Ameriška Domovi ima
A-lt/ttE mc/» m— H O IVI E
AMCRICAN IN SPIRIT POR€lGN IN LANGUAGG ONLY
NO. 193
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 8, 19662
SLOVCNIAN
MORNING N€W6PAP€B
ŠTEV. LX — VOL. LX
Administracija hoče uveljaviti proti Kubi ‘'trgovsko blokado"
Ladje, ki bodo pristajale na Kubi, ne bodo smele v pristanišča ZDA. Washington bo izvajal gospodarske sankcije proti državam, ki se n'e bodo hotele pridružiti blokadi.
WASHINGTON, D. C. — To je nekaj čisto novega v sedanji hladni vojni. Trgovska blokada je malo podobna običajni vojački blokadi, kjer vojne ladje preprečujejo dohod in odhod ladij iz pristanišč blokirane dežele. Pod režimom trgovske blokade lahko vse uvažaš ali izva-2aš iz blokirane dežele, samo pripravljen moraš biti, da nosiš tudi posledice svojega postopanja.
Tako na primer pripravlja na-administracija trgovsko blokado proti Kubi. Ladjam, ki Pmvejo pod ameriško zastavo, ho sploh prepovedano, da se u-stavljajo' v kubanskih pristani- pretekli četrtek umrla v Nor-Cc*h. Druge se lahko, toda ne bo jirn dovoljeno, da na poti od Kube obiskujejo naša pristanita. To jih bo hudo prizadelo, kajti tovor za Kubo bodo lahko dobile, ne pa tovora s Kube. Do sedaj so lahko hodile v naše luke po tovor, sedaj jim to ne bo Mogoče. Castru bodo torej mo-rale računati visoke prevozne broške, kajti vračale se bodo Prazne - v Evropa.
Naša administracija ima še druga sredstva, da ukroti tiste države, ki bodo svojim ladjam dajale prosto pot na Kubo. Lahko omeji tja naš izvoz in uvoz, luhko odtegne podpore, lahko Pretrga z dajanjem posojil itd.
^se to pripravljajo v naši administraciji. Menda bodo pri-merni odloki objavljeni že te-k°m 10 dni. '	'
Novi grobovi
Josephine Strumbel
Po dolgi bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnici Sophia Strumbel, rojena Zupančič, stara 59 let, stanujoča n a 1980 E. 221 St. Zapušča soproga Feliksa, z Vinkovrha, hčer Sally McIntosh, vnukinji Nancy in Stacey. Rojena je bila v Trstu. Družina se je presila v Dvor pri Žužemberku, kjer zapušča pokojna sestri Ivano in Miro. V Ameriki je bila 35 let. Bila je članica Društva Napredne Slovenke št. 137	S.N.P.J.,
Društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 S.D.Z., Krožka št. 1. Progesiv. Slovenk, Pevskega zbora ZARJA in T.O.N. Club pri General Electric Co. Bila je v pokoju 3 leta, poprej je bila zaposlena 15 let pri General Electric Co. Pogreb bo jutri zjutraj ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 .st.
Fanny Cerar, roj. Šubelj
Po daljši sreni bolezni je
v stanovanje kardinala Spellmana
NEW YORK, N.Y. — Nekdo h5 vrgel v soboto rano zjutraj ^°inbo v stanovanje kardinala ^Pellmana skozi okno pritličja, splozijo je bilo mogoče slišati blokov daleč. Kardinal ni
hd ranjen.
Policija je raziskala prostor ^ sPlozije in izjavila, da je bil ° dinamitni naboj. Doslej še ni-0 Javili, da bi našli kake sledi
2a storilcem.
pri povratku prijet
^NEW YORK, N.Y. — Mervin Gold, ki je pred dobrim letom Izr	^ Združenih držav v
, ael in zaprosil tam za stalno kurije, Se je pretekli petek vr-v Združene države. a 1 a letališču sb ga pričakali §entje FBI zaradi treh obtožb v Pozivov pred sodišče v Cle-andu, od koder je zbežal 16. n0gUSta *ani’ ko je bil v nevar-jeS i finančnega poloma. Tedaj >t!iRnSeboi baje odnesel kakih ?150-000 tujega denarja.
walk, Conn., Mrs. Fanny Cerar, roj. Subelj, sestra dobro poznanega dirigenta g. Antona Šub-ija. Pokojnica je bila rojena leta 1881 na Rodici pri Domžalah, od koder je prišla v Ameriko leta 1906. Ves čas je živela v New Yorku, le zadnje čase, po moževi smrti, pri hčerki v Norwalk, kjer je tudi umrla. Pokojnica zapušča sina Petra Cerar, hčerko Mrs. Frances Balsing^r, enega vnuka, eno vnukinja, v Clevelandu brata, dirigenta Antona Šubelj, v Domžalah brata Fran-celjna Šubelj in več drugih sorodnikov v New Yorku in v starem kraju. Pogreb bo v torek ob desetih dopoldne v cerkev Naše Gospe s čudodelno svetinjo na 3t. John pokopališče v Brookly-nu, N.Y.
Julia Debevc
Pretekli petek je nenadno, ko je grabila listje pred hišo, zadeta od kapi umrla 72 let stara Julia Debevc, roj. Ukmar* s 6018 Glass Ave., doma i^ Vipave, od koder je prišla letk 1921. Njen prvi mož je bil Louis Marolt, drugi pa Frank Debevc. Ta je umrl leta 1939. Pokojna je bila mačeha Frances Zust, pok. Franka, Ernesta in Edwarda (Calif.), šestkrat stara mati in sestra Johane Ursic (Windsor, O.), pok. Johna, pok. Frances in pok. Marije. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob
Kennedy na politični poli po Sred. zahodu
Predsednik ZDA je za konec tedna obiskal države Ohio, Michigan in Minnesoto ter povsod pozival volivce, naj glasujejo za demokratske kandidate.
WASHINGTON, D.C. —Predsednik Kennedy je odletel v petek v Cincinnati v Ohio, kjer so ga demokrati z vsemi slovesnostmi in vso navdušenostjo sprejeli. Pozdravilo ga je po cenitvi policije okoli 80,000 ljudi in poslušalo njegov izredno oster in udaren političen govor na Fountain Square. Predsednik je dejal, da je vodilo republikancev v kongresu “ne” za vse, kar je potrebnega in nujnega za napredek dežele. Pozval je volivce, naj poskrbe, da bodo v Kongres prišli demokratje.
Predsednik je izrazil prepričanje, da bo guv. DiSalle, ki se je v preteklosti tako “odlično izkazal”, znova izvoljen. Isto je dejal o sen. F. J. Lauschetu. Pohvalno se je izrazil tudi o sen. S. Youngu, iki se je pripeljal v njegovem letalu z njem vred iz Washingtona.
Iz Ohia je predsednik odletel v Detroit v Michigan, kjer je doživel sprejem, kot ga mesto še ni videlo od dni pokojnega predsednika F. D. Roosevelta. Tudi tam je pozival volivce naj izkažejo zaupanje demokratskim kandidatom. Predsednik je govoril še v Flintu, nato pa je odletel v Minnesoto, kjer je govoril v St. Paulu in v St. Claudu. Trdijo, da je bilo to eno izmed njegovih najuspešnejših političnih potovanj po deželi, od kar je predsednik ZDA.
Kongres bo morda delo končal koncem tedna
WASHINGTON, D.C. — Hudo so se zmotili tisti senatorji in kongresniki, ki so mislili, da bodo včeraj že lahko agitirali med svojimi volivci. Tako v senatu kot v predstavniškem domu ni šlo pretekli teden nič “po planu”. Skoraj pri vsakem zakonu se je kaj zataknilo, najbolj počasne so pa bile skupne kongresne konference, ki določajo dokončno besedilo raznih zakonov. Tam vlada včasih prava zmešnjava, da koncem koncev nihče ne ve, kaj je bilo sklenjeno in kaj ne.
Da se je kongresno zasedanje zavleklo za skoraj teden dni, temu je kriva tudi predsednikova veto pravica. Tisti zakoni, ki so izglasovani ravno pred zaključkom zasedanja, zelo lahko postanejo žrtev predsedniškega veta. Predsednik jih ne podpiše in propadli so, kajti Kongres ne zaseda več in nima prilike, da bi preglasoval predsedniški veto.
Nekaj senatorjev in kongresnikov se boji, da bi predsednik utegnil vetirati njihove male, že izglasovane zakone, zato zavlačujejo seje od dneva do dneva. Za jezne obraze in poglede svojih tovarišev se malo zmenijo, saj vedo, da bo vse to kmalu pozabljeno.
------o-----
Bivši senator Green praznoval 95. rojstni dan
SCHIRRA BIL PRIPRAVLJEN OSTATI 24 UKV VES0UU
Astronavt Walter M. Schirra je tekom tiskovne konference v Houstonu včeraj dejal, da je bil pripravljen ostati v vesolju ves dan in da bi bil to tudi lahko popolnoma varno storil.
HOUSTON, Tex — Astronavt Walter S. Schirra se je všeraj vrnil preko Havajev sem in bil sprejet od kakih 300,-GCO ljudi na svoji 10 milj dolgi poti od letališča do Rice University, kjer je imel tiskovno konferenco. Na njej je razložil svoje vtise s poti skozi vesolje, povedal, da je bil osebno pripravljen ostati na poti okoli Zemlje ves dan, da je za nekaj časa odklopil vse električne naprave v svoji vesoljski ladji Sigma 7 in da ni čutil nobenih zlih posledic zaradi izgube težnosti. Schirra je kot prvi Amerikanec obkrožil Zemljo šestkrat in odprl vrata celodnevnemu kroženju okoli Zemlje v začetku prihodnjega leta.
Walter S. Schirra je bil na poti ■'	=
9 ur in 13 minut, na letalonosilko Kearsarge pa je stopil skoro točno deset ur potem, ko je odletel z raketo Atlas s Cape Canaveral
v vesolje. Njegov polet je v	----
primeri z zadnjima poletoma Komunisti so napadajoče oddelke močno zdelali in ustrelili člana posadke na ameriškem helikopterju.
Amerikanec pade!» boju v J. Vietnamu
ruskih kozmonavtov sorazmerno kratek, saj je Rus Nikolajev 11. avgusta obkrožil Zemljo kar 64, vendar pomeni za napor Združenih držav v prodiranju v ve- , , .	,
„ , 'petek je skupina kakih tisoč vo-solje velik napredek. Pokazal ,	, , . v
AP MU LUONG, J. Viet. — V
je namreč, da so Združene države izpopolnile svojo vesoljsko tehniko do izredne tečnosti in zanesljivosti. To omogoča hitrejši napredek v postavljenem programu.
Če ne bo kakih posebnih te-žavj bo v začetku prihodnjega leta poletel na pot okoli Zemlje v vesoljskem vozilu vrste Mercury eden od ameriških astronavtov za ves dan, čemur bo
Združeni narodi sprejeli
Alžirijo v članstvo
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Varnostni svet je z 10:0 glasovi sprejel predlog, naj generalna skupščina sprejme Alžirijo v članstvo.
V Varnostnem svetu se je glasovanja vzdržal samo Čankaj-škov delegat, dasiravno je sklep sam toplo pozdravil. Alžirija je namreč že izjavila, da se bo potegovala, da pride rdeča Kitajska v ZN namesto Čankajškove. Zato je stališče sedanjega kitajskega delegata razumljivo.
osmih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
PROVIDENCE, R.T. — Bivši demokratski senator Green je praznoval v krogu svojih domačih še pri polnem zdravju svoj sledil 'P0*61 dveh astronavtov v
95. rojstni dan. Je to najstarej- fkuPni vef1jski ladP Gemini ši senator, kar jih pomni ameri- oricern Pu 0 nJe§a eta-
ška politična zgodovina. Aktiv-1	-------o-------
no se politike več ne udeležuje; že pri zadnjih volitvah 1. 1958 ni več kandidiral. Svoj čas je bil tudi najstarejši aktiven senator, tudi te časti mu še dolgo ne bo odnesel noben sedanji ali bodoči član našega senata.
------o------
Železniška nesreča v Franciji: 10 mrtvih
DIJON, Fr. — V petek zvečer sta trčila nedaleč od tod potniški in tovorni vlak. V nesreči je bilo 10 oseb mrtvih, več pa ra-
Višje poštnine odobrene
WASHINGTON, D.C. — Kongres je v petek končal obravnavo predloga za zvišanje poštnine in ga poslal predsedniku Ken-nedyu v podpis. Za pisma bo od 7. januarja prihodnje leto poštnina 5 centov, za dopisnice 4, za letalsko pošto pa 8. Poleg tega bodo zvišane poštnine tudi na druge vrste pošto.
Računajo, da bo zvišana poštnina prinesla na leto zvezni bla-
jakov vladnih čet izvedla napad na oporišče rdečih gverilcev v osamljeni vasi sredi riževih polj kakih 50 milj jugozahodno od Saigona. Ta del Vietnama je že dalj časa pod nadzorom rdečih.
Ameriški vojaški helikopterji so rano zjutraj prileteli nad o-samljeno naselje in počakali, da so domači vojaki poskakali linjih, nato pa naglo odleteli. Prva četa domačinov je naletela na hud ogenj rdečih. V kratkem času je imela 13 mrtvih in 34 ranjenih, med njimi več težje. Ogenj s tal je zadel dva helikopterja, ki sta morala nekaj sto jardov proč od naselja na tla. V enem je bil mrtev narednik, vodja moštva in glavni strelec s strojnico.
Uradno poročilo vladnih čet trdi, da je v boju padlo okoli sto gverilcev, med njimi največ pripadnikov njihovih udarnih enot, ki so prišle v področje pomagat domačim rdečim enotam.
Iz Clevelanda in okolice
Rojenice—
Mr. in Mrs. Ernest Budic s 5815 Bonna Ave. se je 'rodila v St. Ann’s bolnišnici hčerkica, prvi otrok. Mr. in Mrs. Frank Kapel z 1967 E. 224 St. sta postala s tem petič stari oče in stara mati, Mrs. Katarina Budic z 1096 E. 71 St. pa stara mati.
Iz bolnišnice—
Miss Angela Budic z 1047 E. 11 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske.
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih, sejo v navadnih prostorih.
V bolnišnici—
Mrs. Mary Zelko z 1035 E. 72 St. je v Polyclinic bolnišnici, soba 325, na 6606 Carnegie Ave. Obiski so dovoljeni.
Riževe klobase—
Ciril Štepec, lastnik Four Points Food Mkt. na 667 E. 152 St., je začel zopet delati riževe in krvave klobase. Ima stalno na zalogi tudi doma prekajeno meso. Več v oglasu!
Zlata poroka—
Mr. in Mrs. John Drenik. lastnika znanega podjetja za razvažanje piva in prodajanje jugoslovanskih vin na de-belo, praznujeta jutri, 9. oktobra, svojo zlato poroko v družbi svojih	dveh	hčera,
vhukoy in vnukinj. Zlatoporo-Čencema, ki uživata med rojaki splošen ugled in spoštovanje, iskreno	čestitamo in
jima želimo še mnogo zdravih m zadovoljnih let.
Seja in molitev—
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj po cerkveni pobožnosti sejo. Po seji gredo članice v Grdi-nov pogrebni	zavod	molit
skupno za pok.	Julijo	Debe-
vec.
Seja—
Drudtvo Danica št. 11 SDZ ima jutri, v torek, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih.
Najnovejše vesti
njenih. Vsi trije vozovi potniškega vlaka so se ob trčenju iz- §ajni okoli 603 milijone dolar-tiriii.	Ijev. Ker je določeno tudi povi-
_____o_____	šanje plač zveznim uradnikom,
— Poštni sistem Združenih dr- ki bo stalo s 1. januarjem 1964 žav sprejme in odpravi povpre- letno preko bilijon dolarjev, se čno na leto več pošte kot ves bo primanjkljaj okoli 800 mili-ostali svet skupaj.	jonov na leto le še povečal.
Kubanska revščina v luči naših uradnih poročil
DonOP°ldne ®e deževno, po-^drii6 86 Po °kladilo in raz-
ari °-
Naj višja temperatura

Cleveland, O. — Državni tajnik Rusk je na seji zunanjih ministrov OAD dal tudi obširno poročilo o političnem in gospodarskem stanju na Kubi. Del gospodarskega poročila je bil sedaj objavljen in daje lepo sliko, v kakšni revščini živi kubanski narod.
Kubansko gospodarstvo se nahaja dejansko v razsulu, posebno kmetijstvo in industrija sta dosegla dno. Kako je moglo priti do tega? Uradno poročilo navaja štiri razloge: nesposobnost Castrovega režima, da organizira gospodarstvo, premajhne dobave blaga, industrijske opreme in industrijskih surovin po komunističnih državah, pomanjkanje ameriškega uvoza in močno okrnjena zunanja trgovina Kube s svobodnim svetom. Posledice tega razvoja so vidne na Kubi na vsakem koraku,
Konsum hrane je padel na sladkorja. Ko ga izvozi, bo šei Kubi za 25%. Za dežele Latin- v 1. 1963 brez vsake rezerve celo ske Amerike velja kot pravilo,'za domač konzum. da znaša dnevni konsum na naj- j Pod normalo je tudi letošnji nižji stopnji 2,400 kalorij. Kuba pridelek v rižu in fižolu. Potre-je že padla pod ta minimum, ben bi bil uvoz, ako bi bile de-Pred Castrom je bila Kuba na vize na razpolago. Občutno je tretjem mestu med državami začelo primanjkovati tudi mesa Latinske Amerike, kar se tiče in mesnih izdelkov. Temu je de-višine prehrane, sedaj je padla doma kriva letošnja suša za na sedmo.	j krmo, deloma pa prehudo kla-
Katastrofalen je položaj v nje živine v prešnjih dveh letih, sladkorni industriji, ki je steber Industrijska proizvodnja pada kubanskega gospodarstva. Pred stalno, toda se na zunaj ne opa-Castrom je Kuba pridelala pov- zi tako lahko kot propadanje prečno 6.8 milijonov ton slad- kmetijstva. Edini industrijski korja, letos ga bo samo 4.8 ton, [panogi, ki dobro poslujeta, sta torej 30% manj od povprečja. S proizvodnja niklja in rafinira-tem je postavljen na glavo iz-'nje rafte. Vsem ostalim indu-vozni načrt za sladkor. Da vsaj strijam manjka surovin in re-deloma popravi letošnjo slabo zervnih delov za opremo. Režim proizvodnjo v sladkorju, bo Ca^si skuša pomagati s tem, da na strov režim moral izprazniti o- silo uvaža industrijske potreb-stanke lanskih zalog. Tam bojščine tam, kjer jih more dobiti; dobil še okoli milijona ton (največ izza železne zavese, ne-
kaj pa tudi iz nevtralnih držav. Od šestih velikih rafinerij so samo tri v obratu, ostalim manjka sladkornega trsa ali pa rezervnih delov za izrabljene ali pokvarjene stroje.
Huda prede tudi kubanski zdravstveni službi. Manjka zdravil. Kar jih režim dobi od komunističnih tovarn, so večinoma slabe vrste, so neučinkovita ali celo škodljiva. V bolnicah primanjkuje vsega, najbolj pa zdravnikov. Kubo je zapustila polovica vseh zdravnikov, navadno samo dobrih. Da si pomaga iz zadrege, hoče režim s silo “producirati” čim več zdravnikov med medicinskimi študenti. Kakšni bodo, si lahko vsak sam predstavlja.
V poročilu ni nikjer povedano, da se bo položaj v bližnji bodočnosti kaj spremenil ali celo poboljšal.
FARIZ, Fr. — Predsednik republike je sprejel odstop Pompi-doujeve vlade, pa naročil Pom-pidouju, naj vlada vrši svoje posle do prihodnjih parlamentarnih volitev, ki so določene za 4. in II. november. De Gaulle je v smislu ustave namreč parlament razpustil.
MOSKVA, ZSSR. — R. Smith, pomožni pomorski ataše ZDA v Sovjetski zvezi, je danes zapustil Sovjetsko zvezo, ki ga je obdolžila vojaške špijonaže, in odletel v Kopenhagen ter dalje domov.
WASHINGTON, D. C. — Ameriška obveščevalna služba je zbrala podatke o velikih izgredih v začetku letošnjega junija v Novočerkasku v Podenju. Zaradi povišanja cen hrane in pritiska za večjo produkcijo nastalo nezadovoljstvo je prešlo v nemire, ki jim domača milica ni bila kos. Na pomoč ji je moralo priti vojaštvo. Bi-h> je baje večje število mrtvih in ranjenih. Nemiri so se razširili preko večjega področja.
HAVANA, Kuba. — Pričakujejo, da bo še danes objavljena izpustitev okoli 1,100 ujetnikov ponesrečenega izkrcanja na Kubi lani v aprilu. Za njihovo osvoboditev je zahteval Castro
prvotno 62 milijonov dolarjev odkupnine ali pa 500 buldo-zarjev. Višina sedanje odkupnine in drugi pogoji osvoboditve še niso znani.
NEW YORK, N. Y. — Danes bo predsednik Kube Dorticos govoril pred glavno skupščino ZN o odnosih Kube do ZDA. Pričakujejo, da jih bo ostro napadel. Med tem je kong. Cotton napovedal na volivnem shodu v Bedfcrdu, N. H., včeraj, da bodo ZDA na Kubi še pred volitvami 6. novembra. Na kak način bodo tja prišle in kako je on za to zvedel, ni povedal.
DALLAS, Tex. — Zvezne oblasti so izpustile bivšega gen. E. Walker ja iz umobolnice potem ko je položil bond za $50,04)0.-varščine. Mož se je ves vesel vrnil sem. Prijeli so ga, ker je tekom nemirov pretekli ponedeljek v Oxfordu, Miss., govoril demonstrantom.
one gift works many wonders
UNITED APPEAL
Ameriška Domovina
V VI ■ JM

«rj»fv»f -
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 193 Monday Oct. 8, 1962
Dvoboj Barnett - Meredith
Mississippi ne spada med naše velike države, saj ima komaj 2,200,000 prebivalcev. Akoravno dosega črno prebivalstvo skoraj 50%, se Mississippi odlikuje po tem, da spada med tri države (ostali dve sta Alabama in Južna Karolina), ki ne poznajo sploh nobene integracije v javnih šolah. To stanje seveda hoče ohraniti bela polovica prebivalstva, podpihujejo ga v tem v glavnem politiki. Črno prebivalstvo seveda ni s tem zadovoljno, zato je moralo priti samo po sebi do konflikta, ki je zopet popackal naš ugled v svobodnem svetu, komunistom pa dal znova materijal za proti-ameriško propagando. Vse to radi spora med guvernerjem Barnettom in črnim visokošolcem Meredithom, ki se je hotel vpisati brez vsakega krika na čisto belo univerzo Mississippi,” v Oxfordu, Miss.
Ne bi mogli reči, da je Meredith, ki je dobro odslužil svoj rok v vojni avijaciji in bil odpuščen s pohvalo, sklenil, da gre na belo univerzo pod pritiskom agitacije za integracijo. Mož je do sedaj obiskoval le črne učne zavode in ugotovil, kar vemo vsi, četudi ne hodimo več v šole, da so namreč črni učn; zavodi na Jugu praviloma manj vredni kot beli. Zato se je odločil, da gre na belo univerzo, četudi je vedel, da bo imel sitnosti.
In res je naletel nanje s prvim korakom za vpis na univerzo. Uprava ga ni hotela vpisati radi njegove rase. Spor sc je hitro razvil tako daleč, da je vanj posegel guverner Barnett, ki je vrhovni gospodar univerze. Prepovedal je vpis. Ko ga je federalno sodišče hotelo prisiliti, da spoštuje zakon in voljo sodišča, se je spozabil tako daleč, da je rekel, da se sodnemu odloku ne bo pokoril in da gre rajše v ječo, ako bo treba. S tem je storil nekaj, česar si ni dovolil do sedaj še noben guverner v naši politični zgodovini. Uprl se je veljavnemu zakonu!
Kennedyjeva administracija tega naravno ni hotela in ni mogla trpeti. Zažugala je guvernerju s silo in je tudi pokazala odločno voljo, da bo silo tudi vporabila, ako Barnett noče priti k pameti. Ko je Barnett videl, da se v Wash-ingtonu ne bodo šalili, je kapituliral ‘‘pred silo.” S tem je bil prekoračen vrhunec krize, ki še ni končana in nič ne vemo, kje in kako se bo končala. Ne vemo tudi, kako se bo počutil na univerzi prvi črni študent Meredith. Opravil je sicer vojaško službo; ve, kaj se pravi rabiti odpornost, toda ali bo prenesel duševni pritisk okoli 2,000 sovražnih sošolcev?
Žal je pa konflikt že rodil svoje ne ravno lepe posledice.
Prvi, ki so zagrabili za afero, so seveda komunisti, ki so nas zopet naslikali pred svetovno javnostjo kot hinavce. Administracija govori na primer v ZN en jezik, ameriški narod pa v Mississippiju drugega. Komuniste male briga dejstvo, da se je vsa Amerika razven nazadnjaškega Juga postavila na Kennedvjevo stran in da pri tem strankarska pripadnost ni igrala in ne igra v ogromni večini prav nobene vloge. Take okolnosti komunistična “nepristranost” gladko zamolči.
Guverner Faubus, ki nas je pred petimi leti sramotil pred svetovno javnostjo, ni napravil tako velike napake. Ni se upiral zakonu in sodnijam, ta čast je pripadla šele njegovemu nobenega posnemanja vrednemu nasledniku guvernerju Barnettu. Kako se je Barnett mogel spozabiti tako daleč, še danes ni jasno. Mož je prišel na guvernersko mesto s pomočjo skrajne demokratske desnice na Jugu, ki črncev ne more trpeti. Od nje je odvisna njegova politična bodočnost. Ni pa osebno noben ugleden politik v njegovi državi, zato pa menda njegove politične ambicije niso ravno majhne: menda bi rad postal 1. 1964 kandidat za senatorja v Washingtonu. Hoče torej lesti navzgor po običajni lestvici. od governerja v senat ZDA. Škandal z Meredithom mu torej pride čisto prav, koliko škode je pa napravil svoji domovini, tega ne pomisli. Ne pomisli tudi, da je s svojim postopkom blamiral vse ameriške politične kroge biez razlike na stranke.
Škandal je padel v najbolj nesrečno dobo: v letošnji volivni boj. Mnogo južnih politikov obsoja Barnettov nastop vsaj zasebno. Ne upa si tega storiti marsikdo v javnosti. Skoraj vsak kandidat na Jugu je odvisen tudi od reakcionarnih volivcev in posebno volivk. Ako bi obsojal javno guvernerja Barnetta, bi čisto gotovo izgubil pri volitvah mnogo glasov, morda bi celo propadel. Zato na zunaj odobravajo Barnettov korak celo osebni prijatelji predsednika Kennedyja, česar gotovo ne bi storili, ako ne bi bilo letos volitev!
HUala Bogu je tudi na Jugu precej izjem, ki imajo političen pogum, da povedo na ta ali oni način, da se s Bar-nettom ne strinjajo. Večina južnih guvernerjev ni potegnila z njim, manj je takih med kandidati za senatorje in kongresnike. Šele po volitvah se jim bodo mogli razvezati jeziki.
V čast naši deželi moramo šteti, da je vsa brez izjeme,
razen zagrizenih južnjakov, potegnila s Kennedyjem. Tu-tso. Pomoč so sprejemali, nasve-di Eisenhower se je z vso odločnostjo postavil na stališče, da se zakonom mora pokoriti vsak Amerikanec, tudi guvernerji. Solidaren nastop vse Amerike, razen južne, je zelo omilil žalostne in nepotrebne posledice Barnettovega nepremišljenega in divjaškega nastopa.
Ali bo afera imela kaj vpliva na izid jesenskih volitev?
Verjetno zelo malo. Črni volivci dobro ločijo med južnimi in ostalimi demokrati in njihovimi vodtelji. Pri glasovanju se ne bodo dali motiti po Barnettovem neodgovornem postopku. Tega ne bi mogli trditi glede glasovanja na Jugu.
Tam se razburjeni politični duhovi ne bodo tako hitro polegli, do volitev je pa samo še nekaj tednov.
Kaj bi želeli naši domovini? Da naj bi bila obvarovana pred politiki, kot sta Faubus in Barnett! Delajo ji samo sramoto in škodo, pri čemur se pa borijo za stvar, ki je že vnaprej zgubljena. V tem tiči vsa tragika te afere.
CXTXXXXI
txx^kitxy y^xxi
EXfrxxYlXxxxl
rYXHf XXxxxxXxxxTTYXX^
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejfiek
Duluth, Minn. — Na “Labor Day’’ (Praznik dela) sem vasoval na Chisholm in na Keewa-tinu. Rad jo mahnem tja k mojim znancem in prijateljem. Poznamo se že dolgo in med nami ni nobenih domišljavosti. Smo preprosti demokratični ljudje, smo drug drugemu preprosti Franceljni, Janezi, Jožeti, Tineti in za dobro mero je še An-drejček zraven. Drug drugemu govorimo iskreno, kot prijatelji in znanci, od srca do srca, želeč drug drugemu vse najboljše in vsakokrat, ko se poslavljam od njih se mi zdi, da odhajam od njih nekaj bogatejši po dobri volji in srcu. Taka zavest poganja le in raste le na vrtovih pravega medsebojnega razumevanja in prijateljstva.
Kjer pa slednjega ni, tam poganjajo le osat in osaste koprive in trnje.
Pri Kožuharjevih smo govorili in razpravljali o sedanjih razmerah, delovanjih in udejstvovanjih med Slovenci v Ame-fiki. Pomenljivo-j«, da zavedni slovenski ljudje, če tudi že desetletja od svoje rojstne domovine, se še vedno spominjajo in zanimajo v svojih pogovorih za rojstno domovino. Med besedami njihovih pogovarjanj, kdor zna istim prisluhniti, zazna in začuti, da v srcih slovenskih priseljencev še vedno tli topla ljubezen da njihove rodne grude in do njihove narodnosti. In baš to je za slovenstvo nadvse važen kapital. Da bi ga le znali bolj ceniti in razumevati!
V tistem pogovarjanju in razpravljanju smo skušali dognati, kako zgledamo ameriški Slovenci v teh časih. Ali je še kaj prave povezanosti med nami vsemi, ki pravimo, da smo Slovenci. Koliko se še zanimamo za slovenstvo, ali pa je nam slovenstvo le še nekaj takega, kakor kak “knof” pri hlačah, ali pa kaka naramnica, ki drži hlače na naših bedrih in nogah ...?
“Well, to je malo bodičasto in ostro špičasto vprašanje”, je odgovoril Martin s Hibbinga.
“Kaj pa misliš Andrejček, da bomo le silovenstvo reševali?
Slovenstvo naj rešujejo tisti, ki od slovenstva živijo in ki od. slovenstva kaj pričakujejo!” — je še dostavil Martin.
Prav tu je posegla vmes Ko-žuharjeva Neža s sledečo pripombo:
“Ja, ja, saj prav tisti, ki jim je slovenstvo bilo dobro, ne storijo nič, da bi luči slovenstva prilili vsaj malo kakega svežega olja!”
“No, Neža, malo ostra si s tvojo besedo o tem”, jo opozorim jaz. “Ampak dovolj jasno se nisi kati, da se ne zanimamo za naše izrazila. Kaj in kako pa imaš v tukajšnje slovenske ustanove, tvojih mislih in v tvoji sodbi o Naše slovenske fare tu lepo pro-
pomagati. Ne morem pozabiti našega velikega krščanskega misleca pokojnega Dr. Janeza E-vangelista Kreka, ki je povdar-jal v enem svojih govorov mladim visokošolcem, “da naj nikdar ne pozabijo, da so sinovi slovenskega naroda in da slovenski očetje in matere so jim s svojimi žrtvami pomagali v šole do boljše izobrazbe. Kar ste slovenski visokošolci dobili iz šol in od šol, to je investicija vaših očetov in mater v vas in odgovornost za te investicije leži na ramah vseh nas, da narodu vsak po svoje vrača. To vam slovenskim izobražencem nalaga dolžnosti, katerim se noben slovenski izobraženec ne more kar tja v en dan odreči.”
“Ta izjava pok. Dr. J. E. Kreka mi vedno pride na misel, ko včasih sama pri sebi tožim, zakaj je tako malo zanimanja za slovenstvo in njegovo bodočnost med nami Slovenci. Da morajo biti tiho doma, tam za morjem, to že razumem. Titovi nagobčniki to povzročajo. A mi tu v svobodnem svetu, pa da si ne upamo odpreti ust?! To mi pa res ne gre v glavo. Razen če bi upoštevala zaključke in to take, ki niso častni za junaške ljudi.” Tako Kožuharjeva Neža. Ta njena izjava je kar nekam vsakega malo “pošlatala” in to kar upravičeno. In še predno je kdo izmed nas odprl usta, da bi k njeni izjavi kaj dodali ali pajjj ugovarjali, je Neža že zopet po% vzela besedo in izjavila še to-le: “Andrejček, še to-le naj omenim. Oči, ušesa in vsaj nekaj pameti sodim, da že imaš. Zdaj mi pa povej, koliko naših izobražencev se kaj izraža in udejstvuje v našem tisku tu v Ameriki? Tu imam v mislih to, da bi podajali kake koristne in u-mestne nasvete in pobudo za narodna gibanja, ki naj bi vodila naše slovenske ljudi, raztresene po Ameriki, v skupnost in k nekim ciljem boljše bodočnosti tudi naše stare domovine., Mi tu v Ameriki, katera nam ne] natika takih nagobčnikov, bi na-glašali lahko marsikaj, kar doma ne morejo. Pa smo kar nekam tiho. Kakor, da se to nas ne tiče. Vidiš, to je tisto, kar se meni zdi da ni prav. Morali bi biti vse bolj glasni!”
Vsi ostali so se spogledali, kakor da smo hoteli drug drugemu reči: Neža ima prav! Med nami ameriškimi Slovenci je v tem oziru res nekam mrtvo. V tem par trenotnem presledku se pa zopet oglasi Martin s sledečo izjavo:
“Well, prijatelji, za stari kraj zdaj res nismo preveč glasni. Nihče pa ne more nam opore-
tov in naukov ne. Zadeve njihove bodočnosti so njihove zadeve. Kakor si bodo postlali, tako bodo spali... Kaj naj si s tem mi belimo glave...?
Kaj naj bi se še pripomnilo k temu, da bi bilo na mestu? Mene je nekaj podžigalo, da bi bil rad izjavil, pa sem si mislil, s tem boš samo dražil in nekatere razdražil. Za take izjave in pripombe bo še vedno čas, le obdrži jih zase za zdaj. In tako sem storil.
Nekaj ima vsakdo prav. Koliko ima prav, to je drugo. Tudi nihče ni brez napak. Pa naj bi bili brez vsake napake ravno mi Slovenci? To bi bila svoje vrste domišljija! Dobijo pa se ljudje, ki tu in tam plavajo v takih domišljavostih. To so pa jtisti spodtikavajoči kamni na potih, ki vodijo v skupnost in Složno delovanje in življenje. Teh zaprek bi se morali vsaj mi ameriški Slovenci čimpreje iznebiti. Dosedaj se jih nismo znali! Te zapreke so nam že hudo škodovale in če se jih ne bomo kmalu iznebili, bodo nas pokopale. Na naše grobove pa bodo vklesale rek: Tu počivajo ljudje naroda, ki se med seboj niso mogli, ne znali razumeti... Zato jih je čas poslal tja, kamor spadajo, v pozabnost...
To bi bila kaj žalostna usoda — ali ne? Ali naj si želimo kaj takega?
To so vprašanja, ki čakajo odgovora od vseh nas in bodo čakala, dokler bo zadnji Slovenec dihal tu na ameriški zemlji!
Vsem zavednim Slovencem tu in po vsem širnem vsetu iskren slovenski pozdrav!
Andrejček.
------o------
Peter Srnovršnik — prvi Sfolntarjev naslednik pri Liri
ski zbor “Bled.” Naslednja nje- setletja žive v tujini so z nami
Cleveland, O. — Za Matejem Holmarjem, prvim pevovodjem “Lire,” je leta 1923. prevzel službo organista in pevovodja pri slovenski cerkvi sv. Vida v Clevelandu Peter Srnovršnik. Obenem je postal tudi pevovodja pri SKPD “Lira.”
tem, kar si se izrazila?”
Malo pisano me je ošvrknila Neža z njenim pogledom, nato pa je izjavila:
“Kaj imam v mislih? To, da vsak slovenski sin ali hčer ne sme nikdar pozabiti svoje obveznosti do svojega, naroda. Však mora po svoji zavednosti
spevajo in so nam kar v čast in ponos. Tudi naša društva še lepo procvitajo. Kar se pa tiče stare domovine — njim tam smo radi vedno pomagali skupno in posamezno, posamezniki še vedno pomagajo. Kar se pa tiče njih političnega življenja,, pa naših nasvetov nikoli upoštevali ni-
Srnovršnik je spodnještajerski rojak. Rojen je bil 17. februarja 1883 v Mozirju v Zgornji Savinjski dolini, dekanija Gornji grad. Ko je opravil 4 razrede domače ljudske šole, je odšel v frančiškanski samostan Nazarje (župnija Marija Nazaret) in se tu začel učiti orglanja. Ko pa je bila nekaj kasneje ustanovljena za takratno lavantinsko danes mariborsko škofijo v Celju Orglarska šola, se jt Peter takoj vpisal vanjo.
Prvo organistovsko službo je opravljal Srnovršnik v domači župnijski cerkvi. Vendar je tu kaj ostal samo leto dni; odtod se je podal v Luče v Zg. Savinjski dolini. L. 1995, je odšel v Ameriko, kjer se je za nekaj časa ustavil v Clevelandu, nato pa se podal v
gova pevovodska služba je bila pri slovenski cerkvi Matere božje v Waukeganu, 111. Tu je ostal 6 let. V tem času je ustanovil tukaj tudi Pevsko in tambura-ško društvo “Ljubljanica”; poučeval pa je tudi v ne tako močno oddaljeni Kenoshi Hrvatsko slovensko pevsko društvo “Balkan.” Z obema tema zboroma je večkrat nastopil s koncerti v Milwaukee, Wis., in Chicagi, 111.
L. 1912. je Srnovršnik šel obiskat domovino. Toda samo pol leta je ostal doma. Vrnil se je v Ameriko in odtlej služboval kot organist in pevovodja pri slaven, cerkvi sv. Jožefa v Forest Cityjuj Pa. Tu je bil tudi pevovodja pri tamkajšnjih slovenskih pevskih društvih “Zvon” in “Naprej.”
Ko je bila 1916. ustanovljena v Johnatownu, Pa., Jugoslovanska pevska zveza, si je izvolila Srnovršnika za svojega glavnega tajnika. Na tem mestu je ostal tri leta. Pod okriljem te zveze je vodilno sodeloval pri organizaciji p j enih rednih vsakoletnih koricertov v Johns-townu, Pa., v Clevelandu, O. in v New Yorku, N. Y.
L. 1923 pa se je Srnovršnik preselil v Cleveland in prevzel tukaj službo organista pri sloven. cerkvi sv. Vida kot tudi mesto pevovodja pri Sloven, ka-tol. pevskem društvu “Lira.” Na tem mestu je ostal vse do nastopa Martina Košnika 1949.
Ko je meseca junija 1943 Srnovršnik resno obolel, ga je vse do svojega odhoda k vojakom v jeseni tistega leta v obeh službah nadomestoval mladi a izredno nadarjeni Edvard Bogomir Kužnik, ki je pa, žal, pozneje padel kot ameriški vojak pri Aachenu v Nemčiji in je sedaj pokopan nekje v Belgiji. Imenovani Edvard B. Kužnik je maja 1943 “cum laude” prejel “Bachelor of Arts” na znani tukajšnji jezuitski John Carroll univerzi. Poleg drugega je bil zelo nadarjen muzik.
V času Srnovršnikovih zdravih let je pripravila njegova clevelandska “Lira” kar precej samostojnih koncertov; sicer pa je pri Sv. Vidu gledal v prvi vrsti na to, da je imel svoj cerkveni pevski zbor stalno dobro pripravljen (založen) s cerkvenimi pesmimi, da ni mogel nikoli zaiti v zadrego.
r,¥ Vrhunec Srnovršnikove pev-r jjske dejavnosti pa predstavlja njegovo forestcityjsko in johns-townsko pevsko obdobje. Samo 4jv Forest City, Pa. je pripravil več kot 30 koncertov; bilo je to zlasti v času, ko je tam župni-koval Josip Tomšič, ustanovitelj tamkajšnje sloven, župnije. Pri pevski tekmi Jugoslovan, pevske zveze v Johnstown,u pa je Srno-vršnikov zbor med 8 ali 9 zbori, kolikor jih je tekmovalo, dosegel prvo mesto in dobil nagrado.
Kakor prvi Lirin pevovodja tako bi tudi njegov naslednik Peter Srnovršnik zaslužil veliko več hvaležnosti in spoštovanja od svojih rojakov. Sram postaja človeka, ko se spominja, kako brez vsakega znamenja zahvale smo pred leti pokopali rajnega Petra Srnovršnika, tega tako zaslužnega moža za našo slovensko kulturno stvar v Ameriki.
Janez Sever.
enega srca in ene duše. Hvaležni smo jim, da so tako velikodušno in darežljivo pomagali, da smo mogli prenoviti in olepšati toliko naših cerkva, ki so sedaj kras naselij. Srečni smo, kadarkoli jih pogledamo in vselej, ko se v njih zberemo, molimo za naše dobrotnike.
V župniji sv. Križ ob Krki, kakor veste, imamo veliko župno cerkev. Lepa in veličastna je, kar prevelika za naše sedanje razmere. Vzdrževanje in popravljanje je zelo težko. Letos 18. marca smo imeli slovesno posvečenje glavnega oltarja. Prišli so nadškof Vovk iz Ljubljane, da so ga blagoslovili. Pošiljamo par slik, da bodo rojaki v Ameriki videli, kakšen oltar imamo sedaj. V prihodnjem letu bomo imeli sv. birmo. Za to slovesnost bi radi župno cerkev popravili in prebelili od znotraj in zunaj. Zelo potrebna je in škoda se dela, ker moramo s popravili odlašati. Naš župnik, častiti gospod Janko Kocjančič, ki so doma iz župnije Devica Marija v Polju pri L j ubijanj se zelo prizadevajo, da bi hišo božjo do birme uredili.
Pa, kakor premišljujemo in obračamo vedno ugotovimo, da bo za naše revne razmere to preveliko breme. V tej stiski, se
zopet obračamo na drage rojake. *
Taka pisma dobivamo v zadnjem času in tudi sami gospod župnik so pisali nama obema. Zato sva se odločila, da bova poskusila pomagati. Prijatelje in znance iz župnije Sveti Križ pri Kostanjevici bova obiskala, da se o tej želji naših sorojakov pogovorimo in če bodo voljni in pripravljeni, tudi zberemo in jim pošljemo naš prispevek za obnovitev župne, cerkve. Vabiva in prosiva pa tudi vse, da se sami oglase ali osebno, pismeno ali po telefonu. Napravimo jim to veselje, saj bo v božjo čast. Miha Klemenčič, 3831 Park-dale, Cleveland 21, Ohio; tel. EV 2-2340.
John Zakrajšek, 6617 Schaffer Ave., Cleveland 3, Ohio; tel. 431-1865.
Fas^a iz okoliše Kostanjevice na Dolenjskem
Jesen je najlepša v tej naši dolini. Trta je dozorela in pridno obiramo. Letos je bilo vroče poletje in upamo, da bo dala sladkega vinca. Med težkim delom v vinogradih se razlega vesela pesem. Oko tako rado po-čije na prelepih barvah jesenske narave. Od zelene, do zlato rumene in tja v rdeče se vrste po obronkih in dolini.
Radi se spominjamo lepih dni,
ki smo jih letos in zadnja leta Conemaugh, Pa.'preživeli z dragimi rojaki, ki so Semkaj sp.ga.povajbili rojaki, ;ki'prišli pog^dat. svoj rojstni dom so si maloprej ustanovili Pev-’iz’daljne Amerike. Čeprav de-
Daljnovod nad Temzo
Britanski strokovnjaki za električno omrežje so si priborih dragoceno — in tudi drago — zjnaigo nad londonskimi pristaniškimi oblastmi kljub zahtevnim pogojem so povezali cba bregova Temze s prosto visečimi daljnovodnimi žicami.
Potem ko so elektrarne objavile svoj načrt, so postavili varuhi rečnega prometa vrsto p°' go jev, skoro nesprejemljivih na prvi pogled. Zahtevali so, da hi moral biti električni vod vsaj 55 m nad najvišjo gladino Temze, montaža dela ne bi smela ovirati rečne plovbe.
Takole so tehniki izvedli svojo zamisel: v urah najmanjšega prometa so s čolni prepeljali tri pomožne žice z enega na drugi breg in jih pritrdili na pripravljene stebre, ki so visoki 200m, s čimer je zajamčena omenjena višina; po pomožnih žicah so zabrneli bencinski motorji v vozičkih, ki so prepelj3' H kable.
Posebne težave šo bile zaradi mehkega in krhkega terena na bregovih Temze. Opornike so postavili na piramidastih temeljih, ki so jih zbetonirali na 30 pilotih iz jekle in cementa. ® prvega daljnovodnega stebra pravijo mu daljnovodno sidi-0 — ki stoji okoli 450 m od rečnega brega ter je visok 45 m in tehta sto ton, so speljali kable na 400 — tonski in 200m visoki opornik blizu obale, od koder zdaj v dolgem loku visijo električne žice nad rečno strugo in so pritrjene na enak steber, oddaljen 1397m.
Ne s svinčnikom!
Banke običajno sprejemajo tudi s svinčnikom pisane čeke, vendar ne posebno rade, ker J6 mogoče številke zradirati in spremeniti.
Pavel heyse:
Steklar iz Murana
“In je šele začetek! Kje so Se tujci, ki plačajo po sena-tovem ukazu po dvojni in trikratni ceni. Ali se ti kaj zdi, koliko znašajo samo ta prva
Naročila?”
“Tega pač ne morem slutiti!”
“štirideset tisoč dukatov! Ali štiri sto tisoč frankov!” “štirideset tisoč dukatov!” “Ko končaš to delo, bo tvojega denarja trideset tisoč dukatov. Si zadovoljen?”
“In me še vprašate, mojster?”
“Zdelo se ti bo, da je moj del prevelik . ..”
“Oh, mojster!...”
“Dobro! Govoril bom z Gualterijem še danes.” Samemu sebi pa je rekel: “Prav eudno bi bilo, če bi ta skopi starec ne bil zadovoljen z ^ojirn načrtom!”
Popoldne istega dne je Andrej Guisetti poklical Petra Gualterija in se zaprl z njim v sobo. Pa ni našel odmeva, ki ga je pričakoval.
Pogovor je bil zelo kratek. Stari Gualterio ga je poslušni, ne da bi ga prekinil. Ko Andrej končal, je odrezal
kratko;
“Dom pomislil.”
To je bilo vse.
Andrej je obstal. Kako naj Prinese tak odgovor Janezu, ki je bil s Coneglianom v družbi? Mladenič je videl že Pri vstopu na njegovem obra-Zl1 teman izraz. Zato je zaklical:
“Kajne da:	vse zgublje-
no!”
“Vse še ne,” je odgovoril Mojster ljubeznivo. “Težave So Pa le!” In je pripovedoval.
“Da, da! Vse zgubljeno!” Ie ponavljal Janez. “Odkla-Pjn me, noče mi dati Tulije! ■^ii razumeš, Conegliano, no-^e! Končano je!”
Conegliano je vrgel glavo Pazaj in stresel lase:
“Kaj sem vendar jaz tu?
■in starec nadušljivi, ošab-ni., >>
“Pustimo ga, Conegliano! i' Pa, Janez, ne daj si vzeti Vsega upanja! Ničesar ni še z6ubljenega! V čem vidiš' Razloge, da te odklanja?
za srce in duša mu je tonila v obupu ...
Nenadoma, da bi ne mogel tega prevideti, so se vrata odprla. Na pragu je stal Peter Gualterio, raven in resen!
Janez je začutil, da mu je srce zastalo... in je mehanično vstal. Peter mu je zrl v obraz in rekel mirno:
“Mladenič, vi hočete poročiti mojo hčerko?”
“Gpspod Peter, da . ..”
Nastal je mučen molk. Zdelo se je, da je trajal celo večnost.
“Torej prav! Izdajte mi skrivnost o kristalu!”
“Skrivnost o kristalu?...” -“... in jaz vam dam Tulijo!”
Ni čakal odgovora. Odprl je vrata in izginil.
VII
Razodeta skrivnost
Kakšen udarec!
Prvi, ki je spoznal vso njegovo težo, je bil Conegliano.
Ko je Peter odšel, se je Janez zgrudil na stol in ni imel nič moči, da bi mislil. Tako je ostal, dokler se ni znočilo, in je planil v delavnico Conegliano, ki ga je našel v istem razpoloženju.
“Pojdiva, Janez! Zapirajo, zvon je že odzvonil, pridi!”
Janez se je dvignil in šel s prijateljem po hodniku. V svetlobi luči je pogledal Conegliano na Janezov obraz in se zdrznil:
“Kako? čemu uničuješ samega sebe! Neumnost... Saj ti je naš mojster razodel .. .”
Dvignil je žalostne oči vanj in ga prekinil.
“Ti ne veš ničesar, Conegliano. Molči!”
“Kako da ne vem ničesar ! ... Saj sem lahko uganil...”
Nekoliko se je še obotavljal, ali bi mu vse razodel. Ali ni bil morda Conegliano njegov prijatelj? Daši je veliko govoril in na vse strani pretil, je imel vseeno pleme-
OJ	sms	JER m	
1718	9||10	111112!	13
|14|15	^6||17	,1811191	20
121122	23||24|	25||26,	27|
|28j!291	30 31	1 1	|
KOLEDAR
društvenih
prireditev
OKTOBER
13.—Letni maškeradni ples in
vinsko trgatev društva dvor Baraga št. 1317 katol, Boršt-narjev ■ v svetovidski dvorani.
13.—DSPB priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
21.—Pevsko društvo Slavček
priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne.
28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani.
NOVEMBER
3.—Dom zapadnih Slovencev
priredi večerjo in ples za 25-letnico na 6818 Denison Ave. Začetek ob 6:30.
4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero.
10.	—Štajerski klub priredi martinovanje.
11—Cerkveni zbor Ilirija priredi ob štirih popoldne koncert v cerkveni dvorani na Holmes Ave.	,
11.	—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne.
11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani.
16.-17.—Slovenska fara Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio, priredi svoj farni bazar.
18.—Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek^ ob 3:30 popoldne.
18.—Predvajanje slik iz Slovenije v Društ. domu na Recher Avenue..
18.—Dramatsko društvo “Lilija” priredi svoj nastop v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne.
DECEMBER
2.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne.
31.—Silvestrov večer v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Priredi ženski odsek.
Republikanski kandidat za župana Brown urednikom narodnoslinih časopisov
CLEVELAND, O. — Republikanski županski kandidat je vodnikom narodnostnih skupin in u-
_	, . rednikom narodnostnih časopi-
mto in zvesto srce. Do zdaj sov	da je po njegovem po_
mu je vse zaupal; zakaj bi' mu ne še naprej ?
“Poslušaj, Conegliapo! Ti
Gualterio ni hudoben človek ne veš vsega. Vedi torej, da 111 brez dvoma bo našel način, me je Peter Gualterio pred ti to pojasni ... Morda tiči nekaj trenutki nagovoril.” zu vsem kakšen malenkosten
Nesporazum?”
K° je hotel Conegliano vek!... Zahteval je.
‘Tebe? Tulijin oče?” ‘Da! Kako strašen
člo-
^novič besedičiti, ga je An-
^ prekinil:
Govoril bom zopet s Pe-l°m. gg ijj ne hotel dati Sv°je hčerke, bi rekel takoj, • Ge pravi, da bo pomislil, Nuj torej pomisli!.. .”
Gbogi Janez! Vsega je pre-r^o- če bi bil Gualterio tu bi ne imel srca iz kamna, se ga gotovo usmilil ... Oba sta ga skušala potola-‘	• Ko sta se ločila od
■ ega, je bil v srcu popolno-“l Prepričan, da je njegova le^'a z& vedno strta!
Ostal je sam v svojem kotu vzdihoval: “Ko bi vidva Tulija!”
časib so se mu vzdigale U(J1 Ježne misli.
»,. ° ue vendar nezaslišano!
uisem bogat? Ali nisem .Janez Bocaro, ki ga vse *" *> največja slava Benetk? 0pr° naj pomisli!...”
,l kaj naj vse to pomeni! azum je šepetal tako, a srce Poslušalo, kar je prihajalo druge strani...
sebna moč Clevelanda v njegovem kozmopolitskem značaju. Ta je izredno pripomogla k rasti in razvoju mesta in doprinesla velik dežele k njegovi kulturi.
Iz narodnostnih skupin so pri. šli najboljši strokovni delavci v industrijo Clevelanda. Ta je znana po svoji raznovrstnosti, ki
Dvom ga je zadržal. Pa si je odločno dal moči in rekel:
“Poslušaj, Conegliano! . ..
Strašno je, kar je zahteval!...
Nihče ne sme vedeti tega...”
, , bo pomagalo pritegniti v mesto'zmanjšala število brezposelnih . Za*;levaV.e-",N0’ rCk01 »»ve industrije.	lin podpore potrabnih.
jo omogočajo prav strokovni de- okoli 18,000 ljudi, ki žive od ja-lavci, ki so prihajali in še pri-1 vne podpore. To je eden glavnih hajajo iz Evrope, kjer so se stro-(vzrokov finančnih težav mesta, kovno izšolali. Prav to je eno j Nova delovna mesta, ki jih naj izmed najvažnejših dejstev, ki ustvarijo nova podjetja, bodo
he-/, ° n a Ula ,,e Pre^a> Jn-Pa J6 ostal na mestu ka-
ha r	Sonce se je že
v kodo in metalo dolgo senco
P’ostor, kjer je preživel la po kanalu svetega Vincen-
je:	.Razodenite skrivnost o
kristalu in Tulija bo vaša žena!‘”
“Skrivnost o kristalu!”
Prvič v življenju je Conegliano obstal in ni spregovoril. To je bilo nekaj, kar je presegalo njegove pojme. Njegov jezik je ohromel.. . Hotel je govoriti, nekaj reči... Pa ni našel besed ... Zato je samo jecljal:
“Skrivnost o kristalu!... Pa . .. pa, Janez . .. saj ni mogoče!”
“In vendar je res!” “Gualterio dobro ve, da je skrivnost sveta ... Celo ti nimaš pravice je odkriti, ako ne . . . če je sila ... potem. ..” Ne, besede se niso hotele zbrati na ustnicah. Zato je obmolknil. Tudi Janez je spet padel v prejšnjo potrtost. Zdelo se je, da ni izhoda iz tega položaja.	,
Vzela sta gondolo in vesla-
Ljubljanska škofija praznuje petstoletnico
(Nadaljevanje)
^ .	—*> ivjei ,ie preživel pu Auiiaiu Hvetegu v iiicen-
^isikutero veselo uro. Zdaj cija. Bila je noč. Luči hiš so 8cl je mrliški vzduh stiskal!se kopale v črni vodi in se
Vsem, prevzvišeni in prečastiti gospodje nadškofje in škofje, apostolski administratorji in zastopniki redov, dušni pastirji Ljubljane in dežele, posebej pa vam, dragi verniki, iskren pozdrav in zahvala, da ste prihiteli v takem številu v našo lepo obnovljeno stolnico proslavljat visoki jubilej. V posebno čast nam je, da so prišli nekateri naši bratje in sestre po veri in krvi tudi iz tujine, celo iz daljne Amerike.”
odbijale v drobcih na valovih, ki so jih vzdigala vesla. Drugi čolni so pinhajali in spet odšli mimo. Veseli glasovi in klici veslarjev pod oboki mos-tovžev so jemali težo s potrtega srca . .. Tudi Conegliano se je polagoma oprostil prejšnje tesnobe.
(Dalje prihodnjič.)
enim pogojem: da se ne izneverimo Bogu in življenju. Če se pomehkužimo in bomo sebično iskali le svojih užitkov, bo naš narod najden prelahek in izbrisan bo s površja zemlje. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas, da smo se množili doma in dali še svetu spodoben delež. Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi za-naprej. Zato tisočkrat hvala junakom te službe iz vere v Boga, posebej še tistim, ki so v obrambi vere in naroda umirali. “Očem nespametnih so se zdeli mrtvi, njih odhod je veljal za nesrečno ločitev od nas, za uničenje, oni pa so v miru” (Modr 3,; 2-3).
Skozi petsto let nam je Bog obujal duhovniških poklicev, da je Cerkev lahko pošiljala svojim vernikom škofe in duhovnike, da so učili, sodili, vodili, molili in darovali. Brez njih bi bili studenci božjih milosti usahnili, ker nam jih Bog naklanja po syojih srednikih duhovnikih kljub njihovemu človeškemu. Z^ito vas ob tej slovesni priložnosti na ves glas prosim, zlasti vas r^ajmlajše: obujajte voljo in željo, da vas Bog pokliče; junaško poslušajte klic in verjemite, da boste svojega junaštva veseli kljub vsem naporom. Vsi podpirajte delo, odgovorno in težko delo, z molitvijo in žrtvami, da ostanejo duhovniki v svoji službi sveti in močni, polni Svetega Duha v vodstvu duš. “Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev” (Mt 9, 37 -8). Pokliči nam jih, Bog, dajte nam jih verniki!
Ljubljanska škofija je pred petsto leti nastala po posebni naklonjenosti tedanjega papeža Pij a II. Ustanovil jo je kljub mogočnim nasprotnikom in velikim težavam. Ob petstoletnici lahko z veseljem ugotovim, da nam je tudi srce današnjega sv. očeta izredno naklonjeno. To dokazuje prelepo voščilo, ki ga nam je poslal za današnjo slovesnost, to dokazuje izredno odlikovanje, da je našo škofovsko stolico povzdignil v nadškofov-sko čast in nam za današnji dan pošilja svoj posebni blagoslov, ki ga boste prejeli po sv. maši. Vseh petsto let je bila škofija zvesta in vdana svojim cerkvenim poglavarjem; tako bodi tudi naprej v nadškofiji, zakaj samo na tej skali imamo poroštvo, da je peklenska vrata ne bodo premagala.
Rojstvo škofije, pred petsto leti je omogočila svetna oblast s cesarjem Friderikom III. na čelu. Skozi vseh petsto let naše škofije je vladalo med obema oblastema soglasje in vzajemna pomoč; kolikor lepše je bilo to sodelovanje, toliko boljše je bi lo za obe strani, toliko uspešnejše njuno delo. V petsto letih se je marsikaj spremenilo; družbeni in politični razvoj je šel svojo pot in se slednjič pri nas ločil od Cerkve. Ob tej cerkveni slovesnosti bi rad poudaril, kako zelo želimo, da bi taka ločitev ne pomenila sovražnega razmerja, da bi marveč mogli vedno najti pot pravega sožitja. Se zmeraj smo namreč z vso dušo prepričani, da je samo globoko etično oblikovan človek zanesljiv in dober državljan in koristen ud družbe. Ko smo torej Izvesti sinovi Cerkve, hočemo prav zato biti moralno visoki ljudje in kristjani in hkrati tudi dobri državljani in koristni sodobni družbi. — Z veseljem pri znam, da je ob tej petstoletnici tudi naša svetna oblast pokazala naklonjenost, ko nam je dovolila brez obdavcitye zbiranje de-nam niso dane le za petsto let, narja v cerkvah škofije za veli tudi ne samo za tisoč let, am- kopotezno obnovitev stolnice in pak za vekomaj. Ali bomo kos škofijskega poslopja. Na poziv tej nalogi. Bomo — ali samo z in besedo prošnje svojega nad-
Škoda je, da prejšnji župani mesta Clevelanda niso znali izraziti tega dejstva pri svojih naporih za pritegnitev novih industrij v mesto, ki bi plačevale davke in s tem zmanjsaye bremena posameznikov. Willard W. Brown je zatrjeval, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da privabi v mesto novo industrijo, če bo seveda izvoljen za župana.
županski kandidat je dalje obljubil, da bo skrbel za to, da stanovanjske četrti mesta ne bodo propadale in se spremenile v nove slume. Poudaril je pomen narodnostnih skupin za obogatitev in napredek kulture ter izjavil, da bo pospeševal ohranitev narodnostnih običajev in izročil s posebnimi letnimi festivali, ki bodo pritegnili obiskovalce ne samo iz mesta in okolice, ampak tudi od drugod.
W. Brown je opozoril na veliko število brezposelnih in na
Zaradi bolezni je naprej nagovor prevzv. nadškofa prebral generalni vikar dr. Jože Pogačnik:
“Pa kaj bi pomenila petstoletnica ob porušenih in zapuščenih cerkvah, kaj ob mrtvih in brezvernih srcih. Tako pa po petsto letih vera v naših srcih še gori, da z velikimi žrtvami obpavljamo in pojnimo svoje cerkve in da smo se na ta jubilej tako ganljivo in spodbudno obnavljali tudi duhovno v misijonih.
Noben slovenski rod še ni bil postavljen na tako odgovorno mesto kakor naš. Živimo v silnih časih, ko se lomijo svetovi. Ali bomo mogli rešiti sebi in prihodnjim rodovom tiste največje vrednosti življenja, ki
pastirja ste verniki samo na Miklavževo nedeljo leta 1960. dali denar za stroške, da danes lahko praznujemo v lepo prenovljenem božjem hramu.
Ob tej priložnosti pa ne morem mimo vseh tistih, ki so razkropljeni po širnem svetu, pa so danes v mislih z nami. Kruh jim reže tujina, pa jim je še vedno draga domovina. Pozdravljeni sinovi, in hčere iz svoje domovine, blagoslov iz domače nadškofije naj bo z vami!”
Nato je spet povzel besedo sam prevzvišeni nadškof in prosil:
“Varuj, prosimo, Gospod, po priprošnji blažene Marije vedno device našo nadškofijo vsake nezgode; in ker ti je z vsem srcem vdana, jo milostno in usmiljeno orani sovražnega zalezovanja. Po Kristusu našem Gospodu. — Amen, amen!”
V popolni tišini je množica vernikov poslušala besede svojega nadpastirja, kakor da si jih roče za zmeraj vdolbsti v spomin po glasu in vsebini. Čutil si lahko, kako vsem iz ljubezni porojeno sočutje stiska grlo zaradi nadškofove bolezni.
Nato je generalni vikar pre-at dr. Jože Pogačnik predstavil nekatere nadškofe in škofe, ki so želeli izreči svoje čestitke in pozdrave:
Prvi je spregovoril belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič. Z jasnim glasom in še jasnejšo mislijo je razložil, kako velikega ppmena je ustanova škofije, kaj je pravzaprav škof, da je to tisti veliki duhovnik, ki veže vernike s Cerkvijo, ki je z drugimi škofi vred pravi naslednik apostolov. Zato je tako potrebno, da ga verniki podpirajo, da se ga drže kot prave učeče Cerkve po zgledu prvih kristjanov. Zato je pa tako potrebno, da verniki škofu dajejo tudi dobrih duhovnikov, da jih more pošiljati mednje za to, kar je božjega.
Drugi je stopil pred mikrofon zagrebški metropolit in predsednik škofovskih konferenc nadškof dr. Franjo Šeper. Z zaupanje in moč vzbujajočo besedo je čestital ljubljanskemu nadškofu, Ljubljani in vsem Slovencem k lepi slovesnosti. Poudarjal je dobre odnose med sosedi, saj so med obema škofijama že od davnih dni tesne zveze, kakor pričajo dela v zagrebški stolnici, odlični duhovniki Slovenci. Želel je ljubljanski nadškofiji, da bi ostala tako verna, delavna in zvesta Cerkvi tudi v prihodnjih stoletjih.
Za njim je čestital mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik in poudarjal ozke zveze med obema škofijama. Ne le, da je petina današnjega ozemlja mariborske škofije nekoč pripadala ljubljanski škofiji skozi tristo let, je še cela vrsta drugih vezi: prvi slovenski lavantinski škof Kutnar je bil Kranjec, torej iz ljubljanske škofije; predzadnji lavantinski škof dr. Andrej Karlin, ki se je moral 1 1919 umaknili iz Trsta, je bil iz ljubljanske škofije; najmočnej ša vez je pa božji služabnik škof Anton Martin Slomšek, ki je last vseh Slovencev in nas vse povezuje v eno družino. Povedal je, da je prav zdaj šlo v Rim vse gradivo, ki ga je treba pregledati in oceniti za uvedbo procesa, da se razglasi za svetnika; vsi naj bi veliko molili, da ta služabnik čimprej doseže čast oltarja. Storimo to prav posebej v teh dneh, ko se spominjamo stoletnice, kar je umrl.
Za njim sta kratko pozdravila še djakovski škof msgr. Štefan Baeuerlein in hvarski pomožni škof msgr. Bezmarinovič. Oba sta poudarjala, kako potrebna je v teh viharnih časih zvestoba | Cerkvi. Naj nas te lepe slavno- J sti spominjajo naše velike dolžnosti tudi zanaprej.
Zadnji je pozdravil msgr. Albin Kjuder, administrator trža-jsko-kpprskega in reškega slo-
venskega dela škofije, in utemeljeval, zakaj ti deli prav posebej prisrčno pozdravljajo Ljubljano in čestitajo nadškofiji k tako lepemu jubileju: tu je močno središče vsega življenja, verskega, kulturnega in upravnega, zato nam je Ljubljana potrebna kakor glava telesu. Ljubljanska škofija je zmeraj imela med svojimi duhovniki odlične kulturne in verske delavce, zato lahko pričakujemo, da bo s svojimi močmi stregla nam vsem, za kar bomo prav posebno hvaležni mi na robu slovenskega ozemlja.
(Dalje prihodnjič.)
------o------
Najkrajša pot preko dežele
Najhitrejše je mogoče preleteti z obale na obalo v naši deželi po redni letalski progi iz San Diego v Kaliforniji v Norfolk v Virginiji.
Zenske dobijo delo
Dnevno delo
Iščemo žensko za čiščenje samo ob ponedeljkih, v Lakewood. Kličite 221-2150.
V najem
Oddamo 4 sobe in 6 sob, fur-nezi, kopalnice, v St. Clairski okolici. Kličite EN 1-0823.
(8, 10, 12 okt.)
MALI OGLASI
V najem
5 sob, zgoraj, oddamo na 1279 E. 55 St. Kličite EN 1-9808 podnevi ali UL 1-0966 zvečer.
(202)
Stanovanje oddajo
Pet opremljenih sob oddajo na 6219 Carl Ave. novoporočen-cema ali odraslim. Kličite EN 1'0472.	(pon., sr.)
1167 E. 58 St.
V najem so 4 lepe sobe in kopalnica, $45. — Oglasite se pri Mike-u ali kličite 944-5050 ali po 5. uri WH 3-0010.	(193)
V najem
4 sobe zgoraj, spredaj, porč, plinski furnez. Se odda odraslim. Vse ugodnosti. Na 1134 E. 76 St.
— (194)
IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA.
JOHN ZUPANČIČ
18216 Marcella Rd. KE 1-4993
Pohištvo naprodaj
Kompletna jedilnica, zofa in stol, dvojna postelja, omara ter več drugega. Zglasite se na 539 E. 123 St. ali kličite LI 1-7910.
(193)
V najem
4 sobno stanovanje s pohištvom, kopalnica, po želji garaža, na sončni strani, C.T.S. postaja pred vrati, za odrasle. Na 1008 E. 79 St. tel. 431-1184.
— (194)
Sedaj je čaa za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating HE 1-0965 all UT 1-4234.
Prijatei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
Sobe se odda
Tri sobe s kopalnico, opremljene ali ne, se odda ali se proda tudi pohištvo, poceni. Na 5305 St. Clair Ave.
(4, 8 okt.)
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do na*
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74tb St.
HE 1-6607

HENRY BORDEAUX:
Zametene stopinje
On pa je mislil na drugega, ki ga je ona pozabila.
Prišla je za njim in mahoma ga je v nedolžni preprostosti vprašala:
“Nič več nisem lepa, Mark ker imam ostrižene lase. Kajne, da sem grda? In gube imam tudi? Tu in tu, vidite! Bojim se, da sem že stara.”
Zaupljivo in v neprisiljeni ljubkosti se mu je približala, da bi jo bolje videl. V njej ni bilo ničemurnosti; navdajala jo je le želja, da bi mu bila všeč. Ta želja je bila kaj naravna pri ženi, ki je opazila, da je mož več ne občuduje. Gledal jo je v silni žalosti:
“Motite se, Tereza! Lepši ste ko kdaj prej.”
Ta obraz, ki ga je življenje izklesalo, ga je globoko ganil in občutil je njegovo neizrekljivo in močno privlačnost. Ona pa se je prestrašila tega izreka, ki ga je izgovoril resno, kakor bi hotel jamčiti za njegovo resnič-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
HINSDALE. — 902 S. Bruner. New 5 bdrm., 21/fc baths, Family room. Air cond. Decorated. 3 blks. school, shopping. 5 blocks station. — FA 5-0384.	(193)
nost. Ljubši bi ji bil prijazen nasmeh ali poljub, katerega je pričakovala ob prihodu, a ga ni dobila. Izpraševala se je, ali ni Marku žal njene lepote, ki jo je zatemnil Veliki Sveti Bernard, in ali ga s svojim vprašanjem ni morda užalila.
Ko jima je pogovor zopet zastal, je on razvezal svojo prtljago, poiskal v kovčegu pisemski ovitek in ga dal ženi.
“Ta pisma so Vaša”, je rekel. “Vračam Vam jih. Nimam pravice, da bi jih hranil.”
Ni ga takoj razumela. Ni bila pripravljena na kaj takega. — Brez zadrege je vzela skrivnostni zavojček in je celo vprašala: “Kaj je notri?”
“Odprite zavitek, ko mene več ne bo tu, nocoj ali jutri! Morda je bolje, če jih uničite. Toda le Vi imate to pravico.”
Ni si vsiljeval viteške vloge. Noransova pisma niso bila njegova. Doma jih je tiste dni enkrat že držal nad ognjem, nato pa se je domislil, da je Terezina dolžnost, da izvrši to žrtev. Ne bo ji prevzemal mesta. Morda bi rada še zadnjič prebrala te priče strastne ljubezni? Ali pa se bo morda temu prostovoljno odrekla vpričo njega? To bi bil dokaz njene nove ljubezni. Tako
CHICAGO, ILL.
BENSENVILLE 7 rm. brick ranch, full basement. Mohawk section, imm. occupancy. Many extras. Close to everything. Priced for quick sale. — 562-5513. __________________________(193)
LA GRANGE — Luxury for the tqp executive. Large new brick Colonial. Best location. De luxe in every way. Bsmt. 4 large bedrms. Stfc baths. Att. 2 car gar. Elec, door opener. In the 70’s. FL 2-3386.
(195)
GLENVIEW — By owner. $18,000. Immediate occup- 2 bedrm. brick ranch. Att. gar., sun porch, large utility rm. Carptg., stove, refrigerator included. — SPIC AND SPAN. PA 4-7008.
ARLINGTON HEIGHTS — OWNER MUST MOVE.
Sac. % acre corner lot. Face brk. ranch, 5 yrs. old. 6 rms., 3 bedrms., 1% bath, full bsmt. with rec. rm. 1605 W. Hawtorne. By appt. only. 358-0921 or CL 5-8294. Mrs. Gund-lach.	(195)
By Owner — 14316 PARNELL — 5 Room brick bungalow, 9 yrs. old. Gas heat Alum. Storm & Screen. Full basement. — MI 3-6213. (195)
TINLEY PARK — By owner. APT. BLDG.
1-4 Room immed. occup. and 1-3 rm. Lot 100x298’. Gas heat, storms, screens. 2 car gar. $18,500. Phone KE 2-4447.	(194)
BUSINESS OPPORTUNITY
DELICATESSEN — Good established business. Good Slovak trade. 2% rooms in rear. Must sell immediately on account of illness. Will sacrifice $3,500. VI 7-7382.	(193)
BOATS FOR SALE
14” THOMPSON — 33 H. P. Scott Atwater, Elect, starter. Bail-O-Matk. Steering & accessories. Tee Nee trailer. A-l cond. $950 or best offer. FU 5-3019.	(195)
REAL ESTATE FOR SALE
OAK LAWN AREA $18,500 5% rm. brk. ranch, 3 bedrms., gas heat, tile bath and kitch. plus 41’x 10’ rm. addition, 2 car gar., many extras. By OWNER. — NE 6-2214. _________________________ (194)
GLEN ELLYN VIC. — REAL BARGAIN. — 3 Bdrm. Ranch. Large paneled liv. rm. Extra large paneled family rm. Gas heat, Attached gar.
1	acre lot. $17,500. — MA 7-3680. 	 (194)
1439 W. SUMMERDALE — Brick 3 Apts. 6 Rooms each. 1 apt. all new. 3 car gar. Steam heat. Owner selling on account of illness. Close to everything. AR 1-7525 (MUSCHI).
(193)
MORTON GROVE — By ~owner,~2 yr. old bi-level, 3 bdrms., 1% baths, alum. S.S., gas ht., cent, air cond., w/w cptg., drapes. Pan. rec. rm., nat. firepl. Rock garden, patio, beautiful Idscpg., fruit trees, gar. Near church, schl., shop. & transp. 9320 Mason Ave. YO 6-7848.	(194)
Neatly furnished 9 Apts. 3 story brk. Remodeled to meet Code. Excellent loc. 220 wireing. Low upkeep. 4x $8,750 income. See —• Buy. LA 5-1237.	(193)
NILES — BY OWNER Moving out of St. Must sac. 6 rm. brk. ranch, 2 bdrms., fam. rm. with nat. firepl. Built in TV, w/w crptg., gas range & dryer, fenc. yd., walking dist. to Cath. chrch & schl. Nr. shop. & transp. Low taxes. — $22,900 or best offer. Att. gar., lot 50x150. 739 Nora Ave. NI 7-8792. ___________________________(194)
614 N. DRAKE — BY OWNER
2	Flat, 7 and 6 rooms. All brick and stone front. Gas heat, large rooms, plenty closets. Nr. school, transp., shopping. Mid 20’s. VA 6-3343.
___________________________(194)
BEVERLY on Longwood, nr. 107th DLX. face brk. Georg, on 50x258 ft. wooded lot, charming inter., elec, kit., dishwasher, 3 extra Ige. bedrms., pan. rec. rm., jalousie patio, rm. tile bath, 2 powder rms., loads of extras. Low 30’s, by owner. — PR 9-5065.	(195)
/L961 25C Chris Craft Cav. cab. Cruiser Sleeps 4, 185 h. p. Like new. Radio $4,500. Dundee, Illinois. HA 6-7678.	(193)
6 ROOM BRICK GEORGIAN.
1% baths, full basement, awnings screen & storm windows. Vic. 97th & Dobson, By owner. — SA 1-4643.
je iskal doživetja iz preteklosti, ki jo je preganjal.
Končno je spoznala, kaj hoče, in hipoma je zardela po vsem obrazu, kakor je ob plimi v hipu poplavljeno vse obrežje.
“Oh!” je skoraj užaljeno ugovarjala, “zakaj jih niste sežgali? To ni prav!” In takoj je dokončala:
“Takoj jih bom sežgala, tu pred Vami.”
Razumel je njeno odločno kretnjo in za hip se mu je celo zdelo, da ravna neusmiljeno z ljubeznijo Andreja Noransa. Toda Tereza je bila že prosta in je mislila le' še nanj. Vendar pa je odšel na balkon, da ji njegova navzočnost ne bi bila nadležna in bi bila sama v tem žalostnem trenutku, polnem grenkih spominov.
Kamin je bil zaprt. S težavo je odstranila pokrov. V modernih hotelih pogrešamo najpotrebnejše stvari. V njih je elektrika in centralna kurjava, ni pa vžigalic. Morala je v svojo sobo ponje. On pa je na galeriji mislil, da se skriva in prebira ljubimčeva pisma.
Naglo je izročila plamenom, kar ji je nekdaj napolnjevalo srce in življenje. Suhi listi so prasketali, se zvijali, se sukali in se dvigali. Če bi se bila sklonila, bi bila v svitu ognja lahko brala visoke in pokončne črke, ki jih je tako dobro poznala. Potem pa je vse zogljenelo in razpadlo. Ni se sklonila, dva ali trikrat je popravila ogenj, da je hitreje gorel in, ko je bil pred njo le še pepel, je jokala.
Zakaj je jokala? Sama ni vedela. Morda zaradi prenapetih in slabih živcev? Sama nad seboj je plakala, od žalosti, ker je čutila nad seboj moževo sovraštvo, od žalosti, ki se je ni mogla znebiti, ki jo je razjedala pa se vendar celila sama od sebe kakor rane, ki se jih ne dotikamo. Tej žalosti je bilo ime Andrej Norans, toda ni več izgovarjala imena, le v molitvah ga je še klicala z njim. Hotela je živeti ko vsakdo, ki se mu vrača zdravje, sedanjost jo je vso prevzemala.
Mark se je vrnil v sobo. Ona ni vedela, da je tu, in on jo je gledal, ko je jokala. In mislil je, da joka nad onim, in priznal je njene solze. Že drugič je zatisnila mrtvecu oči.
Hotel je zbežati, jo prepustiti njeni bridkosti in se zakleniti v svoj ljubosumni nemir. Toda ona ga je opazila. Spogledala sta se in ker nista našla besed,
sta trpela molče, ona zaradi njega in on zaradi preteklosti...
/
IV.
Julka ju je rešila.
Kakor kraljica, ki jo spremljajo dvorjanice, je vstopila in pričela razgrajati v predsobi:
“Mama, mama! Gospod Mone-stier prosi, če sme priti k Vam.”
Nič ni slutila, kaj se je bilo zgodilo. Ko pa je skozi odprta vrata zagledala očeta in mater skupoj, je vzkliknila od presenečenja, nato pa od veselja. Ni ji bilo mar, ali sta žalostna ali vesela. Samo da sta bila skupaj, pa je bila zadovoljna. Objemala je zdaj očeta, zdaj mater, potem pa se je zmagoslavno obrnila k spremstvu, ki je obzirno ostalo v ozadju. V njem so bili gospa Acherjeva, gospod Monestier in mala Silvija. Hotela jim je dokazati, da ima človek lahko očeta in mater hkrati. S težo teh dokazov se je hotela celo maščevati nad prijateljico, ki je za svoj žaljivi dvom pač zaslužila kazen. Ker pa je imela dobro srce — kar je tudi sama vedela, — je opustila svoj maščevalni načrt: Silvija ne bi mogla pokazati mame — in še oče... In še oče! Saj je ugenila, kaj se godi pri Monestierjevih, in razkrinkala je pohlepno Nemko. S'aj nima zaprtih oči in če je človek vsaj nekoliko prebrisan...
Takoj so vsi obstopili gospo Romenay. Mark je to opazil: kamor je prišla, so jo vsi opazili, vzljubili in ji zaupali. Gospa A-cherjeva se je vdala in že vnaprej vse odobravala, kar je odločila njena gospodinja, katero je bila prej neusmiljeno obsojala. Silvija se je stiskala k njej ko njena druga hčerka, toda Julka je pazRa,,'da ji ni prevzela mesta. Gospod Monestier pa je iskal njenih nasvetov in zaupal v njeno modrost. Kakšen neviden čar je torej izhajal od te žene, ki ni iskala cesarstva, ni imela v sebi nič prisiljenega in se je vedno obračala k njemu, kakor bi iskala pri njem varstva?
Vzgojiteljica je odvedla otro-'
ka na balkon in gospod Monestier je razložil, zakaj je tako zgodaj prišel. Hotel je obvestiti prijatelje, da se je sinoči zaročil z gospodično Irmo Waldheim iz odlične rodbine iz Lipskega; zlasti pa je še prosil gospo Romenay, da bi o tem obvestila Silvijo.
'“Bojim se, da je ne bi užalil,” je priznal. “Vi, gospa, znate lepše govoriti ko jaz. Vaše besede so nežne ko roke bolniške strežnice, ki se dotikajo in ne povzročajo bolečin.”
Hotel je poplačati to uslugo in ji razlagal, kako se je zaročil:
“Ta zadnja leta sem živel le za hčerko. Rad pa bi živel tudi nekoliko zase. Nikoli se nisem nameraval znova oženiti, toda življenje je tako močno. Vse me loči od gospodične Waldheim: narodnost, vera in okus; in vendar, vidite! Ona je tako odločna,
V blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA
Frank Strnad
ki je umrl 8. oktobra 1947
Minilo je že petnajst let, odkar ste zapustili nas in svet, ko se spominjamo na Vas, vse solzne naše so oči!
Ni ga dneva ne noči, da ne 'bi v mislih bili Vi: spomine svetle vedno v nas budite,
v ljubečih šrcih vedno nam živite!
Žalujoči:
VAŠI OTROCI Cleveland, O., 8. okt. 1962.

RIŽEVE M KRVAVE KLOBASE
GOSPODINJE V COI.I.INWOODU — POZOR!
Začeli smo izdelovati riževe in krvave klobase, najboljši izdelek. | Sveže meso in doma prekajeno meso vedno v zalogi. Vse vrste gro- g : cerije. * NAŠE VESELJE JE — ZADOVOLJNE GOSPODINJE. « Se priporočamo.	H
CIRIL in URSULA ŠTEPEC — lastnika
FOT POINTS FOOD MMU !
667 East 152. St. — Tel.: GL 1-6361 mtattatttcmnttfttttntttKmtnntnmtTmttKntnattnnffimtmmtffintnnnmmtti
VSE OB SVOJEM ČASU ,•— Dve leti stara Debra Poliafico v iNewport Beach, Calif., se joče, ker ne more tako ,spretno vrteti palice kot njene odrasle tovarišice. Preko 200 mladih deklet in fantov se je nedavno pomerilo v tej spretnosti v John Anson Ford parku v Los Angelesu.	1 i
*-..................... -	---------------------.... t-.
tako delavna, živahna, sveža in!je spremil in ga povabil h ko-
odkrita ter se ničesar ne boji. Prekrasna je, kadar pleza po gorah in skalah. Nikoli ne bo bolna, najbrž tudi nikoli umrla ne bo. Človek je zdrav, če jo le pogleda.”
Za njo je opisal še njeno družino:
“Vsi Nemci so precej hrupni, bahaški, težki, toda zčlo dobrohotni. Večkrat sicer radi namignejo na svojo vojsko, na svojo vojaško ali trgovsko premoč, toda jaz jim pokažem zobe, potem pa mi ližejo pete. Vzhičeni so nad mirovno pridobitvijo njihove male Irme. Mislijo, da bodo tudi mene pritegnili k sebi kakor so Alzacijo. Toda po poroki ne pojdem nikoli stanovat j v Lipsko.”	j
Nato se je izgovarjal na čas — moral je k zaročenki — in se je poslovil, proseč še enkrat gospo Romenay, da mu izpolni željo kakor je prosil. Mark ga
šilu. Bal se je, da bi bila sama z ženo, in je iskal družbe.
“Waldheimovi sicer ne bodo zadovoljni. Toda, pri moji veri, vseeno sprejmem. Naj malo hrepeni po meni! Tu ali v restavraciji?”
Mark se je obrnil k ženi in ponovil vprašanje. Julka, ki se je vrnila v salon, je takoj ugenila, kaj je, in je prigovarjala: “V restavraciji, v restavraciji! Papa, niti enkrat nismo šli doli. Pa je tam veliko okno, skozi katero se vidi jezero.”
“Obleke nimam”, je boječe u-govarjala Tereza.
(Dalje prihodnjič)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
the happy family
■*4
■'%
%
...is the FAMILY that SAVES REGULARLY!


w
... .....'

^***818
All SAVINGS DtPOSIUD THROUGH O
OCTOBER 15th f carn Ihurist troai / OCTOBER 1st
Wjf;	*
...end NOW
Ihert orcJ
MAIN OFFICE	ST. CLAIR OFFICE
813 East 185th Street 6235 St. Clair Avenue IV 1-7C00	HE 1-5670
'NiighfctrAooif r Offices ....
EUCLID OFFICE LAKE SHORE OFFICE 25000 Euclid Avenu« 26000 Lake Shore Clvd. AN 1-1200	RE 1-1200
For tXTRA Convepjence-fUCllD and lAKfJHORf OffICCS OI’fIt SATURDAYS ' 9:30 A. M; 'Til 2:i0 p. )W. Mondays)
V blag spomin
OB OSMI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME, STARE MAMICE IN SESTRE
Rose Gubane
ki je odšla v večnost 8. oktobra 1954.
Minilo je že osem let, odkar si šla od pas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je v prvi čas!
Pa prišla bo ura, dan vstajenja,
ko združili spet se bomo vsi,
pri Bogu skupaj srečni bili, v raju tam — nad zvezdami!
Žalujoči:
FRANK, ANTHONY, ROBERT, sinovi PAULINE ROSE, hčerka
LIBBIE, MARY, LOUISE, snahe	HARRY, zet
TONI, MOLLIE, JACKY, TIM, TERRY, DAVEY, NANCY, SANDY, BOBBIE in. PAUL FRANCIS, vnuki in vnukinje JOHN (umrl) in FRANK TABOR (umrl), brata.
V stari domovini brat ŠTEFAN.
Cleveland, O., 8. oktobra 1962.
STARI ZAHOD V BERLINU — Z okovi na rokah gledata filmska zvezda Maria Schell in filmski zvezdnik Paul Hubschmid iz ječe v mestu *‘Laramie”. Slika je posnetek življenja na nekdanjem Ameriškem \Zahodu v nem-ško-ameriškem zabavišču v Berlinu, j	\