnih napovedi. Pozornost je zbudila zlasti posianica češkoslovaškega prezi-denta dr. Beneša, ki je med drugim dejal, da bo novo leto — v nasprotju s preteklim — leto pogajanj, razgovorov in sporazumov v znamenju splošnega pomirjenja. Po dosedanjem mednarodnem razvoju se zdi, da drže te napovedi vsaj za Evropo. Celo španska zadeva, ki je dolge mesece razvnemala duhove v znaku nevarnega razcepa sil v dva nasprotna ideološka tabora, je po svojem diplomatskem pomenu stopila močno v ozadje, in nevarnost, da bi se sedaj s te strani pojavile iskre širših spopadov, je tako rekoč odstranjena. Tudi nova protikomunistična trozveza je bila sprejeta brez posebnih pretresov, dasi je nedvomno povzročila znatno napetost v Evropi. Angleži so prav sredi te napetosti poslali svojega posebnega odposlanca v Berlin in s tem bistveno pripomogli k pojemanju napetosti, ki se je nato v prvih tednih novega leta še bolj ublažila. Želja po neposrednih stikih očividno z namero, da se Evropi zagotovi njeno sedanje ravnotežje, nedvomno prevladuje v vseh evropskih prestolnicah, zlasti v prestolnicah velesil, saj se je prav zadnje dni spet pisalo o možnosti novih angleško-nemšk4h in angleško-italijanskih ter celo fran-cosko-nemških razgovorov. Ali pa že sama ta dejstva opravičujejo naše nade v svetlejše perspektive o bližnjem evropskem razvoju, je seveda za sedaj še odprto vprašanje, dasi vsaj teženj v tem smislu ni mcgoče prezreti. S povsem druge strani se nam pokaže sedanji mednarodni razvoj, ako gledamo nanj s širšega, svetovnega in ne le ožjega evropskega vidika Tu nam svetle perspektive zelo motijo sence, ki jih v splošni mednarodni razvoj mečejo zlasti dogodki na Daljnem vzhodu. Japonska se sicer doslej za skrajni korak vojne napovedi Kitajski ni še od.očila, toda na drugi strani je nemška vlada v svoji uradni izjavi sama ugotovila neuspeh svojih dosedanjih posredovalnih akcij pri japonski in kitajski vladi, kar postavlja seveda razvoj japonskih operacij na Daljnem vzhodu pred nove negotovosti. Splošna prizadetost interesov belih narodov ob kitajski obali Pacifika se čedalje bolj določno poudarja Najnovejše informacije pa kažejo še na možnost drugih zapletljajev. Tako je bil te dni angleški poslanik v Tokiju opozorjen na verjetnost bližnjega obstreljevanja pomorskih poti med Hong-kongom in Kantonom, zaradi katerih bi japonska vlada ne želela prevzeti odgovornosti glede morebitnih incidentov z angleškimi ladjami Tako se polagoma riše na obzorju ves strateški problem Tihega oceana, ki narekuje diplomacijam belih velesil vso čuječ-no-st, ako se hočejo izogniti presenečenjem. Oficiozni »Temps« namiguje v svojem včerajšnjem uvodniku že povsem odkrito na potrebo trajnih stikov med vedami v Washingto»nu, Parizu. Londonu in Berlinu, da se pravočasno preprečijo razpleti, ki bi krili nevarnost razširjenja daljnovzhodnega spora v splošno konflagracijo List sodi, da je treba s tem v zvezi razumeti željo Londona, da ostane v neposrednih stikih z nemško vlado, ki bi utegnila odločilno vplivati na ugodnejši potek sedanjih napetosti na Daljnem vzhodu. Po drugi strani se zlasti med Francozi množe pesimistične napovedi o sedanjem svetovnem razvoju, ki niti za Evropo, dasi je ta trenutno v nekakšnem »miru pred viharjem«, ne pomeni nič dobrega Značilna so zlasti pesimističnega razlaganja diplomatskega sotrudnika »Tempsa« Jacquesa Bar-douxa, ki zatrjuje da se nekatere države že z vso natančnostjo pripravljajo na ono usodno »uro H«, o kateri se je pred časom ko je izšla knjiga o »Hipotezi H«, mnogo pisalo in govorilo. V istem listu je dne 19. t. m objavil Paul Gentizon, stalni rimski poročevalec pariškega oficioznega organa, daljši dopis, v katerem potrjuje upravičenost Bardouxovega pesimizma z zanimivim opisom pomena, ki ga utegne v bodoči vojni imeti črni kontinent, kjer se po mnenju dopisnika v zvezi z nemško zahtevo po vrnitvi nekdanjih kolonij in čedalje tesnejšim sodelovanjem Italije in Nemčije pripravljajo važne spremembe. Po dogodkih na Daljnem vzhodu, piše Gentizon, je Afrika bolj kot kdaj poprej postala »edini kontinent, ki je še odprt svobodni ekspanziji evropskih narodov« Državnik neke velesile jo je pred kratkim sam označil kot »dopolnilni kontinent Fvrope« V strateškem o,ir*i"du ir 7 ^"dai iMv nn« 5p ob-■ b.' < t;; a 'na tn >n"i4 t"d v -:><>h pogledu ima v A.f'ki s svojima dvema armadama v Libiji in Abesiniji nedvomno premoč Italija, ki je zbrala doslej na afriških tleh največ CHAUTEMPS PRED PARLAMENTOM Nova Chautempsova vlada napoveduje strogo izvajanje zakonov za zagotovitev reda in socialne pravičnosti - V zunanji politiki vztraja na načelih Društva narodov in obstoječih zavezništev ' Pariz, 21 januarja br Danes ob 15 se je nova Chautempsova vlada predstavila poslanski zbornici in senatu s svojo deklaracijo, ki je bila sestavliena snoči končno obliko pa je dobila na današnji seji ministrskega s\*eta pod predsedstvom predsednika republike Lebruna Za deklaracijo je vladalo v vseh političnih krogih veliko za- nimanje, predvsem zaradi tega. ker so pričakovali jasne opredelitve vlade v odnosih do ljudske fronte ter točnejšo obele-žitev finančnega programa nove vlade V poslanski zbornici je prečita! deklaracijo ministrski predsednik Chautemps. v senatu pa podpredsednik vlade in vojni minister Daladier. Vladna deklaracija Deklaracija vlade se glasi: Vlada, ki se vam predstavlja, je bila sestavljena, da napravi konec politični krizi, katere dolgotrajnost in zmedenost ki jo je povzročila, daje povod za resno razmišljanje Kriza prejšnje vlade je nastala zaradi težkoč da se upravičene zahteve širokih ljudskih slojev spravijo v sklad z imperativnimi interesi naroda in države Analiza teh vzrokov narekuje stališče in program nove vlade Za francosko demokracijo ni vprašanja o tem da bi zatajila svojo preteklost opustila svoia načela in se odrekla svojim upom Ljud«ka fronta ki se je spontano porodila i? demokratskega instinkta takoj po krvavih incidentih ki so ogrožali repub'ikanski režim ki ie tako globoko ukoreninjen v vseh slojih naroda je globoko zvesta volii naroda in ima dvojni pomen- odločno volio za obrambo republike in gorečo želio po socialni pravičnosti Oba ta cilia imata tudi dane* svojo polno vrednost Zločinski poskusi ki so se pojavili v 7adniem času. kažeio da obsojanja vredni dub sovraštva še ni razoro*en in poražen in da ta nevarnost še ni izginila Vlada je trdno odločena izvaiati proti krivcem zakone z vso strogostjo Proti vsom neredom, vsem zarotam in početju raznih tujcev mora odločno izvaianje reoubHkan-skih zakonov 7aiamčiti javni mir ter neodvisnost in varnost domovina Tsto^aspo ie treba dokazat' delovnem stotem da jim je zakonito 7aiamčpna svoboda dela in da ne bodo r ničemer okrn-ionp socialne pridobitve Vi co si jih nrnrfr.hili po 7akon,+; poti Ne da b' i7nrempr"'H fe Izveden«5 rpfo*me. ie treba ragnto-irttl ni;hovo Izvajanje v nacionalnem živiieniu in brez strahu nadaljevati not rlprnokratskpfa nao-rp^Vq c širšim pristankom naroda ter s čim večjimi poroštvi za ohranitev reda in miru Ureditev odnošafev med delodajalci in delojemalci V tem smislu bo vlada že prihodnji torek predložila parlamentu pomemben zakonski načrt o ureditvi odnošajev med delodajalci in delojemalci, ki bo istočasno zagotovil spoštovanje zakonitih pravic pod-jetii in pravic delavcev do varnosti in dostojanstva njihovega dela Ta načrt naj omogoči posredovanje v neizogibnih delovnih sporih in pospeši njihovo ureditev, čeprav bi kliub našemu prizadevanju prišlo do stavk Vlada le odločena zahtevati od vseh državljanov, delodajalcev in delavcev spoštovan ie pogodb zakonov in javnega reda V tem pogledu ne bo postopala drugače kakor po načelih socialne pravice, ki dajejo vsakemu državljanu potrebna poroštva Vlada bo tudi v kratkem izdelala načrt zakona, ki ga že pripravlja, da dobe učinkovito odškodn'no vsi oni. ki jih ie prehitela starost in ki v boiu za svoi obstanek lahko računajo edino na pomo* družbe. Finančna politika Naposled bodo proučene v parlamentu razne finančne možnosti naroda in mnogoštevilne reforme, o katerih je bilo večkrat govora, zlasti, v kolikor se nanašajo na tisk, na politični režim v Alžiru, na šolske reforme in na reforme, ki naj dajo zaščito našemu kmetu. Republikanska vlada ima danes bolj kakor kdajkoli veliko dolžnost, da brez obotavljanja skrbi za zavarovanje trajnih interesov naroda. Solidna finančna politika je prvo jamstvo ne samo za neodvisnost republikanskega režima, marveč tudi za varnost države. Zato se vlada formalno zavezuje, da hoče s podporo parlamenta nadaljevati politiko proračunskega ravnotežja in obrambe narodne valute v okviru devizne svobode in trojnega valutnega dogovora, ki nas veže z velikima anglosaškima demokracijama. Boj preti brezposelnosti Prav tako smatra vlada za eno izmed glavnih svojih nalog boj proti brezposelnosti. Zato bo osnovana posebna anketna komisija, ki naj pospeši ritem proizvodnje in zviša življenjski standard, da odpravi boleče naraščanje nezaposlenosti In zniža vznemirljivi primanjkljaj trgovinske bilance. Nadaljevanje dosedanje zunanje politike Kontinuiteta dela s prejšnjimi vladami, ki bo bistvena odlika te viade se bo prav tako izražala v nadaljevanju dosedanje zunanje politike, ki jo je poslanska zbornica kot predstavnik razpoloženje vsega naroda, že ponovno odobrila. Zunanja politika Franciie temelil na zvestobi do Dru-5H-a narodov, ki potriule enakopravnost narodov v trajnem in svobodnem sodelovanju in ki 1e tn ostaia kliub raznim oviram ln težkočam najboljše poroštvo svetovnega miru. Vlada se ne bo strašila nobenega truda, da utrdi zauoanle ln volio narodov, ki so ostali zvesti Društvu narodov Vlada smatra ob°nem za svojo dolžnost. da spravi v sklad stalna načela Društva narodov z vsakdanjimi težkoča-mi. da se tako napravi konec oboroževalnemu tekmovanlu, ki vodi narode v gospodarski po^m in v vomo Dokler se to ne zgodi, vidi vlada naiboljše jamstvo za varnost Francije v dobro organiziran! in močni narodni obramb! Skrbeli bomo da se z metodično organ'zaci1o poelobi raz-merie med vsemi tremi obrambnimi mtal strstvi ter povpča avtoriteta nredse-ta!ka vlade ln ministra za narodno obrambo, da se doseže pogina koordinacija vseh elementov francoske varnosti. Zv«-sta skupnemu Idealu, ki veže Francijo z velikimi demokracijami zlasti pa nonoinernii 7wvezn?štvu z AnglI*o. ln zvesta zavezništvom in trart'e'onainim nrila-te1lpfvom. le vlafla odločena, da ohrani In npoStule vse pakte, ki Jo vežejo s prijateljskimi narodi, tma FranrMa odkrl osr-čno voMo. da razvile In ohrani z vspml državam! normalne In mlro.Iubne Kakor doslej hoče Franclii tudi v bodoče hiti vertm in povsod v sluŽDi miru Za socialno i«s Gospodarsko obnovo Da Izvršimo ta program, je naS^ dolžnost da ne ostanemo gluhi za klic naroda, marveč, da tudi v na.-itežiih okoliščinah prevzamemo težko nalogo, ki nam je pripadla. Ta program je brez dvoma v skladu z veliko večino francoskega naroda in je tudi ored kratkim naše1 odmev v plemenitem ape'u zvere bivših bojevnikov. Ohžaluiem da n' bilo mogoče sestaviti vlade na širši podlagi Ker se tudi drugI poskusi, ki so bili v čast vsem. kl so se Izločili, niso posrečili te tem boli naša dolžnost. da se z vso resnostjo onrimemo dela. želim, da bi pod avtoriteto parlamenta v vsel državi b-abro pristopili k izvalaniu programa socialne !n g-osno^arske obnove, da bi se razvilo razpoloženi za delo v prostovoljni dii»cipHn1 in državljanski sloeri. Pri vsem tem hočemo med resnimi in niemenitiml Idejam! zaseianimi v tem kratkem a nomembnem razdobiu narodnega ž1 videnja ohraniti globoki občutek, da )e Imperativna potreba, da apeliramo na veliki patriotski instinkt Francozov, ia zagotovile zmago nacionalnim Interesom ne s slepim odnorom pred potrebnim napredkom. temveč z zaup^n-ia polnim pristankom na nenrpmaeH;vi razvoj k novemu sitemu soo'alne pravice. Pozivam ves narod. na1 se zaveda resničnih nevarnosti, ki mn gro7e ter zbere In pokaže vso svojo moč in nepremae^Hlvo vol*o. ki mu je lastna, da te nevarnosti premaga. Navdušen sprejem Chautempsov govor je nabito polna zbornica — diplomatske lože so bile prenapolnjene — v začetku sprejela z dokaj šibkim aplavzom. Čim dalje pa je čital deklaracijo, tem bolj so se stopnjevale ovacije, ki so dosegle vrhunec, ko je izjavil, da bo Francija ostala zvesta vsem svojim zaveznikom. Splošni vtis deklaracije Chautemp-sove vlade je ta, da je vladna izjava dosegla popoln uspeh. Zato smatrajo za nedvomno, da bo vlada v senatu in v zbornici dobila veliko večino ter da bodo za vlado glasovale ne le vse skupine ljudske fronte, mar- več tudi sredina in celo nek* teri člani desnice. Predlog Chautempsa, naj se vrši debata samo o političnih interpelacijah, je zbornica sprejela soglasno. Glasovanje o zatir>nici vladi bo šele okrog polnoči. Pariz, 21. januarja, br. Na dopoldanski seji ministrskega sveta v Elizeiski palači so bili sprejeti važni sklepi. Predsednik Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din S&.—„ Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo": Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 8122, 8123, 3124, 3125. 312« Maribor, Grajski trg St. 7, telefon dt 2440, Celje, StrossmayerJeva ulica itev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vrača ja republike Je podpisal pri tej priHW tat važne dekrete- S prvim je poverjeno mi-nistru brez porfelja Sarraufcu vrhovno vodstvo francoske kolonljske politike v severni Afriki Drugi dekret določa združitev vojnega, letalskega in mornariškega ministrstva pod vrhovnim vodstvom vojnega ministra Daladierja. Na ta način je vzpostavljeno že v mirni dobi vrhovno vodstvo narodne obrambe. V zvezi s tem je Imenovan šef generalnega štaba vojske general Gsmelin za šefa vrhormega generalnega štaba narodne obrambe. S tem je dobil general Gamelin nadzorstvo nad vso obrambo na kopnem, na morju ta v zraku. Dosedanji generalni tajnik vojnega ministrstva general Jaccont je imenovan za generalnega tajnika naroči ne obrambe. Novi incidenti na Sredozemskem morju Napad neznane podmornice na francoskega rušilca ter Francovih letal na angleški parnik London, 21 jan. br Po poročilih, ki jih je dobila angleška admiraliteta, so se v za-padnem delu Sredozemskega morja zopet pojavile podmornice, ki napadajo ne samo voine ladje republikanske Španije, marveč tudi ladje tujih držav Tako je angleški parnik »Canada« danes opazil tujo podmornico. kl je napadla francoski torpedni rušilec. ki vrši kontrolno službo. Ko ie torpedni rušilec odgovoril s streli, je podmornica i7ginila Tudi na ra7nih drugih krajih so zadnie dni opazili podmornice neznane narodnosti ki so skušale napasti 7lasti tovorne nanvVe o katp-;h sumiio. da so na-menlen! v Spaniio Ti napadi so znova Izzvali veliko nevarnost za pomorski promet v zapaHn«»m delu S^pdozemskega morja Francoske in ang^ške voine ladie so dobile nalog. na1 zaščitiio varnost pomorskega prome+a ter rasieHujejo vsako podmornico ki bi se pojavila. Veliko ra?burien'e 1e izval dogodek, ki se 1e oripptil v^eral pri Inki Tara»ona. Letala generala F-anra so bombardtraia angleški nam'V »Tbonpness« lr ie bil v bližini Inke Dva člana posadke sta bila ub'ta. 7 hudo ranippsh. 5 momaHev pa po-prp5a'o La^ia corna ip b"do po5koHovr>na ln Ip i® malo manika1« da se nI potopila. An»ip«ki noslar'V le vložil protest nri vlad' ppnprgla Franca, zahtpval opravijo in odškodn'no ra ubil? ln »-anjene mornarje ter za poškodovani parnik. Letalska bitka nad Temelom Barcelona, 21. jan. o. S fronte pri Teruelu poroča io. da so se včeraj dve eskadri republikanskih in nacionalističnih letal dvakrat spopadli prav nad mestom. Repu- blikanci so sestrelili 10 nacionalističnih letal, padla pa so tudi štiri republikanska letala. V zadnjih treh dneh so morali republikanci nacionalistom prepustiti 50 kvadratnih km ozemlja pred Teruelom. Direktna zveza med Teruelom in Katalonijo je sedaj prekinjena. Z vrhov Sansimon in Miguel obvladujejo nacionalisti dolino Altambre v dolžini 14 km Druga nacionalistična kolona je od E1 Muletona prodrla do ceste, ki vodi v Teruel in je že zavzela železniško postajo Trilo, vzhodno od Celadasa pa so nacionalistične čete prodrle do vasi Villa Alba. V poslednjih bojih je padlo 2.000 republikancev. Umik tujih prostovoljcev London, 21. jan. br. Glavni pododbor za nevmešavanje v španske zadeve je na svoji današnji seji sprejel vse potrebne sklepe o umiku tujih prostovoljcev iz obeh španskih taborov. Sklepi bodo sedaj sporočeni vladi v Valenciji in vladi v Burgosu in jih bodo takoj po njunem pristanku začeli izvajati. Odprto je še ostalo vprašanje tehnične organizacije umika prostovoljcev, njihove začasne nastanitve in odpreme v njihovo domovino. O teh vprašanjih bo prihodnji torek razpravljal poseben tehnični odbor. Na prihodnjem zasedanju glavnega pododbora bodo načeli vprašanje priznanja pravic vojskujoče se stranke generalu Francu. V tem pogledu obstojajo še velika nesoglasja. Francija in Anglija se slej ko prej protivita, da bi priznali generalu Francu pravice vojujoče se stranka, preden se ne odpremljo vsi tuji prostovoljci iz obeh špansk;h taborov ter se ne obnovi in poostri mednarodna kontrola na kopnem in na morju. Japonski cilji na Daljnem vzhodu Ustanavljanje Japoncem prijaznih vlad, s katerimi bi Tokio lahko sklenil mir, in uničenje čangkajškovega vpliva belih vojakov. S tem novim položajem morata danes računati tudi obe zapadni velesili, ki v primeru kakih zapletov najbrž ne bosta več mogli računati na to, da bi svoje domače vojaške sile ojačili z elementi iz svojih kolonij. Gentizon je celo mnenja, da se utegne pojaviti potreba, »da odpošljeta v Afriko še svoje domače čete«, kar bi seveda močno zmanjšalo odpornost domovine. Skratka, po Gentizonovem mnenju se šele sedaj odpirajo v pravi luči vse temne perspektive bodoče vojne, ki sicer v svojem bistvu ne bo več zajela Evrorp ki na bo imela za svojo oo-ra- "ii~ko baz' n^iSir-cc -»701—1 -1- ^^ '.•ir,kom S*-ed 7 ml'--m n . V! n i^om Ideja take »dinamične« vojne naiširše-ga obsega, katere bojno področje ne bi bilo preveč obljudeno, je vzrukla iz samega spoznanja, da bi bila nova vojna v Evropi izrazito »statična«, negibna, in bi — spričo izrednega napredka vseh vrst orožja — pomenila uničenje vse evropske civilizacije. Samo v Afriki bi se vojna še vedno lahko bojevala med »vojaki«, v Evropi bi pomenila »vojno narodov«. Tako se v vrednotenju sedanjega mednarodnega razvoja menjujejo svetle perspektive s temnimi. Kdo ima prav, bo seveda pokazala šele bodočnost. Zdi se pa, da so na delu prizadevanja, da bi bodoča vojna, pa naj se bije kakorkoli in kjerkoli prizanesla vsai Evropi Pa tud' 'i«neh teh skromnih orizade-/ani 5e ni gitov Jn se maramo jat' nujno omejiti samo na ree,ctracijo Tokio, 21. januarja, b. Kakor se tu do-znava iz poučenih krogov, so japonski nameni v zvezi z operacijami proti Kitajski predvsem političnega značaja. Japonska hoče prisiliti Kitajsko, da se pod pritiskom orožja odloči za oolitiko, ki jo hoče odslej voditi na Daljnem vzhodu Japonska Japonci sodijo, da bi vsa Kitajska v kratkem zapadla sovjetskemu vplivu, ako bi sami ne posegli z vojno v ta razvoj. Japonska je v pjslednjih sedmih letih zasledovala napram Kitajski dvojno politiko najprel politiko sprave, ko pa ta nI obrodila zažellenah sadov ta se je japonskim militaristJDm razvoj v to smer zdel prepočasen, se je zatekla k tveganju vojaške presije Cilj pa cl opravičil sredstev, odnoeno so uporabljena sredstva prvotni cilj spremenila. Sedaj se Japonska ne bor! več za prijateljstvo s Kitajsko, temveč stremi po popolni nadvladi KitajSGce. Program, ki ao si ga postavili Japonci, Je po sodbi japonskega javnega mnenja eden izmed najtežjih, kar M jih je bila postavila država vzhajajočega solnca, odkar obstoja. Jaiponski vojaški krogi Izhajajo v svojih operacijah proti Kitajski s štallSča, da je Kitajec premalo nacionalista, da bi po daljši pokorščini ne sprejel novega japonskega režima, v katerem bo videl svojo rešitev. Neposredni nameni, ld Jih sedaj zasleduje japonska vojska na Kitatekem so: 1. Ustanavljanje Japoncem prijaznih vlad. 2. Omejitev moči in oblasti Cangkajškove osrednje kitajske vlade. S. Odtrgan je te vlade, ki se mora umikati v notranjost, od slehernih prometnih zvez z zunanjim svetom. Japonci so prepričani, da bo CangkajSkova vlada kmalu samo Se lokalnega pomena in na vsem ostalem kitajskem ozemlju bodo nastopile nove vlade, s katerimi bo Tokio lahko sklenil mir v znamenju nekakšnega vzhodnoazijskega bloka, ld naj bi obsegal Japonsko, Kitajsko. Mandžurijo ln Mongolijo. TI cilj! pa so po mnenju tukajšnjih di-oiomatski*« krogov nedvomno preveliki da b: *ib zmogla ena sama Japonska ge-iersri'a Na driie* stran* Japonci pozabljajo da so vBf njihove dosedanje akcije nejSem objemu tn sodelovanju kakor poprej. To utegne biti tudi usoda sedanj« japonske akcije na azijski celini. Priprave za vpad v južne kitajske pokrajine London, 21. jan. o. Po vesteh iz Hanko-va je Kitajcem snoči uspelo zavzeti Vuhu ob Jangceju, 40 km zapadno od Nankin-ga. Na drugi strani se je japonska vojsika, ki prodira od Pukova proti severu, približala mestu Pempuju. Ta vojska in kolone, ki operirajo v Santungu. si na vse načine prizadevajo, da bi se čim prej združile vzdolž proge Tiencin—Pukov Medtem so se razširile vesti o Japonskih načrtih za vpad v južne kitajske pokrajine. Japonci hočejo za vsako ceno zavzeti Kanton in bodo baje prodirali proti njemu kar od štirih strani. Prva kolor.a se bo izkrcala ▼ južnem Kvantungu in bo skušala zavzeti del proge Kanton—Kaolin, druga se bo izkrcala v zalivu Biasu, tretja pa v Kvanta-vu in bo skušala zavzeti železniško zvezo med pokrajinama Kvantungom in Fukije-nom. Četrta kolona se bo pod zaščito Japonskih vojnih ladij skušala izkrcati v bližini utrdb Boca Cudris ter od tam prodreti naravnost v Kanton. .1U|I1U — w ' -S ^ ..... j, IjajU UCJ av 'u temnih in svetlih napovedi naše bližnje I.proti Kitajski imele samo to posledico,da bodočnosti. I sta se Kitajska in Rusija znaSli v te tes- Povečana napetost med Italijo in Rusijo Pariz, 21. jan o. Napetost v diplomatskih odnošajih med Italijo ta Rusijo je izzvala v tukajšnjih političnih krogih precejšnjo pozornost. Zaradi ruskih trditev, da je Italija postala nesoliden dolžnik, je nastala v Italiji huda reakcija ta je italijanska vlada poslala v Moskvo ostro protestno noto, v kateri dolži Rusijo, da hoče s takimi triki sama sebe spraviti iz stiske ter prikriti dejstvo, da v zadnjem času nI mogla izpolnjevati svojih obveznosti v tujini. Francoski krogi napovedujejo prekinitev vseh gospodarskih, če že ne diplomatskih odnošajev Sestanek Edena in Delbosa London, 21 jan. AA Zunanji minister Eden se bo prihodnji teden sestal z Del-boaom t Parizu, Napoveduje se preosnova češkoslovaške vlade Ministrski predsednik dr. Hodža je začel posvetovanja za izmenjavo resorov med strankami vladne koalicije Praga, 21. januarja, b. Rekonstrukcija češkoslovaške vlade, ki je že nekaj tednov predmet praških političnih razgovorov, je končno uradno napovedana. Uradno sporočilo vlade pravi namreč, da je ministrski predsednik dr. Milan Hodža začel v četrtek posvetovanja z ostalimi člani vlade in zastopniki v vladni koaliciji zbranih strank, d*a bi se v kratkem odločili glede izmenjave poedinih resorov med strankami vladne koalicije. Posvetovanja ministrskega predsednika bi se bila morala včeraj nadaljevati, ker pa je dr. Hodža lahko obolel, so bila posvetovanja političnega ministrskega odbora odložena na poznejši čas, ž njimi pa tudi vsa politična posvetovanja sploh. Pač pa se bo te dni sestal gospodarski ministrski komite, v katerem bo 'dr. Hodžo zastopal železniški minister in vladni podpredsednik Bechine. Posvetovanja o rekonstrukciji vlade se bodo znova začela šele v sredi februarja, ko se bo dr. Hodža vrnil s krajšega bolezenskega dopusta. Dr. Hodža sam je rekonstrukciji zelo naklonjen, ker vidi v njej najboljšo pot k reformi upravnega sistema v državi. Seveda bo rekonstrukcija izvedena tako, da ne bo zaradi nje trpela kontinuiteta in tradicija programa sedanje vladne koalicije. Tako je že sedaj gotovo, da bo notranji minister izbran iz vrste iste stranke, kateri pripada tudi ministrski predsednik, torej iz agrarnih vrst. Rekonstrukcija ne bo obsegala vseh ministrstev, temveč samo nekatera. Imena še niso znana. Obenem se doznava, da se bodo vršile volitve v razne javne ustanove čimprej, vsekakor še v tem letu. Ako do razpisa v te ustanove doslej še ni prišlo, je vzrok v tem, ker se stranke niso mogle še zediniti glede načina volitev. Posebno socialistične stanke se boje, da bi ne bile premalo zastopane v ustanovah in korporacijah, kjer se jim zdi njihovo zastopstvo velikega pomena. Avstrijski protest v Pragi Praga, 21. jan. o. Med Češkoslovaško in Avstrijo je nastal diplomatski spor. Češkoslovaška vlada je v zadnjem času revidirala dovoljenja za bivanje in zaposlitev tujih državljanov na Češkoslovaškem in baje tudi takih, ki že od prevrata živijo na področju republike. Na osnovi teh priprav bi mora- lo mnogo avsitrijskih državljanov zapustiti Češkoslovaško, zaradi česa? je v Avstriji nastalo silno vznemirjenje m je avstrijska vlada poslala v Prago tudi poseben protest, v katerem je češkoslovaško vLado pozvala, naj nikar ne odredi takih ukrepov, ker bi bila drugače tudi avstrijska vlada prisiljena enako postopati s češkoslovaškimi državljanu Za likvidacijo taga Incidenta so napovedana za prihodnji teden posvetovanja med zunanjim ministrstvom in avstrijskim poslaništvom. Na pristojnih mestih pa že 6edaj opozarjajo na govor ministra Machnika, ki je v svojem proračunskem govoru obrazložil. da so nekateri ukrepi češkoslovaških oblasti v obmejnem ozemlju izrazito vojaškega značaja. Zato v Pragi pričakujejo, da bo mogoče spor z Avstrijo na tej osnovi mirno urediti. Diplomatske spremembe v ČSR Praga. 21. {an. b. S 1. februarjem napovedujejo v poučenih krogih velike spremembe v češkoslovaški diplomaciji. Dosedanji poslanik v Haagu Krno bo pozvan v Prago, kjer bo prevzel vodstvo politične sekcije zunanjega ministrstva Pomen tega imenovanja je v tem. da je Krno Slovak, kar poudarjajo vsi današnji listi. 2 njim bodo že trije Slovaki na vodilnih diplomatskih mestih: Osu?ky v Parizu, Hurban v Waehingtonu in Krno. Novi češkoslovaški poslanik v Haagu bo ministrski svetnik dr. Pacak. Istočasno s Krnom bo pozvan v zunanje ministrstvo za posebne misije sedanji čsl. poslanik v Budimpešti Miloš Kobr. Njegovo mesto to zasedel dr. Čermak. ki je bil dolga leta po-slaniški svetnik v Berlinu in ki je zadnje čase opravljal posle odpravnika poslov ▼ Tirani. Dosedanji šef politične sekcije zunanjega ministrstva dr. Rejholec bo prešel v ministrsko predsedstvo kot šef anakega oddelka. Za novega poslanika v Bernu bo imenovan dr. Strer, ki bo zasedel mesto dosedanjega poslanika Kilnzla-Jizerek 3ga, ki bo nastopil svojo službo kot poslanik na Dunaju. Beograjski poslanik dr G ima, ki je s svojimi 63 leti najstarejši član 5sl. diplomatskega zbora, bo upokojen ln bo na nje govo mesto imenovan dr. .Taroslav Lipa, doslej poslanik v Rigi. Lipa je poročen z nečakinjo pokornega prezidenta Osvoboditelja T. G. Masaryka. ifojadinovfč v Monakovu Predsednik naše vlade si je včeraj ogledal znamenitosti mesta Monakova Monakovo, 21. jan. a. Danes ob 9.34 je prispel semkaj lz Diisseldorfa preko Kol-ra in Frankfurta predsednik jugoslovenske vlade dr. Milan Stojadinovič s svojim spremstvom. Poslopje glavne postaje je bi-io okrašeno z nemškimi in jugoslovenski-nv zastavami, na trgu pa je bila zbrana velika množica ljudstva. Dr. Stojadinovida so sprejeli v dvorni čakalnici šef bavarske dežele. ekscelenca \Vagner, namestik Epp, ki ie bil med vojno poveljnik nemške armade v Srbiji, predsednik bavarske vlade Sie-bcr. državni minister Hoffmann. vrhovni mestni župan Fiiller z mnogimi višjimi uradniki, in zastopniki narodnosocialistične stranke. V spremstvu predsednika jugoslovenske vlade sta bila tudi nemški poslanik v Beogradu von Heeren in generalni konzul Neuhausen. Ko se je dr. Stojadinovič pojavil na trgu ga je množica pozdravila z viharnim vzklikanjem. S postaje se je odpeljal v hote! »Vier Jahreszeiter« ki so ga bavarske oblasti izbrale zato, ke,- je dr. Stojadinovič za časa svojih študij v Mo- ., nakovu stanoval v njem. Po kratkem oddihu v hotelu je predsednik jugoslovenske vlade položil venec na tako zvani Ehren- , tnal, kjer počivajo žrtve prvih bojev nemškega narodnega socialističnega gibanja. Ob 19. je prispel dr. Stojadinovič s svojim spremstvom in v družbi nemškega poslanika von Heerena v nemški muzej, kjer se je zanimal zlasti za strojni in prometni oddelek. Pri tej priliki mu je prof. Zenecker tudi pojasnil razne razstavljene izume jugoslovenskih znanstvenikov Mihajla Pupina in Nikole Tesle. Nato so v salonih muzeja servirali čajanko, med katero je prof Zenecker pozdravil dr. Stojadinoviča s kratkim govorom, v katerem je podčrtal duhovne zveze med tem muzejem in Jugoslavijo ter obujal svoje spomine na Jugoslavijo. Jutri bo dr. Stojadinovič prisostvoval slovesni otvoritvi razstave arhitekture v novi palači doma nemške umetnosti. Razstavo bo otvoril vodja rajha in državni kancelar Hitler osebno. NJ. V. kraljica Marija odpotovala v London Beograd, 21. AA. Ob 10. dopoldne Je s topčiderske železniške postaje odpotovala ▼ London Nj. Vel. kraljica Marija • kraljevičema Tomislavom ta Andrejem ter knezom Nikolajem, v njenem spremstvu potuje pehotni polkovnik Branko Pogačnik. K slovesu so prišli na postajo Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kneglnja Olga dvorne dame, minister dvora, prvi adjutant Nj. Ved. kralja, dvorni maršal ln upravnik dvora. Važno uradniško vprašanje Anglija se navdušuje za propagando Vest zveni nekam senzacionalno. Anglija. ki je tila doslej »iz principa« nasprotna sleherni propagandi. Anglija, ki okoli 3<>0 tujim novinarjem, kolikor jih pošilja iz Londona informacije o njenih viljih v širni svet, ni preskrbela v zunanjem ministrstvu niti navadne čakalnice, Anglija, ki navzlic vsemu, kar se o njej v svetu piše, nima v zunanjem ministrstvu za tuje novinarje niti telefona na razpolago, ta Anglija se je sredi poplave vseh mogočih evropskih in iz-venevropskih propagand končno tudi sama navdušila za propagandno obveščanje o svojih zadevah. Arabske oddaje v angleškem radiu, namenjene bližnjemu vzhodu, španske in portugalske oddale za Južno Ameriko, načrti poljskih odidaj iz Londona in cela vrsta drugih novosti, ki jih Anglija polagoma uvaja dokazujejo da se je angleška vlada z vso resnostjo oprijela ideje, da bi utegnila biti izraba njenega radia v propagandne namene tudi zanjo koristna. Središče vse te propagande bo v posebnem oddelku državnega sveta (British Couneil) in bo celotna organizacija pod patronatom sa- i mega britanskega kralja. Nad sto najpomembnejših institucij, med katerimi so tudi razna ministrstva, tako zunanje, prosvetmo, kolonialno, za dominione in Škotsko i. t. d., bodo člani te nove propagandne organizacije, ki bo nekakšno demokratično propagandno ministrstvo Velike Britanije. Program te organizacije je zelo obširen in obsega vsa področja angleškega udejstvova-n.;a. Z izjemo cenzure listov to dejansko vršila vse posle, ki jih v tako zvanih totalitarnih državah vrše ministrstva propagande. Njene sekcije pa se ne bodo omejile le na predavanja in oddaje po radiu, temveč bodo skrbele tudi za obiske priznanih Angležev z vseh področij v tujini. Tako je že napovedan odhod posebnega novinarskega pevskeea zbora po vsej Evropi, da zanese angleške pesmi tridi na kontinent. Angleška propagandna institucija zasluži vso pozornost in zanimanje, saj je zelo verjetno, da se bodo po angleškem vzgledu tudi druge demokratične držav? kmalu odločile za podobne propagandne urade. Safeolski smučarski zlet na Jahmni Sarajevo, 21. jan. br. Na Jahorini so se davi pričele velike smučarske tekme v okviru VII. smučarskega zleta saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Pri tekmah, ki se jutri nadaljujejo, ie že danes sodelovalo tudi večje število oficirjev, podoficirjev in redovov. V teku članic na 6 km so bile prve: 1. Redi Ulcingerjeva iz Slov. Bistrice v času 18 40. 2 Zagrebčanka Jožica Balci 20:55, 3. Danica Jevtič 21 5 V teku članov nalO km je nastopilo 18 tekmovalcev in so bili doseženi naslednji rezultati 1 Roman Stepišnik iz Novega mes*a 46 53. 2 N^cla Gutan s Pala 47:15. 3 Marko Šilih i' Novega mesta 48 4. V teku na 18 km je startalc 35 tekmovalcev. med njimi tudi naši najboljši go-reniski tekači Rezultati so bili naslednji 1 Loize Klančnik iz Mojstrane 42.6. 2 Lo-vro Zemva iz Dovia 42:37. 3. Jože Knific z Tavornika 45-34. 4. Gregor Klasik 466. Nazadnje je tekmovalo v vojaškem teku le 110 oficirjev, podofidriev in redovov. Ukinitev ahesinskih tolarjev Rim, 21. jan. br. Italijanska vlada je sklenila uvesti tudi v Abesiniji kot edino ! plačilno sredstvo italijansko liro Doslej so j v Abesiniji veljali kot plačilpo sredstvo ; le tolarji Marije Terezije, ki so jih kovali i na Dunaju. Ves obtok tega denarja bo s 1 februarjem umaknjen iz prometa. Raiflfska razstava v Beogradu Beograd, 21 jan. p. V nedeljo bodo na beograjskem velesejmu otvorili prvo mednarodno razstavo radijskih izdelkov. Na razstavi bo sodelovalo poleg drugih 13 tujih velikih industrijskih podjetij. Razstavljene bodo posamezne emisiiske postale, ; brezžični aparati, ki jih rabijo v civilnem in vojnem letalstvu, prenosne posta 'ie, razne tipe posebnih spreiemmh aparatov. Posebna kratkovalovna postaja bo v©3 , čas razstave v obratu. j Točno plačuj »Jutru« naročnino I Vami svojcem zavarovalnino 1 Beležke Poslovni odbor združene opozicije V Beogradu so se sestali šefi združene opozicije. Na konferenci so bili Davidovič, Joca Jovanovid, Miša Trifunovič, Milan Grol, dr. Milan Gavrilovič in Božidar Vla-jič Razpravljali so o potrebi oživljenja poslovnega odbora združene opozicije in kmetsko demokratske koalicije. Sklenili so, da čim preje sestavijo nov poslovni odbor, v katerega bo imenovala vsaka skupina po dva zastopnika, tako da bo štel 10 članov. Za bivše demokrate bosta vstopila v odbor Milan Grol in Božidar Vlajič. za zemljoradnike dr. Milan Gavnlovič m Tu-panjanin, za HSS inž. Avgust Košutič in dr. Juraj Šutej, za bivše samostojne demokrate Večeslav Vilder in dr. Kostič, za staro-radikale pa inž. Miloš Bobič in še en delegat. ki ga bodo naknadno imenovali. Najbrže bo imenovan dr. Lazar Markovid. Poslovni odbor bo skrbel za čim bolj tesno sodelovanje med Zagrebom in beograjsko združeno opozicijo ter organiziral za prihodnje mesece veliko propagandno kampanjo med ljudstvom, s katero misli seznaniti narod z zagrebškim sporazumom. Mačkov organ o separatizmu zagrebških Slovencev Modri izreki mariborskega Petra Reše-tarja. ki jih zvesto ponatiskuje njegov kranjski pobratim, so vzbudili nemalo ogorčenje v Zagrebu. Starina »Obzor« in njegova klerikalna posestrima »Hrvatska Straža« sta hudo prijeli Petra Rešetarja, da je zamešal med svojo slovensko robe tudi nekaj hrvatskih zadev in se obregnil celo ob samega dr. Mačka zaradi njegove božične poslanice pravoslavnim Srbom. Sedaj se je oglasil tudi dr Mačkov organ »Hrvatski dnevnik«, ki odločno zavrača trditve, da je kdaj napadal Slovence, kakor trdi mariborski »Slovenski Gospodar«. To priliko pa je perabil »Hrvatski dnevnik« še za krepko lekcijo na naslov Slovencev. ki prebivajo med brati Hrvati ▼ Zagrebu. Očita jim namreč ne samo kulturni, nego tudi gospodarski egoističm separatizem. »Mi nismo nikoli pozivali zagrebške Hrvate, naj ne kupujejo blaga pri Slovencih, kakor naročajo nekateri zagrebški Slovenci svojim zagrebškim rojakom, naj kupujejo samo v slovenskih trgovinah. Prav tako nismo apelirali na služkinje, naj ne obiskujejo slovenskih trgovin, kakor apelirajo nekateri na slovenske s'užkinje, da naj kupujejo samo pri slovenskih trgovcih v Zagrebu, čeprav so nameščene pri hrvatskih družinah. Prav tako nistne nikogar pozivali, naj ne štedi s časom in trudom, da kupi svoje potrebščine v oddaljeni slovenski trgovini, najsi je hrvatska tik pred nosom. Slovenci v Zagrebu se ne morejo pritoževati, da jim je slabo. Toda, če pridejo na Hrvatsko, se morajo zavedati, da žive med hrvatskim narodom. Nekoč so se tega zavedali, danes pa nastopajo nekateri tako, kakor bi bili celo poklicani voditi neke politične akcije, ki niso v skladu s politiko hrvatskega naroda. Hrvpti bomo vodili samo hrvatsko politiko in ne dopuščamo nikomur drugemu, da bi jo vodil v našem imenu in v našo škodo. Do Slovencev gojimo iste občutke, kakor oni do nas. Priznavamo jim isti položaj med nami, kakor ga priznavajo Slovenci Hrvatom v Sloveniji. Želimo samo, da bi se tako obnašali, kakor se Hrvati med Slovenci.« Osamosvojitev jugoslovenskih delavskih siadakatov V četrtek se je sestalo v Zagrebu vodstvo Jugoslovenskih delavskih sindikatov, ki so se 1935. pridružili Ljotičevemu »Zboru« ter z njim sodelovali na političnem polju. Po treh letih sodelovanja med »Zborom« in Jugoslovenskimi delavskimi sindikati pa se je sedaj izkazalo, da je na-daljne sožitje nemogoče. Zaradi tega je sklenilo vodstvo Jugoslovenskih delavskih sindikatov prekiniti vse odnošaje z Ljoti-čevim »Zborom« in se zopet popolnoma osamosvojiti. S tem je po nedavnem izstopu Jugoslovanske akcije prizadet »Zboru« nov udarec. Seveda je treba pri tem računati s tem, da je politična vrednost tako Jugoslovenske akcije, kakor Jugoslovenskih delavskih sindikatov z^lo problematičnega značaja. Nihče ne ve. koliko ima ena ali druga organizacija članov ln s tem stvarne politične moči. Znano je samo, da govori v imenu prve kakor druge skupina ljudi, ki se predstavlja javnosti z zvočnimi imeni raznih »glavnih odborov«, s katerimi pa ima naša javnost že dokaj Izkušenj. Idilične prilike v Samoboru Poročali smo že o idiličnih prilikah v mestecu Samoboru, kjer je odstopil župan s celim občinskim svetom v znak protesta proti enostranski samokmetski politiki HSS. Sedai javlja »Hrvatska Straža«, da je sprejel predsednik dr. Mstčsk bivšega samoborskega župana Milutina Jurčiča, ki mu je opisal stvarni položaj v Samoboru, kjer okoliški kmetje ovirajo tujski promet in dejansko napadajo celo same Samobcrčane. Dr. Maček je odobril nastop župana Jurčiča in ga pozval, naj prekliče svojo demisijo, kakor tudi vsi ostali občinski odborniki, ki so demisiemi-rali. S tem je precej krepko desavuiral narodnega poslanca Tomašiča. ki je trdil, da je bil govor župana Jurčiča naperjen proti interesom hrvatskega kmetskega ! pokreta in da se je hudo pregrešil proti strankini disciplini. Ape! Dalreatiuceai Med večnimi člani beograjskega občinskega sveta je znani odvetnik Pavle Ka-raradovanovič, ki je danes prav tako vnet pobomik JRZ. k$kp.r je bil prej vnet član Dubrovnilka Občina je znižala L 1932. svojim nameščencem plače za 8 odstotkov, L 1936. pa še za 7 odstotkov. Proti temu so se vsi nameSčend pritožili, občinski svet pa je njihovo pritožbo zavrnil. Nato so se pritožili na bansko upravo na Cetinju, ki je potrdila znižanje plač za 7 odstotkov, sklicujoč se na uredbo o znižanju prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev, pač pa je razveljavila sklep občinskega sveta lz L 1932., s katerim so bile plače občinskih nameščencev reducirane za 8 odstotkov. Proti sklepu banske uprave se je pritožila dubrovniška občina na upravno sodišče. Te dni se je vršila pred upravnim sodiščem razprava ln Je sodišče razsodilo, da občina ni smela znižati plače svojim nameščencem za 8 odstotkov, ker ni imela zato nobene zakonite podlage. Znižanje je bilo izvršeno naravnost v nasprotstvu z določili obstoječe nameščenske pragmatike. Razlog, da je občina prisiljena znižati plače svojim nameščencem zaradi štednje, po mnenju upravnega sodišča ne drži. Sedaj bo morala dubrovniška občina povrniti svojim uslužbencem vse odtegljaje od L 1932. dalje. V zvezi s tem je bila pred upravnim sodiščem v Dubrovniku še druga razprava. Občinski odbor Je namreč s 1. oktobrom j 1935. ukinil vsem mestnim nastavljencem ! in vpokojencem doklade za stanarino, do- I klado za ženo ln reduciral d okla do nt otroke. Pri tem se je občinski odbor skliceval na državno uredbo o znižanju prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev. Upravno sodišče je razsodilo, da imajo občinski uradniki pravico do doklade za stanarino, ki za mestne občin« po pragmatiki za občinske nameščence f* vedno obstoji. Uredba o znižanju preje»~ kov državnih in samoupravnih namešč?^ cev ni mogla predvideti tudi ukinitev doki ad za stanarino, ker novi uradniški zakon sploh ne pozna stanarina V teh aferah se pojavlja sporno vprašanje, ali velja § 104 zakona o mestnih občinah, dokler so v veljavi še rtare mestne pragmatike, ki niso v soglasju s tem paragrafom. V zakonu o mestnih občinah j« namreč postavljeno načelo, da mestni uslužbenci ne smejo imeti večje prejemke nego državni. Zakon je predpisal enoletni rok, da se pragmatike temu načelu primerno revidirajo. To se pa v večini slučajev ni zgodilo (n. pr. tudi v LJubljani ne). Kaj velja sedaj? Ali načelo zakona, ali jasen predpis veljavne pragmatike. Upravna sodišča razsojajo različno ln kakor Je videti, se je ono v Dubrovniku postavilo na stališče, da Je pragmatika v veljavi V tem vprašanju bo treba vsekakor še odločitve Državnega sveta ali pa avtentične Interpretacije zakona s posebnim zakonom. Nušlčeva zadnja pot Ob prisotnosti kraljevega zastopnika, predstavnikov najvišjih kulturnih ustanov in ogromne množice so včeraj slovesno pokopali velikega srbskega književnika Beograd, 21. jan. p Današnji veličastni pogreb književnika Branis'ava Nušiča je bil živa priča, kako priljubljen je bil pokojnik ne samo med Beograjčani, temveč tudi po vsej državi. Ze navsezgodaj se je na hodnikih ulic, po katerih se je premikal pogrebni sprevod, zbrala ogromna množica ljudstva Trgovci in obrtniki so zaprli svoje prodajalne in delavnice, v neštetih izložbah pw »o bile razstavljene Nušičeve slike in dela. Posebno lepe so bile razstave v izložbah beograjskih knjigarn. V poslopju Narodnega gledališča »o se okrog 9. dopoldne zbrali ob krsti velikega pokojnika zastopniki vlade, ministri Maga-raševič. dr. Vrbanič. dr Miletič. Kujun-džič, Voja Djordjevič, dr. Krek. bivši predsednik vlade Davidovič. senatorji Banja-r.in, Svetozar Tomič in drugi, člani akademije znanosti, zastopniki diplomatskega zbora, ter raznih književniških organizacij in drugih društev ter ustanov. Ataše bolgarskega poslaništva Neikov je položil pred krsto velik venec ▼ imenu gledališča v Sofiji Ko je duhovSčina opravila žalne molitve, se je pod vodstvom članov Narodnega gledališča formiral sprevod. Krsto so prenesli na voz pokojnikovi prijatelji, nsegova odlikovanja pa so nosili pred mrtvaškim vozom člani gledališke šole. V sprevodu je bila tudi vojaška godba in več pevskih društev. Pred gledališčem »o se od pokojnika poslovili prosvetni minister Magaraševič. književnik in akademik Veljko Petrovič kot zastopnik akademije znanosti, upravnik gledališča Braniskv Vojnovič. upravnik zagrebškega gledališča Branko Senoa in književnik Dušan Nikolajevid kot zastopnik dramskih avtorjev. Minister Magaraševič je opozoril na velike Nušičeve uspehe na književnem, kulturnopol.itičnem in nacionalnem področju. Akademik Petrovič je očrtal pokojnikov književni in življenjski lik ter poudaril mladeniško svežost in njegovo trdnost s katero je do zadnjega dne svojega življenja ustvarjal in grajal vse napake in pomanjkljivosti naše družbe. Dr. Brana Vojnovič je govoril o podrobnosti Nušičevih del na gledaliških odrih, ki so postali pri nas kulturni parlament, ki ne pozna nobenih ovir in zaprek. Pokojni Nušič je bil eden izmed najbolj blestečih zastopnikov kulturnega parlamenta pri nas in morda edini izmed srbskih piscev, ki so ga v enaki meri predvajali in slavili po vseh pokrajinah naše države. Dr. Branko Šenoa je očrtal velike Nušičeve uspehe v Zagrebu, obujal svoje spomine nanj in mu izrekel popolno priznanje, Dušan Nikolajevid na je predvsem govoril o stvaritelju Hadžiloje, kneza Ivana Sembirijskega in vseh drugih satir in komedij. Sprevod je nato krenil dalje in se ustavil pred univerzo, kjer se je z balkona v imenu akademske mladine poslovil od pokojnika dijak Miloš Minič Ko je sprevod prišel po Kralja Petra ctsti do Saborne cerkve, so se pred krsto poklonili odposla- JNS. Te dni je napisal v. »Primorskih novinah«, ki izhajajo na Sušaku, apel Dal-matincem, naslovljen: »Kam greš Dalmacija?« V pi3mu poziva Dalmatince, naj podpirajo politiko kr. vlade ter ji izrazijo svoje zaupanje z volitvijo njenih kandidatov pri senatskih volitvah. Pri tem jih opozarja na Sušak, »ki je posebno modro razumel položaj v zedinjenl ln svobodni Jugoslaviji. Takoj se je prilagodil novim prilikam ki so jih njegovi vodilni politiki v polni meri modro ln patriotsko izkoristili«. Gospod Kararadovanovič je sin beograjskih Terazij in očividno ne pozna posebno prilik na našem severnem Primorju, kjer stoji prebivalstvo ali v taboru hrvatskega narodnega pokreta, ali pa v vrstah jugoslovenskih nacionalistov. To velja tudi za Sušak. ki Je politično zelo daleč od stranke, katero priporoča beograjski občinski oče našim Dalmatincem. Lep sestanek O JNS V ponedeljek zvečer je priredila slovenj-graSka krajevna organizacija OJNS v posebni sobi »Narodnega Doma« sestanek svojega članstva, ki je prav lepo U9pel. Sestanek je otvoril predsednik tov. Bogdan Pušenjak. ki je poročal o političnem položaju, posebno o naši zunanji politiki, ter o sodobnih pokretih in težnjah in zahtevah našega delavstva. Poslušalci, med katerimi je bilo posebno mnogo delavstva, so se z odobravanjem zahvalili predavatelju za njegovo res izčrpno predavanje, nakar je tov. Pušenjak zaključil zborovanje tn ao val prisot.nl zapeli h*-1"™* >HeJ Slovani« nec Nj. Vel. kralj« polkovnik Durbešlč, poveljnik Beograda armijski general Kostič, zastopniki udruženja rezervnih oficirjev m bojevnikov ter druge ugledne osebnosti. Žalne molitve t cerkvi je vodil zagrebški mitropolit Dositej ob asistenci velikega števila pravoslavne duhovščine. Po opelu se je od pokojnega oprostil vseučiliški profesor dr. Justin Popovič. kraljev odposlanec polkovnik Durbešič in mitropolit Dositej pa s*a izrekla pokojnikovi rodbini svoje sožalje. Ko so krsto s pokojnikovim truplom prinesli iz cerkve, so izpregovorili književnik Marko Car. v imenu uredništva »Politike« Gligorije Božovič, v imenu Penklu-ba nar. poslanec Mita Dimitriievič in v imenu beograjskih gledaliških igralcev Boža Nikolič, nakar se je ogromni sprevod pomikal po Kralja Petra cesti, po ulici kneza Mihajla in preko Terazij V ulici kneza Mihajla se je za hip ustavil pred knjigarno Rajkovič, kamor je pokojni Nušič zadnjih deset let zahajal sleherni dan in kjer jje ime! tudi svoio posebno sobo, v kateri je pisal in ustvarjal. Tudi tu so opravili kratko molitev. V izložbi knjigarne je bila razstavljena pokojnikova maska. Zatem je sprevod krenil na pokopališč«. Ob grobu so se od pokojnika končno poslovili v imenu neodvisnih književnikov Radosav Vesnič. Dušam Matič ko«t zastopnik udruženja književnikov, Pete-r Križa-nič v imenu novinarskega udruženja. zastopnik rezervnih oficirjev Dobrivoje Stojadinovič in v imenu pokojnikovih osebnih prijateljev prof. Milan Pavlovič. Ob tihem žalovanju ogromne množice ljudstva so krsto ob 13. spustili v rodbinsko grobnico. Le polagoma so se množice razšle. Nocoj je beograjska radijska postaja posvetila uro svojega programa pokojnem« Branislavu Nušiču. Počastitev Ntsšleevega spomina v sagre&šliem gledališču Zagreb, 21. jan- o. Snofii ab reprizi »Pokojnika« je pred pričetkom predstave gledališki generalni tajnik in književnik dr. Slavko Batušič pred zastorom govoril o Branislavu Nuš:ču in njegovem pomenu za zagrebško gledališče. Josipina Windi$di3r f Novo mesto. 21. januarja Dane* so položili v Novein mestu na mrtvaški oder go. Joeipino Windischer- soprogo širom poslovnega sveta znanega no vomeškega posestnika, mesarja in gostilničarja g. Josipa Wind'schee že spet nekaj tednov v Valenciji Lep dar: Zgodbe brez groze Češki pisatelj v Lukariji in Halozah Karel Novy s slovensko družbo na avtobusnem izletu V ponedeljek je v spremstvu dr. Senjor-ja in dr. Reismana prispel v Ptuj znani češki romanopisec Karel Novy- Josef Hora pa se mu žal ni mogel pridružiti, ker je, kakor se je sam hudomušno izrazil, omagal od gostoljubnosti, ki jo uživa ves čas, kar je v Sloveniji. V Ptuju je bil Nov^ gost predsednika JČL, dr. Visenjaka. Za popoldne pa se nas je v posebnem avtobusu zbrala pestra družba na izlet v bližno okolico. Najprej smo se peljali skozi pokrajino, ki jo Novy že pozna po Ingoiičevem romanu »Lukarji«; saj ima prav on odločil- ne zasluge, da bo prevod znanega prevajalca dr. Vybirala kmalu izšel v knjigi. Nekoliko od megle zakajeno popoldne. Po obronkih slovenjgorištkih bregov je jug zvijal zadnje plahte snega, mehča! zemljo m razrite ceste. Novy je z zanimanjem gledal to zemljo. Tam je tisti grad... to je že Sv. Marico, eno izmed treh lukarskih središč poleg Domave in Sv. Marjete ... Da, prav na teh prete^njenih njivah ga sadijo, vse tja do tistih bregov... Če bi dalje časa ostal v Ptuju ali v njegovi okolici, ne vem, če ga ne bi kje na ulici ali na eni izmed teh cest zaustavili rdeči venci luka in proseči glasovi: »Kiipte liik! Kiipte liik!« Mimo romantičnega gradu Borla se je dalje kačasto zvijala cesta med tesnimi haloški-mi grabami skozi Sv. Barbaro Ob blatni cesti cerkev, šola in nekaj gostiln v zevajo-čem pričakovanju, ne vedoč, kaj bi same s seboj. Nekoliko navzdol še polomljena deska z napisom Pasji zapor, v cesto zgrban-čena starka s košem gnoja na rami, nekoliko nesimetričnih njiv in graba za grabo in oklobučen vrh za vrhom s tremi ali petimi bajtami za robom vinograda. Novv nekaj premišljuje V njegovem pogledu je utrujenost te zbite zemlje. Kaj bi mu zdaj razlagal, saj ve, da sem se pred leti potepal vse križem po niihovi, kakor pravi Peter Bezruč, ubiti Šleziji, ki je po vseh podrobnostih, pa naj si bo po pokrajinskih aH socialnih ali pa po pritisku nemškega ka- Vzgoja otroka in prirojene lastnosti Ljubljana, 21. januarja. Starši imajo dolžnost do otroka, še preden se ta rodi. Predavanje vseučiliške-ga docenta Stanka Gogale, ki ga je imel sinoči v okviru Splošnega ženskega društva v šentjakobski šot, je bilo vsestransko poučno in zanimivo. Privabilo je veliko število mater, ki se zanimajo za vzgojne probleme. Ni prazna beseda, da oče vidi samega sebe v svojem otroku. Teorija dednosti pravi, da otrok podeduje od očeta in matere nekaj lastnosti. V glavnem imamo štiri ekstremne tipe značajev: sangvini-ke ali vročekrvneže. kolerike ali premišljene značaje, flegmatike im melanholi-ke. Kakršen je značaj očeta ali matere, tak bo tudi v glavnem otrokov značaj. Poleg značaja podedujejo otroci od svojih staršev tudfi najrazličnejše instinkte ali gone. Ce so starši sebični, bo tak tudi otrok. Ce imajo starši gon po uveljavljanju, gon po lastnini po uničevanju, bo k temu nagnjen tudi njihov otrok. Od staršev dobi otrok tudi druge lastnosti, kakor jezljivost togotnost samostojnost ali nesamostojnost Vsako prizadevanje staršev, da postane otrok drugačen, je zaman. Otrok ni kriv, da mora nositi ta bremena in te lastnosti, ki smo mu jih dali mi sami — zato bi morali imeti več razumevanja do otrokovih postopkov in biti čestrkrat milejši v kaznovanju. če je pa otrok že od vsega početka, Se preden se rodi. nujno podvržen tem ali drugim lastnostim, ki jih bo kakor svojo dediščino vlekel vedno to povsod za seboj, se nam nehote samo od sebe postavi vprašanje: če je tako, ali ima potem vzgoja sploh kakšen uspeh? Ameriški psihologi so prišli na podlagi poizkusov do spoznanja, da se prirojene lastnosti ne dado prav nič izpremeniti. Direktno se te prirojene lastnosti ne dado prevzgoji-ti, vendar ne smemo držati križem rok. V spomin neumornemu javnemu delavcu Stična, 21. januarja. Dne 14. t. m. smo položili v Stični k večnemu počitku g. Aniona Beršnjaka — moža. kakršnih živi malo med nami. Zato je nastopila velika vrzel med naprednimi iav-nimi delavci na Dolenjskem. Vsi so ga poznali kot dobrosrčnega, vedno prijaznega in za vsako napredno gospodarsko in še bolj napredno kulturno misel vnetega moža. Kot dober in za napredek vnet gospodar je želel pomagati vsej okolici in iz te želje se je rodila tukajšnja Hranilnica in posojilnica. Ves čas od ustanovitve ji je bil načelnik in tajnik, bfl je gonilna sila v njej. Danes moramo javno priznati, da je delal brez nagrade iz golega idealizma. Praktičen gospodar je bil in kot tak je izkoriščal lego svojega posestva ob potoku Višnjici. Reguliral je ob svoji hiši Vi-šnjico in si napravil lastno električno cen-tralico, ki mu je dajala razsvetljavo in pogonsko moč za proizvajanje ledu in za majhne stroje, potrebne za gospodarstvo. Umel je izkoristiti obilico vode in gojil je postrvi v večjem obsegu. Kadarkoli ga je pisec teh vrstic obiskal, vselej ga je našel ali pri knjigah v hranilnični pisarni ali pa pri ribniku, ko je krmil postrvi. Prerana smrt, posledica hude bolezni v želodcu, je prekrižala njegove načrte v Hranilnici in posojilnici. S kakšnim navdušenjem in prepričanjem je znal govoriti o bodočem razvoju naše ljube Ivančne gorice. Nameraval je preseliti pisarno Posojilnice v Sokolski dom; tam naj bi bilo žarišče vsega gospodarskega in prosvetnega napredka. Iz Sokolskega doma naj bi vedno izhajate pobude za gospodarsko in um-stveno osamosvojitev in za vzgojo v jugo-slovenskem duhu. Z vso vnemo je deloval pri Vodni zadrugi za regulacijo Višnjice v Stični. Ni se oziral na one kratkovidne ljudi, ki so mu zamerili, da deluje s samostanom za pov-zdigo na gospodarskem področju naše okolice. V svoji slepoti ti ljudje niso znali ločiti občih koristi od lastnih. Javni delavec mora dostikrat delati složno s političnim nasprotnikom, kadar se znajdeta pri istem delu za gospodarski blagor. Pokojni Beršnjak je razumel klic po skupnem gospodarskem delovanju in je rade volje de- pitala, s katerim v zvezi vedno stopa tudi narodnostni problem, tako zelo podobna našim Halozam — naši Šleziji, kjer prav tako živi neopažena in neizražena beda te gorske pokrajine ... Na vrhu Okiča. Z njega imamo diven razgled. Vzadaj se modri Pohorje, ki ga Novy že pozna. Tamle se zvija Drava in od zahajajočega solnca je razžarjena Luka-rija. V prvem mraku mežikajo viničarije. Dulešova viničarka s svojega vrha na drugega vprašuje, koliko je ura ... V Podlehniku nas je nad vse ljubeznivo in gostoljubno sprejel ravnatelj Koncilja. Sama domačnost je dihala z obrazov in predmetov. Prav ta je največ pripomogla, da smo se namah zbližali in si b'li kot stari znanci. Nobenih nepotrebnih formalnosti, sama medina se je iz nas prelivala ob žlahtnem in trpkem haložanu. Vsi govori so bili le sproščenje tega razpoloženja. Ne motim se, če trdim, da se je tu obveljavilo načelo, da govori le. kadar čutiš globljo svojo notranjo potrebo. Iskreno dobrodošlico mu je želel dr. Visenjak. za mestno ptujsko občino župan in pisatelj dr. Remec. za zbližanje z gledališči v češčini režiser Borko, za ptujske pisatelje pa podpisani. Nazaj grede smo bili redkobesedni. Nihče ni hotel rušiti lepote, ki je bila v nas. Saj kadar je v človeku najlepše, takrat ima najmanj besed S pisateljem Ingoličem sva še spremljala goste v Maribor, da sva lahko še v imenu Ptujčanov tudi pesniku Hori v slovo stisnila roko. A. Debenak. ioval na čimprejšnjem uresničenju največjega javnega dela v višenjskem okraju. Ni se strašil niti očitkov koketiranja s komunisti, ko je poudarjal socialno potrebo zaposlitve velikega števila brezposelnih. In kaj naj ti, dragi brat starosta, napišem v slovo kot Sokolu. Vse tvoje sokolsko delovanje sta v markantnih potezah opisala oba govornika na pogrebu. Ni bilo dovolj truda, da si ustanovil Sokola, hotel si imeti tudi krov za novo družino in s složnimi močmi si dosegel, da stoji pri postaji v Stični ponosna stavba Sokolski dom, je povedal zastopnik domačega Sokola. Zastopnik župe je pa ob odprtem grobu opisal tvojo pošteno odkrito delovanje, ki si ga usmerjal v vzgojo v čistem jugo-slovenskem duhu. Obsojal si separatiste in one črne sile, ki hočejo ribariti v kalnem in zavajati naš narod na kriva pota. | Zate je bH živijenjski kažipot veHrf Tyi*. Ko je ob pogrebu piscu teh vrst izrazil so-i žal je na pre rani smrti našega staroste g. Lajovic iz Litije, ni mogel bolje karakto-rizirati osebnosti pokojnika kakor * besedami: »Kot nekdanji sreski cestni načelnik sem najbolj občudoval Beršnjakovo veliko nezadovoljnost z obstoječim stanjem cert v srezu. Vedno je vedel stvarno kritizirati delovanje odbora, a nasprotno je znal tudi povedati pota ki načine izboljšanja.« Dragi brat starosta, prezgodaj si nas zapustil ! Imel si pred seboj še ogromno področje dela, a ukloniti si se moral večno veljavnemu zakonu narave. Zagotavljamo ti pa. da tvoja setev ni padla na trda tla, temveč na razorano njivo, iz katere mora pognati sad tvojega nesebičnega dela! Naj bo lahka zemlja v lepi Dolenjski nu bistre Savinje! Volkovi na Kočevskem Pri nekem posestniku je volk raztrgal psa Kočevje, 21. januarja V enem izmed zadnjih poročil iz Kočevske je >Jutro< prineslo tudi vest, da so imeli lovci na Kočevskem precejšnjo srečo pri lovu na divje svinje. Prav tako so se medvedi razpasli po kočevskih gozdovih, saj je že lani pisalo naše časopisje o avanturah medvedov, ki eo si privoščili izlete po okoliških kočevskih vaseh in prilomastili celo do ribniške železniške postaje. Tem večje je bilo začudenje prebivalcev, ko je letošnja ostra zima prignala v bližino kočevskih vasi volkove. Tako javljajo, da se je pred dnevi priklatil sestradan volk v Slovensko vas pri Stari cerkvi. V noči ja napadel psa, ki ga je tnvf posestnik Štajnaher priklenjenega pri hlevu. Zjutraj je bila veriga- na katero je bil pes priklenjen, odtrgana, kar potrjuje domnevo, da se je morala vršiti med psom in volkom obupna borba, ker je v obrambi prestrašeni pes odtrgal precej močno verigo. Sledovi psa in divjega preganjalca so držali na njive posestnika Jakliča izven vasi. Tamkaj ie volk psa ujel in ga raztrgal. Vasčani so razburjeni. Zlasti se boje otroci. da bi jih ne najiadel volk med potjo v šolo. Našim lovcem se torej spet obljublja znamenit plen, če jo volk že ni popihal če® hribe in doline. Strojne tovarne in livarne na dan poravnave Naši javnosti je znano, da je bilo zaradi hude gospodarske stiske 15. novembra lam uvedeno poravnalno postopanje v celokupni imovini Strojnih tovarn in livarn d. d. ki so svojim upnikom ponudile 40% kvoto terjatev. Poravnalni narok je bil prvotno določen za 7. januar, pa je bil potem preložen, ker sodni cenilci do določenega naroka niso mogli opraviti svojega dela. To delo je bilo medtem opravljeno in se bo poravnalno postopanje vršilo danes dopoldne na ljubljanskem okrajnem sodišču ob 9. uri v sobi štev. 124. Ob tej priliki je treba zapisati v vednost javnosti nekaj pojasnil v zvezi s tem naj-markantnejšim podjetjem te vrste v našem gospodarskem življenju, s katerim je zvezana eksistenca nad treh stotin nameščen-stva in delavstva. V vsej državi obstoji komaj par podobnih podjetij in še ta redka s toliko kapaciteto kakor STIL. Treba pa je tudi vedeti, da je pri vseh teh podjetjih v veliki, če že ne v odločilni meri udeležen inozemski kapital, medtem ko gre pri STIL-u za izključno domač kapital. Razvoj od postanka podjetja STIL so bile ustanovljene L 1919. s fu zijo 3 starih, renomiranih podjetij: 2abkar-jevega podjetja za železne, zlasti mostov-ne konstrukcije, Toniesovega podjetja in Samassove kovinske livarne in zvonarne. Prvotno je znašala delniška glavnica 6 milijonov Kron, to je 1,500.000 Din. leta 1925. pa je bila zvišana na 5 milj. Din. 2e spočetka je podjetje še pod vodstvom A. žabkarja uspevalo z menjajočim se uspehom. V 1. 1925.—27. ni izplačevalo nobene dividende, v 1. 1928.—29. pa so bile izplačane najvišje dividende v višini 6—8%. L. 1927. je bilo eno izmed najuspešnejših. V tej dobi je podjetje zaposljevalo okrog 900 delavcev in doseglo letno proizvodnjo okrog 37 milijonov Din. Kljub temu pa se je moralo že takrat posluževati bančnega kredita. L. 1931. je bila pri podjetju odKrita defravdacija v znesku 1,219.000 Din, ki mu je odvzela glavno obratno glavnico. Obenem je tega leta padla proizvodnja na znesek okrog 24 milijonov Din. Ker je podjetje po svojem ustroju navezano v veliki meri na posebna, predvsem večja direktna naročila, je kmalu občutilo rastočo krizo lesne industrije in agrarno krizo, posebno pa še nastalo tendenco, da se državna naročila oddajajo v inozemstvo. Najhujše pa je bilo podjetje prizadeto po 1. 1931., ko se Je pojavila denarna kriza, katere prva posledica je bila ukinitev nadaljnih kreditov. Poleg tega pa je bilo treba tudi kredite vračati v naglem tempu, ker so na denarne zavode pritiskali vlagatelji. V teh letih je podjetje trpelo na občutnem pomanjkanju naročil, kakor je razvidno iz izgub v bilancah. Izgube so znašale: 1. 1930. 206.332 Din, 1. 1931. 1,498.851 Din, L 1933. že 3,441.195 Din, 1. 1934. 190.207 Din, 1. 1935. spet 2,562.700 Din. Del teh izgub je podjetje krilo z odpisom rezervnega sklada in je skupna izguba po odpisu ob koncu leta 1935. znašala 2.483.400 Din. V letu 1936. je znašala izguba še 2,262.400 Din, skupaj torej 4,745.849 Din. Za delno kritje te izgube so porabili preostanek rezervnega sklada v višini 1,667.850 Din, tako da je znašala ob koncu leta 1936. izkazana izguba še 3.097.999 Din, ki pa se ji je pridružila še izguba za leto 1937 do uvedbe poravnalnega postopanja v znesku 1.800.600 Din in znaša torej celotna neodpisana izguba 4,898.599 Din. Do 1. 1934. je podjetje obratovalo na treh mestih, tega leta pa je vodstvo osredotočilo vse tri obrate na Tyrševi cesti. Podjetje pa se ni moglo gospodarsko po-vzpeti, ker so mu ob zmanjšani proizvodnji ostala skoro ista bremena, kar velja predvsem za plačevanje obresti. Od časa do časa si je sicer pomagalo z odprodajo nekaterih parcel, kar pa s krediti močno obremenjenega, obenem pa na pomanjkanju naročil hirajočega podjetja ni moglo ozdraviti. Iz poročila poravnalnega upravitelja odvetnika dr. Antona Mojzerja, ki ga je predložil sodišču, si moremo ustvariti o vzrokih sliko gospodarstva v tem podjetju. Na slepem tiru Podjetju bi bil potreben dvig letnega prometa na znesek 20 milijonov Din. Od 1. 1935. so sicer začela naroČila zopet rasti, toda znesku, ki bi ga bilo moralo podjetje doseči, da se spravi iz zagate, se niti približalo ni. Prodaja blaga je znaSala 1. 1935. 10.4 milijona Din, 1. 1936. 10.8 mi- lijona Din, lani pa do uvedbe poravnalnega postopanja pa 10.3 milijona Din. Tega leta je bil sicer možen nov razvoj podjetja, ker je dobilo znatna naročila zlasti od države. toda primanjkovalo mu je denarnih sredstev za obratovanje, že obstoječe visoke vknjižbe na posest podjetja so onemogočale najetje kredita. Zaostalo je najprej s plačilom davkov in socialnih dajatev, sledili so zastanki plačil blagovnim upnikom, ki so začeli potem pritiskati na plačilo s tožbami. Od L 1936. dalje je 158 upnikov izposlovalo rubež premičnin. Medtem so tudi zaostanki na davkih presegli 1 milijon Din, brez potrdila o plačanih davkih pa podjetje tudi ni moglo likvidirati svojih terjatev nasproti državi. Kljub temu pa se je skušalo vzdržati v upanju, da bo v času nove konjunkture moglo prebresti težave. Pri tem naporu so mu v prvi vrsti šli na roko nameščenci in delavci, ki so vztrajali pri delu kljub temu, da jim je podjetje dolgovalo zaslužek. Dne 15. oktobra lani pa so morali delavci zapustiti delo, ko so porabili vse svoje rezerve, pa so imeli izterjati od podjetja že 390.000 Din. Obrat je bil zato popolnoma ustavljen. Ko je potem 29.11. pretila nova dražba zarubljenih nepremičnin in podjetju ni uspelo dobiti toliko gotovine, da bi spet začelo obratovati ali pa vsej odvrniti pretečo dražbo, je vložilo prošnjo za uvedbo poravnalnega postopanja. Sedanje stanje podjetja Letne bilance od 1. 1935. dalje, ki jih je pregledal stalni sodni izvedenec višji rač. svetnik v p. Josip Skalar, kažejo, da je podjetje nazadovalo največ zaradi plačevanja previsokih obresti (samo na obrestih je plačevalo letno nad 1 milij. Din) to pa zaradi pomanjkanja zaslužka pri zmanjšani proizvodnji. Rezultati sodne cenitve, ki so jih izvedli na zemljiščih in stavbah gg. inž. Poženel to arh. Schell, na strojih pa inž. štolfa, so sledeči: zemljišča, zgradbe in stroji predstavljajo vrednost 13.1 milijona Din. Toda izvedenec inž. štolfa je v svojem poročilu povdaril, da so vsi stroji stari to da predstavljajo ocenjeno vrednost pod predpostavko, da ostanejo na svojih mestih z vsemi strojnimi napravami kot celota. Z demontažo to posamično odprodajo bi bila njih vrednost znatno zmanjšana. Neizbrisane vknjižbe na zemljiščih znašajo po odbitku neobstoječih terjatev 10.1 milij ena Din. Nepremičnine po sodni oceni pa znašajo 13.1 milijona Din to so ▼ primeri z ocenitvijo v bilanci ocenjene za 3.2 milijona Din višje. Celokupno premoženje podjetja na nepremičninah z vsemi pritiklinami, s premičninami, terjatvami (med glavnimi dolžniki podjetja je država), efekti in blagajniško gotovino znaša po cenitvah 21.2 milijona Din. Med terjatvami je seveda precej spornih, ker je podjetje zaradi pomanjkanja obratnega kapitala izvrševalo nekatera naročila z zamudo to ga torej čaka še dogovorjeni pe-nale. Prijavljene terjatve upnikov znašajo 21,427.500 Din (nepriznanih je 1,700.000 Din). Od premoženja ostane za upnike, ki nimajo ločitvenih oziroma tem enakih pravic, čistega premoženja 6.08 milijona Din. Iz tega čistega premoženja se morajo kriti najprej priznane prvenstvene terjatve davkarije, mestne občine ljubljanske, Pokojninskega zavoda in terjatve nameščencev to delavcev, ki znašajo skupno 1,925.500 Din. Po odbitku teh terjatev ostane čistega premoženja 4.154.200 Din. Od priznanih terjatev v znesku 19.7 milijona Din (v katerih niso obsežene sporne terjatve delavcev za nadurno delo in terjatve uradništva na plačilo plače po otvoritvi poravnalnega postopanja) bo zaradi nekritja ali pa nezadostnega kritja prizadetih okrog 5,480.000 Din- Za kritje teh terjatev služi le ostanek čistega premoženja v višini 4.154.200 Din Ta premoženjska slika, ki je računana po stanju do uvedbe poravnalnega postopanja, pa ostane še neugodnejša, če računamo, da so odtlej tekle obresti to so bili potrebni nujni izdatki za režijske stroške — delalo pa se ni nič. ★ Po sedanjem stanju, kakor se je pokazalo, kljub najugodnejši konjunkturi podjetje ne more pričeti z obratom z lastnimi sredstvi, še manj pa more računati na kak kapital ali aranžma, preden ni razčiščeno vprašanje terjatev. Jasno je, da bo moralo priti do otvoritve konkurza če upniki ne bi pristali na poravnavo. S tem pa bi prišlo do poloma podjetja, na katerega je vezana močna gospodarska žila in obstanek desetin nameščensldh in stotin delavskih družin. tt. i. sobota — ob 20. uri Akademija Doma vlsokošolk v Kazini buffet ples • Tretji mednarodni slavistični kongres t Beogradu. Predsednik Srpske kraljevske akademije v Beogradu prof. dr. Aleksander Belič se je mudil dva dni v Ljubljani, kjer je s profesorjem dr. Ramovšem obravnaval razna strokovna in znanstvena vprašanja. Predvsem sta izdelala načrt notranje in zunanje organizacije ter delovni razpored za tretji mednarodni slavistični kongres, ki bo po sklepu predlanskega varšavskega kongresa slavistov prihodnje leto pri nas v Beogradu, dočim je bil L 1929. v Pragi. • Zanimanje nižczemsk;h vrtnarjev za našo riviero. V Split Je prispel direktor nizozemskih vrtnarskih zadrug Bekuis. ki hoče ugotoviti, v koliki meri so razni primorski kraji pripravni za vrtnarstvo v raznih Hetnih dobah. Najprej bo obitkal Supetar in Brač, potem pa Trogir in Kaštel ter bo ponekod uredil tudi poizkusne vrtne nasade. Obiskal to tudi Makarsko in Pelješac. • Popusti potnikom na Oplenac in na velcsejme. Za vožnje romarjev na Oplenac v skupinah najmanj po 20 oseb veija tudi letos 66% popusta. Skupine romarjev lahko kupijo brez posebnega poprejšnjega dovoljenja vozni listek z znizano voznino od odhodne postaje do Mlaaenovca ali Aran-djelovca in nazaj. Prometni minister je dovolil polovično voznino pri povratku obiskovalcem tehle mednarodnih sejmov: v Londonu in Birminghamu: popust velja za odhod od 11 februarja do vštetega 4. marca in za vrnitev od 21. februarja do vštetega 14. marca; v Lipskem: popust velja za odiiod od 23. februarja do vštetega 14. marca in za vrnitev od 6. do 25. marca; v Pragi: od 2. do 19. in od 11. do 30. marca; v Bruslju: od 3. do 25. marca in od 13. marca do 6. aprila. Dalje je prometni minister dovolil 50% voznino za tja in nazaj vsem udeležencem mednarodnega sejma v Budimpešti od 29. aprila do 9. maja, in za sejem v Plovdivu, ki se bo vršil od 25. aprila do 3. maja * Iz našega pevskega življenja. Nove skladbe našega skladatelja Zorka Prelovca bodo izvajane na prihodnjih koncertih: Moja pesem, moški zbor z baritonskim so-lom (Zarja, Trbovlje), Kje so moje rožice? moški zbor (Lira, Kamnik), Zenjica, moški zbor (Krakovo-Trnovo), Zvezdici, mešani zbor (pevsko društvo Sneberje-Zadobiova), Breza, moški zbor (oktet rudniških nameščencev, Trbovlje), Trubadurska. Tam na vrtu (bariton solo). Jesenska (Bežigrajsko pevsko društvo), Bele zastave, moški zbor (Grafika), Cvetica in hrošč, moški zbor (Sava, Ljubljana), Zelje moški zbor (Sloga. Ljubljana), Prvi greh (Adam in Eva), moški zbor (Lira, Kamnik) Besedila so večinoma dr. A. Gradnika, dr Ivana Laha. dr Josipa Lavrenčiča, Mare Tavčar ieve itd. iz »Slovanov«. Vse te skladbe bodo tiskane in naprodaj. ♦ Nov parnik DubroMiiškc plovbe. Svoj potopljeni tovorni parnik »Srdi« hoče du-brovniška plovba čimprej na lomestiti z novim parnikom enake velikosti. Za nabavo takega parnika se že pogajajo Preurejuje tudi stare parnike, ki bolo opravljali službo na turističnih progah. V kratkem to preurejen parnik »Kralj Aleksander*, v ladjedelnico pa bosta poslana tudi parnika ■»Dubrovnik« in »Kumanovo«. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi cesto naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žiice dnevno skozi 8 dni, za-žeijeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! Ogi. rrg S. oi. Id. 4S5/SS • Novi grobovi. Včeraj nekaj pred 14. uro je umrla v Ljubljani gospa Terezina Jenkova, vdova zdravnika. Izgubili smo idealno, plemenito ženo, ki je v svojem dolgem življenju storila mnogo, mnogo dobrega. Bila je navdušena Slovanka, ki pa se za Slovanstvo ni vnemala z zanosnimi besedami, marveč je storila nešteto dobrih in koristnih del. O tem pač najlepše pričuje otroška vdanost in hvaležnost pri nas biva-jočih Rusov, ki jim je bila nepozabna gospa Terezina prava mati, dobrotnica in svetovalka. Ugledno pokojnicc, ki je v Ljubljani uživala nedeljeno spoštovanje, bod i spremili na zadnji poti jutrišnjo nedeljo ob 16. z Jurčičevega trga 3. Za blago materjo žalujeta hčerka gospa dr. Eleonora Groyerjeva in sin, ministerijalni svetnik rudniški inženjer Miljutin. V zgodovini naše dobrodelnosti bo gospa Terezina Jenkova vedno zapisana med prvimi. — V Sevnici je umrla pri svoji hčerki gospe Antoniji Schrollovi gospa Marjeta Kadun-čeva, po rodu Jelenčeva iz Spodnje Šiške. Dosegla je visoko starost 90 let. Pogreb drage pokojnice bo jutri, v nedeljo ob 9. v Sevnici. — V starosti 67 let je umrl v Ljubljani g. Franc Oblak, delovodja I. slov. tvornice sodavice v Slomškovi ulici. Pogreb bo jutri ob 14. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Pokoinim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! + T. K. »Skala« priporoča svojemu članstvu kakor tudi vsem ljubiteljem bele narave, da se udeležujejo prijetnih smučarskih izletov- ki jih bo prirejala Tujsko-prometna zveza po domačih krajih. Izleti bodo sproti pravočasno javi jeni po časopisih. RIBJE OLJE sveže v dregeriji IVAN KANC- Nebotičnik. * Obleke tn kioliuke kemično čtstt, barva, plisira m lika tovarna Jos Reich. 2 vseh slojev, prosimo, da nam v lastnem interesu z dopisnico javijo svoj točen naslov, nakar sledi brezplačna pošt. pošiljka. Dopise nasloviti na: KON3INOS, Maribor, pošt. predal 70. ♦ Razbojnik, ki je pobijal ljudi, ki so pričali proti njeinu. Pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovici se je začela razprava pio-ti trikratnemu morilcu Dušami Ostojiču. Ta zločinec je bil pred leti zaradi razbojetev obsojen na večletno robi jo. Lani spomladi je iz mitroviške kaznilnice utekel ter potem iz maščevanja ubil tri osebe, ki so nekdaj pred sodiščem pričale proti njemu. + Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: notenega kuhanja čajev. niti požiranja krogljic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati- temveč uredite svojo prebavo « priljubljejim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25. 801/37. Iz Lhiblfafte u— Predavani© g. nniv. prof. dr. L. Pita- mica o: »Filozofskih osnovah prava in čisti pravni filozofiji«, ki ga priredita Filozofsko društvo v Ljubljani in Društvo za pravno filozofijo, bo namesto pretekle sobote danes 22. t m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ob 6 uri zvečer. Vstop prost. u— Predavanje »Po Koroški«, ki ga pri- rede ljubljanske CM podružnice, bo 26. t. m. (v sredo) ob 20. v mali dvorani Filharmonije. Kongresni trg in ne 24. t. m., kakor je bilo objavljeno. a— Iz krogov gledaliških posetnikov nam pišeio: Odkar so naše dame začele po novi modi nositi grenadirskim kapam podobne klobuke, iih nosijo na glavi tudi pri gledaliških predstavah, da posetnik ki za tako damo sedi. komaj vidi na oder. Zato moški pač želimo, da ostanejo visoki klobuki. pa naj bo še tako moderni, v garderobi. Prav isto velja za kino. u— T. K. »Skala« vabi svoje članstvo na 6estanek v klubovih prostorih Slomškova ulica šl. 1. v sredo 26. t. m. ob 8. zvečer. Razgovor o klmbovem delovaahi. a— Jadranska ttrala priredi IT. t m. r vogalni sobi restavracije »Zveadec svoje drugo letošnje predavanje. Predaval bo znani predavatelj g. dr. Branko Verčon o ve-leaktualni temi: »Vloga Sredozemlja v novejšem mednarodnem razvoju«. Ker bo to edinstveno predavanje zares aad vse zanimivo, pričakuje Jadranska straža, da ne bo nikdo izostal, ki se zanima za naAa pomorska vprašanja. Vstop prost. n— Razstara nafrtor ia novo trnovsko otroško lavetišf« jn m vojaški (spomenik. Razstava teh načrtov je odprta še do 24. t m. Pregled osirrtkov za obe zgradbi je iako zanimiv. Z javnim razpisom jo občina pridobila mnogo lepih rn dobrih zamislekov. ki so oba arhitektonska problema osvetlili z raznih zanimivih vidikov. Obisk razstave se priporoča ne samo strokovnjakom, temveč tudi tršemu občinstvu. Vstopnine ni. u— Nadzorni odbf»r kluba Edin.ctvo sklicuje plenarni sestanek izvršnih članov za ponedeiiek 24. t. ni. ob 20. v k'ubovem lokalu. Istočasno obvešča nadzorni odbor vse članstvo, da je sklicana izredna skupščina kluba za sredo 26. t. m. ob 20. v klubovem lokalu. u— Originalno rezbar«ko delo. Izložba delikatesne trgovine V. A. Janež na Aleksandrovi cesti, ki vabi iD mika množice mimoidočih s svojimi pestrimi dobrotami, ima zdaj zanimivo rezbarsko delo ki se po svoii originalnosti prav lepo ujema z okoljem steklenic najžlahtne.Se pijače. Mojster originalnega rezbarskega dela je samouk Ivan Sta;er. upokoieni vlakovodja iz Žitnikove ulice. Zanimivo delo je bilo poklonjeno za god Tonetu Primožiča (gostilna pri >Katrri< pod Rožnikom). Oglejte ei rezbarilo, skomine in tek pa vam zbudi vse. kar je okrog nje. n— Društvu »Tabor« je darovala neimenovana T-žačanka 100 din za socialno akei-jo. Plemeniti darovalki prav topla in iskrena Posnemajte! -^•'g- 1 » Pesem narodov -v jetništvo In svoboda VELIKH ILUZ (»...in velika nada, da je bila svetovna vojna poslednja!«) Prs d program: iz zgodovine kitajsko-japonske vojne — autentični prikaz potopa ameriškega vojnega broda »Panay«, žurnal, črni pajk Itd. Tel. 31-34 - — aan Danes ob 16., 19.15 in 21.15 nri ELITNI KINO MATICA TeL «1-24 Vsi se pripravljajo da bodo popolnoma razumeli film »Dobra zemlja«, ki bo v prihodnjih dneh predvajan v Ljubljani, v kinu Matica. Roman slavne ameriške pisateljice Pearl S. Buckove ,»DOBRA ZEMLJA", v katerem Je pisateljica, ki je živela več let na Kitajskem, podala verno sliko Kitajske in življenje Kitajcev, je danes najbolj aktualna knjiga v Ljubljani. Vsakdo hoče čitati knjigo, da bo vse lažje in boljše sledil filmskim posnetkom in dejanjem, caj so po tem romanu ustvarili ta velefilm. Roman »Dobra zemlja« se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani — Šelenburgova ul. S. riti f s S EElJUčtlUjlCiUiitfaiilRIIiMalaiiStfičf iSniuii »I tč^IifBiBrf tt**uNIS*ISI)tiiHU* • njčHTbtničTIT IBHHMHIIIB;« ■BBBSB9H v- r u— Šentiakobfani bodo zaigrali nepreklicno zadnjič zabavno igro »Nobene žene več« jutri popoldne ob 15. uri. Toliko smeha, kot pri tej veseloigri, še dolgo ni bilo v dvorani Mestnega doma. Vstopnice kupite v nedeljo dopoldne od 10. dio 12. in 1 uro pred pričetkom. u— Dar sirotam. Kegljaški klub »Dimež in tovariši« v goslilni Klemenčič daruje v počastitev spomina svojemu članu dr. Alfredu fterku din 200 za sirote društvu »Skrb za mladino«. Denar je na razpolago v blagajni »Jutra«. n— Dar za mestne reveže. I. A. Sunara, Cankarjevo nabrežje 5 je daroval namesto venca ua grob pokojne Aue Tomažinove 100 Din za mestne reveže. Mestno poglavarstvo se za dar ;pkreMadaiue Rulterflv« in »Traviata«. Naslovno vlogo v Puorinijevi operi >Madame Butterflyt poje znamenita italijanska pevka Pampinini Ro-setra. ki uživa v svoji domovini zelo velik uspeli. V Verdijevi operi »Traviata: poje Voleto ea. Emilija Vera, prav tako odlična solistka italijanskih gledališč Tenorsko partijo poje ota večera Carlo Merino. bariton pa je Lorenco Conati. Obe operi dirigira znani italijanski dirigent maestro cav. ufL Graziano Mucci. Male partije lodo zasedene z našimi solisti, prav tako sodeluje naš zbor, orkester in balet. Prodaja vstopnic za ti dve gostovanji bo od ponedeljka dalje pri dnevni blagajni v operi. a— Nezroda operne*« petra J. Franci*. Pri zadnji predstavi opere »Tosca« si je pri padcu v Tli. dej. nalomil ključnico tenor naše opere g. J. Franci. Simoatični pevec dalie časa ne bo mogel na«topiti. u— V društvu *Snfat Mitica bo dre>\1 22. L m. pri »Levu* ob pc! 21. na pred večer 601etnice našega velikega pesnika Otona Župančiča predaval naš znanj literoirj ?go-dovinar g. dr. Ante Slodnjak. G predavafdj bo pokazal sodobno in zgodovinsko vrednost Zupančičevih pesmi, ocenil njegovo pesniško vstvar ian;e ter orisal n 'etrovo osebnost in dobo, iz katere j? vrraseL Sledile bnlo tudi deklsmacije in recitacije njegovih pesmi s sodelovanjem kvinteta Krakcvo-Trnovo. Vabljeni vs| Sočani ln prijatelji nafega velike?« jubilanta Otona Župančiča. Vstop vsem prost, vsi dobrodošli! n— Zanimiv plesni večer, bo v ponedeljek 24. L m. v operi. Katja Delakova bo pokazala s svojo skupino različne izrazne možnosti plesa: ples brez glasbe- ples na recitacijo. ples na specialne kompozicije Fr. fttjrma. kot karakterizaciio različnih občutij. Koreografija Delakove je deloma naturalističnega. deloma simbolističnega značaja. Večer obsega: I. del: Človek. I. Ne laz ne ti. ampak mi... 2. ČVmu- zakai? Zakaj? 4. Pozabimo... Vmesna totSka: Prehod 1. Na zvok violine. 2. Na zvok klarineta. II. del: Beseda: 1. Slavje. (Rilke) 2. Iz samote (Župančič) 3. Ljubavni snev. (Rilke) 4. Tiho nrihaia mrak (Zunančič). III del: Barva. I. Bela. 2. Modra. Medigra: pastelnozele-na l.arvs. 3. Rdeča. Vstopnice se že dobe. u — France Rokavec in njegovi. Nedavno smo poročali o vlomu v cerkev v Stranjah pri Kamniku, kjer so tatovi razbili cerkvena vrata s krampi, ki so jih bili našli v mrtvašnici, in odnesli dobršno zalogo plena Kakor so dognale poizvedbe domačih orožnikov, je bil na delu zloglasni ropar in vlomilec France Rokavec, ki je bil že pred leti pobegnil iz zaporov, pa so ostala doslej vsa zasledovanja za niim zaman. Zadnje čase se potika Rokavec po kamniški okolici in mimogrede si je poiskal trdi dobrega paidaša v osebi nekega Karla Turšiča. s katerim sta bila oplenila cerkev v Stranjah Rokavcu je komaj 28 let in je doma iz Šmarja na Dolenjskem. Srednje rasti je. ovalnega, pegastega obraza, rjavih la« in oči ter ima precej top nos. — V Ljubljani so Imeli prebivalci hiše St. 15 na Re"0jevi ce^ti v čredo zvečer raz-burliivo senzaciio. V klet se je skozi okno priplazil neznan tat, a eden i*rmed prebivalcev ga je oparii in br? poklical stražnika na pomoč. Stražnik je v temi poiskal sumljivca. in ko ga je privlekel na dan, je v njem spoznal znanega tatu in vlomilca 27-letnega Mirka Kariža, ki je šele pred dnevi prišel iz zapora, kjer je odsedel 6 mesecev zaradi kraje koles V kleti so pozneje našli tudi sveženj ključev, ki si jih je bil pripravil za kak prilostnosten vlom. Mojstrovina dunajske fflmske produkcije! Osebe: ffANS JARAY v glavni vlogi kot župnik, Ludvik Stossel, Hansi Stork in drugi člani dunajskega Burgtheatra. — Sodeluje tudi znameniti pevski zbor »\Vlener Sangerknaben«. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 mi SCirchfetdski župmk' Čudovito lepo filmsko delo o mladem vaškem župniku in njegovih župljanih, o ljubezni in trpljenju tega dobrega dušnega pastirja. — Krasni naravni posnetki. Nepozabna vsebina — pretresljivi prizori ki ganejo do solz tudi najtršega človeka! POZOR® Zanimanje za ta film je tabo ogromno, * • da priporočamo vsakomur, da si potrebne vstopnice preskrbi že v predprodajt ima 344 Satoro cfarastjenlh gradov V slovenski posesti |e 66% graščin — Lep kos zgodovine in romantike v grajskih razvalinah Ob današnji staimosfni predstavi O. Zupančičeve »Veronike Deseniške«, ki nam bo v izklesani pesniški besedi oživila spomine na grajske življenje mogočnih celjskih gospodov, vas utegne zanimati, kako je danes z gradov, po Sloveniji Po poslednji statistiki je stanje naslednje: Slovenske novele, povesti, remani in pesmi so polni življenjskih zgodb, ki so se odigravale na gradovih. Pisatelji in pesniki so vpletli v svoja dela staro romantiko, še več globoke tragike, v kateri je ob svetlem sijaju grajske gospode tonilo trpljenje tla-čanov. V tihih zimskih večerih, ko jc za nekaj časa zamrl sika joči žvižg valptovega biča, so šepetale brezzobe čeljusti dedov in babic skrivnostne zgodbe o zakletih gradovih in grajski gospodi V mnogih vaseh je pa pod grajsk;mi razvalinami zakopana Je poznim rodovom izročena topla pripovedka o dobrem srcu nekdanjih gospodarjev na utrieni višini. Slovenija je bila že po svoji prirodni legi Zgodaj vključena med zgodovinske po-kraiine. k' so jim gradovi in taborišča na dela naloge trdne obrambe nred sovražnimi navali Pomaknjena ni branik zapadne kulture je naša zem1'- "i!u preva v fevdalno posest visoke V in groaovi z več ali mam obsežno -!io tladanov so naglo rasli iz tal Srednji vek je z viteško r<»mant-gim, jim še prav dobro služi, saj ubogi ne gledajo na kroj in jih ne moti, ako je blago aelcoliko obrabljeno. Glavno je, da jih varuje prH mrazom in mokroto. Da bi zbral čim več takega blag?, in ga mogel razdeliti med reveže, bo mestu.j socialni urad zbiral vsako Kredo na Vodnikovem trgu pred Vodnikovim spomenikom staro obleko, perilo in obutev. Tam bo stojnica, kjer bodo mogle gospodinje vsako sredo obdati blago- ki ga družiac ne potrebujejo več. Razume se, da t>odo gospodinje prinesle le snažno io po-rabno blago. Usmilite se naših u togi h! Iz C«!|a e— Odlikovanje. Glavn! odbor Rdečem križa v Beogradu je odlikoval g. Josipa Kramarja, dolgoletnega vestnega blagajnika celjskega Ru^oega križa, $ svetinjo RK. Čestitamo! e— Ustanovni občni zbor 0-TN"S v 9t»-3h bo danes ob 20. v gostilni g. Verzela v ?'.o-rah. Poleg vse nacionalne mladine so wab-ljeni tudi stareiši Mani JNS. KINO METROPOL — CELJE »HADŽI MUKAT — BELI VRAG« Oglejte si film, po znamenitem romanu Leva Tolstoja, prežetega z aivno muziko Čajkov-skega, Musorgskega in Borodina. Sodeluje slavni ZBOR DONSKIH KOZAKOV. Ivan Mažuhin. Lil Dagover. ——gsaaM—a—»MI ■■ iai e— >a Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 24 t m. ob 20. prof. Jeaa Šedivv iz Maribora o temi: »Križem po Češki«. Zanimivo in poučno predavanje bodo ponazorovale mnoge lepe skioptičue slike. Opozarjamo na to predavanje. e— Rdeči križ v Celju bo priredil zo; et tečaj za prostovoljne bolničarje in boinbarke. Predavanja bolo dvakrat tedensko v večernih urah. Praktične vežbe bodo v bolnišnici. Prijave sprejema mestni fizik g. dr. Podpečan na mestnem poglavarstvu vsak dopoldan od 22. do 31. t m. Ob zadostnem šieviiu prijavljencev se bo začel tečaj s februarjc-m. —.......... —.................... KINO UNION. Mlado, talentirano Slovenko GERALDINO KATT lahko vidite danes ob 18 30 in 20.30 v filmu »FLORENTINE« kjer predstavlja mladega »porednega mor-narčka« ki je celih 12 let služil na brodu svoiega očeta. ■snnnHoc nKSKSHmmaa e— Združenje pekov v Ceiju je imelo v nedeljo l°t.io glavno skupščino, ki jo je vodil predsednik g. Rudolf Mlaker. Skupščina je v začetku «ogiasno izvolila ustanovitelja in dolgoletnega predsednika združenja g. Josipa Kirbiša v znak priznaj;a za njegovo neumorno in zasl v.no delovanje v združenju za častnega predse-.knika združenja. Iz tajnikovega poročrla je biio razvidno, da ima združenje 144 članov. Prijavljenih pekovskih pomočnikov je 110. vai»ncev pa Združenje je v preteklem poslovnem lotu na 13 seiah in 3 sestankih razmotrivalo in reševalo vse važnejše zadeve. Iznešene so bile razne pritožbe zaradi še ne docela odpravljenega &užmar?tva in krosnjarienja s pecivom ter dajan;a procentov odjemalcem peciva Ln kruha kakor tudi glede nedeljskega počil ka. Ob zaključku lepo uspele skupščine se je pred.--e.LuK zalivalII vsem uJo-le?cnc«m :n hHi dmrim upravam zdrvž^ij za složnost in kolegialnost. Sz a— Ivan na zadn ji peti. Pred mestno mrtvašnico na Pobrežiu 22 je zgodaj pred napovedano uro zbrala ogromna množica Mariborčanov, da sp^rr.i nenadno preminulega vpekojenega poštnega služitelja Ivana Majcena na njegovi zadnji poti. Polnoštevilno ie bi'a zastopala tukajšnja primorska emigrantska družina. člani dnJitev sNancsi in ; Jadran«, zbrano je bilo tam številno članstvo društva Maribor L stanovski tovariš, prijatelji in znan«i. Mestna občina je izkazala čast bivšemu članu občinskega sveta tn jo je zasitopai magistratni direktor g- Ro-doscheggv Po cerkvenih obredih in čustveno odpeti »Vigredu je izpred mrtvašnice krenil turoben sprevod do svežega groba. Ob grobu je spregovoril toplo občutene besede g. Božičev v imenu Društva nižjih poštnih uslužbencev, prof. Bizjak v imenu : Nanosa« in Primorcev, br. Jože Mohorko v imenu Sokola Maribor I ln g. Sctič v tmenu uslužbencev pošte Maribor II ter ambulančnega osebja Pod vodstvom pevovodie Laha so pevci zapeli poslednjo žalostmko »Nesrečmi dom«, nakar so padle prve grude na krsto vzornega rodoljuba in Sokola, ki ga bodo ohranili vsi, ki so ga poznali, v trajnem spominu. Njegovemu delu čast, njegovemu imenu pa časten in svetel spomin. Žemljica, ki jo je tako ljubil, naj mu bo lahka! a— Razstavo Župančičevih del je pripravila in organizirala študijska knjižnica ob (»0-letnici O. Župančiča v svojih prostorih. Kulturni Maribor si bo nedvomno polnoštevilno ogledal lepo in zelo popolno prirejeno razstavo, pesnikovih prevodov, rokopisov, slik in del. Razstava ostane odprta do 29. t m. vsak dan od 8. do 12. im od 15. do 18.. v nedeljo 23. t m. samo predpoldne. Vstopnina nL Lej» dar: Zgodbe brez groze TIP 88 6-CEVNI LUKSUZNI SUPER DIN 5.380*- GospodarstTG Sklepi Italijansko-jugosloveuskega gospodarskega odbora RADIO r. l z o. L Ljubljana, Miklošičeva e. 6 „R A D I O V A L« Ljubljana, Dalmatinova 13 a— USakaHli upcti proslava 0. fivpas- fcičeve 60-letniee. V četrtek je bila v Narodnem gledališču premiera »Veronike Deseni-8ke« v proslavitev 60-letniee našega največjega pesnika Otona Zupančiča. Kulturni Maribor je popolnoma zasedel gledališka prostore in je pozorno sledil lepo uspeli predstavi v režiji J. Kovica, pri kateri so se vsi sodelujoči vidno potruditi za čim lepši uspeh uprizoritve. Pred predstavo je imel spominsko besedo novinar in pisatelj R. Re-bar, ki je poveličeval osebnost Ln pesniško silo našega prvega pesnika. Predstavo je povzdigovala po vojaškem kapelniku g. Jiranku prirejena primerna scenska glasba. a— Nov ban»Ki svetnik. Ker kandidira mariborski odvetnik in banski svetnik dr. Franc Schaubach za senatorja, je za njegovega naslednika imenovan tajnik JRZ g. Marko Kranjc; član bonskega sveta inž. Ivan Vrhnjak iz Pameč pri Slovenj-gradcu se je odpovedal svojemu mestu v bansfcem svetu. Restavracija in kavarna „0 R E L" v soboto domača pustna zabava! a— Zborovanje ljubiteljev angleškega je- Bitka. V četrtek zvečer je bil v realno gimnazijskih prostorih redni občni zbor Angleškega kiuba. ki ga je otvoril in vodil predsednik prof. dr J. Kotnik. Poročali so tajnik prof. Kos. blagajnik prof. BogoviS, knjižničar G uiiušek Ln dr. Toplak ter Šumljak kot preglednika računov. Angleški klub je priredil tudi lami več poučnih predavanj in eaianko ob kraljevem kronanju. Klubova knjižnica šteje 793 zvezkov, katere lepi razvoj gre predvsem na račun podpore >Bri-tish council for relatioms with foreign countriesc Ob zaključku občnega zbora je poročal prof. dr. Kotnik o letošnjih angleških tečajih, ki kažejo vse globlje zanimanje Mariborčanov za študij angleščine. Iz Ptuja |— Občni rbor podružnic« Sadjarskega h« vrtnarskega društva bo obenem s preda-ranjem sreskega kmetijskega referenta g. feurteršiča v nedeljo 23. t m. ob 9. v litijski ljudski šoli Z Jesenic »— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. nri pop.) velefilm >Truxai, kralj ar-tistov. Med dodatki tudi glasbeni film »Mojstri plesa« Ln Paramountov zvočni tednik. Sledi »Fotemkinc SOKOL Uprava Sokola Ljubljana—Vič vabi (»roje članstvo na redno glavno skupšči-no, ki bo t nedeijo 23. t- m. ob 10. Članstvo naj se skupščine udeleži poinoštevil- no! Sokol»ko društvo Brezovica pri LJubljani. Obračun svojega dela v minulem poslovnem letu bo naše društvo polagalo v nedeljo 23. t m. ob pol 15. v društveni dvoranici. Ker jie dnevni red skupščine jaJto važeo, naj noben član ne izostane. Udeležba za vse članstvo je obvezna. Sokolski kino T Ljutomeru. Poročati smo, da je kupil ljutomerski Sokol v Ljrjbljani kino Ideal. V prvih dneh prihodnjega meseca se todo v Ljutomeru v sokolskem domu začele redne predstave zvočnega kina. ki bodo ob sobotah zvečer, nedeljah popoldne in zvečer. Živahnost dramatekega odseka s»kolske-g;i društva v Ljutomeru. Nedavno smo poročali o uspeli komediji, ki jo je vprizoril marljivi dramatetoi odsek sokol s k eg a društva v Ljutomera ter z njo gostoval celo v Belt;ncih. Sedaj pa stopa ta odsek zopet pred nas z .dramo »Celjski grofje« ki jo je pri redil znani pisatelj Ln režiser, rojak Bralko Kreft Vloge za to predstavo imajo razdeljene naši najboljši ljutomerska dile-tantje, ki nam jamčijo tudi za povoljen usneh. Nove kulise aa to dramo so delo akademskega slikarja g. Kaučiča iz Maribora kostume pa je posodilo mariborsko gledališče. Za vprizoritev te drame vlada tudi v b' rnjih krajih veliko zanimanje ter bodo vprizoritev poeetile tudi sosedne edinice, ki imajo ugodne vlakovne zveze. Vprizoritev bo dre vi ob 20. hn jutri v nedeljo ob 15. uri. h a iT i O Sobota 22. januarja Ljubljana 12: Pestra glasba 8 ploSft. — 3 2.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 17: Za delopust Igra Radijski orkester. — 17.40: Kje tn kdaj zapade mladostnik kriminalu (g. Vojko Jagodic). — 18: Slovenski šramel kvartet — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Nac. ura: Srbski rudarji v Španiji v srednjem veku (dr. Vla-djnir čorovic). — 19.50: Pregled sporeca. — 20.: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Jože Vomborgar: Naš uljnjak, če bi slike zaživele Revija pestrih prizorov po slikah kranjskih čebelnih panjev. __22: Napoved in poročila. — 22.15: Veseli zvoki (igra Radijski orkester). Nedelja. 23. januarja Ljubljana 8: Oddelek godbe »Sloge«. — 9' Napovedi in poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (p. V. Učak). — 10: Glasbeni drobiž: Na kitaro igra g. F. Bernard, vmes solisti na ploščah. — 11: Otroška ura: Teta Marička kramlja in prepeva. — 11.30: Koncert Radijskeaa orkestra. — 13: Napovedi. — 13.20: Trboveljski jazz kvartet — 16: Za zabavo in za ples (plošče). — 17: Kmetijska ura: Slinavka in parkljevka (dr. Simon Žibert). — 17.20: Poročila o tržnih cenah. — 17.30: Slovenske narodne. Sodelujejo: ga Dragica Sokova, gdč. P. Rupnikova, gg. Vojko Kos. Ivan Berlot, Radijski orkester in piošče. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Sv. Sava prvi duhovnik- prosve-titelj in državnik. — 20: Prenos iz ljubljanske opere: Foerster: »Gorenjski slavček«. V odmoru: napovedi in poročila. Beograd 1645: Lahka glasba. — 20: Orkester. — 20.30: Pester spored. — 22.45: piošče. — Zagreb 16.45: Lahka glasba. — 20: Pesmi, recitacije, orkester in ples. — Praga 19.10: Godba na pihala. — 20.06: Simf. koncert — 22.30: Plošče in ples. — Varšava 21.15: Zabaven spored. — 22: Beethovnov? glasba. — Dunaj 11.45: Nordijski skladatelji. — 12.40: Koncert orkestra. — 15 40: Godalni kvartet. — 16.45: Lahka glasba — 18: Bodoči šlaserji. — 19.30: Pesni' in bilade — 20 05: Pester spored. — 2* 35: !'m-tniške plošče - 22 45- Ples. — Berlin 19 35: Vojaka ?odba _ 20 Lepe stare melodij* — 22.30: Zabaven sPored — JTfinfhen 19.10: Koncert po željah — 20: Koncert Wasmerr"r3 glasbe. — 22.45: Poročali smo že. da je bOo v ponedeljek I 17. t m. končano drugo zasedanje italijansko-jugoslovenskega gospodarskega odbora, kjer je bil določen obseg medsebojne blagovne izmenjave med obema državama. Kakor je znano, je v novem kliringu nastal saldo naših terjatev v vi šipi preko 51 milijonov Din. to je okrog 120 milijonov dinarjev, ki se da izravnati z večjim uvozom italijanskega blaga ali pa z manjšim izvozom našega blaga v Italijo. Poleg tega obstoja še saldo v starem kliringu v višini 32 milijonov lir, M bo likvidiran z raznimi državnimi nabavami. Z novim sporazumom o plačilnem prometu, ki je bil podpisan 7. januarja v Rimu, se je uvede' 12. t. m. nov tretji klirinški račun, ki se vodi v Rimu v dinarjih, v Beograda pa v lirah. Da bi se zmanjšal saldo v drugem klirinškem računu, je naša delegacija pri pogajanjih predlagala da bi se uvedel sistem klirinških čekov, kakor smo to uvedli v prometu z Nemčijo. V tem primeru bi pocenitev teh čekov na borzi omogočita večji uvoz italijanskega blaga. Italijanska delegacija pa na ta predlog ni pristala in je bil potem usvojen italijanski predlog. po katerem se bo izkoriščanje uvoznih kontingentov za jugoslovansko blago v Italiji uredilo tako, da bo vrednost našega Izvoza v Italijo ustrezala vrednosti našega uvoza Italijanskega blaga in bo v bodoče razmerje med uvozom In izvozom kakor 1: 1. To pomeni, da bomo v bodoč? lahko povečali Izvoz v Italijo, če se bo istočasno dvignil naš uvoz italijanskega blaga. Saldo v novem kliringu v višini 51 milijonov lir pa se bo najbrž likvidiral postopno v zvezi z našimi plačili v Italijo, ki ne izvirajo od uvoza itaMjanskesa blae-a (plačila obresti, dividend in drugih dohodkov italijanskega kapitala v Jugoslaviji, zavarovalne premije itd.). Delno izkoriščanje kontingentov Italijansko-jugoslovenski gospodarski odbor je sicer sklenil, da ostanejo nespremenjeni kontingenti za uvoz jugoslovenskega blaga v Italijo, ki so bili sklenjeni lani 8. julija. Vendar bo treba glede na princip j ravnotežja v carinski bilanci izkoriščanje j teh kontingentov omejiti. Italijanska obla-stva, ki delijo uvo/na dovoljenja, bodo to sama urejala in bedo zaenkrat dajala uvozna dovoljenja v manjšem obsegu, dokler bo to potrebno glede na razvoj obojestranskega blagovnega prometa. Zmanjšanje našega izvoza v Italijo pa ne sme presegati 40% določenih kontingentov. Če pa bodo italijanska oblastva spoznala, da se lahko kontingenti izkoristijo v polnem 100-odstotnem obsegu brez škode za ravnotežje trgovinske bilance bodo v sporazumu z našimi pristojnimi faktorji izdala naknadno uvozna dovoljenja. Važno je seveda vprašanje, pri katerih kontingentih se bodo izdajala uvozna dovoljenja v manjšem obsegu. Po dobljenih informacijah italijanska oblastva zaenkrat ne bodo dajala uvoznih dovoljenj za uvoz koruze in pšenice, očitno zaradi tega, ker nimajo potrebe po večjem uvozu. Uvozna dovoljenja za živino se bodo zaenkrat zman jšala za 8 do 5%, uvpzna dovoljenja za les pa v nekoliko večjem obsegu, še bolj pa uvozna dovoljenja za rude in cement Najbolj se bodo skrčila dovoljenja Stanje Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke od 15. t m. zaznamuje pri nespremenjenem stanju zlate podlage v višini 1713.7 milijona Din (lani 1630.4) povečanje deviz izven podlage za 45.1 na 498.4 milijona Din (lani 604.2). Tudi razna aktiva, ki vsebujejo med drugim zlato in devize, so se povečala za 14.9 na 2052.1 milijona Din (831.8). Kovani denar v ndklju in srebru v blagajnah Narodne banke je narasel za 22.1 na 382 milijonov Din, tako da ja bilo 15. t. m. v obtoku za 818 milijonov Din kovancev (lani za 838). Menična posojila so se v drugi četrtini januarja skrčila za 13.9 na 1386.6 miiiiiona Din (1434.5), lombardna pa za 20 na 260.0 (252.8). Na pasivni strani se je obtok bankovcev skrčil za 198.3 na 5598.4 milijona Din in je bil pri tem za 384 milijonov večji ne?o pred enim !«tom in za 861 milijonov večji nego pred dvema 'etoma Obveznosti na nokaz pa so istočasno narasle za 249.9 na 2735.5 mi- za Izvoz v Italijanske kolonije, ne glede na značaj blaga. S to novo ureditvijo postanejo brezpredmetni začasni ukrepi, ki jih je izdala italijanska vlada na željo naše vlade v začetku januarja, po katerih je bilo ustavljeno izkoriščanje kontingentov za prvo letošnje četrtletje, razen za živino. O priliki zasedanja Italijansko-jugoslovenskega gospodarskega odbora je italijanska delegacija sporočila naSl delegaciji. da je Italija ukinila vse preference Avstriji in Madžarski. Zato tudi mi ne bomo uživali pri uvozu v Italijo nikakih prefe-renčnih ugodnosti, ker je a tem položaj Jugoslavije Izenačen s položajem Avstrije in Madžarske v smislu lanskega gospodarskega sporazuma. Nadalje so v odboru razpravljali o funkcioniranja novega klirinškega sporazuma, ki je stopil v veljavo 12. t m. Zaenkrat je določen obračunski tečaj 2 2883 Din za 1 liro. Da se zmanjša saldo naSih terjatev se bodo v bodoče preko kliringa vršila vsa naša plačila v Italijo, ne samo plačila za uvoženo italijansko blago. Tako bodo šla preko kliringa plačila za obresti in dohodke italilsnskega kapitala, za provizije italijanskim komistnnarjem. za zavarovalne tn pozavarovalne premije, za stroške jugoslovenskih dijakov, ki Študirajo v Italiji, za stroške Jugoslovanov, ki se zdravijo v Italiji, itd. Italija bo tudi poostrila režim dajanja uvoznih dovoljenj in bo v bodoče prepovedala trgovanje z uvoznimi dovoljenji. Glede vprašanja likvidacije salda starega kliringa v vttlnl 32 milijonov lir je bil dosežen sporazum, po katerem se bodo za pretežni de! teh terjatev oddale v Italijo državne nabavke. O vprašanju bazena Taon de Revel na Reki niso točne vesti, da se je naša država odpovedala pogodbenim ugodnostim glede tega bazena, vendar v vprašanju izkoriščanje tega bazena še niso bili doseženi definitlvnl sklepi. Odbor je razpravljal tudi o važnem vnrašanju uvoza riža Iz T tali'e. NaS letni konsum riža znaša okrog 3000 vagonov, od tega sami pridelamo 500 vagonov 2500 vaeonov r>* moramo uvoziti. Že v preišnj h letih je 80«% uvozne potrebe krila Italija polpg Egipta. Španije ln Indije. Španija trenotno ne pride v poštev. V odboru je prišlo do sporazuma, po katerem je Italija pripravljena Vriti vso našo uvozno potrebo riža. Obvezati smo se morali le. da bomo uvozili tudi oluščeni riž. O podrobnostih pa bo treba še razpravljati s pristojno italijansko ustanovo -s/Ente Nazlonale Risi«, ki dirigira italijanski izvoz riža. Člani italiianske delesracije so na zasedanju poudarili, da želi italijanska industrija doseči boljši plasman svojih proizvodov na našem tržišču, pri tem pa ne želi. da bi to šlo na škodo Interesov jugoslo-venske industrije. Omogoči na1 se večit uvoz onih italijanskih industrijskih izdelkov, ki se v Jugoslaviji ne izdelujejo. Prihodnji sestanek Prihodnji sestanek italijansko-jugoslovenskega gospodarskega odbora bo ob konca maja ali v začetku junija, In sicer v Jugoslaviji. Sklenjeno je bilo, da se do prihodnjega sestanka prepusti predsednikoma obeh deJegaclj gg. Pil ji ln Gianlni-ni ju. da po potrebi sama sklepata o eventualnih potrebnih spremembah sklepov beograjskega sestanka. iijoaa Din (lani 1856.1), in sicer privatne žirovne obveznosti za 204.1 na 1637.1 milijona Din, obveznosti na pokaz po raznih računih za 38,8 na 1082.7 milijona Din, medtem ko so se naložbe glavne državne blagajne zmanjšale za 2.1 na 15.7 milijona Din. V primeri z lanskim letom so najbolj narasle privatne žirovne naložbe, ki so lani 15. januarja znašale 855 milijonov Din. letos pa so narasle že na 1637 milijonov Din. Vrednost zlatega zaklada je znašala 15. t. m. skupaj z ofieielno preme jo 2202 milijo-na Din- kar predstavlja v primeri z obtokom bankovcev in obveznostmi na pokaz kritje v višini 26.42% (prejšnji teden 26.55). ČITAJTE ŠIRITE »J U T R O«! Stanje klirinških računov Posladnji izkaz Narodne banke o Stanju klirinških računov na dan 15. t m. zaznamuje aadaljnje povečanje salda naših terjatev v novem kliringa t Italijo za 0.8 na 51.3 milijona lir, medtem ko se je saldo starih klirinških terjatev le nebistveno zmanjšal na 32.3 milijona Irir. Narodna banka je 20. t m. izplačala po novem kliringu z Italijo klirinške nakaznice do štev. 1067 od 9. novembra 1937. Saldo naših klirinških terjatev t Nemčiji, ki je že prejšnji teden narasel za 2.1 milijona mark, se je ponovno dvignil za 0.4 na 15.3 milijona mark. Skoro nespremenjen je ostal saldo naših klirinških terjatev t Turčiji v vilini 9.7 milijona Din. medtem ko ee je saldo naših terjatev t Poljski skrčil za 1.4 na 14.4 milijona Din. Med pasivnimi klirimgi kaže saldo našega dolga t Češkoslovaški malenkostno povečanje za 0 4 na 139.7 milijona Kč. Saldo kliringa s Francijo, ki je v likvidaciji, se je zmanjšal za 0.8 na 12.7 milijona frankov, saldo kliringa z Relgijo. ki ie prav tako v likvidaciji, pa kaže zmanjšanje za 0.06 na 467 milijona belg. Naš klirinški dolg v Švici se je skrčil za 0.17 na 2.06 milijona švicarskih frankov, povečal pa se je saldo našega dolga v Madrarcki za 0.6 na 14.1 milijona Din in saldo našega dolga t Bolgariji za 0.1 na 1.5 milijona Din. Omeniti je še malenkostno zmanjšanje našega klirinškega dolga t Rumuniji za 0.4 na 34.6 milijona Din. V kliringa s Grfijo je znašal 13. t m. saldo grško-jugoslovenskih bonov v obtoku 73.1 milijona drahem, saldo blokiranih terjatev pri Grški banki pa 22.3 milijona Din. Gospodarske vesti = Promet na naših borzah. Kot zadnja objavlja sedaj Se beograjska borza podatke o prometu v lanskem letu. Devizni promet je znaša) lani 1400 milijonov Din (prejšnje leto 1082), promet z efekti 277 milijonov Din (211). 'promet z blagom pa 869 mMi-jonov Din (420). Ce primerjamo devizni promet beograjske, zagrebške in ljubljanske borze tedaj dobimo za zadnja tri leta naslednjo sliko (v milijonih Din): Zagreb Beograd Ljubljana 1935. 809 636 215 1936. 1531 1082 241 1937. 1777 1400 377 Kakor vidimo, nadkriljuje zagrebška borza po svojem deviznem prometu precej beograjsko borzo. V prometu z efekti pa prednjači beograjska borza, kajti zagrebška borza je imela lani le 46 milijonov prometa z efekti (nasproti 41 in 86 milijonom v prej dveh letih), beograjska borza pa je imela lani 277 milijonov prometa z efekti (nasproti 211 in 337 milijonov v prejšnjih dveh letih). Najbolj pa se je dvignil blagovni promet na beograjski borzi, ki je znašal 1. 1935. 197 milijonov Din, predlanskim 420 milijonov, lani pa 869 milijonov. = Cene bencinu popuščajo. Ko je bila lani v jeseni znižana državna trošarina na bencin in je bilo obenem uvedeno prisilno mešanje bencina s špiritom, je finančno ministrstvo odredilo, da morajo prodajalci bencina zaradi znižanja trošarine kakor tudi cene špiritu znižati prodajno ceno bencinski mešanici za 1.80 pri kilogramu odn. za 1.35 pri litru. 2e takrat smo omenili, da pri tem znižanju še ni upoštevana pocenitev bencina zaradi znižanja uvozne carine na bencin, ki je bilo istočasno izvršeno. Kakor poroča beograjska »Politika«, so uvozniki v zadnjem času uvozili v našo državo precej cenejšega inozemskega bencina, kar je imelo za posledico, da je prodajna cena precej popustila. Na uvoz bencina se plača sedaj samo še 9 zlatih Din carine na 100 kg, kar zna§a skupaj s carinskim ažijem in poslovnim davkom 1.80 Din pri kilogramu. Carina na nafto pa znaša le 3 zlate dinarje, tako da imajo rafinerije v razliki carine še vedno znatno zaščito v višini 1.15 Din pri kilgoramu. Kar-telirane rafinerije pa niso takoj po znižanju uvozne carine na bencin sorazmerno znižale cene doma rafiniranemu bencinu odn. mešanici, temveč so cene pričele popuščati šele v zadnjem času, ko je prišel na trg cenejši inozemski bencin. V Beogradu, kjer se je najprej pojavil inozemski bencin, je kartel nastavil ceno 5.55 Din za liter mešanice, v zadnjem času pa je pričel prodajati to mešanico za 10 do 20 par pri kilogramu ceneje V Sarajevu je prej kartel držal ceno 6.90 Din za liter. Cim se ie pojavila mešanica iz uvoženega bencina, je cena popustila na 6.20 Din V. Mostarju je prej kartel držal ceno 7.55 Din, pred enim mesecem jo je spustil na 7.S5 Din za liter, sedaj pa na 6.20 Din. Kakor se zdi, bo kartel tudi v drugih krajih primoran znižati ceno, Hm se pojavi mešanica lz cenejšega inozemskega bencina. = Italijanska ponudba m elektrifikacij* proge Sušak—Skrljeve. Kakor je znano, ee bo letos elektrifioirala železniška proga od S-.-šaka do Skrljeva (skozi sušaški predor). »Jugoslovenski kurir« sedaj poroča, da je italijanska industrija stavila ponudbo na ta dela. Potrebno bo nabaviti tri električne lokomotive za promet na tej progi Ponudba za dobavo teh električnih lokomotiv se glasi na 9 milijonov Din. Prav tako so nam Italijani stavili ponudbo- da to elektrifieirano progo vsaj v začetku oskrbujejo z električnim tokom k električne centrale na RekL = Pred uvedbo motornih vlakov na progi Beograd—Zagreb. V generalni direkciji državnih železnic razpravljajo pravkar o uvedbi motornih vlakov (vagonov) na progi Beograd—Zagreb. TI motorni vlaki bi vozili s hitrostjo 110 km na uro, tako da bi vožnja od Beograda do Zagreba trajala 4 in pol ure. V začetku bi obratovala samo dva taka motoma vlaka in bi se eden odpeljal zjutraj iz Zagreba, drugi pa istočasno iz Beograda-Tak motorni vagon bi lahko sprejel 80 potnikov, železniška uprava namerava naročiti tri take motorne vagone in hi stroški znašali 18 milijonov Din. Borze 21. januarja Na ljubljanski borzi so bfH. danes avstrijski Šilingi nadalje čvrsti in so se trgovali v privatnem kliringu po 8.63. medtem ko je bilo za angleške funte povprac ševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8 60 (v Beogradu po 8.6065). V grških bonih je bil promet po 29.5550 in v angleških funtih po 238. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani kakor včeraj 14.20, za konec iaim*-arja pa v Zagrebu 14.28, za 15. februar 14.34, za konec marca 14 45 ln za konec aprila 14.40. Na zagrebškem efektnem tržSftu Je tendenca v Vojni Skocfl nadalte čvrsta in je bil zabeležen promet po 438 (v Beogradu po 437 — 438). Zaiključek je bil še zabeležen v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 82 (v Beogradu prav taiko po 82). DEVIZE LJubljana. Amsterdam 2403.66—2418.26 Berlin 1736.53 — 1750.41, Bruselj 729.85 — 734 91, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.25 — 217.30, New york 4281.01 — 4317.33, Pariz 143.76 — 145.20, Praga 151-43 — 152.54, Trst 226.19 — 229.28. Ourih. Beograd 10. Pariz 14.30, 21.63, New York 432.75, Bruselj 73.20, Milan 22 7750, Amsterdam 24110, Berlin 174.25. Dunaj 84.10 Strx-kho1m 11150, Kobenhavn 96.55, Praga 15.20, Varšava 82. Budimpešta 86 25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. _ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 436 — 438, 4*/» ajgrarne 58 — 60. 6"/» dalm. agrarne 82 — 83, 7»'« invest. 97 — 99, 1% Blaair 88 — 88.50, 8®/« Blair 9550 —98; delnice: Trboveljska 220 den., Du-biovačka 410 — 430, Oceania 600 den. Jadranska 406 den. Beograd. Vojna Skoda 437 — 438.50 (437 — 438), za jan. 437 — 438 (437.50), za februar 437 den. (437.50), 4V, aigrar-ne 56.75 den, 6®/» begluške 83.50 — 84 (83.50), 6% dalm- agrarne 81.75 den. (82), TU stabiliz. 94 den. (94.50), 7«/0 invest 96 den, 7«/« Drž- hip. banka 100 den., 7»/» Blair 87.75 — 88.50, 8% Blair 95.50 _ 96-50, Narodna banka 7775 bL (7760), PAB 220 den. Blagovna tržišča ŽITO Cfr chlc&ge, 21. Januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 95.875, za Julij 90.50; koruza; za maj 60.625, za Julij 61.50. + Winnipeg, 21. Januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 126.125, za julij 118.875. 4-Novosadska blagovna borza (21. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: (78/79) kg): baška in sremeka 177 — 179; baŠl-a potiska 178 — 180; slavonska 178 — 180. Koruza: bašika nova 94 — 96; banatska 92 94; baška nova sušena 106 — 108. Oves: baški 127 — 129: sremski 128 — 130: slavonska 129 — 131. Ječmen: baški sremski, 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: baS'-a in sremska «Og» in 272.50 - 282.50; «2» 252.50 — 262 50; c5» 232.50 — 242.50; «6» 212.50 — 222.50: «7» 182.50 — 192.50; «8» 125 — 130. Otrobi: haSki in sreirs':i v vrečah 98 — 100. Fižol: baški in sremski 203 — 205. -f- BudlmpeStan«fca tenmlnsKa borza (21. t m.) Tendenca stalna. Koruza: za maj 13.68 — 13.70. BOMBAŽ IJverpool, 20. januarja. Tendenca staltna. Zaključni tečaji: za jan. 4.79 (prejšnji dan 4.73), za maj 4.90 (4.82), za sept 4.97 (4 90). + NewyorK, 20. Januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za feibruar 8.50 (8-47), za maj 84» (8.55). Kandidatne liste za senat Beograd, 21. Jan. o. »Službene novine« ao danes objavile prve od pristojnih sodišč potrjene kandidatne liste za bližnje dopolnilne senatorske volitve. Kandidatne liste so bile potrjene v Beogradu, v Novem Sadu, Skoplju, Nišu tn LjubljanL Samomor zagrebškega odvetnika in književnika Zagreb, 21. jan. o. V svojem stanova^ nju se je danes ustrelil zagrebški odvetnik dr. Rudolf Kolarič — Fišur, star 54 let. Pokojnika bi morali operirati zaradi bolezni v grlu ter je bil v nevarnosti, da izgubi dar govora. V trenutnem obupu je segel po samokresu. Dr. Kolarič — Fišur je bil znan tudi kot književnik. Objavil je svoje »Pesmi in prozo«, ustanovil »Koprive«, sodeloval Je te pred vojno pri »Po-kretu« in napisal več socialnih romanov. Tri njegove drame Je zagrebiko gledališče vpriaorilo že pred vojno. J utrl uiae Izhajati t »Jutru« Duana Castanares roman priljubljenega ameriškega pisatelja JAOKSONA G B E G O B T J A. Junakinjo, mlado dekle nenavadne lepoto, m lopovi odvedli iz gradu njenega umobolnega očeta bi jo uporabljajo moškim » vabo V zloglasni beznici, kjer se shajajo iskalci stota, pustolovci in zločinci. Tam jo odkrije kapitan Hawk, »rdeči kapitan«. — »Kaj potem T« — To boste brali v »Jutru«. > JUTRO št. IS . 5 ' SoSota, 22. L 1938, Asteroid Hermes — Grozotno opustošenje 1« 1908. v Sibiriji, ko je treščil meteorit na zemljo 2e tri mesece poročajo astronomi vedno znova o zanimivem nebesnem telesu, malem planetu ali asteroidu, ki ga je bil prof. Reinmuth iz Heidelbeirga odkril ob koncu lanskega oktobra. Asteroid se je tedaj z velikansko brzino bližal zemlji in že 30. oktobra je bil komaj za dve oddaljenosti meseca, to je za skopih 600 000 km, oddaljen od naše zemlje premičnice. Z astronomskega vidika je ta mali planot, ki so mu dali ime Hermes, zanimiv že zavoljo tega, ker razen meseca in me-teoritov doslej ni bilo nebesmih teles, ki bi jih bili opazovali iz takšne bližine. Hermes ima Izmed vseh znanih asteroidov tudi najkrajšo srednjo oddaljenost od sonca. Njegov tir je zelo ekscentričen, v bližini iBonca je temu bližji nego Venera, v največji daljavi od njega pa je skoraj dvakrat bolj daleč nego Mars. Na nebu &e je premikal tako hitro, da je že dva dni po svojem odkritju prešel iz nočnega v dnevno nebo in ga odtlej seveda ni bilo več mogoče opazovati. Da se pa svet še vedno zanima za to drobno nebesno telo, gre tudi na račun tega, da je baš sedaj, v sredini januarja, draga majhna premičnica, in sicer Eros, ki jo astronomi poznajo že 40 let, v bližini zemlje. Ta »bližina« pa je precej večja nego bližina Hermesa v lanskem oktobru. Znaša namreč več nego 80 razdalj meseca. Eros je tako majhen, da znaša njegov največji premer komaj 35 km. Kolikšen je premer Hermesa, ni mogoče reči. Za njegovega brata Adonisa, ki so ga odkrili predlansko leto in tma njemu podoben tir, so izračunali premer komaj 1 km. To ni videti dosti, bilo bi pa dovolj, če bi Hermesu, za katerega vzemimo tudi pri lično enak premer, šinila v glavo misel, da bi svojo pot v bližino zemlje nadaljeval in bi se nekega dne znašel na njej. Meteorit, ki je L 1908 treščil v neohlju-den predel Sibirije, gotovo ni bil tako velik, toda opustošenje, ki ga je povzročil na površini mnogih kilometrov, je bilo grozotno. Pred kakšnimi 5000 leti je treščil v Arizono izpodnebnik, ki je imel okroglo 200 m premera, toda jama, ki jo je napravil v zemljo, je tolikšna, da bi bilo v njej prostora za celo mesto. Razen tega so njegovi drobci preluknjali tla mnogo kilometrov daleč. Asteroidi so neprimerno večji nego največji znani nam meteorji. Nebesno telo te vrste, ki bi treščilo na zemljo, bi lahko povzročilo stra/-hovito katastrofo, in to celo v primeru, Ce bi padlo v neobljudeno pokrajino. Zvezda v bližini zemlje V Karlnfiallu m lord Tako so vkorakali v Nanking Jubilant Stanislavski Poveljnik japonske okupacijske vojske na Kitajskem, general Mocui, prihaja v bivšo prestolnico kitajske vlade Najboljše opremljena vojska na svetu Zaslužni utemeljitelj ruskega Hudožest-venega teatra, Konstantin Sergejevič Stanislavski je te dni dovršil 75. leto. Narodil se je očetu Industrijcu v Moskvi ter je kot srednješolec osnoval amaterski gledališki krožek. Polagoma je prešel k poklicnemu igralstvu. Njegovi največji gledališki uspehi so: Shakespeareov »Hamlet« in drame Antona Cehova. Velike uspehe je dosegel Stanislavski tudi z režijo Cajkovskega »Onjegina« in Mozartove »Figarove svatbe«. Najmočnejša kreacija Stanislavskega je bil dr. Stockmann v Ibsenovem »Sovražniku ljudstva«. V zadnjih letih je izdal jubilant svoje spomine z naslovom »življenje in umetnost«. Podvojitev porodov v Moskvi V 1.1937. se je v Moskvi rodilo 135.848 otrok t. j. dvakrat toliko, kolikor v 1.1936. Drzna tatvina v Toulonu Na postaji v Toulonu je bilo te dni ponoči ukradenih dvanajst denarnih vreč s 600.000 franki. Denar je bil v novcih po 10 in 20 frankov. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič v lovski koči Karinhall s pruskim min. predsednikom Hermannom Goringom Poživinjena japrnislca vojačina Japonci zahtevajo vino in ženske — Ostuden zločin nad dvema Angležinjama O dejanjih japonskih vojakov na Kitajskem, ki spadajo vse drugam nego v vrsto junaških dejanj, s katerimi se Japonci tako radi bahajo, smo imeli priliko poročati že ponovno. Sedaj poročajo iz šang-haja o novem primeru te vrste. V neki vasi je japonski vojak zahteval vina in žensk. Vino je dobil, potem se je spravil na drugi del svojih želj. Ustrelil je tri stare ženske in zaklal neko mlado, razen tega je ustrelil in zaklal tri moške. Nekega moškega in neko žensko so morali težko ranjena spraviti v bolnišnico v šanghaju. Dogodek je v šanghaju zbudil velik strah in nemir. Obnova miru v nesrečnem mestu je očitno nemogoča, dokler japonske oblasti svojih lastnih ljudi ne znajo ali nočejo brzdati. Na proteste odgovarjajo s stereotipnimi besedami, da se dogodek t preiskuje«. Po poroki ob Nilu Poročna pogodba med mladim egiptskim kraljem Farukom in kraljico Farido je zabeležena v posebni knjigi z naslovom »Madmata«. V tej knjigi se nahaja poročna listina, podpisana lastnoročno od kralja in njegove soproge. Do četrtka se je zbralo k poročnim svečanostim v Kairu okrog četrt milijona oseb. Nevesta je prejela dragocena darila. Francija ji je poslala v dar service sevreškega porcelana in dragocen gobelin, Italija kip iz alabastra, Belgija lovsko puško, Grška star kipec, državni poglavar Turčije Atatiirk pa je velel izročiti več daril po posebnem odposlancu. Med temi darovi se nahaja tudi izbrana garnitura namiznih prtov. Angleški bajoneti, nemške tomistre, francoski trenč-koti ln ameriške puške — Proviantrei kruh, je užiten celih deset let Japoncem je treba priznati, piše znani j ameriški časnikar H. O. Thompson, da so svoje vojake napravili za najbolje opremljene na svetu. Vse, kar se je v drugih vojskah izkazalo za dobro in praktično, so sami prevzeli: angleške bajonete, nemške tomistre, francoske trcnčkote, ameri- ! ške puške. Za paradne namene pa ne zapravljajo časa in denarja. To je opaziti najbolj pri kakšnih vojaških slavnosth, kjer so videti častniki prav tako kakor moštvo vse piej nego elegantni. Njih uniforme so nerodne, g-ufcaste, Skornji pie-veliki, visoki ovratniki mučni. Popolnoma drugače pa je na bojišču. Tu bržkone ni druge armade, ki bi bila bolj praktično opremljena, častniki nosijo s kožuhovino podloženo jopo brez rokavov, ki j:'m ne ovira rok. Pištolo, torba s kartami, daljnogled, municijo in kuhal-ni pribor imajo ob pasu ali pa si vse to obešajo preko ramen. Pri moštvu je enako, vse ima svoj dobro premišljen prostor in človeka ne more motiti. Na severnem Kitajskem nosijo japonski vojaki tople plašče s kapucami, deloma iz kamelje dlake, ki varujejo moža pred snegom, dežjem in m raze/j in ki jim krajce lahko zapnejo nazaj, da so kolena pri korakanju prosta. O strelskih sposobnostih japonskih čet nimamo nobenih točnih podatkov, ker jih Japonci skrivajo. Pravijo pa, da topništvo slabo strelja. Trdijo tudi, da japonsko letalstvo ni prvovrstno. V resnici se na Japonskem dogaja zelo dosti letalskih nesreč, toda oblasti pravijo, da je tega krivo slabo vreme. Sicer pa imajo japonska letala navado, da letijo precej nizko in v teh okoliščinah tudi njih zadetki z bombami ne morejo biti slabi. Topništvo in tren sta organizirana popolnoma po ev- ropskem vzorcu in sta se na strašnih severno kitajskih cestah dobro obnesla. Vendar pa je na tisoče konj umrlo zavo-> Ijo prevelikih naporov. V sedanji vojni je prehrana japonskih čet znatno boljša nego v prejšnjih vojnah. V prvi ki tajsko-japonski vojni je šla polovica japonskih izgub na račun beriberi-ja, danes je ta bolezen, ki jo povzroča napačna prehrana, izginila. Polirani riž so namreč iz proviantnih seznamov odstranili in nadomestili z drugimi živili. Vojaki jedo v glavnem fižolovo juho, riž, razno zelenjavo, goveje ali ribje konserve in kot železno racijo nosijo s seboj kruh, o katerem pravijo proviantni častniki, da je užiten deset let. Stroge zapovedi skrbijo za to, da se vsa pitna veda prekuha. O vojaških sposobnostih japonskih čet so mogoča razna naziranja. Vojak poedi-nec je nedvomno izredno pogumen, morda celo preveč pogumen, ker se nagiba k individualnim vojaškim dejanjem in pri tem ne pazi preveč na disciplino. Japonska pehota je najiboljga v ofenzivi. Nje napad, ki ga nosi fanatično navdušenje, je skrajno težko ustaviti. To ima svoj vzrok v tem, da smatra Japonec svoje življenje za nevažno, važen je le namen, kateremu življenje služi. Za Japonca v resnici ni častnejše smrti nego če pade na bojišču- Papir iz bombaževine V ameriškem Pittsburgu so baje odkrili postopek, ki omogoča izdelovanje papirja iz umetne bombaževine, slame in drugih poljedelskih odpadkov. Njujorški strokovnjaki prorokujejo temu izumu veliko bodočnost. Odpeljala se je v Palestino Soproga abeelnskega segala se Je preselila lz Londona v Palestino — Na postaji se je poslovil od nje bivši cesai Haile Setes? FIlm o Snegulčicf Poldrug milijon dolarjev stroškov za trak, ki je zahteval dva in pol milijona risb V New Yorku so imeli premiero filma --Snegulčica« slovitega filmskega risarja Walta Disneya. To je bil prvi njegov film, ki izpopolnjuje ves večer. Kakor pišejo newyorški listi, je -Umska predelava slavne pravljice doživela silen uspeh. Vsaka poedina figura v filmu učinkuje nenavadno živo in plastično. Avtor je posebno dobro karakteriziral sedmo-rico palčkov in gozdne živali. Pravljice niso modernizirali, naše stoletje se izdaja samo v pesmi, ki jo poje neki gozdni ptiček. Stroški za izdelavo filma so bili ogromni, znašali so poldrugi milijon dolarjev. Delali so tri leta in izvršili so 2 in pol milijona risb, od katerih pa so uporabili le desetino. V celoti je bilo zaposlenih 600 umetnikov, muzi kov. tehnikov in drugih oseb pri izdelavi filma- Za glasbo so izdelali nekatere nove instrumente, n. pr. pavko, ki je uglašena za štiri tone višje nego normalna. V eni izmed zadnjih noči so neznanci vrgli bombo v poslopje časnika i-Hva Maj Van Paos, ki ga izdajajo Američani v kitajskem jeziku. Trije Kitajci so bili ranjeni. Iz Londona poročajo, da je skupina osmih japonskih vojakov posilila dve Angležinji, ki sta se upali ponoči z dvema spremljevalcema zapustiti ozemlje mednarodne koncesije. Japonski vojaki so oba dekleti napadli, (privezali oba nurlška ik nekemu drevesu in izvršili svoj zločin pred njunimi očmi. Obisk v zakopih pri Teruelu Pred veselim dogodkom na Holandskem V pismu neki svoji prijateljici govori holandska prestolonaslednica princesa Julijama tudi o svojem bližnjem porodu tn pravi: »Vem, da upa Bemhard in vse ljudstvo zelo, da bo deček. Kar se mene tiče, bi bila najbolj vesela deklice.« Kraljevska družina je pred nekoliko dnevi dobila v dar štorkljo, ki eo je zelo veseli Ta štorklja se sprehaja sedaj dostojanstveno na dvorišču kmetskega posestva, ki spada v gradu Soestdijku, Imovit naslednik holandskega prestola Med tem ko sta spol in trne bodočega prestolonaslednika še negotova, je toliko bolj gotovo, da bo to eden najbogatejših otrok na svetu. Zasebno imetje holamdske vladarske družine znaša mnogo milijonov in ti milijoni se vsako leto pomnože za nove milijone iz dohodkov iz kolonij. 2e ob krstu dobi bodoči prestolonaslednik ah prestolonaslednica del dragocene zbirke draguljev, ki je last kraljice Vilje-mine. Neki holandski državnik je z ozirom na te okoliščine izrekel te dni šaljive besede: »če bi mene čakala takšna bogastva, bi ne dal, da bi tako dolgo čakali name!« Najmlajša ameriška babica V StLouisu, U.S. A., imajo najmlajšo staro mater v Zedinjenih državah. To je 34 letna Stella Woskinova. Njena 18 letna hči je vzela za moža 17 letnega fanta in mu je zdaj pgvila dvojčka. Po italijansko-avstrijsko-mad žarskem diplomatskem sestanku v Budimpešti je priredila ondotna vlada ples, katerega so se udeležili diplomatski predstavniki teh držav hi mnogi povabljeni gostje. Na tem plesu se je zavrtel na parketa it. zun. minister grof Clauo s soprogo nemškega poslanika ipft budimpeštanski vladi »Te cevi je naravnal gotovo zopet tisti topniČaj. ki gleda vedno navzkriž,« i»EverybodyB W6eklj«) VSAK DAN ENA Vojni minister španske republikanske vlade Prieto ogleduje strelske Jarke pred mestom, za katero se bijejo zopet hudi boji Kongres pleše • • • ANEKDOTA Mezzofanti Je bil eden največjih umetnikov spomina vseh časov. Obvladal je niS manj nego 58 jezikav. Cesar Franc. L ga Je eprejel v avdienci in ga vprašal, ali nI imei težav, da se je priboril do znanja toliko Jezikov. »Samo pri prvih pet in dvajsetih,« Je odgovoril Mezzofanti skromno. VJUTROc 5t 18 SoSob, 21 L 2938» M oltarni pregled Bolgarsko kulturno življenje 1. 1937 Sofija, januarja Letna bilanca bolgarske literature stoji v senci več križev. Postavljajo spomenike na grobove cele vrste pisateljev, izmed katerih so nekateri zapustili globoko sled v sodobnem bolgarskem slovstvu, Jovkov je bil cvet bolgarskega leposlovja- Anton Strašimirov pa najnaprednejši v dramatski literaturi. Smrt tolikih prizadevnih pisateljev je 5e bol i osiromašila bolgarsko književnost, ki že brez tega kaže znake pomanjkanja. Večjo aktivnost je pokazala skupina okrog lista »Zaveti«. V njegovi knjižnici je izšlo več izvirnih knjig, med njimi »Vžled« drama Dobri Nenadova, >Gre po ravnici« — K. H. Petkova, »V jarkih« — D. Kalfova, »Prah za čredo« — Mateja Beleva in »Hajduk ne hrani matere« — Orlina Vasiljeva. Račo Stojanov je objavil povest »Marija Magdalena«, izšle 60 tudi povesti Ilče Vol-neva in prva knjiga novel Mihalakija Geor-gjeva. K. Konstantinov je obelodanil knjigo »Pod zemljo«, D. šišmeaov pa nov roman. V ostalem je leposlovna proizvodnja močno omejena in slaba ter ne zaznamuje nikake-ga napredka. Vzlic temu pa je tudi v tej sla bi bilanci nekaj točk. ki so poleg že omenjenih knjig zanimiv donesek lanskega leta v bolgarsko slovstvo. Tako ja skupina umetniških realistov dala nove romane K. Beleva, Gonča Beleva, Marije Grubišeleve in P. Mateva. Tej skupini pripadajo večidel starejši pisatelji. Izmed mlajših so izdali nove knjige L. Strelkov, A. Baruhov, A. Gu-Ijaški. Mlajši so se zlasti odlikovali v časopisih. Medtem ko je pripovedna proza vsaj količinsko še dobro odrezala je lirika skoraj na zadnjem mestu v vsej knjižni in časopisni produkciji. Sedanja bolgarska lirika je slaba. Omeniti je samo Grubešlievo zbirko »Most« in na pragu novega leta izišlo knjigo pesnitev Mladena Isaeva »Tervožna poe-ma«. Ta knjiga nedvomno izpričuje avtorjev napredek. Z znatno reklamo se skušajo uveljaviti provincialni pisatelji, vendar nieo dali t lanskem letu nič pomembnejšega. Kvečjemu bi lahko omenili leposlovni spis mladega pisatelja iz province St. Daskalova. tudi v mladinski književnosti, ki je včasi na Bolgarskem obilno in lepo cvetela, ni dalo prejšnje leto nič znatnejšega. Tembolj procvitajo učbeniki in druge praktično uporabne izdaje. Periodična literatura je takisto slabokrvna. »Zlatorog« je bil moral zmanjšati obseg. »Bolgarska misel« ne kaže literarnih pre-tenzij. »Literaturen glas« se omejuje samo na ožji krog, a »Čas« ne more živeti brez mnogih fraz. Gledališče si je v minulem letu prizadevalo, da bi povzdignilo in podprlo domačo dramatiko produkcijo. Prejšnja sezona v Sofiji je bila dvorjana z bolgarskim komadom, ki jo je res srečno preživel. Povišano zanimanje za dramo se je pokazalo zlasti tedaj, ko je narodno gledališč« razpisalo natečaj za najboljšo izvirno dramo. Prvo nagrado je prejel D. Penčev za igro »April 1876«. Pisec živi v provinci iai je bil dosihmal ne-an. Toda zdi se, da je bil ta vzpon samo trenuten pojav, kajti ob koncu sezon? so listi pisali, da ni bolgarske. lepe bolgarske drame. Občinstvo je niti ne zahteva«. Za najznačilnejše bolgarsko glasbeno delo proglašajo pesnitev Ljubena Pipkova »Janinih devet bratov«. Pančo Vladigerov je spisal nov koncert za piano, ki ga je izvajal na prireditvi filharmonije. Glasbena Kronika zaznamuje s ponosom zmago bolgarskega pevca Todora Mezarova v dunajski operi. Na področju likovne umetnosti ie bilo več razstav, ki 60 imele večji ali manjši uspeh. Bolgarski umetniki so priredili razstave v Varšavi in Chicagu, a v Beogradu so imeli lep uspeh karikaturisti. Tudi bolgarska arhitektura se zadovoljivo razvija. Tih. Milisavljevi6 Človek, beseda, glas V ponedeljek aadtopi ▼ opernem gledališču plesalka Katja Delako-va s svojo skupino. Ga Delakova nam je s tem v zvezi napisala nekatere misli Pred tvojim oknom brH lat Nespremenjeno enakomerno sveti vso dolgo noč. A vendar je en plamen tvojemu očesu, tvoji du- ši tako blizu in svelai, ko ee prebudiS o polnoči. pa zopet tako medel in oddaljen, ko ga slabi jutranja zarja. Kadar ga gledaš z mirnimi široko razprtimi očuii, tedaj je njegov so! nežen, mehkobno se širi v prostor. Pripre? oči. zamežikaš z njimi in njih ozka pri-ostrena odprtina spremeni mehko svetlobno valovanje v trde, hladne, svetlo bele žarke, podobne rezkim zvokom, ki trgajo dušo in izvijejo iz telesa krčevite, hipne gibe, zamahe, okrete... Drearalješ v svoji sobici z zaprtimi očmi pa ti iz podzavesti rastejo spomini aa besede in pesmi ki si jih zaznal danes tu, jutri tam. Morda si jih čital z vzhičenjem, pel v prekipevajočem navdušenju ali te je kdaj ranila njih brezobzirna ostrina Vseeno 1 Sprejel si jih vase, ne znebiš se jih več in kadarkoli zapreš oči, te znova zasledujejo, preganjajo, božajo in tolažijo, dokler se nekoč ne zaveš, da so ee davno prelevili v ritme, gibe, telesni izraz. Dan za dnem zapuščaš svojo sobico, hodiš med ljudi- gledaš njih početje in pozabljaš t tem širnem vesoljstvu na svoje tihe sanje m nase. Vidiš golo, kruto resničnost, moraš jo videti, če znaš na stežaj odpreti svoje oči, svojo sprejemljivo dušo. Iu ta resničnost te dirne z isto silo, kakor Banje v tesni izbieL Nje mnogotero življenjsko valovanje ee ▼ tebi zgosti in sprosti, takrat. ko privre na dan ▼ obliki žive plesne geste. Človek, beseda barva so temeljna gftofe ustvaritvam, ki jih prinaša plesni večer 24. t m. t operi. Katja Delakova Na predavanju Henryja de Montherlanta Pariški literarni torki v času Exsposition 1937 so bili izraz težnje, pokazati svetu ustvarja jočega francoskega duha tudi v literaturi. Pokazali pa so obenem, da je Francozu literatura še vedno ostala eno glavnih gibal življenja in družbe. Prav nič ni bilo pri teh od tedna do tedna bolje obiskanih predavanjih čutiti, da bi stala literatura kje stran od življenja, marveč, da |e še vedno »ia cause de to ase. Predavatelji, med katerimi so najbolj blesteča imena, pa 60 tudi v teh svojih predavanjih. ki so jih posvetili razlagi svojega umetniškega dojemanja in podajanja, svo jim odnosom do čitateljev ali kakšni bolj 6pecialni temi, dokazali, da jim življenje v vsem svojem mnogoličnem- zapletenem, resnega švudL.:a zahtevajočam kompleksu ni tuje. da ga ne motre kot senilni ali zagrenjeni opazovalci, temveč da stoje sredi njega in da ima sodobna francoska literatura pisatePe. ki zares pišejo in razglabljajo o vseh problemih. Krog obiskovalcev teh v duhovitosti in razumu posamezn;h predavateljev iskrečih se pri red i lev je tako naglo rasel, da je bil že pri prvem Mauroisovem predavanju pa vseskozi do zadnjega Duhamelovega tako r-dik. da so po vrsti vse dvorane j>ostajale premajhne, kljub temu, da so se obiskovalci potrpežljivo stiskali in prenašali celo poletno vročino v zaprtem prostoru. Vstopnine ni bilo. vendar je bilo dokaj težko priti do brezplačnih vstopnic, ki jih nihč11 niti pregledaval ni. Pri prvem Mau-roisovem predavanju sem bila toliko srečna da sem lahko stala v foverju malega študija v Theatre des Champs Elvsees. ki je bil nabito pol in tako le bolj slutila, da je predavatelj govoril o tajnah svoje pisateljske tehnike in svojih literarnih začetkih ter fa-scinira! vse s svoiim finim in globokim načinom predavanja. Posrečilo se mi je, dobiti vstopnico za naslednje predavanje Henryja de Montherlanta. še mladega, izredno hvaljenega izredno napadanega pisatelja, ki je zbudil s svojimi številnimi romnni. kakor »Pitie pour les femrnes«, »Les Celibataires«, (o njih je pred kratkim »Jutrom poročalo) doka* pozornosti in d^bat. Z velikim zanimanjem sem pred predavanjem prečitala par njegovih del in mislim, da nri mora tudi človek, ki ga njegov stil in izbira snovi ne prevzameta, priznati veliko nadarjenost in čutiti, da ga pisatelj naravnost poziva, da zavzame do problemov, ki ??h secira, svoie onrorlePpno stališče. V svojih zadnjih delih v^rno slika sodobno meščan-ko družbo zlasti v nienih erotičnih, mnogokrat absurdnih odnosih Majhen narod kot -mo mi do tega velikega, osvetlitve potrebnega problema ne zavzema dovolj resnega stališča ln ali ga sploh zavzema? Le prehitro pade v kakšen ekstrem, v kvan-to ali tartufeko prikrivanje in tajen je problema Sreča mi je bila to pot milejša in dobila sem skromen prostorček, odkoder 6em predavatelja lahko videla in slišala. Dvoram ©pet nabito polna pozornega občinstva, skoraj samih Parižanov! Predavatelj je govoril o odnosih umetnika do življenja* in umetniškega ustvarjanja. Živo sem videla v njem njegovega junaka, pisatelja Costalsa. Kakor on, ima tudi njegov tvorec »la laideur de ceux sauf eerire«, ia je vendar tako prepričevalno naslikala muke mlade, nepriznane pisateljice, ki sanja le o tem, kako bi spet pisala, da se jasno čuti, kako globoko je to doživljeno in ka,Ko je ustvarjajoči duh prisiljen- slediti svojemu geniju. S sugestivno silo nas je prepričal, da je to eden najglobljih problemov, ki jih doživlja in podaja; zato tudi pravi njegov kritik Polles. da bo Montheriant lahko umrl v zavesti, da je dobro izpolnil svoro nalogo in da bomo v njegovih delih vedno slišali utrip življenja, prav tako kakor slišimo šumenje morja v morski školjki. Potem se je sdla diskretno dotaknil vprašanja, ali sme umetnik rorabljati intimne doživljaje in senzacije drugih v svojem delu. Del kritike ga je namreč zelo ostro napadal, ker je baje v svojem romanu »Pitič pour les femmes« in kasneje priobčeval celo njemu namenjena ljubavna pisma. Trdil je. da so mu prizadete osebe celo same dovolile to. češ da se morajo osebni razlogi umakniti višjemu razlogu iz dejanskega življenja ustvarja jočega genija. Predavanje, ki je poslušalce prepričalo zaradi svojega resnega tona in jih prevzelo zaradi ganljive pisateljeve odkritosti, je. ime-. Io velik uspeh in zbudilo silno odobravanje. Zame kot tujko js bilo vrwenje okoli pisatelja po predavanju le posebno zanimivo. V foverju so prodajali njegova dela in dajal, js avtostame. Bilo je. veliko prerivanja, obožujočih besed ia pogledov in zdelo se ml fe «a —---------- (menda iti treba poudarjati- da eo bile dame ▼ večini), ne bi prav nič protestirala, Če bi postala naslednja njegova Muza. M. K. Zapiski »Življenje la svet« prinese ▼ prihodnji (ponedeljski) številki članek »Nova znanstvena odkritja (hrana in fiziološki razvoj, funkcijske dobe stanic, moderna tehnika ▼ biologiji), dalje članke o sueškem prekopa, o zimi na visokem severu, o Bmnislavu Nušiču (Iv. Podržaj). o živalski in človeški duši, spominske vrstice o dr. A. Šerku, potopi« iz Japonske Rišikori, nadaljevanje Dumasovih »Treh mušketirjev« * Nftrrent-randersovimi ilustracijami, potem K. Koc-jančiča členke o fotoamaten&kih zadevah. B. R. filatelistačne novosti in več ostalih rubrik. Posamezni članki so primerno ilustrirani Priporočamo »Življenje in svet« pozornosti čitateljev! K članka • »Razorih«, ki ga je objavil v tej rubriki France S., nam je poslal urednik »Razorov« g. Tone Gaspari z Rakeka tale odgovor: 1. Vojska in vojna Da sta to dva različna pojma, ve vsak nižješolec. ker o tem itak še preveč rešetajo naše zgodovinske učne knjige. Pri »Patrulji« pa sem položil besedo vojska v usta nosača, ko pravi: »Ala, mrliči, pokonci, vojska bo!c. zato. ker pač tedaj nihče izmed preprostih vojakov ni razločeval teh dveh pojmov. Za tedanjega fronta rja je obstajalo in še obstaja, »da je bila svetovna vojska najbolj krvava vojska izmed vseh«. Torej ta pojm je zgolj v ustih vojaka 2. Dei gre (hodi), kri gre i« nosa Ljudstvo govori res dež gre (nikoli hodi), kri teče iz nosa (nikoli gre), govori pa tudi: dan se dela. mrak ee dela, (dasi je narodna pesem: se že mrači ...) sneg pada (dasi ga ni slišati). Ali niso boljši pri vseh teh pojmih glagoli: dežuje (glej Glo-narjev slovar 48), krvavi (zato: krvavitev), mrači se, dani se, ro«i, prši. sneži... Ljudstvo že izpušča osebkovo besedo in pravi: zunaj prši (nič dež), rosi, mete. Pač pa toča pada ali gre. ker razbija. Razori ne bodo pisali, »da je šel (ali celo hodil) dež kar vse popoldne«' temveč, da je deževalo, snežilo. rosilo. pršilo itd., kakor to ie po večini vsi pišejo. Te oblike se bodo sčasoma tudi uveljavile v knjižni slovenščini, o tem sem prepričan. 3. V Rakeku in na Rakek«. V prejšnjih letnikih je prav pisano: na Rakeku. Iz tega sledi, da je to zgolj tehni&na napaka, ki je pač ušla korektorjevemu sviič niku. 4. Čemu je privlekel g. člankar za uho med ostalo budi: moram in morem ne vem. V Razorih ni tega. Mogoče — naj mi oprosti — zaradi tega, da je bil laže — razočaran. Tone Gaspari 0 potrebi kodifikarije delovnega prava je napisal sodnik dr. Stojan Bajič. privatni docent na naši univerzi, spomenico za osmi kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije, ki bi se bil moral vršiti v Novem Sadu. Del te izčrpne spomenice, ki se dotik« ene izmed naših najnujnejših pravnih potreb, je sedaj izšel v posebni slovenski brošuri ▼ založ- bi »PrtnsAiBaK v Beograda fa J& priporočamo v preči tanje slehernemu, ki ee zanima za našo zakonodajo in za najavne zadeve sploh. Glede na to, da je zgradba našega delovnega prava v glavnem dograjena in da tudi ustreza sodobnim zahtevam, da pa po drugi strani mrtva črka zakonov še vedno ne more izpolniti funkcije, ki je zakonom namenjena. za kar bi lahko navedli več vzrokov, se dr. Bajič s prepričevalno utemeljitvijo zavzema za kodifikacijo našega delovnega prava in navaja obenem razvrstitev te ko-difikacije kakor jo je na splošno ie utemeljil ▼ prvem delu svoje knjige o delovnem prav«, o kateri smo na tem mestu že poročali 251etnira pisateljskega delovanja Mirosla- va Krleže. Letos poteka 25 let, kar je vstopil v hrvatsko literaturo edea njenih današnjih predstavi tel jev Miroslav Krleža V zvezi tem izda Biblioteka nezavisnih piaaca v Zagrebu kot jubilejno izdanje šest njegovih novih knjig in sicer roman »Banket u Blitvi« (2 knjigi), »Jurai Križanič« (roman 2 kniigi), »Potopisi« in »Uspomene«. V doslej Še nezaključeni prvi seriji Krleževih spisov so izšle pri isti založbi »Pjesme u tmini«, drama »Golgota«, »Novele« in »Deset krvavih godina« (izven prodaje). V februarju izide zbirka »Ratne stvari«, t aprilu pa »Govori i polemike«. S. M. Štedimlija. Črnogorske štamparije a petnajstom vijekn (Zagreb, 1938- knj. Če-lapa Gjorgja). Kot poseben odtis iz »Grafič-ke revije« ie izšel v lično opremljeni brošuri spis znanega Črnogorskega publicista. V uvodu je citirana pesem J. Sundečiča in reproduciran lesorez M. D. Gjuriča »Monah Makarije«. nakar sledi članek o pomenu tiska Sele po tem uvodu se začenja razprava, ? kateri dokazuje S. M. Štedimlija, da prva tiskarna, ki je tiskala knjige v cirilici ni bila v Krakovu, marveč v črnogorskem Obodu. sedežu dinastije Crnojevičev. »Oktoih«, knjiga, ki naj bi izšla kot prva L 1493 v Obodu, ni bila prva knjiga, marveč eo tu tiskali že pred tem letom, samo da so se prve kniige ohranile v nepopolnih izvodih. Tiskarno v Obodu je ustanovil Ivan Cmojevič. oče zadnjega črnogorskega srednjeveškega vladarja Djuraja Crnojeviča. V Benetkah roieni Ivan je dal zgraditi cetinjski samostan. Umrl je leta 1490. 2e Ivan je bil kupil tiskamo in jo dal namestiti v Obodu ter se je po vsej verjetnosti že L 1485 nahajala v novi prestolnici — v Obodu. Prenehal je delovati L 1496- ko je Djuradj odšel v Italijo. Njegov tiskarski vodja Makarije ie odšel pozneje v Valahijo in je na začetku 16. stoletja tiskal tamkaj cerkvene knjige v cirilici. Postal je celo škof in je umrl L 1541. Potemtakem bi bila prva tiskarna ki je pričela tiskati knjige v slovanskem jeziku. ustanovljena v črnogorskem Obodu te nekako ob istem času kot tiskarna v Benetkah (1483), v kateri je bila natisnjena prva knjiga v glagolici. Razpravi je dostavljena pesem A. šenoe »Črnogorska štam-parna« in cela vrsta črnogorskih anekdot o tisku. ŠPORT Naši smučarski tekmovalci v Sofiji Naši smučarji bodo v Sofiji do nedelje odvali gostoljubnost Bolgarov. Smučarske tekme, ki bi morale biti ▼ sredo, so bile zaradi od juge preložene na nedeljo. Slika predstavlja naše smučarje pred cerkvijo Sv. Nedelje v Sofiji v družbi funkcijonarjev bolgarskega saveza. Stoje od leve na desno: Pribošek, tajnik S m. K. Sofija Petrov, vodja naše delegacije Tone Dečman, podpredsednik bolgarskega saveza Ganev, Zupan, podpredsednik SK Sofije Bobev, Karel Klančnik in še nek odbornik bolgarskega saveza Dva dni v Bohinju bodo smučarske tekme za prvenstvo ljubljanskega podsaveza v klasični kombinaciji Danes tn jutri bodo v prelepem bohinjskem kotu, ob vznožju črne prsti in znamenitega Vogla, na prostranih terenih Bo-gatinovega kraljestva, tekmovanja za prvenstvo ljubljanske zimsko-sportne podzveze v klasični kombinaciji. Ta klasična tla so od začetkov našega športnega smuča rs tva najbolj pripravna za smučarska tekmovanja, nudijo pa tudi smučarjem izletnikom vseh vrst lepo priliko za udej-stvovanje. Spored teh prvenstvenih tekmovanj je razdel jen na dva dneva, ln sicer bodd danes ob 14.30 startali tekmovalci v teku pri gostilni v Bistrici, jutri v nedeljo ob pol 1L pa na Hannsenovi skakalnici v Polju v skokih. Udeležba bo, kakor se lahko sodi po prijavah, zelo številna in tudi snežne razmere so letos v Bohinju še dovolj ugodne. Železniške zveze s posebnim smučarskim vlakom jutri zjutraj ob 6. in z nedeljsko polovično povratno karto, so zelo prikladne, cene za oskrbo po prav nizke. Smučarji in prijatelji zimske narave, Izrabite to ugodno priliko in pohitite v Bohinj. kjer boste lahko gledali ogorčene borbe naših najboljših smučarskih teikmoval-cev, obenem pa se naužili zimskega veselja v čarobnem bohinjskem predelu. Dve pozabljeni smučarski tekmi Na Jezerskem in v Kotljah Smučarski klub Ju-zersko je izvedel preteklo nedelio kluleko prvenstveno tekmo v teku na 18 km za prehodni srebrni pokal z višinsko razliko 400 m. — Startalo je skupno 13 tekmovalcev, od katerih jih je 12 prispelo na cilj. eden pr, je izstopil. — Naslov klubskega prvaka v teku e> je priboril zopet naš univerzalni >Cen"ek«. ki ima sedaj največ sar.s, da si končno osvoji STebrrui pokal, za katerega se bije ljuta borba že četrto leto. Dasi je bila proga zaradi menjajiočega se snega težka, vem 1 ar so bili doseženi naslednji rezultati: Tepina Vinko 1:21:25 Pavlov:č Boroljub (pogran. četa) 1:22:40. Kumer Peter 1:27:15, Durnik Korol 1:29:09. Vole Andrej 1:20*1. Pantovič Zoran (pogran. čeM 1:3">:50. Tiberi e Adolf 1:38:14. Rebolj Franc 1:41:20. Zivkovič Svetosav ''pogran četa"* 1:41:22. Tomaz.in Viktor 1:42:36, Mprovič Mi^r (pogran. četa} 1:42:49. ?,ivkovič Dobos-j v f pogran. četo") 1:55:35. Da imamo Jezerjani za ta lep spori zares (fosti smisla in veselja, ie pokazala Številna publiko na cilju-.- ki je tekmi sledila z velikim zanimanjem ter nagradila vsakega posameznega tekmovalca z aplavzom— Kaj vse zanimivega in lepega nas še čaka 12. in 13. februarja, ko se boHo v našem planinskem raju pomerili naši najboljši, ke-noni h Gorenjske za prvenstvo podsaveza v alpski kombinaciji. Preteklo nedeljo je še priredil smučarsko tekmo, kombinirano v teku na 8 km in smuku, emučaisvi klub Guštanj-KoTje, in sicer za prvenstvo »koteljske repu/Ji-e«. Snežne razmere ■niso bile najbolj ugodne, kajti sneg je bil pri smučarski koči in v višinah zmrznjen, v dolini pa južen. Proga je vodila v smuku od koče v dolino, potem v vzponu mimo Kogovnika ter zopet v smuku mimo skakalnic« v Koilje s ciljem pred Vastlnom. Tekmovalcev je bilo 24 in 60 bili «i"6eženi naslelnji rezultati: 1. Stcfič Andre-i 25:05. 2. Koren Alojz 28:04. 3. Stefič Matevž 29:13, 4. Hrovat Franc 29:15. 5. St^rčko Anton 29:17. 6. Steiner Josip 29:43. Po tekmovanju so bili v gostilni Vastl razglašeni rezultati in razdeljene nagrade. Razpis dri. prvenstva v klasični kombinaciji v Bohinju JZSS razpisuje v dneh 1. in 2. februarja t. L za vse verificirane tekmovalce državno prvenstvo v teku na 18 km ln skoke za kombinacijo v Bohinja. Tek na 18 km __ ___in T. sftnftl pa n t II na Ing. Hanssenovl skakalnici. Opozarjamo vse klube, naj prijavijo svoje tekmovalce, ki bodo nastopili na tem tekmovanju, na določenih tekmovalnih prijavnicah najkasneje do petka 28. t. m. Prija»-nine nL _ __ Tekmuje se po tekmovalnih prsvflnlkfli JZSS. Start ln cilj bosta pri Sv. Janeza, čas starta in podrobnosti glede daril bodo objavljene naknadno. Vodstvo tekme CT> od 30. t m. dalje v hotelu Sv. Janez ob Boh. jezeru, kamor naj se vsi interesenti obrnejo glede prenočišč in ostalih informacij. Izlet gorenjskih smučarjev v Bohinj Jesenice, 20. Januarja Da poživi zanimanje za zimski šport in da pospeši tujski promet na Gorenjskem, je GZSP sklenila organizirati izlet gorenjskih smučarjev v Bohinj v dneh od 18. do 21. februarja V okviru tega izleta se bo poleg klasičnega prvenstva GZSP za odrasle in mladino, vršilo tudi tekmovanje v smuških likih, patrolnih tekih itd_ tako da bo tekmovalni program zelo pester in zanimiv. Nedvomno bodo ta tekmovanja pokazala velik napredek v tekmovalni tuniki posameznih tekmovalcev in klubov. Borba za prva mesta bo zelo žilava in težka ker presenečenja niso izključena, saj ima GZSP med mladino mnogo mladih talentov in moči, ki bodo kaj kmalu dosegli uspehe Smolejerv, Pračkov. Heimov in drugih. Ne bo pa izlet nudil udeležencem samo prvovrstnega tekmovalnega programa, temveč bo poskrbljeno tudi za zabavo in to ▼ ta namen prirejenih več zabavnih večerov v Bistrici in v hotelih okrog Jezera. Ce pa se bo našel kdo, ki ga tekme ne bodo zanimale, niti se ne bo mogel ogreti za zabavne prireditve, bo našel največ užitka in trajnega zadovoljstva- če bo obiskal emuške postojanke v okolici Bohinja, ki eo po uvoji izredno lepi legi in lahkem dostopu znane kot najlepše v naši domovini Ker je GZSP že zaprosila za polovično voznino na železnici od vseh smeri do Boh. Bistrice, je pričakovati obiskovalce tudi izven Gorenjske, ki jim drugače ni vedno dana prilika da bi obiskali Bohinj in njegovo okolico pozimi. GZSP že sedaj vabi vse organizirane ia samostojne smučarje kakor tudi staro gardo turistov, naj za ta praznik GZSP obiščejo Bohinjsko dolina Občni zbor Korotana v Mežici Preteklo nedeljo je bil v Mežici občni zbor tamošnjega kolesarskega kluba »Ko-rotaiaa«, ki se ga je ulieležil tmii predsednik Koroške kol. župe g. Vinko Cajnko. Poročila vseh funkcionarjev so bila soglasno sprejeta in je prejel ves odl>or razreš-nioo z zahvalo za dosedanje res usj>ešn« delo. Prod volitvami novega odbora je še spregovoril predsednik župe g. Cajnko in apeliral na vse. naj še dalje vztrajajo v dosedanjem delu. Pri volitvah je bH izvoljen za predsednika g. Vehovc Framc, za podpredsednika Zmagej Avgust, ze tajnika Kočan Anton, za blagajnika Erženičnik Franc, za tehn. referenta čop Ivan, za odbornike pa Krajine Silvester. Medved Jernej. Prevolnik Jože in Senica Franc. Sledmjnč je občni zbor skl©. nfl, da se v klubu osnuje še zi-msko-sport-oa in nogometna sekcija SK Ljubljana. Drevi ob 19. strogo obvezen sestanek liginesa moštva. Zbirališče pre(d Emono. Podrobnosti na običajnem mestu. Smučarski klub Ljubljana obvešča vso smučarske klube, da ima na razpolago za vse prilike tekmovanj razne plakete ra slalcJA, smuk, tek Ln skoke ter diplome. Po potrebi naj se klubi obrnejo na klubovega gospodarja Oskarja Kurneria, Ljubljana, Fa. A. Goreč, Tvrševa cesta št. 1. Kolesarska sekcija 2SK Herm-esa sklicuje redno sejo v nedeljo 22. t. m. ob 10. v restavraciji Novi svet Seje naj se sigurno udeležita Pg. Kačič m A buta ar. Sa bi jaška sekcija SK Cel ji je pričela delovati in šteje ž& 40 članov. Treningi so pod strokovnim vodstvom vsak torek iu petek od 20. dalje, začasno v salonu pri »Zelenem travniku«. Vabijo se k sodelovanju in vpisu v novo sekcijo vsi gospodje in dame, ki imajo veselje do tega viteškega športa. Podrofne informacije se ''oin.jo v trgovina T. Kopušar v Narodnem domu v Celju, kjer se vpisujejo rovi člani. SK »Adrija«. Drevi ob 19.30 važna redna odborova seja na of ičajnem mestu. Vsi in točno! Službena vremenska poročila po stanja z dne 21. t. m. Rateče-Planica. 870 m: —6, jasno, mirno, osrenjea sneg. 85 cm, drsališče doma Ilirije uporabno. Planica-Tatnar, 1108 m: Jasno, mirno, prši Ž 110 cm. Vršič. 1601 m: pršič, 110 cm. Kranjska gora, 810 m: —5, barometer se dviga, jasno, mirno, osrenjen sneg, 60 cm. sankališče in drsališče uporabno. Dovje-Mojstrana, 650 m: —1, jasne* mirno, 25 cm snega Pokljuka-Sporthotel, 1300 mt —Z jasno, 25 cm pršiča na 100 on podlage, skakalnica uporabna. Sv. Janez ob Boh. jez., 530 m: —7, jasno, mirno, deloma srež na 50 cm podlaga Zlatorog v Bohinja. 530 m: —7, jasno pršič na podlagi 50 cm. Dom na Komni, 1520 m: —9, Jasno, K) pršiča na podlagi 170 ran. Dom na Kofcah, 1500 m: —5, Jasno. Koča na Zelenici, 1534 m: —6, jasno. Ljubelj, 1370 m: —6, jasno, sankališče uporabno. Dom na Krvavcu. 1700 m: —10, jasno, sever, 15 cm pršiča na 100 cm podlage. Velika planina 1558 m: —8, jasno, pršič. 150 cm. KHrešček, 833 m: 0, 10 ran zmrznjenega snega. Pohorski dom. 1030 m J —2, jasno, vetrovno, 5 cm novega snega na 60 cm podlage, srež. Mariborska koča, 1080 m: —2, jasno, vetrovno, 5 novega snega na 60 podlage, srež, Seniorjev dom, 1522 m: —7, jasno, vetrovno, 10 pršiča na 125 podlage, Pension Lobnica, 950 m: —2, jasno, vetrovno, 5 novega snega na 60 podlage, srež. Sv. Križ nad Jesenicami, 1000 m: +1, oblačno, jug, 45 cm na vrhu zmrznjenega enega, Jezersko, 890 m; -2, jasno, mirno, 10 pztiiča na 40 podlage, MALI OGLASI is-—at . UUi (Ural ijirj it, Htrv ui dmj»aj<-:iasx>va j ntn Najmanjši »n»<H1 »fihl t ntn. davek S f»a s* turo kil lajanj* i Uln. Najmanj* T>»a*k n DIH. Brivskega pomočnika 4ofcf«t* in hitrega delavca '»p*«jme takoj Jolip Polak, h,tm. Rakek. 1276-1 Notarsko uradnico iriežkano. veičo stenogra-fii« tpr«|me notarska pitala v Ribnici na Dolenjskem 1260-1 Službq iičes Vf.»ia ommU SO ptu. da tet 3 Oln n Miro mu d*injf naslova S Din tijmanjftl znese* 13 Din Slovenec nii. rt, 't*t d rit meja in tet:'ik ep« iczika, ipojoben tet.n^ki umi, vaien poslu« t «tavhmr D drugih uradin let p'sarr in odietiu odgo rr.ctto. Ponudbe »ai ai< it ma ogi odd luU« »Mntu zaupno«. pod 1109 1 Brezposelni družinski oče prosi usmilieno »ocialno ču-led litro »V vzgoji je bodočnost« na ogi. odd. Jutra. 1280-2 Trgovski pomočnik »o|.i.Vme prost s Jorer«lcim izpitom, želi službe v večji ipeiernski, kolonialni ali »lični trgovin: v skladišču ali kol 5ofer Zmožen rudi trgovske korespondence in Mroirptsia Ponudbe na ogi. Odd lutra pod »Gar.inciia«. 1239 2 U«a*-Ul, i LNU, CIftVek C tXit šiiro au dajanj* na*i<>va s Oui Najmanjši 17 Din. Prodam cunje kost. ^ciezu io papir. Interesent nai poilieio naslove iu cene na ogi. odd. Jutra pod »Starine«. 1246-6 Več trgovskih stelaž pultov, miz in ogledal, takoj naprodaj radi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 1235-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5. Telet. 20-59 Tjflf/Iffffl Beseda 1 Din aaveB i Din. za Slfro mil dajanje naslova 5 Dm. Najmanjš' znesek 17 Din. Udobno salonsko garnituro prodam. Naslov v vseh po slovalnicab Jutra. 1270-12 Novo spalnico čreSnievo. masivno, svetlo politirano, solidno delo, izredno poceni, proda Krže Franc, pohištvo, Vrhnika O-' 'da :se na skladišču, Tyr-Jeva c. 23, Ljubljana. 1213-12 Beseda 1 Din daveK 3 Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šivalni stroji rabljeni od 400 Din dalje, novi stroji od 1600 Dm dalje. Rabljene stroje vzamemo v račun. — Ugodni plačilni pogoji. Nova trgovina Ljubljana, Tvrševa (Dunai-ska) cesta 36. 1"S6-29 2 letnega bernardinca in orodje za kopunjenje — prodam. Interesenti naj pošljejo svoje naslove na ogi. odd. Jutra pod »Pes«. 1247-27 Lokali? Beseda 1 Din da ve s i Din. za Sllro ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesel 17 Din. Poslovne prostore za tekstilno indisuuo ali celo privatno hišo, cca 500 kv m prostora, 'ščemo v krajih Donova, Brežice, Kr ško ali Rajhi-nburg. Pismene por.udoe pros-.mo na Publicitas, — Zagreb, pod 48586. 1170-19 Beseda 1 Oln daveg o Din aa SUro ali dajanje naslova 3 Utn NajmanJS' snesek 17 Din. Večstanovanjska hiša z lokalom, r bližini Glavnega trga v Mariboru, naprodaj za Din 290.000. Potrebno 100.000. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 1299-20 POTNIKA v Sloveniji vpeljanega I š C E M za veletrgovino žganja in sadnih sokov. Ponudbe pod »Fiksum in provizija 29« na oglasni oddelek »Jutra«. KALEFLUID (ekstract iz živijenjetvornlh žlez močne ln zdrave iivaii). Priporoča se v vseh primerih, kjer Je delo vanje teh tlez oslabljeno ln pri stanju, kl so poa.sd.es tega: lzmučenost, ž;lvčno osiabljenje. popolna nevrastenlja. Brezplačno detajlna lite ratura zahtevajte: Beograd. Masarykova 9. MUoš Marannč. KALEFLUID m prodaja v lekarnah. R. br. 5300 32 Ponesrečenci na otoki! morskih razbojnikov 12. Na nevarnost, ki sta se ji izpostavil ,la. vobče nista pomislila. Navdajala ju je skrb zt ujetega tovariša, kako bi ga rešila ,ako mogoče, s premagano posadko vr^J, ki je morala biti zaprta na ladji Počasi in neslišno sta se splazila p«, stopnicah nizdol. prav do viat ! < »-lani tu na hodniku, dokler jih ne pr-. aim!« Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Tisoče zahval prejema »MORANA« HODfUU KOZMETIKA- S P U I T AGENTE za Ljubljano ln Dravsko banovino 18 C E tovarna, katera Izdeluje jedilni pribor tz aluminija, iz bakehta ln plrotehnižke predmete. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »882«. Večje število parcel Kompleksov, posestev, ro 'dov trgovskih in stano 'aniskib tuj tel vil ima naprodai gradben strokov ao izobražen posredovale^ KUNAVLR LUDVIK v^esta 29. oktobra 6. Tele 'on 37 31 Pooblaščen gra diteli m sodni cenitelt za nasvete brezplačno oa ,az oolatio 69 . C Stanovanje Beseda 1 Din daven i Uln. za šifro ali da'anje naslova 5 Din Najmanjž' zaeseK 17 Din. Garsonjero opremljeno, v centru, obsto ječo iz 2 soO. kopalnice in male kuhinja, oddam takoj, event. se lahko odkupi po hištvo. Naslov v vseh pošlo valnicab Jutra. 1265-21 Stanovanja Beseda I Uln davek i iJln za Sllro ali naianjf naslova 5 Din NajmanJš znesek 17 Oln. 3-sobno stanovanje z vsem komfortom, iščen v bližini glavnega kolodvu ra za 1. maj za zelo solid no. mirno stranko. Ponudbt na ogi. odd. Jutra pod šifro »Stalna stranka«. •178 71 a r>7JliMiKll Beseda 1 Din davek 3 Din, za Sllro ali dajanja naslova o Din Najmanjši znesek 17 Oln Opremljeno sobo s separiranim vhodom, oddam takoj. Ogledati: Knaf-Ijeva 13-II. 1266-23 Dve sobi eno s prostim vhodom, oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1268-23 Beseda l Uin daveg i Din. za šliro ali datanje naslova 5 Din. Najmanjši zr.e^ek 17 Din. Sobo opremljeno, čisto, dovolj zračno, išče lahko za takoj boljši mladenič. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Pošten in miren«. !306-23a Opremljeno boljšo sobo čisto, zračno, s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, v bližini Tabora ali na Ko-delievem. iščem 1. februarja. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Mir in snaga«. 1309-23a Razno Beseda 1 Uln davek 6 l>ln za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega otserja na poskušnjo rjspeh po prvi uporabi Mozolji ogrel, nečistosti odraza izginejo. Pošljite aa stroške din 3 v znam kah Kemikalija Novi Sad 144 V apotekah dro gerljah originalni kar ton 30 din Pri hripi, prehladu innahodu poskusite novo sredstvo VUT0X Vam bo pomagalo tn Vas osvobodilo tegob. Dobi se v vseh lekarnah. Reg S br 944 od 22 X. 1937. | Mati, oče, hčerka In sin, vsi bodo kupili I te s '/< gumija vtkane Hollfe* nogavice s to zaščitno znamko Za dnevno porabo, šport, in izlete nepogrešljive, ker ni potrebna nobena nogavična podveza in so zelo trpežne. Pred veliko nočjo se dobe v vseh bolfSlh trgovinah. llllUlIlUlIiillilllilllliiilllill! Razpis! Uprava Obče državne bolnice v Ljubljani razpisuje na podlagi čl. 86 točke 10 zakona o državnem računovodstvu za čas od 1. II. do 31. III. 1938. naslednje nabave: 1. Špecerijsko blago ln hišne potrebščine; 2. Mleko in mlečne izdelke; 3. Moko in mlevske izdelke; 4. Meso, slanino in drobovino; 5. Kruh in kvas; 6. Zdravila, obvezlla ln sanltetsko lekarniške potrebščine. Pismene ponudbe, kolkovane z državnim kolkom za 10.— din, je vložiti pri upravi bolnice do 12. ure dne 28. I. 1938. Pogoje in ostala navodila daje ekonomat bolnice^ ■11 emr ux vecftahvne, J U GOG RAFIK A-sv PETRA NASIP23 INSERIRAJ V „JUTRU"! @n ser tr alte v >{?utru< t Naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je danes ob 11. uri dopoldne preminul v starosti 67 let, zadet od kapi, naS dolgoletni delovodja, gospod OBLAK FRANC Nepozabnega pokojnika spremimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 23. t. m. ob 2. popoldne iz mrtvaške veže sv. Jožefa na Vidovdanski cesti k Sv Križu. Zvestega uslužbenca ohranimo v častnem spominu. LJ UBIJ ANA. 21 januarja 1938. 1. SLOV TVORNICA ^O^AVl^E r^. i. z o. z. Slonš'šova '27. ČOKOLADA V vsaki tablici odlične čokolade NESTLE, ld se prodaja po 1.— din hi višje, se nahaja lepa sličica. Hranite te sličice za novi album »Čudeži iz vsega sveta« HI. zvezek. »Lepe pripovedke«, Id jih morete nabaviti pri svojem dobavitelju, ln kateri album je zelo zanimiv ln poučen. gledališče DRAMA ZaFetpb ob 20. Sobota 22. Jan. Veronika DpeeniSka. Proslava 60 letnice g. Otona 2upanCiča. Iz-ven. Nedelja 23. Jan. ob 15. Sne^uljčica. Izven, ob 20. uri Veronika De&eniska. Premi-erski abonma. Ponedeljek. 24 jan. Zaprto. Drerj bo proslava 60 letnice rojstva našega velezaslužnega kulturnega delavca, pesnika in pisatelja Otona Zupanftfa. upravnika gledališka. Uprizori se njeaova tragedija »Veronika Deseniška« Pred predstavo bo proslava, na kateri bo«ta govorila o Zupančiču g. prof. Fran Koblar in ravnatelj drame Pavel Golia. Na£o javnost opozarjamo na ta kulturni praznik, na katerem ne bomo slavili samo Zupančičevega dela, ki je zgradil z njim steber slovenske literatura, temveč praznik slovenske besede sploh. OPEKA Zafeiek ob 20. Sobota 22. fan. Helthea Izven. Nedelja 23. jan. ob 15 Mala Floramye. Izven. Znižane cene od 24 dia navzdol, ob 20 Gorenjski slavček. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene od 80 din aavzdoL Ponedeljek. 24.: Pleeni večer Katje Delako-ve. Izven. Prva repriza izvrstno uspele domače operete »Helthea« bo danes. Opereta, ki jo je napisal Peter Golovin in pri katere glasbi je sodeloval Bogomir Leskovic, ie bila sprejeta z velikim navdušenjem Dejanja ie izredno žj vahno. melodije lahke zvočne in instrumenti rane v sedanjem načinu. Vsi sodelu-loci so imeli odličen uspeb. Josip Gostič poje v nedeljo zvečer prvič vlogo Janka v Foerstsr-Poličevi operi »Gorenjski slavček«. G Gostič je tudi v prejšnjih izvedbah te opere pel to vlogo z največjim itepehom. Ostala zasedba kakor pri vseh dosedanjih uprizoritvah. Glavno žensko vlogo poje g. Vidalova. mater ga. Spanova, marketenderico ga. Policeva. v mo&kih vlo-gah pa nastopijo g. Janko kot francoski oficir. odlični par v vlogah Štruklja in Rajdla sta gg. Betetto in Banovec. Dirigira ravnatelj Polič. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nddelja, 23. ob 15.: Nobeae žene več! Zadnjič. MAK1BOKSKO GLEDALIŠČU, Sobota, 22.: Veronika Desaniška. Red A. Nedelja. 23. ob 15.: Pri treh mladenkah. Znižane cene. Ob 20. Rde^i nageljni. Zjižane cene. Iz življenja na deželi Iz Gorniega grada gg— Za progo iz Šmartnega ob Pakl de Gornjega grada. Srečki kmetijski odbor v Gornjem gradu je imel te dni plenarno jo. ki je odobrila proračun za leto 1938. v znesku 57.000 Din. Na seji se je ponovno obravnavalo vprašanje železnica iz šmartnega ob Paki v Gornji grad z morebitnim podaljškom do Kamnika. Gornji grad je edino izmed 25 sreski h mest v dravski banovini ki nima železniške zveze, dasi gospodarski. tuskoprometai iin strateški razlogi tako železnico nujno zahtevajo. Sreski krneti ^ki odbor je na žalost moral ugotoviti, da akcija za to potrebno progo la zelo počasi napreduje. TRŽIČ. Kino bo predvajal v soboto ia nedeljo krasen film »Ivie« (Zima v go7du). ČRNOMELJ. Sokolaki zvočni kino predvaja d revi ob 20. in jutri popoldne ob 4. in 8. zvečer film »Beli pekel«. Kupuj domače blago! f Ruski rdeči križ, Rnska matica, ruska kolonija in ostale ruske organizacije v Ljubljani naznanjajo tužno vest, da je predsednica, častna članica, zvesta prijateljica in dobrot-nica, gospa TEREZIJA JENKO dne 21. januarja 1938 preminula. Veliko Slovanko bomo ohranili v častnem in trajnem spominu. Ljubljana, dne 21. januarja 1938. f Naznanjamo tužno vest, da Je danes ob "/< na 2 v Bogu zaspala naSa preblaga, nadvse ljubljena mama, stara mama, taSča, svakinja in teta, gospa TEREZIJA JENKO VDOVA ZDRAVNIKA Pogreb predrage pokojnlce bo v nedeljo, dne 23. Januarja 1938 ob 4. uri popoldne lz hifie žalosti Jurčičev trg fitev. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Njene premnoge dobrote naj ohranijo blagopokojni trajen spomin. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, PRAGA, dne 21. Januarja 1938. Dr. med. ELEONORA JENKO GROYER, hči; Mont. Ing. MDLJUTIN JENKO, ministrski svetnik, sin; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. V neizmerni žalosti sporočamo, da nas Je naSa dobra Sena, mati, stara mati ln taSia, gospa Josipina Windfscher roj. KraSovic soproga posestnika, gostilničarja ln mesarja, dne 21. januarja 1938 ob 11. dopoldne v 80. letu starosti po kratkem ln mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, za vedno zapustila. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo 23. januarja 1938 ob 3. popoldne iz hiSe žalosti, Kolodvorska cesta 2, na šmihelsko pokopališče. NOVO MESTO, 21. januarja 1938. JOSIP VVINDISCHER, soprog; JOSIP, gin; MILKA, snaha; JOŽI tn TOMO, vnuka tn ostalo sorodstvo. Lreiule Davorin RavJjen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jena. — Sa tnaeratsi dal Ja odgovoren JJoji Novak« — SjA I UfohUanL