Edini slovenski dnevnik ▼ Zedinjenib državah. :• Velja za vse leto. .. $3.00 «: ima 10.000 naročnikov :- =K=]S7 glas maroda List slovenskih delavcev v Ameriki. Jj The only Slovenian dail* in the United States " Issued every day except [jj Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T. Entered as Second-Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 230. — STEV. 230. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 1, 1914. — ČETRTEK, 1. OKTOBRA, 1914. VOLUME XXXL — LETNIK XTTT. DESNO NEMŠKO KRILO SE JE PRIČELO UMIKATI ARMADNO POVELJE AVSTRIJSKEGA NADVOJVODE FRIDERIKA. Iz Berlina se poroča, da ni še padla odločite? na desnem krilu nemške armade. ~ Glasom nemških poročil prodirajo Nemci v centroma in ob reki Maas, ~ počasi sicer, a vstrajno. -- Nasprotno pa zatijujejo tudi Francozi, da je položaj zanje ugoden ter da so zavzeli Seicheprey, ki leži 15 milj od Toula. -- Iz Petrograda se poroča, da ima zaznamovati armada generala Rennenkampfa veliko uspehov v veliki bitki proti Nemcem. - Avstrijski viri pravijo, da je vpad Rusov v Ogrsko brez pomena, ker je ta armada ločena od ostalih. i Avstrija, Nemčija in Rusija. London, Anglija, 30. sept. — V Berlin je dospela daues sledeča brzojavka: — Avstrijci so vrgli tiste ruske kolone, ki so na par mestih prekoračile Karpate, po hudih bojih nazaj. V tem oziru so torej iiadaljiie ruske operacije brez vsakega pomena. Rusi so nameravali naščuvati Madžare proti Avstriji, kar se jim pa ni posrečilo. Sovražnik je odšel z obeh bregov V isle. Dnevno povelje nadvojvode Friderika. Dunaj, Avstrija, 30. sept. — Vrhovni poveljnik avstro-ogrske armade, nadvojvoda Friderik, je izdal danes sledeče armadno povelje: — Položaj Nemcev in Avstrijcev je še dosti ugoden. Ce »mo premagali sovražnika pri Krasniku in Tannenbergu, ga bomo tudi sedaj. Nemška armada je brt-z posebnih težav vdrla v Francijo. Na Balkanu se bojujemo v sovraži«iškein ozemlju. Srbi so se začeli umikati. Borili se bomo do konca, ker nam je zmaga zagotovljena. Ta proklamacija se mora prebrati vsem častnikom in moštvu. — Nadvojvoda Friderik. Bitka pri Njemenu. London, Anglija, 30. sept. — Neki tukajšnji brzojavni agentu-ri se poroča: — Pri Grodnu se bije že več dni vroča bitka ined armadama nemškega generala Hindenberga in ruskega poveljnika Rennenkampfa. Nasproti si stoji osem srmadnih zborov. Rusi dobivajo iz Vilne neprestano oja-čenja. Boji pri SnvalkL Berlin, Nemčija, 30. sept. — Nemški veliki generalni štab je izdal danes o operacijah Hinden-bergove armade poročilo, ki se J glasi: — V gub>?rniji Suval ki so nas Rusi večkrat napadli, toda vedno brez uspeha. Naša težka artilerija je zopet začela obstreljevati trdnjavo Osovec. Rusi v Karpatih. London, Anglija, 30. sept. — Z Dunaja naznanjajo, da so se avstrijske čete pri Krakovu zopet zvezale z nemškimi armadnimi zbori. To se je še pravočasno zgodilo, ker se Rusi nahajajo samo G0 milj zapadno od Krakova. V Sleziji se bo vnela velika bitka, ki bo skorajgotovo odločilna. O-koliea Krakova je tako močvirnata. da so morali Nemci naložiti na železniške vozove svoje težke kanone, če so jih hoteli ekspedi-rati naprej. Poročila iz Budimpešte se glase, da se ne nahaja na Ogrskem noben ruski vojak. Vse gorske prelaze v Karpatih so zasedli Avstrijci. Črnogorci in Srbi se vedno bolj približujejo Sarajevu, mesta pa še niso začeli oblegati in so bila torej vsa. tozadevna poročila neresnična. Ruš obkolili del avstrijske armada. London, Anglija, 30. sept. — Dopisnik je sporočil iz Rima Central News Company: — Ruski poslanik je izjavil, da so Rusi obkolili pri Doukln bežečo avstrijsko armado. Zaplenili so veliko topov, municije in provianta. ivstrlMn brodovje. — —— i^I i win — - - — JEsJBSk l^abjs, 30. pt. —— Kot se dovje na veliko bitko, ki se bo vnela, če bodo začele obstreljevati angleške in francoske bojne ladi-je Pulj. Glavno mesto Galicije pod rusko upravo. Petrcgrad, Rusija, 30. sept. — Ko so ustoličili grofa Bobrinske-ga kot ruskega governerja vzhodne (ialicije. so bili navzoči državni uradniki, sodniki, škofi in rabini. Guvernerju je izročil mestne ključe župan Rutowski in mu rekel v poljskem jeziku sledeče: — Veliko smo pripomogli k temu, da so avstrijske čete zapustile Lvov, ne da bi oddale enega strela. Naša zasluga je tudi. da se ni vršil pri mestu nikak boj. Ruske čete smo prisrčno spreje^j. Grof Bobrinskv mu je odgovoril v ruskem jeziku. Ko se je županu zahvalil, mu je rekel, da so v vzhodnii Galiciji in mestu Lvovu že pred davnim časom stanovali Rusi. Proti koncu govora je naroČil, da se morajo zaenkrat vsa ruska in poljska društva v vzhodnji Galiciji razpustiti. Prodiranje v Šlezijo. London, Anglija, 30. sept. — Ruski generalni štab naznanja, da se bo v kratkem začelo prodiranje ruskih armad v Slezijo in Poznanjsko. Zaenkrat čakajo Rusi samo padca trdnjave Przemvsl, katero pa Avstrijci hrabro branijo. Avstrijsko-neinška črta se razprostira od Galicije skozi Ru-sko-Poljsko do trdnjave Thorn. Obstreljevanje Windiu-a. London, Anglija, 30. sept. — Nemške bojne ladije so zopet začele obstreljevati rusko pristanišče Windau. Ljudje so videli na morju osemnajst torpednih čolnov in eno križarko. Nemci prodirajo počasi ob Maas. Berlin, Nemčija, 30. sept. — V današnji oficielni izjavi vojnega ministra se glasi, da se boji na desnem krilu nadaljujejo ter da se je vrglo zaveznike na celi črti nazaj. Nadalje se gl;isi v poročilu, da napredujejo Nemci v eentrumu in na levici, posebno pa ob reki Maas. (To oficijelno poročilo stoji v direktnem protislovju s francoskimi in angleškimi poročili, da sta armadi generalov Kluck in Boehm obkoljeni. Komu naj se vrjame, se je težko odločiti. Dejstvo pa je, da Nemci ne zmagujejo tako kot poročajo. Opom. ur.) V glavnem stanu se je objavilo sledeče poročilo: "Na našem desnem krilu so se povsod vršili boji, a odločilnega se ni pripetilo ničesar. V eentrumu je vse mirno. Francozi so obnovili prodiranje v bližini Verduna in Toul." Francozi so odbili nemški na-skok na Tracy-le-Mont. Paris, Francija, 30. sept. — Glasom danes popoldne objavljenega oficijelnega poročila francoskega vojnega ministrstva se razvijajo operacije zaveznikov za obkoljenje desnega nemškega krila. Nemški naskok na Tracy-le-Mont se je odbilo. Poročilo se glasi: Na našem levem krilu severno od Somme, se razvija boj zelo hitro, vedno bolj proti severu. Med rekama Oise in Aisne j * sovražnik vprizoril naskok na Tracy-le- V eentrumu je primeroma mirno na celi fronti, ki se razteza od Rln iins pa do rt-ke Maas. Meti Ar-goni in reko Maas smo nekoliko napredovali. V Woevre distriktu so se vrnili težki boji. Naše čete so na nekaterih mestih napredovale, posebno iztočno od St. Mihiel. Na našem desnem krilu, v Lo-taringiji in Vogezih, ni poročali ničesar novega. Tako ofieijelno poročilo. Številne izpreinembe nemških operacij otežkočajo prorokovanja vojaških izvedencev. Vse, kar je posneti iz predležečih informacij, je to. da se Nemcem še do sedaj ni posrečilo pretrgati francosko bojno črto. Ker manjka resničnih poročil, se pojavljajo seveda številne govorice, katerih si pa nihče ne upa priobčiti tudi ako so resnične. Tudi pri razlagah mora biti človek -previden kot je razvidno iz številnih praznih mest v francoskih listih. t Obstreljevanje Antwerpena. London, Anglija. :J0. sept. — j Z vsako uro je bolj razvidno, da •hočejo Nemci na vsak način zavzeti Antwerpen. Poročilo na 'Central News" danes zvečer pravi, da so napravili veliki nemški oMe-■ galni topovi veliko škodo v i'ortu {Waelhein, katerega se obstreljuje že d\a dni in da je zletelo ob 3. uri popoldne v zrak skladišče za j smodnik. Predno je dospelo to j poročilo, je objavilo belgijsko ! vojno ministrstvo, da je obstre-! Ijevanje pojenjalo, j Dopisnik "Daily Mail" v Rot-terdamu pravi, da vrejo v Belgijo vedno sveže nemške čete. Neko drugo poročilo iz Amsterdama pravi, da je posadka v Ant-werpenu na različnih mestih vpri-zorila iznad ter vrgla Nemce na-j za j. Glasi se tudi, da je kakih 150 j tisoč mož zapletenih v obupen boj (na črti Tirlemont do Aersehot. ; Dokler se ne odloči ta bitka, se j ne more reči nič gotovega o uso-j di Antwerpena. Na vsak način pa je mesto dobro preskrbljeno z živili ter se bo hrabro branilo. objavilo, da so se japonske čete izkrcale v pristanišču Lao-che, v bližini Tsing Taua. Japonci so takoj zasedli pristanišče ter se polastili štirih poljskih topov, katere so pustil: Nemci v mestu. Tu sem došla. poročila pravijo, da so japonski avijatiki tekom zadnjih bojev pri Kiaučau zadeli z bombami neko nemško ladi-jo. Bombe se je vrglo iz višine 2100 črevljev. Pri napadu so bili vdeleženi trije aeroplani, dva dvokrilnika in en enokrilnik. — Krila so bila preluknjana od kro-gelj. a avijatiki so se srečno vrnili k japonskim postojankam. Splošni položaj za Francoze zadovoljiv. Pariz, Francija, 30. sept. — Po enajsti uri zvečer je izišlo sledeče oficielno poročilo: "Splošna situacija je zadovoljiva. Posebne izpremembe se na fronti niso završile, izvzemši v Woevre distriktu, kjer smo zasedli Seicheprey ter si izsilili pot na višine pri Rupt de Mad. Posadka je vprixerila izpade. Antwerpen, Belgija, 30. sept. 'V oficijelnem poročilu belgijske- Novi topovi za Nemce. Kodanj, Dansko, 30. sept. — Potfiiki, ki so dospeli semkaj iz KLiela, poročajo, da bo kmalu cela nemška mornarica pripravljena za boj. Glasi se, da se je postavilo na nemške dreadnoughte ji druge bojne ladije najnovejše. Kruppove kanone, katere se je preiskušalo zadnje dve leti. V kielskem kanalu leži baje vse polno bojnih ladij. Vihar v Severnem morju. London, Anglija, 30. sept. — Kodanjski poročevalec "Daily Mail" poroča, da divja strašen vihar, kot ga ne pomnijo ljudje, v Severnem morju in na Danskem ter nadalje ob celi nemški obali. V poročilu se glasi nadalje, da je povzročena škoda velika ter da se je odpovedalo vse manevre nemškega zračnega brodovja v bližini Kiela. Telefonično poročile iz zapadnega dela Juetlanda pravi, da se je našlo v pondeljek neverno od Esbjerg na morski o-l ali številna trupla ner.i.šL.ih mor narjev v polni uniformi. Kabelska zveza med Nemčijo in Švedsko je radi viharja baje od včeraj pretrgana. Nemško-danski kabel se je odtrgal. Kodanj, Dansko, 30. sept. — Kabelska zveza z Nemčijo je od pondeljka pretrgana. Danes seje tukaj ugotovilo, da ni dobila Nemčija že teden dni nobene inozemske pošte. Vlada je prevzela dobavo pšenice. Haag, Nizoz^nska, 30. sept. — Nizozemska vlada bo sestavila inventar vseh zalog pšenice in moke v deželi Vlada bo nadalje dobavljala potrebno pšenico vsem mlinom, ki so izjarli, da so zado- '4 Močno obstreljevanje fortov jWaelhem, Wavre in St. Cathari-;ne od strani Nemcev se je nadaljevalo celo noč iter je ob osmi uri zjutraj nekoliko pojenjalo. Napadalcem se ni posrečilo staviti izvan boja topove v fortih ali pa prestrašiti posadko fortov. Na nobeni točki ni nastopila nemška infanterija proti naši obrambni črti. Le na enem mestu, pri fortih Liesele in Bree-donk so skušali Nemci prodreti naprej, vendar pa se jih je sprejelo s tako točo krogel j, da so se v neredu umaknili. Nemci so izgubili veliko ljudi ter niso obnovili naskoka." Holandci so baje zelo razburjeni, ker se ustavlja njih parnike. Berlin, Nemčija. 30. sept. — Nemška vlada izjavlja, da je ho-landska vlada zelo razburjena radi ustavljanja in preiskave ho-landskih parnikov. Angleško vlado se dolži, da krši določbe nevtralnosti, ker vleče parnike nevtralne moči v angleška in francoska pristanišča ter zaplenja poštne in druge stvari, ki so proste glasom določb haaške konference. Razventega pa je angleški poslanik v Haagu priznal, da je bil angleški aeroplan, ki je vrgel bombo v Maastricht ter s tem istotako kršil nevtralnost. Utisi raziskovalca S ven Hedina. Švedski raziskovalec Sven He-din je priobčil v švedskih listih poročilo o svojih utisih, katere je dobil tekom potovanja skozi Belgijo ter del Franeije, katerega so zasedle nemške čete. Hedina je pozvala nemška vlada, naj nanravi to potovanje. V poročilu pravi Sven Hedin, da so se prebivalci dotičnih dis-triktov vrnili domov ter da se kaj pohvalno izražajo o izvrstni disciplini nemških Če*. Položaj na daljnem Iztoku. Tokio. Japonska, 30. sept. — Ameriške bojne ladije plovejo proti turškim vodam. Washington, D. C., 30. sept.— V kolikor je znano tukaj, bo Turčija jutri izvedla razveljaVljenje kapitulacij, ki so dajale vsem inozemcem v Turčiji posebne predpravice pred domačini. Tajnik Brvan je objavil, da je sprejela Turčija protest Združenih preti, držav v prijateljskem smislu, da pa je odklonila odgodenje uve-Ijavljenja odločbe. Način, kako bo Turčija izvrševala svojo su-vereniteto, se bo strogo opazovalo. Ameriška bojna ladija 41 Tennessee", ki se je nahajala v Falmouth. Anglija, je že odplula proti Brindisi, Italija. Križarka ''North Carolina" pa se nahaja v neki postaji v bližini turškega vodovja. 1885, 188C in 1888. Takoj ko bodo rezervisti pod orožjem. l*> razpolagala s l.:W6.000 vojaki, od katerih se nahaja 80.000 v Tripcli.su. Italija ima vsega skupaj trideset armadnih zborov. — Avstrijske čete se še vedno nahajajo na meji in pridno delajo okope. Posebno dobro je zavaro-vau Predil in dolina reke Soče. Rumunska. Jut ri se i>o sestal rumunski kabinet, ki l>o odločil, če naj začne vlada z vojno ali ne. Kralj Karol bo baje rekel ministrom, da začne vojno le pod tem pogojem, če se pridruži Rumunska Avstriji in Nemčiji. Ministrski predsednik Bratiano je rekel: — Mi ne poznamo nobenih Hohenzollercev in se nikdar ne bomo bojevali ob strani Avstrije temveč proti njej. General Avereseo je baje za-pretil kralju: — Veličanstvo, če mislite delati proti volji naroda, boste Vi prva žrtev, ki bo padla. Kralj je dal nato generala za- Položaj v Italiji Bim, Italija, 30. sept. — Danes so se vršili skoraj po vsej Italiji shodi, na katerih so ljudje razpravljali o stališču, ki ga je zavzela italjanska vlada. Skoraj na vseh shodih se je po hudih debatah sklenilo, da naj se toliko časa vzdrži nevtralnost, dokler ne bodo ogroženi interesi Italije. Nekatere stranke so odločno preti vojni. Zdravstveno stanje zunanjega ministra se je obrnilo nekoliko na boljše. Včeraj zvečer je rekel svojim prijateljem: — I Upam, da bom že vsaj še deset tednov živel. — Ta izjava se tolmači tako, da bo minister preprečil vojno, ee bo živel do Božiča. London, Anglija, 30. sept. — Iz Rima poročajo, da je neki ita-ljanski torpedni čoln naletel na mino in se potopil. Ta nepotrjena vest je dala povod govoricam, da se je potopilo veliko število italijanskih križark ter da je italjanska vlada zahtevala od Avstrije, da mora odstraniti iz Jadranskega morja vse mine. Berlin, Nemčija, 30. sept. — Nemčija si nič več ne prizadeva pridobiti Italije na svojo stran, ker je prepričana, da bo lahko tudi brez nje zmagala. Mobilizacija v Italiji Rim, Italija, 30. sept. — Tovarne za orožje in municijo so začele po dnevi in ponoči obratovati. Tvrdke upajo že po preteku nekaj tednov izvršiti vsa naročila in bo potemtakem italjanska vlada v najkrajšem času - preskrbljena z najmodernejšim orožjem. London, Anglija, 30. sept. — Iz Benetk poročajo da bo poklicala vlada meeeca oktobra pod Značilna prepoved. Petrograd, Rusija, 30. sept. — Prepoved prodajanja vodke (rusko žganje) se je tudi sedaj za časa vojne vzdržala. Odkar ne pijejo kmeti toliko te pijače, se je gospqdarstvo na Ruskem zelo zboljšalo. One nočne kavarne, kjer se še toči vodko, so baje čisto zapuščene. Francoska legija tujcev. Pariz, Francija, 30. sept. — Iz Bordeauxa, kjer je sedaj pro-vizorični sedež vlade, poročajo, da se nahajajo Giuseppe, Riciot-ti in Brino Garibaldi pri prvem polku legije tujcev. Prvi je nad-poročnik, drugi je stotnik, tretji pa poročnik. V francosko armado je stopilo tudi veliko število italjanskih zdravnikov. Kolera v avstrijski armadi. Pariz, Francija, 30. sept. — Iz Milana poročajo, da je dovolil dunajski svet miljon kron za gradbo provizoričnih bolnišnic, v katere bodo poslali one vijake, ki so zboleli za kolero. Zadnje dni se je pojavilo zopet več novih slučajev te strašne bolezni. Zdravniki so mnenja, da so jedli vojaki preveč nezrelega sadja in so vsled tega zboleli. Pisatelj Burčev. Pariz, Francija, 30. sept. — Pred par dnevi so sporočili sera. da je poslala ruska vlada v Sibirijo pisatelja Burčeva. Sedaj ga bodo poslali nazaj v Moskvo, kjer bo moral vstopiti kot navaden vojak v armado. i Cesar Viljem hudo bolan. Rim, Italija, 30. septembra. — Brzojavke pravijo, da je nemški cesar nevarno zbolel. Sedaj se nahaja v nekem gradu v Suvalki. Vsa poročila o njegovi bolezni so pod strogo vladno cenzuro. Skorajgotovo ima pljučnico. Veliko pomanjkanje ▼ Liberiji Washington, D. C., 29. sept. — V zelo težaven položaj so prišli vsled vojne prebivalci črnske republike Liberije, ki so navezani na dovoz živil iz Evrope in Ame rike, ki pa je sedaj popolnomi Položaj v Mehiki. Carranza in Villa. —o— Banes vršeča so konvenciji kon-stitucijonalistov bo odločila o miru ali vojni v Mehiki. PREDLOG CARRANZE. Konvenciji je prepustil odločitev vprašanja aii naj odstopi ali se pa bori proti Villi. Washington, D. C., 30. sept. — Carranza bo pustil odločiti kongres koustitucijonalistov, ki se sestane jutri v mehiškem glavnem mestu, ali naj se umakne v privatno življenje ali pa vodi boj proti generalu Villi. Tozadevno ^vest se je objavilo danes po naročilu Carranze v tukajšni agen-turi koustitucijonalistov. V svojem poročilu na agenturo pravi Carranza, da ni bil tako-zvani Torreon-dogovor, kojega kršenja ga dolže pristaši Ville, nikdar obvezen zanj ter da ni sam nikdar privolil v ta dogovor. Carranza zagotavlja nadalje, da je bil vedno zagovornik predlaganih agrarnih reform ter da se je zavezal, da bo skrbel za to, da se te reforme uzakoni. Nadalje poroča Carranza, da se je odposlalo mirovno komisijo k pogajanjem z Villo ter da se bo sestal z njim ali njegovimi zastopniki v Aguas Calientes. Glasom najnovejših poroeii se ne bodo pristaši Ville vdeležili konvencije v Mexico City. El Paso, Tex.. 30. sept. —General Villa in general Obregon naj bi se sestala danes popoldne v Aguas Calientes, da se posvetujeta glede spora med Villo in Carranzo. Predno je danes Villa odpotoval iz Torreona. je izjavil, da se ho vsaj skušalo najti eno točko, vsled koje hi se preprečilo nadaljno prelivanje krvi v Mehiki. Rekel pa je tudi, da ne more priti do miru. ako ostane Carranza provizorični predsednik ter obenem kandidat za bodoče predsedniške volitve. Redni železniški promet na severu se ne vrši, ker je zasedel Villa vse vlaka za svoje čete. Bolgari nočejo Rusov. Atene, Grško, 30. sept. — Iz Sofije poročajo, da je bolgarska vlada izgnala iz Bolgarske vse ruske podanike in. prepovedala Rusom potovanje skozi kraljestvo. Pozor ROJAKI, KI BIVAJO V NEW YORKU IN OKOLICI. Kakor znano se vrši prihodnjo nedeljo, dne 4. oktobra, zborovanje, na katerem se bo ukrepalo glede 'SLOVENSKEGA DOMA', katerega se namerava^ »graditi v New Torku. Ker je stvar velike važnosti, naj bi se zborovanja vdeležtt vsak rojak in vsaka rojakinja. Zborovanje se vrši v pro. štorih bratov Vogrič v BrooMy-nu. Ved oovedo razposlani eirku-UrH D GIiAg NARODA, 1. OKTOBRA, 1914. "GUS NARODA" e t^oveiiic Daily.} p *oo pub>i»ti«d by QM Publkhing Co. t« » ■/'OOffcliOO-} " tAkSfcii, Freeideai. (lAf^KO PLLŠKO, SMMUTI. UiUtii BKNED1K, Treasurer. ¥ ik-ti u- Buaiaen of the corporation and aidr«?a*ea ot above ^ffic«?rs : t* >Jrtil»^ld, Street Borough of Man-h*tvan, NVw York City, N. Y. S& caio leto vHja Hat ca Ameriko in Ca: id ....................$3.00 M ?** iec*....................... 1.50 ** Strto *»n.e*to New York........ 4.00 -t ta rr.t ato New York ... St.00 F-Tt.de * i -iS ice of tbe People") m> c-a cepi Sunday b aad ^»ii.laya. Lwuhf riptien yearly $3.40. |^«rtaemenl on >yr»mmt nepotrebnem ženejo svoje ljudi v pogubo. Na bojnih poljih v Galieiji spi smrtno spanje na tisoče slovenskih vojakov, ki so morali dati svoje mlado življenje za prazen nič, za čast in povečanje slave nemškega imena, za vlade, ki je dala slovenskemu narodu ono trohico pravic le ped največjim pritiskom javnega mnenja in v skrajni sili, ko je irprevidela, da ne gre z absolutizmom nič več naprej. Trpka, trpka usoda je zadela naš narod in kdor je bil slep dosedaj. bo izpregledal sedaj. '" t .pi-a in oaobooet« m na pnobcujejo. lW m t blagovoli poiiljati po — Vl-mey Order. 1 s kraj« »mročniko* pnv it ram tudi pr«u*nj« > naznani, da hitreje '»i«»f*mo n&alovnika. «oo> *i iioiiljatvam n ar Mi Le ta -OX-AS NARODA" ^ J« L • > .<-t ;>u. New York City. a t* W OftSaxk. Dopisi. Little Falls, N\ Y. — Z delom jrre bolj slabo, ker delamo le od 4 do 5 dni na dan. Sem ne svetujem zaenkrat še nikomur hoditi. Pred kratkim je prišel k rojaku J. M. neki neznan Slovenec in ga prosil, da naj ga sprejme na stanovanje, česar pa on ni mogel storiti, ker je imel premalo prostora. Nato je prišel k meni in tudi dobil stanovanje. Rekel je, da prihaja iz Hostona. Drugi dan je šel iskat dela. pa se je kmalo vrnil, češ, da ne more ničesar dobiti. Nato j<* neznano kam izginil. Ko sem se jaz zvečer vrnil domov, sem zapazil, da mi je zmanjkalo žepne ure in verižice. Rojaki, bodite previdni s takimi ljudmi! — John Poekaj. Uničenje kranjskega peš-polka št. 17. Si daj ve je iznova potrdilo v st, katero smo pred mesecem dni euli. Slovenski, kranjski polk št. 17, cvet slovenskih mladeničev iz Kranjske, je bil popolnoma uničen. Zazeblo nas je pri sreu, ko smo prvič čuli to poročilo. Se bolj nas je zazeblo, ko je prišla druga vest, potrdilo prve. Puatiino na stran vse sentimentalnosti ter premislimo stvar po-\sem trezno in mirno. Kako je prišlo do tega, da je ta polk toliko trpel? 97. in 17. polk... Res je, da niso mrtvi. Všteti so \ i ranjeni, ujeti in boja nezmožni. A tudi v slučaju, da se v (»ošteva vse to, so izgube narav-no*t ojrromne, velikanske, nepojmljive. Videti je. kot da se je gnalo nase ljudi naravnost v mesnico, v nezavarovane pozicije, izpostavljene najhujšemu artilerijskemu ognju Kusov. Drugače stvari ni mogoče razumeti. Umt^i bi stvar, ako bi postalo boja nezmožnih 30 ali makari 40 odstotkov. razumeli bi stvar, ako bi o-i»t;i!a na bojišču polovica teh dveh polkov. Neumevno nam pa je, da se je vrnilo iz boja le 10 odstotkov, dočim jih je 90 ubitih, razkropljenih, ranjenih in ujetih. Kako je moglo priti do take katastrofe? — Našim vojakom se ne more očitati strahopetnosti. Junaki so, kot jih je malo v avstrij-pi.i armadi. Vsi so šli pogumno v boj, — dasiravno marsikdo z gnevom in jadom v srcu. Vsakdo pa je storil svojo dolžnost in krivdo je treba potemtakem iskati kje drugod. Oboroži'nje avstrijske armade je prceej popolno in tudi tega se ne more delati krivega pogube, ki se je zgrnila nad naše ljudi. Velike katastrofe je krivo ar-madno vodstvo, ki je pognalo pred ruske topove to, kar smatra za ''kanonenfuter'*. V listih, ki so nam d osli zadnje dni iz starega kraja, je čitati, da leži poveljnik 17. polka na Dunaju v bolnici ter da se je izrazil, d;: domači polk brezprimer- no hrabro boril. To je pohvala, a še nikako o-pravičenje za dejstvo, da se je poslalo proti prvemu silnemu navaja Rusov ravno naše ljudi. Prvi spopadi, prve večje bitke so nekaka poskušnja, kako se bodo obnesle eete, kako bo funkcijoniral celi vojaški aparat. Raditega je nad vse značilno, da se je ravno naše vojake porabilo kot nekake "poizknsne kunce", ali kakor bi rekel Xemec, "Versucliakanin-chen", da se izve, kako znajo Streljati Rusi in kake poveljnike ima ruska armada. Žalibog se je izkazalo, da je ruska artilerija izvrstna, da ruska infanterija dobro strelja, da ruski generali dobro vodijo srvojo armado, da pa so arstrijaki gene- 1 • 1- • * 3 — lll?i»MllM ^P0*0^ m ^ P? Iz Avstrije. Svetinja za hrabrost V bojih s sovražnikom se odlikujejo nekateri vojaki tako, da jim je še na bojnem polju podeljena svetinja za hrabrost. Dokaz, kako junaška je avstrijska armada, je pač to. da dobiva državna kovarna na Dunaju vedno češče naročila za kovanje 1(HX) do 2000 svetinj za hrabrost. Srebrne svetinje imajo 987 (od 1000) delov srebra. Ustanovil jih je cesar Josip II. Premer svetinj znaša 4 cm. Na eni strani teh svetinj je napis "Kranz Josef I. G. G. Kaiser von Osterreich" in na drngi strani "Tapferkeit ", obkrožena z dvorna lovorjevima vejicama. V kotu pa je 6 polkovnih zastav. Svetinja se nosi na rdeče-belem traku. Mesto Lvov. Lvov, poljsko Lwov. kojega so zasedli Rusi in kjer je padlo na tisoče slovenskih mladeniče v. je glavno mesto Galicije. časa poljskega kraljestva je bil Lvov glavno mesto ruslnskega vojvodstva. Mesto leži na rečici Peltvi. pritoku reke Bug. Lvov je obdan z griči, od katerih je ta j višja Lvsa Gora (okoli 40U metrov). Na južni strani Lvova je Wro-nowska Gora s trdnjavico. Stare utrdbe so že davno odstranjene in na njih mestu se nahajajo lepe promenade in nasadi. Modernih utrdb Lvov nima, le manjši okopi obdajajo mesto. Lvov sestoji iz nevelikega notranjega mesta in iz štirih večjih predmestij, ki so ločeni potoni nasadov in parkov od mesta. Lvov ima okoli 220,000 prebivalcev, večinoma Poljakov, okoli 20,000 Rusinov in čez 20 ti-me Nemcev. Okolica Lvova je ru-sinska. K Avstriji je prišel Lvov leta 1772. pri prvi delitvi Poljske. Mesto se je hitro razvijalo in posebno po letu 1870., ko je dobilo občinsko avtonomijo. Iz Francije, Pariške utrdbe. Sedanje utrdbe Pariza sestoje iz treh delov: iz starih mestnih utrdb, iz notranjega in zunanjega trdnjavskega pasa. Stare mestne utrdbe, ki imajo obseg 36 kilometrov, so brez vojaške vrednosti in so tudi na več krajih opuščene in zrušene. Notranji trdnjavski pas tvorijo one trdnjave iz katerih je obstal leta 1870. zunanji trdnjavski pas. Tudi ta pas nima velike vojaške vrednosti in služi edino le kot oporišče in kot skladišče. Pravo važnost in o-brambno sposobnost ima le še zunanji trdnjavski pas, ki je tako urejen, da se začenja s tremi utrjenimi taborišči, od katerih leži eden na severu, drugi na vzhodu in tretji na jugozapadu. Vsako tako taborišče sestoji iz cele vrste fortov in baterij. Vse te utrdbe so zgrajene na višinah., ki obkrožajo Pariz v precejšnji odda- in branijo na ta način mesto pred krogi j ami sovražnih topov. Francoski strokovnjaki trde, da morajo radi tega sovražne baterije oddaljene od mesta 32—33 kilometrov. Pariz bi morala braniti armada 165.000 mož. Taka armada bi vezala, po mnenju francoskih pisateljev, vsaj pol milijona sovražne vojske in bi bil na ta način sovražnik za druge daleko-sežne vojne operacije znatno o-sl a bi jen. Kakor se pa vidi, niso Francozi računali z nemškimi 42-centimetrskimi topovi, ki spremene v najkrajšem času tudi najmočnejše trdnjave v prah in pepel. kakor kaže usoda mest Liege in Namur. L. 1870—71 so že oblegali Nem-ei Pariz in takrat so hoteli mesto izstradati. Pa kmalu so spoznali, da je to nemogoče in pričeti so morali z naskoki. V treh mesecih so potem zavzeli Pariz. Tudi sedaj bi bilo izstradanje Pariza nemogoče in tudi sedaj bi moral napad odločiti usodo Pariza. Kraljevo mesto Rheims. Staroslavno, krasno je mesto Rheims. Že za rimljanskega vladarja Cezarja so priznavali njegovo krasoto. V tem mestu je krstil sv. Remigij po zmagoviti bitki nad divjimi Alemani frankov-skega kralja Klodvika in njegovo vojsko. Po verdenski pogodbi iz 1. 843 je pripadlo mesto Franciji. postalo leta 1138 mesto in škofje v Rheiinsu so dobili voj-vodske pravice. Od te dobe so bili v remški k:it«nlrali, biseru gotske umetnosti, maziljeni in kronani vsi francoski kralji, in sicer so rabili pri inaziljenju sveto skodelico. v kateri je prinesel golob po Klodvikovi zmagi sveto olje. Francoska revolucija je razbila to skodelico. Za Rheims so se bili že krvavi boji. Leta 1421 so ga osvojili Angleži, leta 1429 je privedla Devica Orleanska francoskega kralja v Rheims h kronanju. 1^'ta 1870 so zasedli Nemci Rheims in tu je bil njihov štab. Od leta 3872 je Rheims utrjeno mesto. Rheims je čudovito krasno in nad vse bogato mesto na zgodovinskih in umetniških spominih. Kavno -radi tega pa so tudi Francozi zapustili mesto brez boja. V tem pa je treba zaznamovati ne slabo strategično, temveč hvalevredno kulturno dejanje. Razstreliti slavni Rheims, razbiti njegovo staroslavno katedralo, to bi bil greh. kulturna škoda. In vendar so v sedanjem boju Nemci znatno poškodovali staroslavno katedralo. Rheims ima okoli 120 tisoč prebivalcev in slovi poleg drugega tudi po znamenitem šampanjcu. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Sehulz. (Nadaljevanje.) "Jutri odrinemo v boj! Če hočeš. moreš z menoj!...'' Gospa Kristina je zapustila Kazim irovo sobo v velikem razburjenju in nemiru. Vest, da zahteva ljudstvo njeno odstranjenje od kralja, jo je zadela kakor uničujoča strela. In kralj je ni pomiril, da je bila ta vest goljufiva. Oh. to je gotovo samo Domeš naperil proti njej! Zakaj vendar je ni kralj osvobodil od tega človeka, ki je edini kriv vsega nemira, vsega zla, ki se zgrinja zdaj okoli nje. Tako ga je prosila, naj odpusti Domeša iz službe; ta edina želja se ji do-sedaj ni spolnila! Navzočnost tega človeka ji kvari vse veselje bivanja na tukajšnjem gradil. Ljubila ga ni nikdar, sedaj ga pa sovraži! Misel na njega ji zastruplja vso radost. Kralja Kazimira si upa vzdržati vedno v svoji moči. toda Doineša — zakaj bi to sama sebi tajila? — se boji!... In vendar ni bil Domeš edini vzrok nemira, ki se je lotil notranjosti gospe Kristine. Dalje nego štiri tedne gloje v njej črv vse drugega strahu in, žalibog, postaja njegov učinek od dne do dne bolj boleč, bol j pekoč. Praški apotekar Avguštin ji je sicer že dvakrat po ruskih trgovcih. ki so se iz Prage vračali v Kijev, poslal nove zaloge svojega blaga: masti, vode in praškov za ohranitev lepote. Aluša jo je tudi po njegovem predpisu mazala od hurčki, ki se vnemajo in gnojijo. i>e sreča, da se dosedaj niti na licu, niti na vratu, niti na ramah ali rokah ni nič podobnega prikazalo. Zato pa se. o gorje, na glavi sami dela nekaka plesen in uničuje njene lase tako, da so postali baš na temenu preeej redki. Gospa Kristina uporablja sicer praška zdravila v podvojeni meri, toda dosedaj brez vidnega uspeha. Ze dvakrat je s pomočjo trgovcev. ki so potovali skozi Krakov v Prago, pisala apotekarju Avguštinu, da so se njegova zdravila skoro gotovo (»o potu spridila, ker ne vplivajo več tako kakor preje; opisala mu je natanko svoje sedanje zdravstveno stanje in ga je iskreno prosila, da ji kar najhitreje — četudi po posebnem poslu — pošlje novih zdravil: močnejših, zanesljivejših, če bi bila prav neprijetna v uporabi; do tega trenotka pa ni dobila od njega niti odgovora. Morda ni prejel njenih listov, morda — in to bi bil zanjo naj-kratejši udarec — morda je medtem že umrl. ali pa je poslal zdravila. a so jih posli, doznavši. za kaj se jih rabi. obdržali zase, da jih drugje drago prodajo... In sedaj narašča bolezen gospe Kristine vedno bolj. lise na koži se množe in rudeee, lišaji se širijo in sezajo po telesu vedno višje, in las. teh krasnih, dolgih gavranjih las, ki so njeni belostni polti tako dobro pristajali, izpada toliko, la ima Aluša vsako jutro vse polno vpraviti, da s še preostalo množico zakrije mesto na temenu, ki j«* že j;»ko redko. Aluša se ni uiti upala priznati svoji gospodarici popoldne žalostne resnice Videla jo je preveč žalostno, nego da bi ji bila mogla še množiti strah iu otožnost. Njena umetnost je zakrivala redko mesto na glavi gospe Kristine tako popolno. da se je ista sama tohižila, da premaga to neprijetno bolezen v kratkem popolnoma in da se ji po vrne zdravje, kakor hitro dospejo nova in močnejša zdravila od praškega apotekarja. Samo da do tedaj nobena dama iz njene dvorjanske družine ničesar ne opazi! Pred kraljem je dosedaj znala vse prikrivati. Kak udarec bi bil to zanjo, če bi on opazil kako hibo, ki se je v zadnji dobi pojavila na njeni lepoti! Kako bi v njegovih očeh izgubila na vrednosti! Kajti samo s svojo lepoto ga je vjela in ga drži dosedaj v svoji moči! Ali bi mu postala nezanimiva, neprijetna, pro-tivna — ne, ne. tega udarca usode niti ne bi mogla preživeti. Tisočkrat raj še naglo umreti, dokler njegova ljubezen, njegova strast planiti zanjo! Zmes najneprijetnejših občutkov jo je navdajala, ko je sedla k pisanju in začela apotekarja Avguština rotiti, naj je ne zapusti v sedanjih njenih strašnih mukah. Zatajila mu ni niti najmanjše pieiee o«! tega, kar je zasledovalo njeno lepoto in zdravje; izpovedala se je vseh nedostatkov svojega zdravja in se pritožila, da že na dve svoji pismi niti odgovora ni dobila od njega; obupno ga je prosila, naj ne zavlačuje dalje s svojo pomočjo in naj jo kar najhitreje reši iz neprijetne zadrege. V nagrado za izkazano uslugo je gospa Kristina podarila apotekarju Avguštinu s priloženim da-roraluim listom svojo praško hišo 4'Pri stopnicah'" in posestvi Rašice in Dobropolje v Konži-iništju, katere je njen svak, gospod Menha rt Rokvčanskv, odklonil zase in za svojega varovanca, njenega sina Mikulaša. Za to prekrasno darilo je upala dobiti od apotekarja najizbornejših zdravil. Poseben sel je moral še istega dne na dobrem konju odhiteti s pismom v Prago in po naročilu gospe Kristiue ni smel glavnega mesta češkega kraljestva zapustiti prej, nego bi dobil od apotekarja zaželjene skrinjice z zdravili. Gospa Kristina ni obžalovala stroškov, samo da se čim prej reši znakov bolezni, ki je tako obupno grozila njeni lepoti. <4Predno pridejo zdravila iz Prage", je preganjala neprijetne misli, ki so ji kakor ose rojile po glavi, "pojdem s kraljem na bojno polje. V obleki, v katero se moram tesno zapeti, se potajuje vse, kar sedaj škoduje moji lepoti. In na glavo si pripnem šlem. Ta mi ne bo samo pristajal, ampak zakrije tudi ono, kar me tako močno vznemirja. Čelade ne od-dokler se ne povrnemo s ima mala komedija pri njih narodnem značaju veliko uspeha!" Se isti večer se je razvilo po Krakovu in daleč po okolici veselo bojno gibanje. Kazimir je s svojo naglo odločitvijo, da pojde osebno na boljuo polje, da preplaši, in če bo treba, tudi kaznuje nemirne in uporne elemente v Rdeči Rusiji in v Mazovskem, enim mahom pridobil zopet nekdanji ugled, zaupanje in ljubezen vseh podložnikov. Kraljevski he-roldi, jahajoči po mestu in okolici z oklicem na vojno ekspedi-cijo. so bili povsod vsprejeti z neskončnim veseljem, z burnimi klici, da je vse pripravljeno za kraljevo službo. Kakor da je vse sanio čakalo na znamenje k ponovnemu bojevitemu podjetju, se je zabliščalo v par urah v mestu in najbližji okolici množtvo bojevnikov, popolnoma opremljenih za boj. in do zjutraj jih je bilo toliko, da je zaniogel kralj po svojem namenu v resniei na čelu jaliajočega oddelka odriniti iz Krakova proti vzhodu. Ostalo možtvo, ki vzlie vsemu naporu za današnjo ekspe-dicijo še ni bilo pripravljeno v o-rožju, je imelo pod določenim vodjo hiteti za kraljem jutri ali pojutrajšnjim in nabrati spotoma vse čete, ki izvedo šele danes za kraljevo bojno podjetje. (Pride še). Kje se nahaja moj brat ANTON KOVIC .* Doma je iz Kresnic pri Litiji. V Združenih državah biva že nad 11 let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se (»a sam oglasi, ker mu imam poročati, da sta bila dva brata v vojni ranjena. — Albin Kovač, R. F. I). 15ox 31a. West Newton, Pa. (1-5—10) ZENITNA PONUDBA. Vdovec, star 33 let. s svojo hišo v velikem mestu tej- s stalno Pozor rojaki! Črno grozdje .. $40.00 tona in belo New York grozdje $43.00 tona Te cene veljajo do preklica. Vožnjo plača kupec sam. Za obilo naročil se toplo priporoča Vaš rojak hran Pajk, CONEMAUGH, PA. POZOR! Ako nam pošljete vaše ime in službo $80 mesečno, se želi sezna- j naslov ter naslove nekaj vaših niti v s vrh o ženitve s starejšo go-1 prijateljev, pošljemo vam zastonj spieo. ki bi se ne sramovala, mo- nekaj, kar vas utegne zelo zani-jih dveh otrok od ranjke žene. Pisma pošljite v slovenščini ali nemščini s sliko na: J. Hofman. 100 Johnson Ave., Maspeth, Krooklyn, N. V. NA PRODAJ 10') akrov farma, 4 milje od mesta. Svet je v ravnini, 20 akrov je posejanega z žitom. 4 vrste jagod. nekaj trte in precej velik gozd. Na farmi je velika hiša in hlev za živino, poleg poslopij pa velik saden vrt. Cena vsemu je i^J60t>. $3000 takoj in za ostalo pa počakam. Več se izve pri lastniku Louis ("hades, R. 4. Box 2. Grand Haven, Mich. (1-3—10) Sklad ameriških Slovencev za najbednejše med bednimi v stari domovini. glave do pete s temi dragocenimi zdravili; vendar pa se začenja odlložim, treh do štirih tednov sem njena pota. Že zaradi tega ne, da se Po-polt kaliti in priditL |ljaki z menoj sprijaznijo. Viteško Izstopajo na njej lise, delajo se bom izgledala, in kolikor sem rao- Pozivu, katerega smo izdali pred kratkim na slovenski narod v Ameriki za podporo najbednej-ših med bednimi v stari domovini, se bo gotovo z veseljem odzvala cela slovenska javnost v Ameriki. Dolžnost vsakega posameznika, vsakega društva in vsake»korpo-tacije je, da pripomore, da bo ta sklad kolikor mogoče velik. Rojaki so in podpirajo vsakega posameznika, ki brez krivde zaide v nesrečo. S tem večjim veseljem pa bodo gotovo prispevali — vsak po svoji moči — k skladu, ki ni namenjen posamezniku, temveč velikemu številu zapuščenih in osirotelih v stari domovini. Imena darovalcev bomo prinašali odslej pod gorenjim naslovom. Dosedaj so darovali: Chicago, 111.: Mrs. F. Mroule .00. New York City: Neimenovana Jpl; društvo sv. Frančiška $12; Mr. Frank Sakser $10; osobje tvrdke Frank Sakser: po $1: Ludvik Benedik, Gilbert Potrato, Alojzij Adamič, Alojzij Šktilj in Ferdinand Ursini; po 50c: Janez Terček in Ivan Putrieh; po 25č: Vinko Zevnik in Miha Urek. Arroyo, Pa.: John Jakelj $3: Martin Bevc $2; po $1: Louis Urbane, Martin Urbane, Louis Ter-šelič, Jožef Miller in Mary Ter-šclič. Universal, Ind.: Jožef Irman 50 centov. * New York. N. Y.: Lovrenc Šu-steršič 60č. Bay Shore, L. L: Po $1: Mary Lipičar in Louise Lustik. Brooklyn, N. Y.: Anton Gla-žar 50c. Portland, Ore.: Alojzija Kržis-nik $1. Marenisco, Mich.: Matej Papež $1. Basalt, Colo.: F. Berdnik $1; po 50č: Jack Kastelic in J. Sku-bic. Universal, Ind.: Josip Irman 50*. Greenwich, Conn.: Neimenovan $1.00. Shelby, Ohio:* Frank Prestopnik $1.00. New York City: Po $1.00: Neimenovan in John Žakelj. Richwood, W. Va.: Po $1.00: Rudolf Ivančie in Jožef Yicie. Mountain Iron, Minn.: Po 50 ljenosti. Oddajjgnfl j© 12—15 km od notranjega trdnjavskega paaalilaji, da prikazujejo se eelo me- gla spoznati v tem kratkem času, Dosedaj nabranega $101,83. Koliko krogel] zadene v moderni vojski. V moderni vojski pride zdaj le redkokrat do boja iz neposredne bližine, ali takozvauega boja "na no". Dandanes se strelja s puškami in topovi, ki nosijo krogle iz-1 van red no daleč. Na veliko daljavo pa se težko zadene z gotovostjo. V sedanjih vojskah velja pravilo. da ne zadene vsaka krogla, še bolj kot nekdaj. V največji voj>ki sedanje dobe, namreč rus-ko-japonski vojski, se je ugotovilo, da je sigurno zadel komaj vsak 151. strel iz topa; glede strelov i/, pušk se je pa dokazalo, da je zadel komaj vsak 3300. strel svoj cilj. Ta račun je nedavno sestavil italijanski strokovnjak Gi-orgio Molli in se je nanašal na japosko-rusko bitko v ožini Kin-eo, Rusi so v tej ožini zavzeli pred začetkom bitke mnogo ugodnejše stali če. nego Japonci. Še le po srditem l»oju se je posrečilo Ja-j poneem, pregnati Ruse iz njih u-j godne pozicije. Vsled čudne posebnosti I to j n*-ara polja s«* je boja v istini udeležilo le 4415 Rusov, med tem ko so Japonci napadli ruske popstojanke s premočjo 35 tisoč mož. od katerih pa je radi Čudnega terena se%-eda le malo-; kateri mogel streljati. Z ruske strani j.* sipalo smrtonosne krog-1 le v japonske vrste: 54 velikih poljskih topov. 10 mitral jez. 5 strojnih pušk in 77 oblegovalnih | topov. Japonci so odgovarjali z, 48 mitraljezami, 17 ladijskimi in 198 poljskimi topovi. Po starem1 načinu vojevanja bi bilo gotovo imeli Rusi, ker so bili v manjšini, I več izgub, nego Japonci, ali bi j bili pa do zadnjega pobiti. A tu- j kaj je bilo že drugače. Rusi so imeli razmeroma majhne izgube, j Padlo je le 100 častnikov in 1375 j mož, med tem, ko so imeli Japonci mrtvih 133 Častnikov in pa 4071 ■ -i GLAS NARODA, 1. OKTOBRA, 1H14. 0 vojni kontribuciji. Nemško armadno vodstvo je po zavzetju Bruselja naložilo belgijski prestolici 200 milijonov frankov vojne kontribucije. Pod njo razumemo one denarne zneske, katere morajo plačati občine ali lokalne zveze po vojski zasedenega ozemlja. V prejšnjih časih so bile vojne kontribucije neke vrste odkupi od plenjenja in uničenja ozemlja po vpadli sovražni armadi. V prejšnjih stoletjih niso namreč poznali temelja. da se vojna ne vodi proti meščanom sovražne države in proti privatnemu premoženju. Da so vojaki, ki so udrli v zasedeno ozemlje, oropali ondotne prebi-valee. je splošno znano. Prebivali i so se mogli oprostiti plenjenja, ako so položili gotovo svoto denarja, katero so imenovali požarno cenitev. Po sedanjem mednarodnem pravu, ki nič več ne pozna pravice plenitve, kontribucije v starem pomenu požarnih cenitev niso več dovoljene. Po modernem mednarodnem pravu se sinejo vojne kontribucije pobirati iz treh vzrokov: 1. kot nadomestilo za davčno dovolilno pravico, katera pristoji zasedn-joči moči v zasedeni deželi; "2. kot preživek za potrebščine vpad-!e armnd'*. ki se sieer izterjajo v naturalij&li: 3. kot represalije in kazen proti zasedenemu mestu ali nie«*;' prebivalcem. V nemško-francoski vojni leta 1870 je nemška armada zelo rail a nalagala kontribucije zasedenim okrajem. Nemška armada se je tega sredstva slasti posluževala, dn je preprečila včasih zelo nevarne sovražno ti in nastope proti vojnemu pravu, kar je francosko prebivalstvo zelo rado zagrešilo. Na Alzaškem so se pobirale zelo visoke kontribucije. ker so mnogi moški v deželi kljub nemški prepovedi uhajali na Francosko, da so vstopali v francosko armado. Kontribucija ima nogostokrat tudi namen, zlasti ako vojna traja dlje Časa. dii pritisne na nasprotno vlado in jo prisili, da napravi čirorvrei konee hrezkoristni vojski. Tako so vojne kontribucije. katere je naložila nemška armada v nekaterih francoskih okrajih po 25 frankov za glavo, nemški vojni upravi mnogo pripomoči.- k temu, da je bila franeoska vlada primorana opustiti nepotrebno. strašno vojno in da je ljudstvo okupiranih krajev izvolilo v nacionalno zborovanje I<* miroljubne poslanec. RUSKI NAPAD Z BAJONETOM TEKOM BITKE V IZTOČNI PRUSIJI. iCENlK KNJIG, katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. I (Jorenja slika nam kaže prizor, ki se je završil na večer avgusta med Koršen in Bartenstein. kjer v boju deset tisoč Nemcev in 15.Of K) Rusov. si je stalo nasnroti je Weil zblaznel izi da so ga dali v sa na tori j. Alzacija in Lotarlngija. Ti dve deželi sta predvsem I sporno jabolko m d Nemčijo in ] Francijo. Ti dve deželi, ki meji-,ta ob prusko provinco ob Reni. , so morali Francozi leta 1o]eg šoferja državni poslanec Tomaž Kallav in grof Ste-j fan Szapary. Na avtomobilu sta počila oba sprednja pnevmatika, avtomobil se je prevrni! in je , nrrofa Szaparvja takoj ubil. po-i slanea Kallava lahko poškodo- j j val, šoferja pa težko ranil. ' i! Organizirani herači. 1 Znana stvar je. da se dobe v svetovnih mestih tudi bogati berači, kakor je tudi znano, da se j berači radi organizirajo, da bi svoj "poklic" uspešneje Izvrševali. Tako je zdaj razkrila italijanska "Tribuna", da imajo tudi berači v Rimu sv.ojo organizacijo. Pri cerkvi sv. Petra v Rimu, kamor pride vsak dan na stotine bogatih tujcev, je vedno samo t N nxffods. na ymkru« — I O >Ukl ' O te t«c*k( i flg Piriikl slater „ k j I aaj^jflar«n I xav'.iha —.8» , 1'e-o-er.Ll, tCAnl N. T. ittikti* _tt i'od taržldm Jarmom _'it Poroka po pomoti _k Pota ljube ml 110 nr**Jkov I.M POtOp Fct >vanj* v LHlpci _t* ; Peairdajl Mohlkaoae ; Potlfalee _iM ; Pred LiTltto — M I Prlbajač _n I PrsroTcrl, prtilk«, raja — | Prt YrWe«m Grogl ; Pri ne Evjen rojaki —.M : Prst božji —.30 I rTva uubeaen _ i tunela«. —.M j Repoiter ».M 1 Revolucija na Portigils^m —,,at ; Rlfc:.^* sin _.if [ ftr.blnxon _ 41 ! Ruska Japonska vojna 4 sr. _,i0 I S?aJ sreba. _.g* | Saijje v prxlobah _.11 i rita, mala H t m! ostanka —.H Skezl širno ]»ied» c — ft tžiraina o j veta _.$• j Sv. Kiiz^beta _.40 ; Svt-ta Gcnovevt _i« ; Sveta roi1 _.30 ; Srtta Sotb»jT®» —.M i išreOoJovsc _jj i e> cul etna pratlka __ca atr Votkuti _ If Vojna lete 2B3« _sf V ot _ j Kra«nl roman "Prckia^a'M I i. *V. iTTOklfita, I a. EV. VolCjl ubjale« • I. xv. Ka pokopališču r FrexftieonrM * *v. ilKrtvnoeu starega Mardochea I. Ll 9. rv. Ugrabljeni grofic 1. in 3. sv. V kiimnolcrnu. Cena vaeh S ireikor, trt«_na ▼ platno Tesano |.|| BPILMANOVK POVESTI; L sr. Ljubit« rvoje aoTraSnika — Si S. ar. Moron krščanski a«e«k —.M i- rv. Marijina otroka —.S* «. rv. Praški Judek —.Xf K. rr. Ujetnik morakjga roparja —-M >. sv. Animufan ain lndljanaksc* knesa —.SI 7. »r. Sultanovi »ntnjl —,fi t. rv. Tri Indijanske »ots«« —M 0. sv. Kraljičin noCak — B> M. sv. Zvesti r.'n —.n I 11. sv. Bdeča in bela vrtCai —.H I 12. xv. Korejska brata _.M j II. sv. Boj in cr.aea —.M I 14. sv. Prisega buronskega glmvarfa —.N J If. sv. Angel J eulcjev —.M I 1C. sv. Ziatokopl — g« 17. sv Prvič mod Tndljan« —.M 1 IS. sv. Preganjanje Indljansktk adM- fonarjev —.M 19. sr. Mlada Mcraarto —.M TALIJA. ZBIRKA GLEDALIŠKIH IQER. Brat sokol —.M CIga.nl _41 Dobro dc9U _,s# Doktor Hribar —.Ji Dve taičt —.St Idealna taflča —.Si Medved snubai —.Si Ne kliči vraga _.ti Nesiikl ne ssajo —.Si Pcit do srca —.St Prt puSčavnlka —.M Prsi plea —.St Pntlfarka _.s« Rastreeenca —.St Revček Andrejčak —.41 Rckcvnjači, narodna Igra —.41 Starinarlca _.Si V medenih dneh —.St kazgledhiob: N'evyorlfce, s cvetlicami, humorlottt-ne. botlčne, novoletna In vaHks- nočne po komad —*JB dncat po —.H Narodna notnja ta m—ta VJaMja- ne, dncat po Humoristifn« razglednice s motivi slovenskih narodnih pesmi; 1 ducat —.M Z slikam! mesta New Torka 9» —.M Raane svete podobe po —.H ducat _ Album meste New T ark ' ktucM s slikami, oul —.M veliki —.n At* Marija -.M ZEMLJE V IDI? Avstro - OfnSta, mS —»g Avstro—Org*ke, TMU —-It Kranjske detel«. maA -Ji IdnifcrJh Mbt, m! —It veT.3ri —JB Krrope. *( itn —-tt Gorenjske s mrve hattajrfce tm *tl iko ielesatce — ■ Celega sveta —Ji Balkanskih drtav —.11 Zemljevidi: New Tart: CMmtl^ Tfflnalg. Kansas. Montana, Ohio, PennsjtvaBlat Virginia, vsak tt e komad Minnesota, Wisconsin, Wyoming la Wast 1V -- MOLIT V EM iXI: | Lalu pata —.tt1 Dušna pi.Sa t usnje Tesano Ltd i Gospoa uslifil mojo snoUtev. elegantno vezano 1.40! Ključ nebeSkib vrat —U \ ' Marija varhinja v usnje vesano —M j Marija varhinja elegantno vesano 1.30 Otročka poboinost —.tt ! Ha Jak i Glasovi —,4t j Rajski Glasovi t usnje Tesano .£0 Skrbi sa Du£o t usnje Tesano —.70; Skrbi za DuAo elegantno vesano 1.23' Skrbi sa Dušo elegantno vesano s sapono 1.40; Skrbi sa Dutc t a&onovo kast vesano l.tt 1 Sv. Ura elegantno Tesano 1.10 , Sv. Ura elegantno vesano s sapono 1.4t j Sv. Ura v šagrln vezano s sapono 2.001 &v. Ure. v slonovc kost vesano 1-20' Vrle« nebeški —.W ' FOUSNE XWJICE: Abecednik nernfiil —.26 I ar-'oesdnik »lov&nrkl —.tt ' Abncv nemik'} a.ngieSki toint* —.St; Ar.d slov. in slov. angl. slovar —.40 DomaČi sdravnlk —.iS Domači llviaosdravnlk —.fct; Drugo berl'v. —.40 i Hitri ratunar —.40 Katekizem mali —li Auri jomovluskl sakoa —.It './dvftniika tarifa —.18 5 '.smarl/ t, nagrobclee L— T*irijc«ielatvo —.Ml I "oi>olnl nai:k o čebelarrtvir > l,— I rva nemška, vadnlrs. —.35 ' Ročni slovens ko-netrJkl slovar —.tO, H.'i'.iiapffov neiiifiko-aiovenskl slovar 1.20 S<*himr>''QV slovensko-nemfikl slovar 1-29 •Sp.djereja v pogovorih —.Si Siuvar eiov. lfcmiiJanHUt - Bar- tal) ncv» Izdaja S.fit Slovar ntmSko slovenski ("JsneSlč- (B&rtei) tiova izdaja S. 60 Slovonsko-angleSlta slovnica ti.00 I. Kiovensk& sUivnica $1.25 Rlover.ak^ pesmarica, 1. ta II. sva- ack, vi-akl po — .M Ii?V)iacVTuk ljubavnlh plesaa —.40 tredrvJi katekizem —.10 Trtna u6 in trtoreja —.4C fatia tlvlr.oreja —tO Umni km&tcvalee —M ^ ■sliki katekistm —-40 Voseilni Usti —.S3 id-Kodio sv. pisma —.M -'irovnlk. narodne pesmi, vesano, l. 1. in s. svesek vsaki po —.it i r.ABAVNK RT RAZNE DEUQE jQTJIQK. Ai/lrej Hofer, —.10 Avatrijoba ekapefllci^ —.St Avjftri Jaki junaki, broi. —.7t v»-*h';0 —.99 Uaron L.h ^dou —.tt j Baron Tienk , —.SOI Bele noči________—.m ' Btrraka vedeževalka —.M i Beračtca —.20! hoj b prlrodo —.11 tioj za. pravSeo —.49 Kojleu —.ji Cofični itvovt —.11 HursHt. vojaki. —.Si Car tn teoa.r —.ga Cerkvica na akaV —.11 Clganlca —.» C'lffanova osveta —.21 Clgsnalui sirota. Si sveskerv t.— Crt^ina boror>-aJaka —.40 Cvetko —.1» Caa je vlato — U Ces trnje do sreSe —.60 Človek ln pol 1.— Darinka mala CmogorSa —.29 Deseti brst —80 Deteljica švljenje treh kranj. bratov — .St Devica Orleanska —.tO Don Kito t — ,S> Doma ln na tujem —.28, Dobrota in hvaletnos« —.tt: Dve CudopoLne povesti —.N | Dve poreati — Sit Crasem PredJamsW — .tt KvangcUjl —M ISratahlja, dokra Ml —.St! Fablola —.Si Pra Dlavolo —.tt Oeorge Stephenson, oH telescis —.tt Godčevakl katekizem .tt Gorenjska knjižnica: I. sv. Kukmanova povest —.14 3. zv. Izpokorjena romarica - —.15 4. zv. Grajski lovec —.11 5. sv. Kukelcev stan —.15 C. iv. Šmartno pri Kranja —.15 i Gosdovnik, 2 zvezka —.St. Grof Montekristo t.— ! uriselda —1>, Greh In smeh —.50 Hi Ide garda, — St Hlapec Jemef —tt Hlrlanda —. St FT ».bad, pripovedke, L ta H. svesek po —.St Cristrtranl vodnik po Gorenjske« —.20 Isdajavec —.tt lalandekl ribli L— Is'et v Carigrad —-M Izdajalca domovino —.M Ivan Resnicoljub —.tt I žarami, mala Japonka — .St fddor, poboinl kmet —.SS Jama nad Do bruto — .tt Jaromll —.M I Jasbec pred aodnljo —.tt t Jetnlkovl otrod —.tt ! Kapitan M ari Jat 1,— ! Kraljevi S In bera^ —.1B ! Krtttof Kolumbe —.» j Krma osveta —.It • Knea Crnl Jurij —.St i Krvava no« t DJeMSsat —.4« ' Leban. sto ball —.tt 1 Ljubezen in maMevanJat Ml sroa. t.—: i MakstfmliJan —Ji! ; Marjetica —.tt i ; Marija h« polkov« —M ■ Materina trter —.ft > Mati, sodjalen no*: 1.—! i ^ ______—-TS, ! ](btn Potteejaktftt — .tt> mskjl. —ni« —.it MHnarJer Jaaan —.tt- Mrtvi guoiLa^1 —.tt Na nuJlMh M81 — M Na ▼afcrrlh Jatmea —it. Narodne tdponeti. L, TL. m to g svesek. vsaki 90 — tt Na divjem Mpa^a —.tt Ka iMHHa ...v: ; Na Indijskih ataUk —tt i mhagt —tt \ Na fntrorsoa —.ti ■ «7a orerUI — .tt' Waoolftml«« —.Vi NedoHnost preganjana In »orolUoaa -.rj Nesrečni ca —.»I] Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali postnih znamkah. Poštnina je pri vseli oftnab vraSnuana. « HOJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA". NAJ. fEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. pet do osem ber2eev. Ti so po-oblaščenci beraške zadruge, najbolj sj)ret 11 i in najbolj izvežbani rued vsemi. Ti morajo drug dru-'-•<-'ga nadzorovati, morajo dve tretjini priberaeenega denarja oddati zadrugi, eno tretjino pa si po enakih delih med seboj razde-!t\ "Zaslužki*T teh beračev so ta-! veliki, da se navadno že po I krni kili letih umaknejo v zasebno življenje. Rimska policija trpi to početje. aretira pa vsakega • drugega U-raea. ki bi se prikazal j pri cerkvi sv. Petra. j ; ■■ ' • * Poroka na kolodvoru. Presunljiva epizoda se je. odi-igraia na železniški postaji male-Jga odrskega mesta. Postaja je j sleherni dan kar oblegana od ; številnega ljudstva, ki se navdušeno poslavlja od odhajajočih in ' skozi se vozečih vojakov ter jih •rošii. Iiavno se je pripeljala ar-I tilerija. 3Ied čakajočim občinstvom je hii tudi mestni župan, t ki je imel na prsih pripeto ma-žarsko rdere-belo-zeleno šerj>o. ; Ko >.' je vlak ustavil, je šel župan s častniki v pisarno postaje-li.t ehilka. kj«-r je čakala, mlada >\:*iia v poročni obleki. Bila je nevesta nekega nail poročnika, ki is-.* je ravnokar pripeljal. Zaročenca sta bila že tri leta zaročena in poroka je hila določena za < nie>ee september. Ženin pa je mora! v vojno. Slučaj je hotel, da s - je njegov poik peljal skozi rae->t«. kj< r j«- stanovala nevesta. , Zaroč» nca >ra brzojavno doco-vor 'a. da se dasta poročiti, ko vlak i:>:avi na po>taji. Na Ogr-skem j- uvt-d-na "i vil na poroka, in žup;tn je ra 1 prišel na kolodvor. da tsra izvrši ceremonijo. Vsa boljša družba je bila zbra-! na na kolodvoru, in po poroki so navzoči dvignili nadporoenika na 1 ramena. Mnogi so bili tako gi-njeni, da so jokali. Nato je bilo dano znamenje za odhod vlaka. Mladi soprog je objel svojo mlado soprogo ter jo poljubil. Nato se je pa odtrgal od nje-ter pohitel. v vlak. Mlada soproga je hotela za njim, toda so jo pravočasno prijeli. Potem je omedlela. In vlak je odpeljal njenega ženina. težje]» rizadete. Na eni strani se je mnogo članov odglasilo, in sicer ne samo vsled tega,' ker so bili vpoklicani v vojaško službo, marveč tudi vsled brezposelnosti ! 111 vsled ustanovitve obratov, na ; drugi strani pa se je bati, da bo-] do zaostali, večinoma starejši in j slabotnejši člani stavili velike za-' hteve na blagajne. Notranje mi- j nistrstvo je vsled tega opozorilo | deželno vlado na sledeče: Jzpla-i čila bolniških blagajn naj se o-1 j meje. Vsi člani, ki niso težko bol-j ni in ki niso absolutno nezmožni j j za uelo, naj se odpuste iz bolniš-! i kega stanja. V bolniško stanje j se naj sprejmejo le težko bolni. ;V bolnišnice nej se pošiljajo čla-| ni bolniških blagajn le, če je to absolutno potrebno, kar bi ne bi-! j lo samo v interesu članov bolniš-: j kih blagajn, marveč tudi naka- j ' za n o z ozirom na to. da so bolniš-j niee pripravljene v vojne svrheJ i Op« racije, ki riso nujne, naj se sistirajo. Medikainentozno zdrav-1 !j'-nje. kakor tudi dovoljevanj« t»-rape\*tičnih pripomočkov naj se ' <>:.ieji na najpotrebnejše. Kar se t !«*•♦• plačevanja doneskov, se te-' ga n» sme opustiti. Moratorij se j nanaša na javnopravne denar- j ne zahteve. Moratorij se torej ne. nanaša na pla'evanje doneskov /.a bolniško zavarovanje, za za-' rovanje v slučaju nezgode, za zavarovanje rudarjev, za penzij-*sko zavarovanje. Seveda se ltio- j ra popustljivo postopati napram i j onim. ki so bili poklicani k vo-♦ jakom. ali ki j*e vsled poslabš;i-• , nia irodarsk'*ga položaja fak-, t:»"no nahajajo v težki gospodar-J ski l>e«!i. nikakor pa ne napram -onim. ki nočejo plačevati. Konfisciran tobak. Krakovska policija je konfisci- j rala pri več trgovcih velike mno- j zine tobaka v zavojih, ker so gaj prodajali dražje — zavojček, ki! stane 16 vinarjev, so prodajali vojakom za 20 vinarjev. \ Priča političnega umora zblaznel. Nemški drž. poslanec "Weil, ki J je bil v Parizu priča, ko je bil Jaures umorjen, s katerim je ravno sedel v kavarni, je postal od onega časa slaboumen. Ni se vrnil v Nemčijo in se ni udeležil državenga zbora. Nihče ni vedel, kje se nahaja. Zdaj se poroča, da Raznoterosti. Iz zgodovine smrtna kazni. Pri starih Rimljanih je bila startna kazen edina kriminalna kazen. Kdor je bil kriv zločina proti državi, ta je bil usmreen. Ta pojem pa je bil silno raztegljiv. Znano je, da je dal ubiti k nzul Manlius Torquatus svojega sina, ker se je brez njegovega dovoljenja dvobojeval s sovražnim častnikom, četudi ga je ubil. V Presneti so za ča;»a Pirodh \ o potopili, s * ga zašili v vrečo iz telečje kože in v vrečo | so mu dali kačo ali psa in potem vrgii vrečo v Til»ero. (irki so navadno of»sodili obsojence na ta način, da so mprali spiti strup. Stari Germani so obsodili na smrt izdajalec in obrekovaiee in sicer so jih obesili. Malopridne ljudi so pa žive zakopavali v blato. Poleg tega pa so poznali tudi krvno osveto in je bilo tako prepuščeno zasebnikom, da so s smrtjo kaznovali svoje sovražnike. — Vsled upliva cerkve je nato izginila pri Germanih krvna osveta. i Bolniške avstrijske blagajne in vojna. Bolniške blagajne ki so ustanovljene na podlagi zakona o bolniškem zavarovanju, s;o vsled sedanjega vojnega stanja kar naj- GLAS NARQBA, t OgTOBHA,. 19K. Postopanje z vojnimi vjetniki. "Koelnische Volkszeitng" piše: Nekateri listi se povprašuje-joT kaj naj bi se zgodilo z vojnimi vjetniki, ki jih je lahko še veliko. Ob zadnji nemško-francoski vojski so Nemci do srede febr. 1871. vjeli 11,860 francoskih east-nikov in 371,984 mož; ko se je pa še Pariz zavzel, se je skoraj' število vjetnikov podvojilo. V sedanji vojni, ko se je vojskuje Nemčija na par strani, se more s .še večjim številom vojnih, vjetnikov računati. V Nemčiji je sicer žetev izborna uspela in je preživljanje za dolgo časa zagotovljeno, a kljub temu se moramo, vprašati, kako naj se vojni vjetniki prežive, ne da oškodujejo gospodarske koristi domovine in prebivalstva. V vojski 1. 3870. so je z vjetniki najboljše postopalo in so se dobro preživljali. Večino Častnikov so izpustili, če so s častno besedo obljubili, da sel ne bodo več z orožjem proti Nemčiji vojskovali. Večina častnikov dane častne besede ni držala, prelomili so častno besedo in so zopet v franeosko armado vstopili, med njimi celo dva poznejšai francoska vojna ministra. Francoska vlada je 1. 1870.' obljubila vsakemu pobeglemu častniku 750 mark. S podobnimi razmerami se mora računati tudi v sedanji vojski. Nasproti vojnim vjetnikom se mora zato vporabljati načelo: Človekoljubno, a strogo. Zakaj, bi dobivali na pr. ruski vojni vjetniki boljšo hrano, nego jo uživajo revnejši slojji, namreč vsak dan meso. V interesu narodnega gospodarstva na? se jim nakaže delo. Naj osušujejo obširna močvirja, lahko se tudi u-porabijo za zgradbo cesta in železnic; tudi pogozdovanje ne )>i škodovalo. Seveda, delo vojnih ujetnikov ne sme škodovati delavcem, ki so morebiti brez pc-sla. Vojni vjetniki naj ne lenarijo, marveč naj delajo, ker kljub vojni odškodnini žive le na račun narodnega gospodarstva. Pred ciljem. Bilo je prvega v mescu in Kari Jereb se je napravil v gledališče. Vznemirjen je bil kakor redkokdaj. Pričakoval je nečesa velikega, lepega in tresel se je od nestrpnosti; a obenem ga je dušila v grlu rezka, razjedajoča žalost. Ob šestih se je. odpravil od doma in hodil je po ulicah z naglimi koraki, kot da bi imel pred sabo določen cilj. Nebo je bila jasno, umito od dežja. Deževalo je skoro vse popoldne, a na večer se je zjasnilo in tlak se je posušil v četrt ure. Pihal je hladen veter; prinašal je iz parka polorumenelo listje ter ga trosil po ulicah. Strehe so se še svetile v solncu, ali svetloba se je dvigala, trepetala samo še na najvišjih stolpih ter izginila na zahod. Ob ulicah so se zasvetile medle luči plinovih svetilk. Jereb se je ogibal širokih, gosto obljudenih cest. Ulice, po katerih je hodil, so bile že globoko v senci; svetilke so stale narazen druga od druge. Srečaval je delavce, ki so se vračali iz fabrik, šivilje, služkinjo, pijance in po stopače. V tej družbi se je čutil domačega, hodil je svobodno in naravno ter se udajal svojim mislim brez strahu in sramežljvo-sti. Ali drugače je bilo, če je zašel slučajno in nenadno na veliko cesto z visokimi, bogatimi poslopji in elegantnim občinstvom. Zlezel je nekako vase, sklonil je glavo, a z rokami in nogami ni vedel kaj početi. Bilo ga je sram, čutil se je majhnega, zanemarjenega, smešnega; kot da bi s svojo zunanjostjo, s svojo ogoljeno obleko, s svojim plašnim, predmestnim obrazom in s svojimi nerodnimi kretnjami motil in kvaril elegantno lice velikega mesta. Zdelo se mu je, da se ozirajo nanj s preziranjem, z razžaljivo radovednostjo. Srce mu je bilo, kadar je ugledal katero izmed tistih lepih, ponosnih žensk, ki jih srečava človek na vejikomestnih ulicah: obraz bel in hladen, oči mokre, mirne, trudne od uživanja, telo vitko in elastično in o-da bolj odkriva polne ude, nego jih zakriva. Jereb se je stresel, pogledal je z motnim, tiho poželjivigi pogledom na beli o-braz, na visoke grujli, na valovite črte ledij in nog in čutil se je še bolj smešnega in preziranja vrednega. Ob najbližnjem ovinku je zavil v stranko ulico ter se studil sam sebi zaradi vročih mi- slih, ki so ga bile ravnokar vsega osvojile. Ali ta stud je bil samo površen, skoro umetno narejen. Takoj ko je stopil v razriti tlak temne, ozke ulice, so se dvignile njegove sanje v nebeško daljavo. Pridobil si je neizmernega bogastva in kraljeval je nad hišami in ljudmi; v visoki palači ob velikomest-ni cesti je kraljeval. In največji prešestnik je bil naokoli. Vse tiste lepe, hladne, ponosne ženske s polnimi grudmi in obokanimi ledji, — <-se po vrsti jih je imel, ono sinoči, to noeoj. Oblečene so bile, kakor jih je oblekla njegova vroča fantazija; njih mlada telesa je ogrnil s svojo vročo fantazijo in obleke so bile pomladanske pesmi; na vratu in v laseh so se svetili motni biseri. Motni beli biseri v temnordečih laseh; večerni žarki na večernih valovih. Njegov park je bil tolik, da so ga namakale široke reke (med visokimi vrbami so šumeli zamolklo njih zeleni valovi in iz zelenih valov so se dvigala bela telesa njegovih ljubic) in da se mu ni videlo ne konca ne kraja. Kadar je zibal veter košate vrhove, je šumelo neskončno morje. Tod o-koli, na mehkem mahu, v skritih lopah (rdečerožasti, široki diva-ni so bili v teh lopah, tako globoko v senci, da jih je človek komaj opazil), tod okoli je hodil z njimi, z ono sinoči, s to nocoj... Pred gledališčem je bilo živali-no, ljudje so stali ob portalu ter kadili cigarete in se razgovarja-li, vozovi so prihajali in čipke so šumele, ko so stopale iz vozov, debele, bogato oblečene dostojne dame in vitke ljubiee plešastih trgovcev in izsesanih kavalirjev. Jereb se je prestrašil gneče; bal se je, da bi se ne obdrgnil s svcjim nespretnimi komolcem, s svojo oprašeno obleko ob parfu-mirano, čisto toaleto ter si tako nakopal neprijaznost in zasluženo zaničevanje lepe dame. Splazil se je plah in ponižen ob zidu ter se napotil po stopnicah na tretjo galerijo. Ko je sedel na svoj prostor, se je mahoma pordečilo njegovo lice in vzdignil je glavo. * Prišel je zgodaj; galerije so bile že precej polne, a spodaj v parterju je stajo med sedeži samo par starih Židov; tudi lože so bile še skoro prazne. In prijetno mu je bilo, da je bil prišel tako zgodaj. Ves je bil poln trepetajočega, pol veselega, pol bolestnega pričakovanja. Mučilo ga je, da bi stokal od bolečine, ali ta bolečina je bila razkošno sladka, kot da bi mu .trgali ljubiee beli zobje meso iz telesa. Njegova lica so gorela in njegove širok3*o<3-prte oči so sanjale poželjive sanje. Obleke so šumele, mnogoštevilne duri so se odpirale in zapirale, gledališče se je polagoma polnilo. Gledaj je na levo, v ložo prvega razreda, tretjo od odra. Loža je bila še temna in lotevala se ga je tiha, komaj zavedna bojazen. Bal se je same misli, da bi bilo vse pričakovanje prazno, da bi bil ves večer izgubljen, uničen Samo enkrat se je vračal tako iz gledališča in se ni hotel spominjati tiste neizmerno žalostne noči; kako, da bi jo živel še enkrat, vso dolgo, prazno noč!... Nekdo se je zasmejal glasno v parterju in Jereb se je ozrl dol. Ko je dvi-I gnil glavo, je bila loža razsvetljena in visoka, mlada, morda komaj dvajsetletna ženska, je stala v ospredju. Jereb se je sklonil; žile na čelu in na sencih so se mu napele, tako se mu je izlila kri v obraz in iz obraza v srce. Za njo je stal prileten, visok in plečat človek; redke lase je imel počesane na plešo, ki se je dvigala precej daleč iz obokanega čela ; njegov obraz je bil krepko rezan, toda lica so bila že usehla in blrez barve. Razgovarjala se nista mnogo; on je gledal s praznim, dolgočasnim pogledom po ložah in po parketu. Mimogrede se je ozrl slučajno na galerijo , in Jereb se je zdrzrfil pod njegovim pogledom, osramočen in preplašen, kot da bi ga bil kdo sunil na cesti: "Neokretni človek, kaj nimate dovolj prostora?" Njen obraz je bil majhen, fin; skoro je izginil pod krasno težo svetlih, žarečerdečih las. Velike temnosive oči so gledale iz tega drobnega obraza mirno in sanja-vo; sanjav in skoro otožen, truden smehljaj je ležal na ustnicah, polnih in otroških, kakor še nedotaknjenih. Polt na licih, na vratu, na razgaljenih ramah .je bila tako čisto* bleščeče bela, kakor ni videl Jereb take mlade, jutranje, neomadeževane helote še nikoli v svojem življenju. Ro? ke t naročju je nadel* mirno, ko t —l - .-- - ■ —- -----ai*' - * da bi vršila ne ravno neprijetno, a dolgočasno dolžnost. Oci so ji bile zastrte, brez ognja in življenja; kakor da bi ne čutila stotero pogledov, poželjivo vsesaniEV njene gole rame. Ki ji "Bilo ne na veselje, ne na žalost, da so se dotikali nečisti, pijani pogledi njenih žarečih las, njenega nedotaknjenega in nedotakljivega drobnega obraza, njenega vratu in njenih polnih, polOdprtih ustnic; ni se umikala vročim, poželjivim pogledom; nagibala se je celo nižje, da je padala svetloba naravnost na njene bele rame in na njen vrat, odgaljen globoko do mladih, polno razvitih prs. Tako je vršila svojo ne ravno neprijetno, a dolgočasno dolžnost. Jereb ni slišal natanko, kaj so govorili na odru; tudi poslušal ni posebno pazljivo. A bilo mu je prijetno, da so igrali, govorili in prepevali; zelo so ga veselili glasovi vijolin, ki so zazveneli časih jasno in zmagoslavno iz orkestra. Leno, sladko čustvo ga je objelo vsega; leglo mu je eelo na obraz in njegove ustnice so se smehljale. Bilo mu je, kakor da bi se kopal, kot da bi ležal do ustnic v čisti, mlačni vodi, zaspan, prijetno len. In njegove oči so se igrale prav po otroško. Gladile, so počasi, z lahnimi, ljubeznimi, kakor očetovskimi pogledi njene bujne, žarečerdeče lase, nato so drsali pogledi njegovi navzdol, nekoliko vznemirjeni, nekoliko trepetajoči, dol po nizkem, belem čelu, pobožali so mehke, ozke, lahno obokane obrvi, napotili se počasi na desno stran, dol k drobnemu ušescu, pol zakopanemu pod težkimi, rdečimi kodri, ukvarjali so se tam za trenotek s svetlim smaragdom, ki si je bil izral svoje mesto na tistem drobnem belem ušecu, in potem so hiteli, oprezno in boječe, a pol že pijani od ljubezni, od poželenja preko mehkih gorkili, belih lic mimo čudovito ustvarjenega, prav majhno, neopazno vzbočenega noska do tiste neizrekljivo umetno zarezane črte, do lahko privzdignjene zgornje ustnice, ozrli so se spotoma z zadoščenjem in radostjo na vrsto krepkih belih zob, ki so gledali skrivaj izza pol odprtih, vročih, napetih ustnic, in -vsesali so se naposled v te pol odprte, vroče napete ustnice, pili so do pijanosti ter zdrknili pijani in pol-nočnorazposajeni dol preko ozke, okrogle, bele bradice — najlepše, belobleščeče skalice na svetu — dol na vrat, na rame, na polne rame, na kraljevski vrat, in pili so ter se igrali, smejali se in se spotikali, in jecali od nečistega veselja ter se izgubili navsezadnje utrujeni od poželenja in nezavedni čez valovito in valujoče belo brdo med dvoje polnih deviških, v tihem spanju se zibajočih prs___Tako lepo so se zabavale njegove oči... Ali hitro je minilo vse veselje. Zadnji, ki se je poklonil pred o-drom ter pokazal ob tej priliki' občinstvu svojo svetlo plašo, je bil debeli režiser. Ljudje so se gnetli pri izhodih; parter je bil v trenotku prazen. Ona je vstala v loži in tudi Jereb je hitel mimo garderob in po stopnicah navzdol, da bi jo videl še enkrat. V veži je bilo zelo živahno; od vseh strani so hiteli ljudje k glavnemu izhodu. Jereb se je oziral, ali ni je ugledal v gneči in že se je bal, da je zamudil. Stisnil se je v kot ob velikih vratih, gledal na obraze, ki so prihajali mimo njega ter dihal vase parfum, ki se je dvigal iz šumečih oblek. Ves še srečen in vznemirjen od uživanja, je pozabil v tem hipu popolnoma nase; čutil se ni ne smešnega in ne nerodnega in ni se zavedal, da bi blodil za nečim nedosežnim. S hitrimi koraki je prišla proti izhodu, visoka, vitka, ogrnjenav dolg plašč. Njen spremljevalec je šel par korakov zadaj, nekoliko sklonjen, dolgočasen in zaspati. Jereb se je zdrznil; oči so se mu omeglile in obšlo ga je predrzno-vešelo, dotlej neznano razpoloženje. Stopil je med njo in njega, zadel se je ob njo, tako da je čutil njeno gorko telo, opotekel se je ter ji stopil na plašč. "Neokretni človek, kaj nimate dovolj prostora?"1 On ga je prijel za ramo ter ga potisnil vstran, ona se je ozrla nanj s hladnim pogledom. Nekdo se je zasmejal v bližini. Noč je bila mrzla, in Jereba je zeblo, da se je tresel. Pihal je močen veter in oblaki so se podili po nebu... To je hotel, ni mogoče dvomiti o tem: poljubil bi jo med velikimi vratmi, pričo vseh ljudi — o Bogi (Konec t prihodnji prilogi) iS JSkJ,'i. Ona: — Ali si videl, kako je tisti jurist dvoril včeraj naši Pavli? Čisto nič ni jedel in nič pil. — Zato me je pozneje napilmpal za par dolarjev. DOSTI JI JE POVEDAL. Zet svoji tašči: — Ljuba mama, ko boš prihodnjič prišla k nam. se boš pa že lahko z železnico peljala. Tašča: — Kdaj bo pa odprta? — Za pet let. J V GLED ALIŠČU. — Poglej, kako imenitno igra igralka! Ta postava! — Ta frizura!! — Ta obleka!!! Še premalo vstopnine smo plačali. NA OBISKU. Gost, ki opazuje portret nekega slavnega slikarja: — Zdi se mi, da ni pravilen. Gospodar jezno: — Kdo ni pravilen? — Portret. — To že mogoče. Zdelo se mi je, da mislite mojega psa. . t—...«. > -i- Pravi odkritelji Amerike. Večkrat se je že pisalo, da so bili prvi in edino pravi odkritelji Amerike Kitajci, kajti v Dolenji Californiji (Lower California v Mehiki), kakor tudi v nekaterih pokrajinah sedanje republike Peru (v Južni Ameriki), so se našli ostanki starodavne kitajske kulture, dočiin so tudi v starih arhivih in knjižnicah na Kitajskem našli kitajski učenjaki stare listine, ki se nanašajo na nad tisoč let stare kitajske kolonije "onstran velikega morja''. Te kolonije so bile brezdvomno v Ameriki, oziroma ob pacifičnem obrežju dela sveta, kateri je zadobil po zppet-nem odkritju po Colombu ime A-merika. Čim bolj raziskujejo arheologi zapadno poluto naše zemlje, tem bolj se množe tudi dokazi da so bili prvotni odkritelji Amerike Kitajci, kateri so najstarejši kulturni narod na svetu. Tako so tudi pred tremi leti pri mestecu San Miguel v Mehiki izkopali kip, ki je izdelan iz ilovice in ki predstavlja Kitajca. Arheologi so enoglasno mnenja, da je tej izkopini pripisovati največjo važnost, kajti ta kip nam neizpodbitno dokazuje, da je bila v Mehiki že pred Azteki kultura, ki je brezdvomno kitajskega izvora. Na ta način si zamoreino tolmačiti tudi prekrasne razvaline velikanskih in izredno starih razvalin v deželi Maya Indijancev, ali sedanji mehikan-ski državi Yucatan. — Poševne kitajske oči, kitajski čevlji in široke hlače, kar vse predstavlja izkopani kip, — vse to nam predstavlja kitajsko narodno nošo, k&koršna je še dandanašnji na Kitajskem v običaju. Edino, kar se na izkopanem kipu pogreša, je znana kitajska kita, vendar pa ne smemo pozabiti, da so Kitajci bili primorani nositi kite šele potem, ko so jih Tatari ali Mandžuri pc-djarmili. Kip so našli v starem grobu, katerega je odkril profesor Niven trideset čevljev globoko pod zemsko površino. Kip je visok le kakih sedem palcev in njegova zunanja plast je tekom stoletij postala trda kakor kamen. Kip ima na glavi kapo z gumbom na vrhu. Take kape so nosili na Kitajskem mandarini še pred kratkim, oziroma toliko časa, dokler niso Kitajci ustanovili republike. Novonajdeni kip je brezdvomno kitajskega izvora, kajti na njem ni ničesar, kar bi ga napravilo podobnim kipom iz dobe Aztekov. Slednji so se naselili v Mehiki šele več stoletij za prihodom Kitajcev ter so z ognjem in mečem uničili vse starejše kulture, katere so v prejšnjih stoletjih tamkaj obstajale. Azteki so razdejali skoraj vsa mesta, katera so ustanovili in zgradili pred njimi tamkaj živeči Tolteki, Olmeki in Mayi. Azteki najbrže niso bili prvotno na tako veliki kulturni stopinji, da bi sami ustanovljali in gradili mesta, temveč so se enostavno v podjarmljenih mestih oz. v razvalinah naselili. Ko je Cortez v imenu katoliške vere v Mehiki s svojimi podivjanimi Četami moril tamoŠnje mirno prebivalstvo, vprašal je zadnjega mehikanskega cesarja Montezu-mo, kedo je zgradil velikanska svetišča. In nesrečni cesar mu je odgovoril: "Las Toltekas". Od tedaj naprej imenujemo stari narod, ki. je živel v Mehiki pred Azteki, Tolteke. V ostalem pa po-mienja beseda "totek" po starem jeziku Aztekov, katero mehikan-sko prebivalstvo še dandanašnji v nekaterih pokrajinah govori, toliko, kakor slovenska beseda ' graditelj". Montezuma najbrže sam ni mnogo vedel o narodu, kateri je živel v Mehiki, predno so njegovi dedov i podjarmili deželo, v kateri se je njegov narod lepo razvijal in množil dokler niso prišli tjekaj "krščanski" divjaki in morilci. Na kako visoki stopinji kulture je bil narod, ki je živel v Mehiki pred prihodom Aztekov, nam svedočijo po dvajset ton težki kamni, iz katerih so tedanji prebivalci gradili svoja svetišča. To kamenje so morali dovajati iz oddaljenih krajev; toda kako so to storili, ni nikomur znano. O njihovej kulturi nam nadalje svedoči tudi splošno znani koledarski kamen, kateri nam dokazuje, da je oni starodavni narod poznal delitev časa po letih, tednih in času natančno astronomično. Profesor Niven je s svojim odkritjem storil zopet korak naprej u upati je, da nam bode tekom easa zgodovina najstarejšega a-laerilkega kulturnega naroda tako znana, kakor iHBHHttiiiiiliiiiiM mlajša grška zgodovina. Imenovani učenjak se že nad trideset let bavi z izkopavanjem starin v Mehiki. Po njegovem mnenju so prišli stari kitajski odkritelji po Behringovej morski ožini v Ameriko, dočiin so zopet drugi mnenja, da so prvotni kitajski naseljenci prišli semkaj preko Pacifika, in sicer tako, da so potovali vedno dalje od otočja do otočja, dokler niso prišli v Peru, nakar so krenili dalje proti severu. In kip, kateri se je našel pri San Migneta, potrjuje navedena mnenja učenjakov. Kip nikakor ne predstavlja kakega boga, temveč je bil brezdvomno izdelan v svrho okrasitve stanovanja. Najbrže je bil last onega človeka, kateri je bil pokopan v onem grobu, kjer se je kip našel. Poleg kipa je našel profesor Niven v groba tudi okrasja, izdelana iz jaspisa, denar iz školjk in druge predmete starodavne kulture. Zajedno se je potom izkopin pri San Miguelu tudi dognalo, da so razna ljudstva tekom mnogih stoletij na onem istem prostoru zgradila več mest, in sicer eno mesto nad drugim. Najmlajše teh starodavnih mest se odlikuje s tem, da so tla v bivših hišah izdelana iz cementa. dočim so stene slične sedanjim zidovom. Te razvaline najmlajšega starinskega mesta se nahajajo osem čevljev pod sedanjo zemsko površino. Enajst čevljev pod temi razvalinami se nahajajo razvaline še starejšega mesta, v katerem je bila kultura brezdvomno na višji stopinji, kakor v mestu, katero so zgradili v kasnejših stoletjih nad tem mestom. In 30 čevljev pod tem drugim mestom so našli tretjo, še starejšo kulturo. Ta je brezdvomno najstarejša in prva. katera se je tamkaj razvila, zajedno je pa tudi na mnogo višji stopinji, kakor one, katere so jej v kasnejših stoletjih sledile. Niven je mnenja, da je prostor, katerega je dal odkopati in ki meri 30 &tirijaških čevljev, prazgodovinski grob. V tem grobu je našel navedeni kip. Na kamenitih tleh je ležalo okostje nekega mož-kega, ki je bil kveČjem 5 čevljev visok. Njegove roke so bile izredno dolge in so segale do kolen, dočim je njegova lobanja natančno taka, kakoršnje so lobanje Mongolcev. Krog vratu je imel okrasje iz jaspisa, ki je bilo svoje-časno nabrano na niti. Kamenja, katerega nazivamo jaspis, sploh ni najti v Mehiki, pač pa na Kitajskem. Kraj mrtveca je ležalo 75 komadov denarja iz školjk, ki je bil tudi nabran na niti, kojo so pa stoletja razdejala. Poleg trupla so našli navedeni kip, ki je prvi kip te vrste, kar so jih našli v Mehiki, dasiravno so tamkaj našli mnogo starin, ki so kitajskega izvora. Tudi lobanje raznih v Mehiki živečih indijanskih rodov dokazujejo, da so potomci Mongolcev. Profesor Niven je poslal o-menjeni kip ljudskemu muzeju, od katerega je dobil denarno podporo za nadaljno delo v zgodovinskih tleh stare Mehike. Iz visokosti zemskih plasti, katere so se tekom časa nabrale nad omenjenim prastarim grobom, je sklepati, da je grob star najmanj 1500 let. Iz izkopin se ne da sklepati, da so bila ona starodavna mesta razdejana vsled potresov ali kakLi drugih naravnih dogodkov, pač se je pa vsaka kultura morala umakniti drugi, katera je njej sledila, oziroma katero so ustanovili narodi, ki so se v kasnejših stoletjih tamkaj naselili. Tekom teh stoletij se je nad nekdanjim mestom nabrala debela zemska plast in na tej plasti so kasnejši narodi zgradili novo mesto s povsem drugačno kulturo. In vse to pokriva tudi danes debela zemska plast, na kateri so sedanji tamkaj živeči Indijanci zgradili svoje borne koče, med katerimi se pase živina. Aretacija italijanskih borznih špekulantov. Iz Rima se poroča: Na odločbo vlade so v Turinu in Milanu aretirali tajno organizjacijo borznih špekulantov, ki so z nedovoljenimi sredstvi delovali na to, da bi se borze zopet- otvorile. Oddali so jih pristojnim sodiščem. Grozeča stavka v italijanski runi produkciji. Iz Rima poročajo: Kakor se poroča iz Vercellija, grozi v Zgornji Italiji stavka delavcev na rižnih poljih, ker so nastale diference med delodajalci in med organiziranimi delavci. Ta stavka se bo končala s popolnim porazom delavcev, ker se je sedaj mnogo tisoč delavcev vrnilo iz vojskujočih se držav, ki so veseli, da dobe doma kako delo. QIAS NATtflnA. J QKTOBBAj 1314 Jugoslovanska B : Ratal, Jedneta —B Inkorporirana naj kdo I drugi dvigne denar, mora imeti pooblastilo in se mora vposlati od-govarjajoea izjava z legaliziranim podpisom upravičenca. (N. pr.: Pooblaščam nepreklicno, da sprejme označeno svoto N. N. v H. Podpis.) V slučaju cesije je priporočati cedent u. da upošteva to. da se izplačuje tekom 14 dni. da se svota torej lahko izplača tudi pred pretekom tvh 14 dni. Zato bi ne bilo pod vsemi pogoji upravičeno zahtevati za vseh 14 dni eventualne eskomptne obresti, marveč bi odgovarjalo dejanskemu stanu, da se staturra pridržek, da se Vrnejo eskomptne obresti v oni izmeri, v kolikor se izvrši izplačilo pred potekom 14 dni. Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se vsled obstoječih razmer ni pričel 16. septembra, temveč nekoliko pozneje. Vsekako se j bo stvar tako uredila, da učenci in učenke ne bodo trpeli nikake škode glede napredka in vštetve šolskega leta. Tcea je po nekaterih krajih na Dolenjskem močno pobila vinograde. Umrla je v Ljubljani Ivana Slatnar. vdova, stara 40 let, bivša gostilničarka občeonane gostilne "pri Oenkarjiv' v Gradišču. se je poročil v Gorici Adolf Sa-velli, e. kr. poštni ofieijal, z gdč, Lidijo Miserit, učiteljico. Zločinska uboj. Dne 6. sept. je udaril v vasi Podgozd nad Grgar-jem 231etni R. Plesničar v prepi-ni Štefana Povšiča s kolcem po glavi s tako si!o. da ga je ubil. KORO&KO. O huzarjih poroea uradna Kla-genfurter Zeitung z dne 4. sept.: Od 31. avgusta se privatno poroča: Dosedaj smo izgubili šele tri podčastnike in šest huzarjev, žal tudi poročnika Jagerja s eelo četo (Zug), ki je bila napadena pri napajanju. Deset dni sem nihče o njej ne ve ničesar. Smrtna kosa. St. Jakob v Rožu. Dolgo je bolehala in trpela, vedno upala, da še ozdravi, dne 27. avgusta pa nam jo ie vzela smrt, staro šele 26 let: Lenko Korajma-novo. Poglejte jo na razglednici "Krse.-soe. zveze" z napisom: "Narodna noša v Rožu", sedečo na stolu, kako čvrsta in zdrava in polnih lic, predno pa je zatisnila oči. je bila U' še kost in koža. Hudobna jetika jo je tako zdi^lala in končno položila v hladni grob. Vse dni svojega življenja je bila Lenka dekle narodno, da ji težko najdemo para. — Iz Mohljič poročajo: Dne 1. sept. je umrla v deželni bolnišnici v Celovcu Marija Zenkl. stara 73 let. Dne 3. sept. so jo prepeljali v Mohljiče in je bila pokopana na tukajšnjem pokopališču. Velik požar. Blače na ZilL Dne 3. septembra popoldne ob 2. uri je na skednju po domače Ozdelo-ve hiše začelo goreti in kmalu je stala srednja vas v plamenih, ker NOVICE IZ STARE DOMOVINE. t KRANJSKO. Na bojišču padli. Graška poročila pravijo, tla je na bojišču pa-<1**1 e. in kr. vojaški kurat Valentin Rozman, ko je prihitel nekemu težko ranjenemu na pomoč. Zadet je bil v srce. Rozman je bil doma iz .Most pri Brezniei na Go-i» n iskem in je bil v 34. letu svoje starosti. — "Klagenfurter Zeitung" poroča, da je padel tudi Art ur Schmid. stotnik pehotnega po!ka^t. 17, — Vojaški kurat Valentin Rozman, ki je dne 27. avgusta padel pri Gol gory v boju z Kusi, ni bil le izboren vojaški pro-povednik in plodovit pisatelj, am-pak tudi jako zabaven in ljubez-njiv družabnik. Ker je znal več jezikov, so ga njegovi predstojniki pošiljali propovedovat vojaškim krdelom na najrazličnejše kraje; poverili pa so mu često tudi druge zelo važne naloge. Odhajajoč na bojno polje na določeno mu mesto pri 17. pehotnem polku, je še dne 12. avgusta t. 1. |5oslul ljubljanski prijateljski mu rodbini razglednico, na kateri je naslikan težko ranjen vojak v o-skrbi usmiljenke. In kakor da bi bil slutil, kakšna usoda da ga čaka na bojišču, je napisal poleg slike: "Zadnji pozdrav celi ljubljeni družini. Bog Vas živi in o-hrani." In to je bil res — žal — zadnji pozdrav. — Dne 31. avgusta je padel na bojišču na severu profesor na celovški gimnaziji Štefan Podboj. Bil je rezervni poročnik v pešpolku št. 67. Star je bil 33 let. Rojen je bil v Adamovem pri Velikih Laščah, sin posestnika Štefana Podboja. — Na bojišču sta padla tudi: Jožef pl. Wirkner de Torda, poročnik pehotnega polka štev. 17, in Pavel Krnil pl. Pormentini, baron tolminski in bilijski, conte di Alus-me/zi, deželan (Lanmann) kranjski itd., stotnik v II. polku tirolskih gorskih lovcev. Ranjenci v Ljubljani. V belgijski vojašnici se nahajajo sledeči ranjenei 17. pešpoLka -. Andoljšek Andrej, stotnija 3; Barle Gvido, Bernalt Jakob, stotnija 2; Gostin-< ič Janez. 4. nadomestna stotnija; Jevnik Josip, 11. stotnija; Kobal Anton, Kos Valentin, 3. nadomestna stotnija; Kral Tomaž, 2 stotnija; Marinčie Franc, 3. nado-jnestna stotnija. Razen teh so še Hedeči Slovenci: Janez Blaževie U7. peš pol k; Janez Božič, rezervist. 7. poljski topniški polk, baterija 3.; Buean Stanko. 31. lovski polk; Černe Jožef, domobranski pešpolk 27.; Hantar Anton, pešpolk 07.; Ilribar Lovrenc, lovski bataljon 7.. stotnija 1.; Jer-dss Viktor, pešpolk 97., stotnija 8.; Kovač Janez, pešpolk 27.; Lavrič Ignacij, deželonbramb. polk 27., stotnija 4.; Lavrenčič Alojzij, lovski bataljon 8., stotnija 1.; I>govič Anfi>n. pešpolk 97., nadomestna stotnija 2.; Mahnte Janez, pešpolk 97.; Markočič Al., • EZL ■i •. , je veter piliar. 26 hišnih številk z gospodarskimi poslopji vred je mč«n za 15 let. Pišite takoj za nai stroj in seznamvk iptvev katerega vam pošljem* popolnoma ZaSTONJ. Atlantis Talking Machine Co., 46 Ea?t 7th St. Dep. 135, New York. Za odjemalce ▼ New Yorlcu imamo odprta ireZer In ▼ nedeljah •-v.- . Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rdeee vino po 40č gal., staro rdeče vino po 45 galone $12, 10 galon pa $25. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g./ M. Zugel. Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSE, Bor 161, St. Helena, Cal. S ! Po znižani ceni! | * Amerika in Amerikami * 4 4 i t « Spisal «1. M. Trunk je'dobitf poštnine prosto za $2.50. Knjiga je rezana v platno in 7 a spomin jako prilicna. Založnik je imel vel.ko stroškov in se mu nikakor n Izplačala, zato je cena inif.*na. da se vsaj deloma nokri-j ejolvelikifcStroški. Dobitij'e pri: Slovenic Publishing: Company, 82 Cortlandt Strte«, New York, N. Y. \ m t i i 5 GLAS NARODA, 1 OKTOBRA, 1014. 0 mozo, Ki JE OKBHDEL SVET. Ionu 20. stoletja. ■ ' 1 > ' '—I—w - Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil*,* (Nadaljevanje.) Tekoj vrnem, fe Ti je drago. Seveda moraš Ti tudi z menoj. V /rak >e bom vzdignil z Eiffeloveka stolpa, da bom napravil zas.' malo reklame. Ravnoprej sem bral v časopisih, da me imajo Francozi za pravega junaka. Ker me tako častijo, jim seveda moram dati nekaj v zameno. Takrat je pa pozvonil zvonec pri telefonu. Diana je vzela slu-šalo v roko in kinalo zatem rekla: — Kralj in princ Silvanski sta se vrnila. Sedaj pa ne smeš več izgubljati časa. .Ne en krat sta se poljubila. Diana je odšla v svojo sobo. Stronp se je pa neopazen kakor je prišel, vrnil k svojemu prijatelju Cloudu. \o, kako si se kaj imel. Ali Te je kdo spoznal? Odkod prihaja« t Vprašanje s«- j»- tako hitro vrstilo za vprašanjem, da mu Strong ni mogel sproti odgovarjati. Ko mu j'' na kratko povedal, kaj se je zgodilo, je prijatelj vzkliknil: — Kako divno! Kako romantično! Kaj pa sedaj nameniva*? ( e ho.Vss kaj, mi povej, jaz sem Ti vedno na razpolago. — Ce si tako dober, reei Johnsonu. da naj me jutri zjutraj ob osmih zbudi. — Prijatelj, strašno si se izpreinenil, odkar sva se zadnjič videla. Sedaj pa že res ne vem, če naj Ti rečem prijatelj ali Veličanstvo T — Midva ostaneva še vedno tako kot sva bila. Ni pa daleč čas, ko mi bodo rekli ljudje Veličanstvo. V postelji sta se še dolgo časa pogovarjala in slednjič oba utrujena zaspala. Naslednji dan je Strong prej vstal, predno ga je poklical stari s.užal mk. poslovil se je od prijatelja in se odpravil proti Eiffe- lovrmu stolpu. Vhod j« bil še zaprt, ker je bilo nekoliko prezgodaj. Zbudil je paznika, ki je mrmrajoč vstal in ga jezno pogledal. No. bogata napitnina ga je kinalo spravila v dobro voljo. Sedla sta v vspe-njaco u. se odpeljala prav na vrh. Tam je vzel Strong iz žepa aparat za brezžični brzojav in ga položil na ograjo. Paznik ga je nekaj .-asa gledal, potem pa radoveden vpraša: — Kaj je pa to? — To, dragi moj. je iznajdba, kakršne še ni videl svet Aprat je začel delovati. — Kdo je tam? Tukaj je Arbuthnot. I>obro, pridi takoj, jaz Te pričakujem, kakor sva se včeraj zmenila. -Malo pozneje se je prikazala v daljavi "Di". Paznik se je ves presenečen spustil v vzpenjačo nazaj na zemljo Strong je stopil k uhodu in poslušal. Ko s« je vzpenjača spustila na tia, je z enim mahom prerezal električno Žico. — Tako, sedaj pa le pridite k meni, če morete' — je rekel sam pri sebi m se zaničljivo nasmehnil. . HO s«' z*(Vli zbirati ljudje; vojaki in policija na konjih. 1), se je vedno bolj prihliževala. Ko j, zaslišal Strong na stopnicah korake, je jezno zaklical-~ / odja. na to nit. mislil nisem, da imajo tudi stopnice. Ce bi Vedel, bi se tudi v tem poglpdu z varoval. — V imenu postave - je kričal debel policist, ki se je prvi pri valil po stopnicah. - Moj jetnik ste. Nikar se ne obotavljajte' — Ne se tako hitro! — je odvrnil Strong in mu pomolil re- vol ver pod nos. čako^Wr° ^ neko,iko Presenetilo. Kaj takega niso pri- — Nazaj, če ne, bom streljal. stopiiT SPr°;i' ,V ^ k°raj*°' ~~ S° je °S,asil poročnik in pri- svoje^tovariie*. ^ ^ * ^^ ** * 2VraiI na eno Tli upal*" * ^^ ~ ** ^ * - pa vse- Takrat se je približala "Di" stolpu. Strong je še enkrat zapretil svojim sovražnikom z revolver- T*m~eS*n> • Prek0 °^aJe- Tr^tek pozneje se je že nahajal v Di pri svojem prijatelju Arbuthnotu mu * rekei-pet minut - i« z^zr*pove,ja'je odioju-da mora- Vož„ja j, bila krasna. Strong se pa nikakor ni mogel razve- .Irm Neprenehoma je mislil ,,a Diano. Slednjič se je vendarle nekoliko nm.r 1. _ V Pariz bom poslal časnikarsko poroe™ alko .1 pa Belhnghama. Teh dveh kralj ne pozna toliko in se lita lahko informirala o Diani. Okoli pete ure so dospeli v Bomber^ MlHdenič je najprej brzojavnim potom vprašal ministrskega predsednika, ce se je ljudstvo že pomirilo. — Vse je mirno - mu je odvrnil starček — Brez skrbi se lahko spustite v mesto. zdr t bU VeS ^ Z88taVah' in 3e navdušeno po- zdravljalo mladega zmagalea. van V Veliki dVCrani je sprejel ministrski predsednik Stal- Sfdit^ na Presto1 Veličanstvo, - mu je rekel in pokazal v kanije dv°rane' kjer Je Pred Par ^nevi sedel pravi kralj Bal- Strong se je začel zavedati svoje velike uloge. Beseda Veličanstvo mu je bila v veliko zadoščenje. Bila mu je kot nagrada za vse dosedanje napore. — Kaj je novega, gospod Stal van T — Hude novice prihajajo v deželo. Francija nam pošilja izzivajoče brzojavke. Rusija pravi, da bo ona napravila red. Skoraj vse države zahtevajo da morate odstopiti češ, da niste postavno izvoljeni m pripoznani od ljudstva. — Vsi do zadnjega, Veličanstvo. Minister je mislil, da se bo Strong prestrašil drugih držav in prostovoljno odstopil, pa se ni zgodilo tako. Mladenič se je zadovoljno nasmehnil rekoč: — Naj le po skusajo, če še sedaj nimajo dosti. Prokleto jim bom posvetil vsem skupaj, pa naj bo Rusija, Nemčija, Francija ali pa Avstrija r Vir T*"™™ jC rekel Arbuthn°^ d* naj se tako odpelje po Bellinghama. K , PoVejte mi — je vprašal nato ministra — kdo je najsta-1 rejsi častnik v armadi, ki ni bil s prejšnjim kraljem zadovoljen?' — To bo general MarteL — Kaj bi rekel, sedanji minister, če bi postavil generala na njegovo mesto ? neral Martcl je izvrsten vojskovodja in zelo priljubljen j>ri vojakih. Zanj bodo dali vsi življenje. — Dobro toraj. General iMartel je od danes zanaprej vrhovni poveljnik moje armade. — Vsako uro Vam je na razpolago, Veličanstvo. Kaka dva dni si je ogledoval mesto in se poskušal vživeti v nove razmere. Ljudje, ki so ga že od začetka ljubili, so se vedno bolj navduševali zanj. Proti večeru tretjega dne sta prišla v Bomberg gospodična Hnntova in lord Bellinjrham. Snidenje je bilo zelo prisrčno. Veliko so si imeli povedati, posebno gospodična Huntova je morala imeti vedno prvo besedo. No, kaj se hoče, ženske so že take. Strong je preeul cele noči v neprestanem premišljevanju. Čudne slutnje so mu napolnile srce. toda tolažil se je, da ga sreča, katero je še vedno imel, tudi sedaj ne bo zapustila. Različni načrti. • Ko je kralj'Stopil na verando, kjer se je nahajala pred dobrimi petimi minutami Diana sama s Strongom, mu je šinila čudna misel v glavo. Pogledal je okoli sebe. pa ni videl ničesar sumljivega. Vseeno je pa hotel zvedeti od nje. kaj se je pravzaprav zgodilo. Stopil je k svoji hčeri, jo stisnil za roko in siknil skozi zobe: — — Ne taji. Strong je bil tukaj!? — In kaj bi hibi, če bi tudi bil? — je rekla mladenka in ga zaničljivo pogledala. Kralju je šinila vsa kri v lica. — Prokleti. naj čaka, sedaj bo videl. To je pa že višek predrznosti! Stri ga bom, če ga bom dobil v roke. Diana se je naslonila na okno. oče je pa začel tako divjati, da r,o bili kmalo na verandi vsi služabniki. (Dalje prihodnjič.) NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse droge v našo stroko spadajoče posle: Jsnny Lin d, Ar k. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Lead ville, Colo.; Jerry Jam- nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. 11. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Oostello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tieh. Indianopolis, Ind.: Alois Rudni an. Depne, HI.: Dan. Badovinae. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, HL: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, Hi.: Frank Cerne. Springfield, I1L: Matija Bar- boric. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okoUco: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Phaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovic. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Shaia- lon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. I'eshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibing, Minn.: Ivan Pooie. Nash wank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro- vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Palls, N. Y.: Prank Gregor- ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. nočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Balant. Collinwood. O.: Math. Slap- nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kinase 1935 E. 29th St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridge ville, Pa.: Rudolf Ple- teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.; John Kok-lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin- čic. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Enn, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph gkerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Wiliock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterqnarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kccijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stamp-feL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Stta-rich. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kexnmerer, Wyo.: Josip Motoh. Izšla je lilna knjiga < "VOJSKA MA BALKA1TOMi Vsled Taestrajtska ielj« uroll-li smo več ixtisov to ksjige in is sedaj staj. rojakom ma raxye-lago. Knjig« "Vojaka u Balkan*" sestoji iz 13 posameznih sefcitkov, obsegajočih skupaj na ve^jen formatu 192 strani Delo je o- premljeno z 255 alikami, tikajo S« se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sesitkom je prideljsn tudi večji iloveaski »smljsTii balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p* 15«, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.81. Na roda se prit BI oveni« publishing Co., 82 Oortlandt St.. Mew York C»t» PRIPOROČILO. R-ojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da js is Veliki vojni atlas J >ujskujočih se evropskih ažav inpakolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega 1 1 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 10] pri 10A palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov-' Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajojposamezne države. Pošljite 2oc. ali-pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. gamoagnie generale TraisatiiBilp Kadar potujete v stari kraj sli kadar ate na'poti skozi New York, pridite k svojemu rojaka v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washmgtos St., NEW YORK, N. T. Ceroer CeJar St. Tu boste v vsakem času, podnevi in poaogi, najboljše in najce-nej Se postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Ostein urejene sobe sa spavanje. OM (M jetffls) 21 csslsv. Sesale u csstsv. Z veiespofitovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. ® <&> ® 9) NAJBOLJŠA ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. tea t plain maai $1.00. lijaki t(Mmi, 0. dobe M* t pafažaid Fr. Sakwr, 1604 ft. Clair Aee„ N. E. Mr. BI PAPlC, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nas list "Glas Naroda" in izda vati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH. Podpiaaal Jo iznmjditelj najospeinsj - 5« tinkture aa ■veta Alpen-tinktare AljKnpoMda . Z«nibam in možkla. kateri jo rabijo, zrastejo ▼ ie-etih tednih las]« popolnoma. a« bodo izpadali ta na bodo artralL ----—-------------... Ravno taka irute možemf ▼ iOTtib tednih brade in brk«, ki na bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. koatlbol. trnu je po rokah, nogah in hrbtenici. Rane, opekline. bole. ture. kraste in kurja očesa, bradavica^ potenje nog. zebline itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana t Washington n. znamenje, da so čista in najbolj nspečna. Pišite takoj po ceniki Poiljem sa zastonj. JAKOB WAH0IC, 10M S. C4tk It Cleveland, O. N. B. Osamo, ki U rabil moja zdravila bra * " 11600. Amerika in Amerikanci. ■pisal **V. J. M. TBUXX. •lovenle Fnblishlsf Company je prevzela t zalogo rojakom že znano knjigo Ser. J. M. Trnnka; AMTOTK-l HI AMBBIKAHOL Ni nai names izreki na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi ai moral nabaviti vsak rojak ▼ Ameriki, bodisi t lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo ▼ stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starim ali sorodniki za deželo, t kateri biva kak Slan družine. Knjigo kraai nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi t svet marsikatero drago, toliko manj vredno knjigo. Posebno primeru« je knjiga kot bošift-ni dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno t platno vezavi knjigi je $2.50 s poštnino mi Za isto ceno ae odpoilje knjigo na katerikoli naslov t atari domovini. Kkrraric FubtiaMng O«, (Francoska^parobrodna družba.)' Dfrektia črta do iHavre^Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni paniki se* xajfrovince" ldi?Mi;»irn s "i1a 3avoje** ■a dva vijaka I-LAiLORRA^E"